Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 17.	V	Ljubljani,	v	soboto	28.	aprila	1900.	Letnik	V.
,(Slovenski List11 izhaja v sobotah dopoludne - Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in omanlla se pošiljajo upravnistvu „Slov Lista". Uredništvo in
upravniStvo sta v Ljubljani, Oradliče itev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Volilna preosnova in kranjski prvaki.
Že večkrat se je v tem listu pisalo o za- . htevah ljudstva glede volilne pravice v mestno zbornico ljubljansko in deželni zastop kranjski. Ali, kakor vse kaže, imati ti dve zastopstvi gluha ušesa za te zahteve.
V deželnem zastopstvu so čudne razmere in, ako se razmere pri prihodnjih volitvah ne spremene, potem bomo zopet imeli šest let zastopstvo, katerega bode prekašal v svojem kon-servatizmu samo še gališki deželni zbor.
Stranka veleposestva v dež. zbornici bi ne videla rada, da bi čili elementi iz sedaj brezpravnih slojev prišli v zbornico, ker so kot taki potem v sestavi večine brezpomembni. Iz ozirov strankarske politične moči se branijo razširjenja volilne pravice nemški veleposestniki.
^Narodova" stranka je zvezana z Nemci. Ako bi prišli zastopniki pete kurije v deželno zbornico, potem je zveza z Nemci in slovensko-nemška liberalna večina pokopana. Politična moč v deželnem odboru dr. Schafferja in dr. Tavčarja je proč — in od tod je tisto krčevito molčanje in odrivanje volilne reforme iz stran-karsko-egojistiških ozirov umevno, ako tudi neopravičljivo.
Neumevno pa je od strani katoliško narodne stranke, da ona ne poprime inicijative v zadevi volilne reforme. V svoji platformi ima že par let sem zadevo volilne roforme v deželno zbornico, in kadar se otvori deželni zbor, pričakujemo akcije od njene strani v tej zadevi — a zaman. Pred dvema letoma se je delavcem obetalo, da se v prihodnjem zasedanju sproži preosnova volilne pravice. Lansko zasedanje je mi nilo, letošnje že hiti k svojemu koncu, in, kakor kaže, se ne bode nikdo zganil.
Na razstavo.
(Črtica. — Spisal Fr. Kočan.)
Tako? No, saj pri vlaku je vedno tako: bolje čakati, ko muditi. Toda, prosim gospod: poglejte, ali ni tam ono le vlak? Kakor bi se kadilo in premikalo nekaj belega... A, že vidim, da ne ločim več natanko: — megla je! Pa saj lahko počakam, gospod! Ob petih bom v Ljubljani, ali ni res? in naj čakam lahko ali težko!
Tako je! — S tem vlakom naj pridem, mi je pisal Ivan, sin moj. V Ljubljani naj bi prenočila na gostilni — tam bi dobila njega — in pojutrajnem na vse zgodaj bi se skupaj odpe-peljala na Nemško. Vedite gospod: na razstavo bo šel in mene hoče vzeti seboj, da vidim kaj sveta, kaj ljudij... Na razstavo: v pismu je zapisal tako! Kaj sem jaz vedela, kaj je razstava! Župana sem prašala o tem — v sorodu sva si nekoliko — in on mi je dopovedal, kako da na razstavah razstavljajo slikarji svoje slike in kako da potem ljudje izmed teh pokupijo najlepše in najboljše...
Vedite, gospod! moj Ivan je slikar in kakor drugi, tako je tudi on poslal eno svojih slik gori na Nemško. Gospoda pa, ki imajo odločilno besedo pri tem, so spoznali, da je bila Ivanova slika izmed vseh najlepša in najboljša. Zato pa se hoče peljati na razstavo in mene hoče seboj.
Katol. narodna stranka je nasproti nem škutarski koaliciji v manjšini in bi že iz strankarsko - poli t ičnih ozirov morala siliti v volilno preosnovo. Saj zastopniki pete kurije bi ne šli z veleposestvom, niti z liberalno slovensko stranko, ker so nazori teh dveh strank vse prej, nego ljudski, demokratični. Zastopniki pete kurije bi v mnogih zadevah šli z zastopniki kmetskih občin.
Zakaj tedaj ni nikake inicijative na strani katoliško-narodne stranke? Povejmo na vsa usta! Zato, ker je katoliško narodna stranka poslala v deželno zbornico nekaj mdt, ki ne poznajo naprednega duha, kateri je zadnja tri leta tudi katoliško narodno stranko preustvaril in pre-kvasil. Zastopniki katoliško-narodne stranke so v svoji večini še stari možje iz časa konserva-tizma. Nekateri, osebno sicer častivredni možje, kot politiki pa niso dostopni novim idejam gospodarske in politične reforme; zato ni čuda, da poslanec Kalan in še dva, trije drugi ne morejo vsega opraviti. Naše neomajno mnenje je, da je dolžnost stranke poslati, nekaj teh razvalin v zasluženi pokoj in jih nadomestiti z možmi, z odličnimi možmi, ki jih ima na razpolago. Koliko bi stranka pridobila na ugledu v zbornici in zunaj nje, da ima samo dr. Šu-teršiča in dr. Kreka v zbornici! Tako pa brili-rajo tam frazerji žb la dr. Tavčar.
Katoliško-narodna stranka je v svoji celoti v istini napredna in ljudska stranka in je njeno gospodarsko in narodno delo vse pohvale vredno. Njeni reprezentanti v deželni zbornici kranjski pa v obče niso najboljše glave njene stranke, in to je za stranko in za Slovenstvo velika hiba. Že zdavnaj bi bila zginila ali-janca nemškutarstva v deželni zbornici, ko bi bili hoteli in znali izrabiti poslanci katoliško-narodne stranke svojo opozicijonalno pozicijo.
Verjemite gospod, težko sem se odločila za tako daljo. Moj Bog: na Nemško! Kaj jaz vem, kje je Nemško! Župan mi je trdil, da je mnogo mnogo dalje, ko sv. Višarje. In vender je že na sv. Višarje tri dni hoda od nas, pomislite gospod! A šla bom vendet! Ivanu na ljubo sem se odločila. Plačeval bo vse Ivan: tako je pisal. In, saj bo lahko; denarja mu ne manjka, odkar se je izšolal. Pa kaj še piše: povrniti mi hoče, pravi, kar sem trpela zanj, dokler se je šolal v Ljubljani. Trpela —. Da, trpela sem, to je res-----------.
Morebiti vas zanima, gospod? Vedite: iz-prva ni nihče mislil, da bo kdaj kaj iz njega. Doma je bil do svojega osemnajstega leta. Pri domu mi je pomagal in pa k županu je hodil delat ob gotovih dneh. Ali, odkar je bil odrasel nekoliko, je neprestano silil v šolo. Slikar bi bil rad; slikar, pa nič druzega, ko slikar. Kaj sem vedela? Ustavljala sem se mu takoj izprva, pa izbijala mu take misli. Nič ni pomagalo! Šla sem k županu in ga vprašala, kaj bi. Ta je dejal, da na kaj takega ni misliti, češ: š' la stane in ne spravila bi ga do kruha. Menil je tudi, da bi se fant niti resno učiti ne maral in mi na stare dni bil še v pokoro. Nasvetoval mi je, naj ga dam eno zimo k Doljaku v Brinje, da se izuči pri njem toliko, kot bi vtegnil kdaj potrebovati.
Alijanea Schweglove in Tavčarjeve stranke v deželni zbornici je največji narodni škandal, kar jih je bilo od časa narodnega preporoda. To slutijo tudi mnogi iz Tavčarjeve stranke, zato pa jim je najljubše, da se o tej stvari nič ne govori. Od tod tudi izvira, da se narodnih razmer v deželi Kranjski le na rahlo dotika glasilo te stranke, tembolj pa obrača pozornost svojih pristašev na „ klerikalnega zmaja“.
Kakor sedaj stvari stoje, ne bomo dobili volilne reforme za deželni zbor kranjski, preden ne bode izvedena po vseh drugih deželah, celo v Galiciji, potem seveda bodo menda vender če-stiti zastopniki ljudstva v deželni zbornici skušali priti v gibanje.
Sicer pa se morebiti motimo. Morebiti še letos sklenejo zakon za preosnovo volilne reforme. Krščansko socijalni delavci so podali glede volilne reforme peticijo na deželni zbor. Radovedni smo, kakšno stališče bode zavzela zbornica *). Bržkone se bode deželnemu odboru naročilo, da stvar študira in v prihodnjem zasedanju poroča. Tako je najbolj prikladno za absolutno vlado Schwegel • Tavčar. Kaj poreče katoliško-narodna stranka? Še lepše je s tako-zvano „kurjo peto“ ali volilno reformo v mestno zbornico ljubljansko.
Gospod doktor Majaron je bil pred par leti skusil napraviti nekak četrti volilni razred, pa se mu je slabo obneslo. Mestni očetje so rekli: tega ne! in so vrgli dr. Majarona — predlog pod klop. Po časnikih so letos pisali, da je dr. Tavčar rekel, da niso na glavo padli, da bi še peto kurijo delali, če jo prav Dunajci imajo, ki imajo črnega klerikalca za župana. Naš župan g Hribar je bil svoj čas hud demokrat. Le be-
— \
*) Peticija »Slov. kat. del. društva« v Ljubljani za razširjenje volilne pravice bi bila morala priti na dnevni red seje dež. zbora v sredo. Poročevalstvo se je oddalo dr. Tavčarju, katerega pa v zbornico ni bilo!	Op.	ured.
Doljak je namreč svete podobe slikal na steklo in jih prodajal ljudem; hvalili so ga, da je znal dobro, in vsaka hiša je naročala podob pri njem. Jaz sem prigovarjala Ivanu, naj se oprime Doljaka, naj se dobro izuči, ker bi mu vtegnilo to čez kaj časa res koristiti. Toda, menite, da me je poslušal? Z glavo je zmajal in solze so mu stopile v oči vselej, kadar sem ga silila v Brinje.
Petnajst let je bil star tedaj otrok in, pomislite, naravnost mi je povedal, da zna sam več, ko Doljak, pa da bi se pri Doljaku ne naučil ničesar. Vedite, Ivan je že dotlej najrajši slikal. Pri svojih barvah je sedel često pozno v noč, po dnevu ni vtegnil.
V hiši pod streho je bil namreč zgradil Vrbanec, takrat ko je po potresu popravljal oboke, nekaj, kar sicer ni bila soba ali sobica, vender nekaj izbici podobnega. Tu je imel Ivan svojo delavnico, tu je tičal in slikal, kadar je vtegnil. Da bi se bil že tedaj izučil toliko, kot je znal Doljak, tega mu seveda nisem verjela.
Nekaj časa sem mu celo branila, češ: ali ni škoda, tratiti časa po nepotrebnem? Pozneje sem se naveličala in ga pustila. Mislila sem, morebiti mu ne bo v škodo. .. In res, verjemite gospod, prav je bilo, da mu nisem branila! Fant je dobival veselje do slikanja bolj in bolj in v Ljubljano je silil bolj in bolj 1 Začela sem
rite njegove govore iz let 1894. in 1895! Sedaj je zlezel na kuruliški stolec mestnega župana pa je vse svoje demokratstvo pozabil. Je že tako na svetu, da človek s starostjo dobiva starejše politične nazore. Sicer pa so lahko mirni v mestni hiši. Dovolj se jim zdi, da vsako leto jedenkrat pred obč. volitvami ljubljanske socijalne demokrate z obljubami za volilno pravico „nafarbajo“ in vjamejo nekaj njihovih glasov.
Večina prebivalcev našega mesta je za politično življenje apatična. BNarod" dela politiko za Ljubljano. Ko gospodje za zajutrek par kaplanov pohrustajo, morajo tudi prebavljati. In, ali najj.potem še kaj pametnega misliti morejo, ko imajo težave pri prebavljanju Malovrhove piče? Celo tisti kričavi socijalni demokrati so zadovoljni s sedanjim položajem, češ, bolje je, da so sedanji gospodje na magistratu, kakor da pride kak „klerikalec“ noter. To je res srečno mesto, ko ima na vseh straneh samo zadovoljne ljudi; zakaj ne bi i jaz zaukal in zaklical: Slava „naprednosti“ deželne zbornice „ kranjske" in „ naprednosti" mestnih svetovalcev ljubljanskih!"	Nezadovoljen	Kranjec.
Deželni zbor kranjski.
V deveti seji je bil mej drugim na vrsti zaklad za javna dela in povzdigo deželne kulture. Minolo leto je deželni zbor sprejel načrt zakona o ustanovitvi zaklada za melijoracije in javna dela. Toda načrt zakona ni bil potrjen, ker fin. ministerstvo ni moglo ustreči vsem željam gledč raznih olajšav. Vsled tega je treba načrt zakona nekoliko spremeniti. Dež. odbor je sedaj predložil premembo zakona. Po tem zakonu dežela najame 4 milijone kron posojila po 4%, posojilo se mora vrniti v 50 letih. V ta zaklad se stekajo vsi dež. doneski za dež. kulturo, za okrožne in občinske bolnice, ceste in druga javna dela, vsa posojila za vinograde, šole in ceste ter vsi državni doneski v te namene. Iz najetega posojila pa se sme ena tretjina porabiti za nepovratne podpore, dve tretjini pa samo za brezobrestna in obrestna posojila. Ta posojila se morajo praviloma vrniti v dvajsetih letih, izjemoma v poznejši dobi. Posojila in doneski se bodo dajali okrajem, občinam, zadrugam in zasebnikom na korist dež. kulture ali za taka javna dela, ki so važna za promet, zdravstvo in iz drugih javnih ozirov.
Sklenil se je dotični zakon.
Mnogo se je govorilo o načrtu zakona za varstvo starin. Vlada je dala pojasnilo, da bode v varstvo starin ukrenila potrebno za vso državo potom drž. zakona. Sprejel se je predlog posl. Žitnika glede živinskega prometa z Ogersko, Pri točki „deželna kultura" je posl. Pakiž pred lagal, da se preskrbi primerno drž. in deželno
premišljevati, kako bi. Denarja sicer ni bilo, pol zidano hišico sem imela po ranjem možu in nekaj ogradi krog vogla, druzega nič. Vender, fant se mi je smilil. Kaj, če bi poskusila, sem si mislila.
In kar odločila sem se! Na dobro srečo sem se zanesla in pa na božjo pomoč. V Ljubljano sem ga peljala.... Gospod, rekli boste, drzno je bilo! Res! Sama sebi se čudim, ko pomislim nazaj, vender je bilo prav! Stanovanje sem mu dobila v predmestju. Dve šmarni petici sem mu stisnila v roko pri odhodu, pa Materi božji zamurski, tisti, ki je v frančiškanski cerkvi za altarjem, sem ga priporočila. — Poslej sem ga obiskovala, kadar sem vtegnila. Vedno me je skrbelo, kako bo.
Izprva je stradal... Gospod, vi ne veste, kaj se pravi stradati? Vi še niste izkusili tega: ne zamerite! — Izprva je stradal in jokal! Pomislite osemnajst let je bil star, a jokal je: sam mi je priznal, da je jokal često. V drvarnico na dvorišču je hodil jokat, da ga nihče videl ni in takoj prvi teden je namočil s solzami vse tri robce, ki sem mu jih bila kupila in oprala pri odhodu od doma... Gospod, to je bilo hudo; obema! Tudi meni je bilo hudo! Kar sem trpela in pretrpela tedaj, tega ni povedati! Ivan je stradal v Ljubljani in jaz sem si pritrgovala doma, da sem mu imela kaj prinesti, kadar sem
podporo za nadaljevanje del pri vodnih požiralnikih njegovega volilnega okraja, Sprejeto. Poslanec Košak se je oglasil za uravnavo vode v obč. Grosuplje in Št. Jurij, poslanec Modic za cerkniški vodovod, posl. Papež je interpeliral glede vodovoda v vasi Raka, o uravnavi voda v Vipavski dolini je govoril poslanec Božič in je referent v dež. odboru o „deželni kulturi" Povše vsem gg. dal jako zadovoljna pojasnila. Dalje je povdarjal posl. Kalan važnost in potrebo vodovoda za Kranj in okolico ter vprašal, ali se je zgodilo vse potrebno, da ta zadeva pride še v tem zasedanju na vrsto. Por. Povše je pojasnil, da so popravljeni projekti pripravljeni in da se stvar stori vešča.
V deseti seji je vlada predložila predlog o ustanovitvi gospodarskih zadrug in dež. kulturnega sveta. O deželni bolnici je poročal dež. odbor, da so vsi stroški za stavbo do konca 1. 1899. znašali 720.200 gld. 83 kr. za zdravila in obvezila so stroški lani znašali 17.201 gld. 83 kr., zato se je sklenilo z 1. 1902. ustanoviti lastno lekarno za vse dež. zavode, Glede ustanovitve konjske bolnice je dejal dež. odbornik Povše, da se ne more ustanoviti, dokler ljubljanski obč. zastop ne da večjega doneska. Poslanec Lenarčič je stavil predlog, naj se pozove vlado, da naredbenim potom na ljubljanski realki uvede slovenske paralelke. Sprejeti. Poročilo o davkih izkazuje:
L. 1898. se je vsled uim na Kranjskem odpisalo davka 15254 gld. 15 kr. Vsi cesarski davki so znašali 1,576.348 gld. 22’/a kr., dež. in okr. priklade so znesle 852.176 gld. 651/2 kr. Torej je dežela Kranjska 1. 1898. plačala vseh davkov s prikladami vred 2,428.524 gld. 88 kr., ali 8935 gld. 20 kr. manj, kakor 1. 1897.
Da bi se pri osebnem dohodninskem davku delalo davkoplačevalcem manj sitnosti, je sosebno toplo govoril posl. Ažman. Poslanec Luckmann je predlagal resolucijo, s katero se naprosi vlada, da vse potrebno ukrene, da plačilne naloge za osebne dohodninske in pridobninske davke ob-vezanci dobe o pravem času, vsaj do prvega plačilnega roka, ako so o pravem času vložili svoje fasije. Posl. Pfeifer pa je predlagal Resolucijo, s katero se dež. odboru naroča, posredovati pri c. kr. vladi, da tudi pri izterjevanju davkov in pristojbin nad 2 0 gld. sedanje iz-terjevalne stroške zniža ter primerno spremeni obrok za vplačevanje raznih davščin, osobito zemljiškega in hišnorazrednega davka.
Obe resoluciji ste bili sprejeti. O točki „ljudsko šolstvo in srednje šole" je poročal posl. Ažman. Ljudsko šolstvo je napredovalo za 26 novih razredov. Novih ljudskih šol se je usta novilo 8, razširilo se je 10 šol, ekskuredni šoli ste bili ustanovljeni 2. Lani je dež. zbor prote-stoval proti postopanju dež. šolskega sveta glede
ga obiskala v mestu. Ivan je vztrajal, a jaz sem omahovala in skoro obupala, da bi vtegnilo biti kdaj bolje. Tedni so tekli; bilo je vedno enako. Pomagala bi mu bila rada, prosila zanj — toda kje in kako! Šla sem k županu, češ ta mi bo vedel vsaj svetovati. A župan: — Dal mi je sicer nekaj malega, naj mu nesem v mesto, a skomiznil je z rameni, češ: Fant kaj prida ni bil in ne bo.. . To me je bolelo še najbolj! Verjemite gospod, s tem mu je delal krivico: pohlevnejšega otroka ni bilo, kot je bil Ivan, dokler je bil še doma. S tem sem pa bila obu pala popolnoma.
V mesto sem šla in eno celo popoldne prigovarjala Ivanu, naj odjanja in pusti šolo, ker upati ni ničesar. A tega ne: — pregovoriti ga ni bilo mogoče; rajši je stradal še dalje. A jaz sem upala, da ga vendarle priženeta domov la kota in dolg čas.
Nič! Zopet so tekli tedni in zopet postarem. Jaz se le Čudim, od česa je mogel živeti ta čas. V ljudsko kuhinjo je hodil opoldne, žvečer si je kupoval kruha, če je denar imel; sicer je moral spat tudi brez večerje. .. Začela sem se bati, da mi naposled še oboli. In neko jutro sem se odločila za trdno, da grem v mesto in ga spravim domov, naj gre rad, ali nerad. Napra vila sem se od doma. Toda, gospod, ali verjamete? — namenjeno ni bilo, da bi bil popustil
poučevanja nemščine. Ta protest je bil dež. šolskemu svetu naznanjen, a dež. šolski svet se je potuhnil. Deputacija, ki bi morala iti do cesarja radi slovenskega učilišča ni šla, ker ji ministerski predsednik do danes ni kjub obljubi naznanil dneva avdijence. Tudi za ustanovitev ustanove na „bodočem" vseučilišču se ni nič storilo! Poslanec Žitnik je predlagal, da se deželnemu odboru naroča, da se s c. kr. deželnim šolskim svetom dogovori glede enotnega postopanja pri rešitvah pritožb o skladu za šolske potrebščine, in sicer tako, da se uva-žujejo prejšnji prispevki posameznih podobčin za šolske potrebe. — Obvelja.
Sprejeti sta bili resoluciji poslanca Hribarja za druzega dež. šolskega nadzornika in za slovenske učne knjige na srednjih šolah. Odobril se je proračun kmetijske šole na Grmu s 15.283 kronami šolske potrebščine in gospodarske potrebščine 18.186 kron.
V jednajsti seji je deželni odbor predložil poročilo o napravi vodovoda za Kranj in okolico. Kmetijski družbi se je dalo za ustanovitev živinorejskih zadrug 1000 kron za tiskovine in se ji je letna deželna podpora zvišala na 4000 kron. Dež. odbornik Povše je naznanil, da se delajo načrti za osuševanje horjulske planjave. Za preložitev ceste Radeče-Dvor se je dovolilo 3000 kron podpore. Dovolilo se je mestu Črnomlju za dobo 10 let pobiranje 5°/0 naklade na najemščino od stanovališč. Deželni odbor je predložil načrt zakona, po katerem naj bi se pobiral za bolniške namene de-dinski davek, kakor se pobira tudi za normalno-šolski zaklad. Po poročilu dr. Majarona se je zakon vrnil dež. odboru v nadalnje poizvedovanje. Po poročilu posl. Kalana se je mestni občini ljubljanski dovolilo, da sme obremeniti mestno graščino Podturn do najvišjega zneska 140.000 kron. Določil se je učiteljski pokojninski zakon, po katerem se odpravi pred vsem najneugodnejša določba dosedanjega zakona, po kateri dobiva učitelj po 10. službenih letih tretjino vštevne plače, čez 15 let tri osmine in potem vsakih pet let po eno osmino več. Po novem načrtu dobi učitelj čez deset let 40 odstotkov službenih prejemkov, potem pa vsako leto (šest mesecev se šteje za celo leto) po 2 odstotka več. Učitelj dobi torej po 16. službenih letih polovico vseh prejemkov, čez 20 let 60 odstotkov. Najnižja normalna pokojnina za učitelja znašala bode 800 K, za učiteljico 600 K. Vdove so dobivale doslej povprek po 200 gld. Ako je imel učitelj 400 gld. plače, je vdova dobila 133 gld. Sedaj se zvišajo pokojnine za 25 odstotkov; najnižja pokojnina bode 500 kron na leto.
Rešil se je končno proračun učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1900. Potrebščina
šolo. Na pragu sem že stala in duri zaklepala
— kar priteče poštno dekle po klancu gori in prinese pismo. Moj Bog: razveselila sem se in ustrašila ob enem. Kaj bo? Pismo je bilo od Ivana. Dekle mi je bralo, bralo, bralo — in ko je prebralo do konca, sem prašala najpoprej, če stoji še kaj druzega v pismu. Dekle je reklo, da ne. in potem, gospod, potem šele sem se oddahnila popolnoma, potem - - povem vam gospod
— potem mi je bilo v resnici tako, kot bi se mi bil odvalil en kamen od srca. Ivan je pisal veselo. O lakoti ni tožil in solzš, ni omenjal. Kaj še! Pisal je, da ima toliko kot preskrbljeno prihodnjost. Pomislite: enemu svojih učiteljev je bil pokazal nekaj malega, kar je bil naslikal pred letom doma. Moralo je biti dobro: učitelj je želel videti še kaj. In Ivan mu je namenil pokazati tisto na platno slikano oznanjenje in pa obisk pri teti: — obe sliki je imel doma, Po ti sliki je pisal tedaj, naj mu jih prinesem nevtegoma. In res, jaz — pripravljena sem bila
— navežem sliki v ruto in brž v Ljubljano. Še nikdar nisem hodila po oesti tako vesela, ko tedaj. In nisem se veselila zastonj! Bog je pomagal in Mati božja Zamurska...
Toda, gospod, dalje — kaj bi pravila dalje; vem, da vas ne zanima. Saj tudi ne vem mnogo več! Kaj mi je znano, kako se študira po takih slikarskih šolah! — Dve leti se je šolal Ivan v
se proračunava na 84.562 kron, pokritje na 22.816 K, torej se kaže primankljaja 61.746 K, ki se bo pokril iz deželnega zaklada
Prihodnja seja bode danes. Začetek ob 9. uri dopoludne.
Politiški pregled.
Položaj. Mladočehi ropotajo z obstrukcijo. Zdi se, da ne delajo iz prepričanja, nego le zato, da bi si ohranili stranko popularno. Položaj je zelo temen. Vse povprek se pisano gleda. Nobena vlada v Avstriji nima več zaupanja. Čehi brusijo orožje, Nemci pa trdijo, da je češko vpitje le pesek v oči in da imajo Čehi s Korberjem tajen dogovor. Najbolj verojetno pa je, da v slučaju, ako Mladočehi res prično z obstrukcijo, ne pojde vlada, ampak parlament. Utegne se potem položaj obrniti ugodno za nemško rVermittlungs8prache“. Čehov ne bodo pri ob strukciji proti gospodarskim predlogom podpirali ni Poljaki, ni konservativci, ni Slovenci, torej bi bila njihova obstrukcija le nesrečna. Najbolje bi bilo, da se trezno usedejo k posvetovalni mizi in se z večino dogovore o Korber-jevem jezikovnem načrtu, kateri se v prihodnjem zasedanju predloži drž. zbornici. K češkim grož njam o ' bstrukciji je izdal Wolf v nOstdeutache Rundschau" izjavo, da Mladočehi radi tega groze da bi jim vlada v jezikovnem načrtu še kaj primaknila, in poziva vse Nemce k odporu preiti Korberju. Kvotno vprašanje pride prihodnji me sec zopet na dnevni red Pri tem vprašanju v zbornici vlada seve ne bode imela pri večini srečnih tal, zato bode vlada zase najbolje storila, da izposluje zopet določitev kvote, in sicer kar’do konca julija 1. 1901. Do tedaj se na ta način vlada lahko odkriža flskrbi“.
Schonerer razglaša, da je po Hmesečni agitaciji vender dobil 10.000 odpadnikov od katoliške cerkve. Na Štajarsko pride odpadnikov 1389, na Koroško 99, Kranjska nima posebnega zaznamka, torej je bila tu Schonererjeva žetev slaba. Največ odpadnikov je na Češkem, namreč ,5 529. Škoda teh ljudi ni! Suhe veje so bili!
Krščanski socijalci na Nižjem Avstrijskem bodo dobili še dva zastopnika v dež šol. svetu, ker se pomnoži število dunajskih občinskih svetovalcev. Šolski odsek deželnega zbora je predlagal, da naj se število zastopnikov Dunaja v dež. šolskem svetu zviša od 3 na 5 in de želni zbor je ta predlog vsprejel.
Z Dunaja fe nam poroča: Ko se vrnejo dne 8. maja državni poslanci na Dunaj, jih bode pričakovalo pred zbornico osem snežnobelih mož, sedečih na belih stoleh ob strmcu pred zbornico. Štirje možje so Grki in štirje Rimljani. Vlada je postavila te može poslancem kot resen opomin, da naj bodo razprave drž. zbora v prihodnje bolj koristne narodom, kakor so bile
doslej, če hočejo postavodajalci, da bode zgodovina Avstrije nekoliko podobna oni slavni zgodovini, katero so opisovali beli možje: Julij Caesar, Herodot itd., katerih umetni kipi, izklesani iz marmorja, stražijo vhod pred zbornico dunajsko.
Muitija Djabiča, turškega škofa v Mostarju, je minister Kallay odstavil. Turki so sklenili, da od vlade prestavljenega muftija Rigjanoviča ne bodo priznali za svojega vrhovnega poglavarja.
Nemška država bode za polovico pomnožila svoje brodovje in za to porabila 1860 milijonov mark. Vlada ima baje že zagotovljeno večino. Nemčija mora postati še večja. Zanimiva prikazen v *rajhu strahu božjega" je to, da se združeni židovski liberalci in socijalni demo kratje bojujejo zoper srednji, in zlasti zoper kmetski stan. Na Nemško se uvaža silno veliko ameriškega mesa, kar ne povzdiguje živinoreje, upanja pa ni dosti, da bi se dobila kmetom prijazna večina v zboru za dotični zakon.
V Berolinu se delajo za sprejem avstrijskega cesarja velike priprave. Nemški časniki se nadejajo, da bode cesar, ko se povrne iz Be-rolina, razglasil v Avstriji nemščino kot državni jezik in pokazal Čehom, kakšen namen ima avstrijska država.
Nekaj se kuha. Iz Rima se naznanja, da pojde laški prestolonaslednik tudi k proglasitvi polnoletnosti nemškega prestolonaslednika v Be-rolin. Iz Petrograda pa poroča „Magdeburger Zeitung", da se bode ruski car koncem sep tembra sešel z avstrijskim in nemškim cesarjem.
Bolgarski knez bi strašno rad postal kralj bolgarski. Rusija bi ne imela nič proti temu ako knez Ferdinand prestopi v pravoslavje Knez Ferdinand stori za kraljevsko krono vse in se je že tudi tej zahtevi vdal ter so v Lip skem mu že pričeli kovati kraljevska znamenja. A delal je račun brez matere in katoliških sorodnikov, v prvi vrsti bavarskega prineregenta
Na galerijo je prišel šef narodno-naprednih agitatorjev, trgovec s „suho robo", g. Rohrman, osebno gledat pokop ženijalnega vojnega načrta.
V visoki zbornici je vladal silen nemir. Gospodje obč. svetniki so bili ob pulte in na magistratov razglas in „ veliki iurist" obč. sveta, dr. Tavčar, šel je za svet v kočljivi zadevi vprašat rmalega iurista“ obč sveta g. Prosenca. Posvetu se je pridružil najbolj prosvitljeni ljub ljanski advokat dr. Matija Hudnik. To trojico so obkrožali ostali obč. svetniki in kimali vsem trem iuristom, katerih vsak je imel svoje mnenje. Župan Hribar je stal na svojem prestolu. Poln žalosti je mislil, da „županova kletev" na volilni imenik ni dolgo držala, in delal je globoke komplimente k seji ljubljanskega obč. sveta prvikrat došlemu vladnemu zastopniku g. svetniku Gozaniju Ta navzočnost je županu Hribarju klicala v spomin, da vender Še ni tako absoluten „Herr von Laibach", kakor si domišlja, in da se je vlada pričela zanimati za njegovo delovanje, katerega trudoljubna nesebičnost se kaže sosebno pri hitrici, s katero dobivamo v Ljubljani nove zgradbe in podjetja Dr. Tavčarju se je dohod vladnega zastopnika v obč. zastop tudi čuden zdel, vender je podal svetniku Gozaniju roko s prijazno opazko „Ah, eine neue Erscheinung". Ko se je vsedel Zancek na svoje mesto, pričela se je seja. Dr. Tavčar je v imenu pravnega odseka predlagal, da se pritožbi Nemcev ugodi, ker § 17. občinskega volilnega reda določa, da morajo biti tiskani volilni imeniki. Dr. Hudnik je bil tako razburjen, da je občin, svetnike nagovarjal z „ visoki sodni dvor", jezil se nad nagajivostjo pritožnikov in ko se je pričel jeziti še Prosenc, imela je galerija svoj gaudium", Obč. svetnik Lenče je vmes delal opazke na Tavčarja, ki je končno moral zatrjevati, da ni z vlado zvezan. Končno so obč. svetniki sklenili, da mora biti tiskan imenik. Ni
Luitpolda. Počakati bode moral s prestopom do §i0 drugače, ker je vladni zastopnik izjavil, da smrti matere princezinje Klementine.	I bodo sicer volitve neveljavne. Ko se je še župan
Arnavti so zopet pričeli z izgredi proti I izrazil, da je hotel s tem, da se imenik ne tiska,
Srbom. V Vranji so ubili srbsko obmejno stražo.
Domače novice.
Blamaža ljubljanskega občinskega za stopa Silno blamažo si je nakopal ljubljanski
občinski zastop na svojo čestito glavo Mislil je,	*.....	»T	-u	,<«	,	,
da bode na varnejšem, ako za ljubljanske obč. jedno blamažo bogatejši. Najboljše se bode pri volitve ne izda tiskanih volilnih imenikov, ker | tem godilo narodno-naprednim agitatorjem, ka
prihraniti 380 gld, in zvrgel krivdo na stroške na tiste, ki z volilnim imenikom v rokah hočejo poznati svoje sovolivce, zaključila se je seja. Mej precej slanimi opazkami se je razšlo tudi občinstvo z galerije. Čul se je večkrat glas: „0h, toliko dohtarjev je vkup, pa se tako vrežejo!" Občinski zastop ljubljanski je torej za
bi bila tako imena volilcev ljubljanskih na raz polago samo narodno-naprednim agitatorjem, pa se je vrezal Nemci so se pritožili in magistrat je moral nabiti na vogale da bodo obč. volitve, ki bi se morale pričeti že pretekli ponedeljek, šele 14., 16. in 18. maja, ker „voliIni imenik še ni v tisku gotov*. Danes teden se je s pri
terih „dohodki“ bi se že do danes nekaj znižali, da niso volitve preložene do maja. Sedaj imajo še obširno polje „ delavnosti". Zopet bodo švigali po mestu in obljubljali kronce za pooblastila, kakor se je to zgodilo nekje na tržaški cesti. Sedaj se bodo lahko še kregali radi kandidature obč. svetnika Stareta, kakor so se zad-
tožbo Nemcev pečala izredna seja obč. zastopa. I njič skoro jedno uro, in tolažili se bodo s Tosti -
Ljubljani. Življenje mu je bilo zagotovljeno! Oskrboval se je sam: Domov ni prihajal niti o počitnicah, ker so ga potrebovali v mestu kar naprej. Priden je bil in hvalili so ga vsi od kraja. Jaz sem ga obiskala tudi še poslej Verjemite: skozi večji gospod je bil. Sama sem videla, da se mu je odkril na ulici ta ali oni, ko ga je srečal. Ni mnogo manjkalo in jaz sama bi bila v zadregi pred njim. Toda, to moram reči, sramoval se me ni nikdar, nikdar! Drugi potrebujejo za šolanje štiri leta — pa saj to sami veste, gospod — ali Ivan, ta je napravil menda samo v dveh letih toliko slik in tako dobrih, kot jih napravijo drugi v štirih: jaz si drugače ne morem misliti, ker, poglejte, po dveh Istih SO ga poslali na Dunaj. Pomislite: celi dve
leti poprej, kakor druge!
Z Dunaja gani bilo več let; ako je prišel, ni šel nikamor drugam poprej, ko domov v rojstno vas. Ne veste: ko se je prikazal po tolikih letih, tedaj je vse gledalo za nj.m; vse vse od kraja. Saj ga pa tudi m bilo spoznati skoraj^ toliko se je bil izpremenil na Dunaju. Jaz sa bi ga bila skoraj vikala, ko sem ga zagledala prvič. Gospod je bil, druzega ne morem reč In tudi tedaj se me ni sramoval. En teden j bival na počitnicah in ves teden je s anov pri meni. Lahko bi bil dobil stanovanje drugje,
pa ni hotel. Župan mu je ponujal dve sobi s pobarvanimi stenami; ni hotel! In na gostilno so ga vabili; ni hotel! Držal se je večidel pri domu; v družbo ni šel. V sobici pod streho je slikal za kratek čas; takole zvečer pa je prišel doli v hišterno in se menil z menoj o tem in onem. Pripovedal mi je o vsem: — o šoli, o ljudeh po svetu, o velikih mestih, o vsem! In če sem ga, revica neuka, prašala malo nerodno po tem in onem, česar nisem mogla umeti, se mi je vselej prijazno nasmejal in mi razložil po domače, kakor je vedel, in znal. Hitro so nama tekli tisti dnevi, prehitro!
črez teden dnij je odšel zopet v svet Hudo mi je bilo, a moralo je biti tako. Po vseh mestih sveta je še moral iti; ogledati si je moral vse in izučiti se še bolj. Jaz nisem umela, zakaj bi se moral učiti toliko, zakaj bi moral po svetu, po vsem svetu. Vender branila mu nisem. Molila sem zanj in kadar sem šla v Ljubljano, nisem nikoli pozabila zahvaliti Matere božje Za-murske in prositi jo. . . Verjemite gospod — pa vi morebiti ne verjamete — prav zavoljo Dje se je izteklo vse tako lepo. Ali vas zanima, kako je bilo potlej?
Štiri leta nisem čula o Ivanu dosti več, ko nič. Županu je bil pisal parkrat med tem
in mu povedal, katera mesta je že obhodil in in katera še mora. Župan ga je razumel, jaz ga nisem. Obakrat je dopovedal v pismu, da se mu godi dobro, obakrat je priporočal županu, naj poskrbi zame, ako Česa potrebujem, da bo on povrnil vae do zadnjega. Tako je pisal! — In po štirih letih je zopet pisal in sicer meni: — to je bilo predvčerajnjim. Piše, da je dospel
v Ljubljano in da me misli popeljati-----------------
toda, kaj govorim toliko! Tošem hotela omeniti, da je župana, ko sem mu nesla pismo brat, posebno iznenadila tista novica o razstavi. Rekel je, da bi živ človek nikoli ne bil mislil, da bo iz Ivana še toliko. Prašal me je, ali bom šla na razstavo. Bom, sem rekla, Ivanu na ljubo bom Šla. Te bo pa moj hlapec potegnil na kolodvor, je rekel. Meni je bilo všeč. In danes popoldne je ukazal napreči koleselj, tisti boljši, in naro l hlapčetu, naj se pobriga, da bova dosti zgodaj na kolodvoru. Ukazal mu je tudi, naj počaka z vozom toliko, da bom sedla v vagon, če bi se morebiti slučajno - - Ali neki še čaka hlapče? O še! Poglejte gospod, da čaka še vedno.. ■ Toda vlak bi moral biti že tu Če se ne motim  0) to ni meglica! Ne, to je vlak! Ali vidite, gospod, to je vlak!
jevimi besedami, katere je spregovoril narodnim agitatorjem v „Narod. Domu", da bode zmaga na narodno-napredni strani, to pa radi tega, ker opozicija ne postavi kandidatov. Zibali se bodo dalje v sladkem .prepričanju", da mora biti ljubljanski obč. zastop pred vsem .liberalen" in da se vprašanje o gospodarstvu postavi za peč.
Obrazci prošenj za olajšavo pri vrače-vanju potresnega posojila so dotiskani in se dobe pri delavskem tajništvu v .Katoliškem Domu" v Ljubljani.
Strašno bogoskrunstvo se je zgodilo v Ljubljani. Dva mlada knjigoveška pomočnika Ig. Kvas in Fr. Škrl sta v noči od sobote na nedeljo hotela razdrobiti lurško Mater Božjo pod Rožnikom, a sta ji zadala le nekaj udarcev, ker sta bila preslaba, da bi jo vrgla iz zna menja. Šla sta potem nad križ pod cerkvijo na Rožniku. Ondi sta izdrla križ in Kristusu razdrobila vsak ud posebej. Isto sta storila s križem na .večni poti" pri Kosezah. Krokala sta, predno sta šla na delo, z nekim ključavničarskim pomočnikom, Kotarjem, proti kateremu se je Kvas izrazil: .Danes bom naredil še veliko lumparijo. Se moram maščevati." Silila sta Kotarja naj gre ž njima pod Rožnik, češ .bomo malo tistega Boga skomandirali", a Kotar ju je zapodil in ko je drugi dan čul moliti svojo mater pri Angeljskem češčenju „še en očenaš zato, da bi dobili bogoskruneža", povedal je materi, v kaki družbi je bil prejšnjo noč. Mati je stvar hitro naznanila mestni policiji. .Narod" ju je hotel proglasiti za kršč. socijalca, ker sta bila slučajno pri katoliških podjetjih v službi. Res pa je, da sta se prištevala socijalni demokraciji, da sta zahajala v socijalno demokratski brlog in se s prav socijalno - demokratskimi izrazi izražala o svetih rečeh, kar so njuni kolege povedali še le sedaj, ko sta pod ključem. Kvas je pri zaslišanju sam pripoznal, da je soc. demokrat. .Narod" je bil toli podel, da je trdil, da so .klerikalci to zlodejstvo naročili, ker so hoteli s tem agitovati proti narodno - napredni stranki". Kako pravi pregovor? .Kdor ga spuha, ta ga skuha". Z isto pravico bi krščanski soci-jalci lahko trdili, da so naročili atentat naprednjaki, da bi jim služil za agitacijo pri ljubljanskih občinskih volitvah, ker zadnja laž o soci-jalno-demokratskem shodu v .Narodu" ni dosti pomagala. Značilno je, da .Narod" zagovarja soc. demokrate, češ, da so oni nekrivi, namesto da bi o tej priliki obsodil njihove nauke. Ti .prijateljčki" so pač neločljivi! S tem hočejo menda prikriti, da se je napad izvršil ravno v soboto, ko izide po izjavi tržaške Marice „vo-luminosni" .Narod", ki je sosebno preteklo soboto bil na višku brezverstva, ker je napadel katoliške redove, postavljal nov .red sv. litra" in kazal na .papeževe rablje". Za svoje sobotne napade je dobil pohvalo pod Rožnikom. Zelo nesramna je .Narodova" trditev, da .zlodejca morata biti kršč. socijalca, ker v katoliških zavodih ne trpe socijalnih demokratov." Res pa je, da je ravno v .Katoliški tiskarni" velika večina delavcev soc. demokratskega in liberalnega mišljenja, in vender jih (žal!) nihče ne goni z dela. V .Narodni tiskarni" bi pač drugače postopali s .klerikalci". Ta slučaj in pa „Na-rodovo" hujskanje naj pa odpreta oči onim, ki imajo besedo v tej zadevi, saj tako hoče .Narod" s svojimi huj-skarijami. Ako bi se čiščenje, ki se je pričelo pri gosp. Bahovcu, nadaljevalo kljub takratnemu .Narodovemu" kričanju, bi .Narod" ne mogel sedaj tako lopovsko kovati kapitala Zgodi se sedaj, kar .Narod" hoče! Bedasto pa je, metati krivdo na kako podjetje. Saj tudi Malovrhov oče ni kriv, da je imel tako čednega sina. V zadoščenje pa je nam, ki se borimo za idejo krščanstva, da so ostudno bogoskrunstvo obso dili tudi ljudje, o katerih bi tega ne bili pričakovali. Sosebno lepo je od ljubljanskih knjigo-veških pomočnikov, ki so v .Slovencu" priob čili izjavo, da iskreno obžalujejo, da sta se v njihovi sredi našla dva taka lopova. To kaže, da pride še dan, ko se marsikateri naveličajo pomagati stranki, ki bi rada pogazila krščanstvo. Ti naj pomislijo, če ima prav .Slovenec", ki
pravi, da hujskarije izvestnih listov in s soc. demokratskimi agenti razširjajoča se zloglasna brošura ne more imeti pri mladini drugih sadov, nego takega, katerega opažamo na Kvasu in Škrlu. Ali je mogoče, da bi se mladine vedno hujskanje raznih listov nič ne prijelo in da bi pokvarjena mladina ne izvajala v svoji nerazsodnosti najskrajnejših konsekvenc, naj bo v službi pri kateremkoli zavodu? Vsi, ki so se zgražali nad bogoskrunstvom, naj bi šli dosledno korak dalje in uvideli, da dejanje Kvasovo in Škrljevo ne bo osamljeno, ako se bo po časopisih vedno srditejše izpodkopaval ugled vere, katera jedino more delati človeka moralično dobrega. Dostavljamo še, da je bil Škrl že odpuščen iz službe v knjigoveznici .Katoliškega tiskovnega društva" in da je tudi knjigovez gosp. Breskvar Kvasu dejal, naj si poišče drugo službo. Ker je bil Škrl odpuščen in je tudi Kvas pričakoval, da ne bo dolgo pri Breskvarju ter je vedel, da bode kot nesposoben delavec težko dobil drugo službo, je skoro gotovo, da sta oba strašno dejanje učinila iz maščevanja.
Slovenski romarji v Rim so odpotovali v ponedeljek zjutraj preko Gorenjske, Trbiža in Pontaflja. Na raznih krajih so jih sprejeli z zvo-nenjem in pokanjem topičev. Vseh slovenskih romarjev pride pred sv. očeta 867. Adresa z podpisi slovenskih delavcev, katero sv. očetu odda delavska deputacija ima 8000 podpisov, slov. delavcev. Slovo iz Ljubljane je bilo veličastno. Nad 1000 Ljubljančanov je burno pozdravljalo odhajajoči vlak. V torek 24. aprila so romarji imeli slavnost v Loreti. Že tu so vsi občudovali lepo petje 46 slovenskih pevcev in pevk. V sredo 24. t. m. so naši romarji prišli v večno mesto, trudni sicer, a navdušeni in vsi zdravi. Drugi dan v četrtek so obiskali .Čampo-santo", ki je pod pokroviteljstvom našega cesarja Mogočno je ondi zadonela .Bog ohrani, Bog obvari!" Potem so v dolgem, lepo razvrščenem sprevodu imeli veličasten vhod v cerkev sv. Petra. Pevci in pevke so zapeli papeževo himno. Pokleknili so okolu groba sv. Petra in knezoškof Anton Bonaventura Jeglič, ki vodi romanje, je imel tu navdušen govor. .Zopet smo Slovenci zbrani ob grobu sv. Petra", dejal je kne zoškof, „in tu obljubimo, da bomo zvesti ostali veri katoliški! Naj hruje okoli nas vihar, čolnič sv. Petra se ne potopi." In iz stotin romarskih grl se je začul klic: „Ne bodo nas premagali". Krasno so zapeli potem Slovenci pete litanije. Množina Rimljanov se je čudila slovenskemu petju. Cule so se trditve, da so Slovenci nalašč najeli tako mogočen izvežban zbor in ga drago plačali, da bi se ž njim postavljali. .Bravi", .bravi" so Rimljani klicali pevcem in .Cantate oncora!" („Še jedenkrat zapojte!") odmevalo je od vseh stranij. Slovenci so nato ginjeni zapeli zahvalno pesem. Potovanje se vrši v vzornem redu. .Narod" grozno skrbi, koliko bodo romarji zapravili .brez koristi". Malovrh naj se potolaži. Romarji so z vsem dobro preskrbljeni in potu jejo na svoje stroške, ne pa na mestne, kakor ljubljanski obč. očetje. .Banketirajo" tudi za svoj in ne za obč. denar, nazaj pa tudi ne pri dejo na .državne stroške". Sicer naj se pa .Narodovci" raje brigajo za neplačane račune ljubljanskih .frakarjev".
Vesela slovenska zmaga. Pri volitvah v okrajni zastop marnberški na Štajarskem so pred nekaj dnevi prvikrat zmagale slovenske občine. To je pač tem bolj vesela vest, ker je Marnberg ob nemško-slovenski meji, in se je že mislilo, da je ondi Slovenstvo izgubljeno. Da temu ni tako, imata velike zasluge gg. notar Kocbek in žup nik Žmavc. Slovenci so ondi zmagali, ker so proti nemškim trgovcem ustanovili v Marn-bergu veliko konsumno društvo z dvema filijal kama: na Muti in v Ribnici. Slovencem v mam berškem okraju: Slava!
Osebne vesti. Za častn°ga občana je izvo lila občina Horjul župnika Petra Bohinjca v znak hvaležnosti njegovega neumornega delovanja za občino in v odgovor na .Narodove" napade, občina Brezje pri Rajhenburgu pa je podelila častno občanstvo drž. poslancu Žičkarju. — Novo mašo bode pel 3. maja v Puebli v Ameriki g. Ignacij Burger, rodom Ribničan.
Prvo mesto duhovnega pastirovanja tega slovenskega rojaka bode v mestu Denver v Colo-radu, severna Amerika. — Prezentiran je na župnijo Zasip g. Ignacij Fertin, župnik v Fužinah na Gorenjskem. — Premeščen je g. J. Cerna žar, kapelan v Selcih, v Radovljico. — Umrl je v Št. Petru pri Mariboru bivši slovenski deželni poslanec in mnogoletni ondotni župan Jan. Flucher. Bil je rodom Nemec, a je uvidel krivice, ki se gode Slovencem, ter je v političnem boju stal na slovenski strani. — Odvetniški izpit je napravil dr. Al. Kokalj, konci-pijent pri dr. Štoru.
.Narodovega" varovanca Jožef Vebra iz Cerknice orožniki ne iščejo več. ker se je sam naznanil na Žabjeku, ko je imel prazen želodec.
Komedijo z .deputacijami", ki naj iz slovenskih štajerskih občin protestujejo proti abstinenci slovenskih poslancev štajarski Nemci nadaljujejo. Te dni so zopet poslali v Gradec v imenu Slov. Goric protestirat .slovenske" može z naslednjimi imeni: Purgaj, Hornig, Weinperl, Rotter, Jager, Gierlinger, Pircha. Pametnemu zadosti!
Vseslovenska županska zveza. .Narod" pravi, da bode ta Hribarjova zveza, kakor znano, pripravljena za parado liberalizmu, imela o bin koštnih praznikih občni zbor. Dokazali smo, da bode zveza brez koristi. Župani, pozor pred to zvezo!
Uzorno nemško gospodarstvo. Okrajni zastop v Arnožu ter odbor okrajne posojilnice, ki je s tem zastopom v zvezi, je vlada razpustila. Dogodile so se velike nerednosti pri posojilnici.
Bolgari na Slovenskem. V ponedeljek je prišlo v Ljubljano 30 bolgarskih učiteljskih pripravnikov iz Kiistendila pod vodstvom svojih učiteljev. V Ljubljani so si ogledali muzej in šole. Župan Hribar jih je pri Lloydu pogostil na mestne stroške. Iz Ljubljane so odpotovali v Bosno.
Šolstvo V Šiški bodo razširili šolo. Iz sedanje trirazrednice bode postala štirirazrednica. Komisijski ogled se bode vršil 3. maja. — V Ljubljani se ustanovi baje že s prihodnjim šolskim letom III. mestna deška ljudska šola in dobi svoje prostore na Vrtači, kjer je sedaj nastanjena slovenska dekliška osemrazrednica, ki se preseli v novo poslopje pri sv. Jakobu.
Berolinoi v Ljubljani. Danes bode gostoval v .Tonhalle" berolinski filharmonični orkester. .Narod“priporoča narodno napredni inteligenci udeležbo z inserati! .Edinost" pravi k temu prusaškemu gostovanju v Ljubljani: .Nehote se vzbujajo Človeku neprijetni spomini na znane dogodke v Celju in zadnji čas v Celovcu. No, narodno napredna inteligenca bode Prusake šla osebno častit v .Tonhalle", ker ji komandira .Narod".
Županom v Tržiču je bil izvoljen velein dustrijalec g. K. Mally, g. Jul. Goekeu pa I. in Lud. Bartolotti II. svetovalcem,
Požar je napravil veliko škode H. Gutniku v Bevkah pri Vrhniki, ko je dne 20. t. m. uničil mu gospodarska poslopja in je bilo zgorelo 7 prašičev. Tuti speči pastir I51etni J. Petkovšek je našel strašno smrt v ognju,
Koroški deželni zbor je sklenil, da se na deželi prične šolsko leto z veliko nočjo.
Ljubljanske novice. Kapelica v novem poslopju c. kr. višje gimnazije v Ljubljani bode zgubila novo slabo sliko Alojzija Šubica, predstavljajočo sv. Alojzija, in bode po naročilu g. prof Ivana Svetine dobila novo sliko, katero je naslikal g Ivan Grohar. — Požarna bramba ljubljanska je dobila svojo godbo 24 mož. — Otvoritev druzega mestnega otroškega vrtca bode 1. maja v Cerkvenih ulicah št. 21.
Shod slovanskih časnikarjev, ki bi se bil moral letos vršiti v Zagrebu, je hrvatski ban prepovedal. Morda se bode sestanek vršil v Ljubljani, bolj gotovo pa v Spletu.
Gasilnim društvom je deželni odbor kranjski dal podpore 20 420 kron.
Drobne novice. 70letnica cesarjeva se bode praznovala tiho. — Na grobu svojega očeta se je v Žalcu pri Celju ustrelil infanterist 87. pešpolka I. Vrečar, član spoštovane rodovine. — K občinskim volitvam v Celovcu je prišlo v IH.
razredu od 836 volilcev na volišče 183 volilcev. Izvoljeni so veliki »Nemci" Pockorny, Scher-zinger in Kollmayer, ker druzega, ki bi imel tudi za obrtništvo kaj smisla, niso hoteli kandidirati.
— Porotne obravnave v Gorici se prično 7. maja.
— V beg je pognalo laško prebivalstvo v Ajelu v Furlaniji goriške Lahone, ki so ondi hoteli ustanoviti podružnico „Lege“. — Obesil se je v Gorici prodajalec sladoleda Ivan Klanjšek, a žena mu je še o pravem času prerezala vrv. — V Vrhpolju pri Št. Jerneju je ogenj uničil poslopja treh posestnikov. Zavarovan ni bil nihče. Zažgali niso otroci. — Za nič so nemški Celjani. Pri zadnjem vojaškem naboru za mesto Celje je bilo potrjenih v vojake celih šest mladeničev, od katerih je polovica Slovencev. — V Mariboru bode jutri govoril nemški kričač poslanec Wolf.
— Štajarski cesarski namestnik je prepovedal vse razglednice, ki smešijo angleško kraljico. — V Barkovljah pri Trstu so nehale italijanske prepovedi, ker jih ni hotel skoro nihče poslušati.
— Na zagrebškem vseučilišču je bilo v preteklem poluletu 11 Slovencev. — Nov slovenski otroški vrtec v Rocolu bode ustanovila ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu. — Vodovod v Stari Loki so slovesno otvorili 22. t. m. — 200 gadov je polovil neki Janez Ambrožič v Javorju nad Litijo. — Krški bolnici se podeli pravica javnosti.
Najstarejša gimnazija na Kranjskem — v Ribnioi. Prof. Ivan Vrhovec je priobčil v I. zvezku letošnjih »Mittheilungen" znamenit članek o švabskem kronistu ali letopiscu Burchardu Zinku, ki se je šolal v začetku petnajstega stoletja v Ribnici. Po pravici (?) pa sklepa iz tega poročila: 1. da je bila v začetku petnajstega stoletja v Ribnici znamenita šola; 2. da je bila ta šola več kot navadna ljudska šola, da je bila neka srednja šola, na kateri so študirali dijaki najmanj sedem let, in katera je mladeniča uspo-sobljala, da je mogel prestopiti na visoke šole, in 3. da se sme Ribnica ponašati z najstarejšo srednjo šolo ali gimnazijo na Kranjskem. Kdo je to šolo ustanovil, ne moremo povedati. Verjetno pa je, da jo je otvoril kateri ribniških nadduhovnov (arhidiakonov, Erzpriester), ki so od oglejskih očakov ali patriarhov dobivali velike pravice.
Razne stvari.
Grofica Lonyay pri sv. očetu. Sv. oče je sprejel v avdijenci grofico Štefanijo Lonyay, bivšo udovo po pokojnem avstrijskem prestolonasledniku Rudolfu. Obljubil ji je, da bode posredoval pri njenem očetu, belgijskem kralju, s katerim se je radi možitve z grofom Lonva-yem sprla.
Nemčija proti Poljakom. Naučni minister je podal v pruskem državnem zboru sliko o napredovanju Poljakov. Najhujše se mu vidi, ker nočejo poljski duhovniki v poljskih župnijah nemško pridigovati. Na ta način se nič ne stori za ponemčenje Poljakov. Prisilil je v nekaterih župnijah, da so bili vsi stanovalci pismeno za slišani, ne želijo li nemških pridig, toda vsi so se izjavili proti. Sedaj si naučni minister beli glavo, kako bi Poljakom na drug način tudi uro navil.
Vojno ministerstvo je potom okrožnice zaukazalo izplačanje zvišanih častniških plač od 1. jan. t. 1.
V sveto deželo je odpotovalo iz Zgornje Avstrije preko Trsta pod vodstvom linškega škofa 520 romarjev. 15. maja pridejo romarji zopet nazaj v Trst. Romarji imajo seboj svojo godbo.
Papež in šolstvo. Sveti oče Leon XIII Žrtvuje vsako leto nad poldrugi milijon lir za katoliške šole v Rimu.
Obsojeni bogataši. V Berlinu je sodišče obsodilo ravnatelja banke in milijonarja barona Sternberga na 21etni zapor in izgubo meščanskih pravic za čas 3 let po dovršeni kazni. — Kakor smo že poročali je ta jud nekej gospej, katera je prišla do njega po opravilih, napravil nesramno ponudbo in ko ga je ista zavrnila, se je predrzni!, da jo s silo prisili v njegove pohote. — V Padovi v Italiji so pa porotniki potrdili obtožbo proti milijonarju Metzu, zavoljo
uboja na 7 let in 13 dni zapora. Ta milijonar je, kakor smo že povedali, ustrelil svojega slugo, ker je isti brez njegovega vedenja upregel bil mladega konja pred voz. — V Curihu na Švicarskem sta bile te dni obsojeni mati baronica Emilija Marschalina na 6letni zapor in hčer Olga Dlanhart de Murat na eno leto zapora. Bili sta obsojeni zavoljo goljufije, ker sta na raznih hotelih prevarili osobje za svoto 1900 frankov. Lep je ta aristokratski svet!
Žid inkvisitor. »Euch Katolicki" prinaša naslednjo novico: Velikansko senzacijo je napravil v Jan6wu v Galiciji dogodek, pripetivši se koncem preteklega meseca. Židovski mesar Fas je sumničil nekega dečka, češ da mu je ukral jajca. Zvabil ga je torej k sebi, Tu mu je s pomočjo svoje žene zvezal roki na prsi, okoli in okoli pasu ovil vrv ter ga obesil na strop, tako da je glava bila obrnjena proti tlom. Deček je seveda grozno stokal, a žid mu je z betom žugal, ako ne bo tiho. Deček je bil v smrtnem strahu. Spomnil se je, kako se krščanskim dečkom godi v židovskih hišah. Bog vč, kaj bi se bilo zgo dilo, da niso otroci pred hišo stoječi poklicali uradnika Kruszynskega. Le ta je končal dečkovo trpljenje. Na vprašanje pa, zakaj je tako storil, mu je Žid cinično odgovoril, da je hotel resnico izvedeti. Tako je bil Žid pravi inkvisitor. Želeti bi bilo, da vlada strogo postopa v tem slučaju, ali kaj, ko imajo Židje v Galiciji vse v rokah! Takih dogodkov soc. dem. listi in naš »Rudeči Prapor" gotovo ne objavijo, ker se tu gre za njih ljubčke — Žide.
Najnovejše vesti.
»Narodno blago", katero smo priobčili v zadnjem podlistku, nam je poslal neki kmet z Iga. Pripovedke so lepe. Oglasil se je pa v si nočnem »Narodu" g. Govekar in dokazal, da je podobne pripovedke že on objavil v »Vrtcu". Jezi se, zakaj bi ne smel »plonkati" liberalni »vol", če sme ižanski kmet Jovis. — No le potolaži naj se, g. Govekar! Pri »narodnem blagu" se dovoljuje tudi »volom", da malo poplonkajo. Iz Valvasorja jemljejo, pa spisu svojega avtorja podpišejo. Sicer so pa one pripovedke iz boljše dobe Govekarjevega pisateljevanja in ni čudo, če so narodu všeč. Dandanes Govekar ne spravi več kaj takega vkup niti s pomočjo svoje boljše polovice, ki je po navadi častni član liberalnega »literarnega kartela".
Osmešili so se liberalci selške doline, ki so v sinočnem »Narodu" razglasili svoja imena. Mi smo jim zaradi »Brucka" v Selcih hoteli prihraniti blamažo, če pa jo hočejo imeti, naj jo imajo!
Osebna vest. Za dekanijsko župnijo Šmarije imenovan je za župnika g. Matej Sitar do-sedaj župnik v Št. Juriji.
Slovenska igra v Škofji Loki. Pevski zbor »Slov. bralnega društva" v Škofji Loki vabi k veselici vršeči se v nedeljo, dnč 29. t. m. v lastnih prostorih. Vspored: Revček Andrejček. Narodna igra s petjem v 5, dejanjih. Začetek ob polu osmi uri zvečer.
Nemški oesar bode šel obiskat angleško kraljico v Osborne na otoku Wigt.
V češkem deželnem zboru so bile zadnje dni živahne razprave o jezikovnem vprašanju. Poslanec Funke je klical Čehom, naj bodo le lepo krotki in naj pomislijo, da Praga leži med nemškim Dunajem in Berolinom. Posl. Pacak je pa rekel Nemcem, naj nikar ne pozabijo, da Praga leži tudi med Petrogradom in Parizom. Ko je Nemec rekel, da brez nemškega državnega jezika ni Avstrije, so se mu Čehi na ves glas krohotali. Češki Nemci si v češkem deželnem zboru ne želijo jezikovnega boja, ker so v manj šini; na Dunaju so bolj junaki.
Vojna v južni Afriki. Po Štirinajstdnevnem obleganju mesta Wepener so se Buri umaknili angleški premoči, ki je prišla Wepenerju na pomoč. 40.000 Angležev je nastopilo ondi proti 6000 Burom. Angleži so mislili, da bodo oblega joče Bure obkolili, pa so se Buri raje podali proti Ladybrandu, General French bi jih vsaj tu rad ujel, pa se je tudi varal. Pri Wynburgu zbira burski general Botha vse burske čete. Roberts
se pomika s svojo armado proti njemu. Deset Angležev je proti jednemu Buru. Važna vest preteklega tedna je, da so Buri zasedli Boshof in se jim je Methuen moral umakniti. Angleži so pa dobili v pest Dewetsdorf in si po hudem boju zopet priborili bloemfonteinski vodovod.
GLASNI K.
Delavske drobtine.
Škofovo pismo delavstvu. Na izjavo, s katero je »Slov. katol. delavsko društvo" v Ljubljani obsodilo in obžalovalo »Narodove" napade na sv. očeta in dobrotnega ljubljanskega knezoškola, je knezoškof dr. Jeglič odgovoril v lepem pismu, ki se glasi: Presrčna zahvala za tolažilno izjavo, priobčeno mi v dopisu z dne 19. marca 1. 1900. Tako je prav, da katoliški delavci stoje odločno na stalu sv. katoliške .cerkve in svoje korake kot tesno zvezani delavci vravnavajo po večnih, od Boga samega nam razodetih resnicah. Pri osebnem zaslišanju, ki mi ga bodo sv. oče prihodnji teden naklonili, bom veselo pripovedoval o ljubezni in vdanosti slovenskih delavcev do Njega kot namestnika Jezusovega in kot ljubitelja delavskega stanu. Bog naj blagoslovi Vaše Slovensko katol. delavsko društvo!	f	Anton	Bonaventura, škof.
Izjava. Podpisama slovenska krščansko-socijalna društva v Ljubljani izjavljajo, da bogo-skrunca Ig. Kvas inFr.Škrl nista bila člana nobenega krščansko-socijalnega društva in tudi sicer ne pristaša krščan-sko-socijalne stranke. Toliko v pojasnilo zlobne laži, ki jo je prinesel »Slov. Narod". — Za »Slov. delav. stavbinsko društvo" dr. J. Janežič. — Za »Slov. kršč.-soc. zvezo" Iv. Kregar. — Za »Slovensko kat. delavsko društvo" Jož. Gostinčar. — Za »Delavsko konsumno društvo" Valentin Bahar. — Za »Katoliško mladeniško društvo" A. Stroj.
Pozor! Poročajte »Glasniku" o gibanju vseh slovenskih delavskih društev in o gibanju naših nasprotnikov!
Iz Vevč se nam poroča: Čudne razmere vladajo v naši tovarni. Odbora bolniške blagajne ni, da bi sklical po § 26. pravil občni zbor, ki bi se moral vršiti vsako leto, a pogrešamo ga vže mnogo lot. Seveda pogrešamo tudi razsodišča in pregledovalcev računov, vse to je odpadlo v teku let. Izvoljeni odborniki so veljavni 2 leti ne pa deset, ali pa še več let. Po § 22. društvenih pravil bi morala biti redna seja vsaka 2 meseca, bila pa je zadnja leta 1894. Kaj ne, čudne razmere! Zahtevamo odpomoči.
Socijalna šola se je ustanovila v Amsterdamu ter nuja teoretiško in praktiško znanje onim osebam, ki se hočejo žrtvovati socijalnemu delovanju na kateremkoli polju. Tu se poučuje o siromaštvu, o delavskih stanovanjih, o vzgoji zapuščene in one mladeži, ki je na slabem potu itd. Pouk traja dve leti. Prvo leto je namenjeno splošnemu poznavanju socijalnih naukov, drugo leto pa socijalnemu oddelku, kojega si je poslušalec izvolil. Tudi se sprejemajo poslušalci samo za prvi ali samo za drugi tečaj; dovoljen je tudi vstop k posameznim predavanjem. Kot poslušalci se morejo sprejeti osebe moškega in ženskega spola, ki so dovršile 23. leto svoje starosti. Teoretiški del pouka se sklada iz predavanj o temah občnih (narodno gospodarstvo, ustava, zdravništvo) in o posebnih temah (siromaštvo, skrb za stanovanja, vzgoja otrok); k temu se pridružijo večerna predavanja, kjer se razmo-trivajo specijalni oddelki narodnega gospodarstva in obramba delavstva. To šolsko leto je začelo 1. septembra 1899. Predava se o socijalizmu, asekuranoi in o pripomočkih proti pijančevanju, Morda še doživimo, da se uvede slična institucija tudi pri nas?!
Prvi majnik. Socijalna demokracija se tudi letos pripravlja, praznovati prvi dan maj-nika. Kakor je bilo razvideti iz zadnjih let čimdalje bolj hira praznik prvega maja. Delavstvo čimdalje bolj uvideva, da se je iz tega razvilo vce kaj druzega, kakor je pa ono pričakovalo. Do osemurnega delavnika po tej poti nismo
prišli niti za las naprej. Volilna pravica tudi nikjer noče postati splošna, da si se je nekaj doseglo, toda ne po praznovanju prvega maja Socijalni demokratje bodo tudi letos „ strigli po svoji navadi svoje ovčice0 in to je tudi ves vspeh prvega maja!
Pretepeni socijalni demokratje. V nedeljo so v Waltendorfu v bližini Gradca socijalno demokratični voditelji sklicali shod delavcev opeke. Delavci, mej katerimi je bilo precej Lahov, so prišli in soc. demokratične voditelje strahovito pretepli. Lahi so končno socijalno demokratične osrečitelje vrgli na cesto.
Kdo je prijatelj omike in ljudstva? Moderno frazarstvo liberalizma in socijalne demokracije si je pomoglo do življenja z lažjo, češ da krščanstvo ovira vsak napredek in da je sovražno posebno nižjemu ljudstvu. Te fraze slišimo redno iz ust soc. demokratov in „ naprednjakov." Ako je pa to tudi res, o tem ne premisli nihče. Nevede marsikdo pritrjuje tej misli. Poglejmo nekoliko okolu sebe, kako je s stvarjo! Pred krščanstvom se je Človeški rod delil v dva dela: v proste in sužne ljudi. Prosti ljudje so bili navadno meščani in velikaši, sužnji pa oni, ki so morali opravljati težka dela in niso imeli zato nobenih pravic, niti osebne plače. Kultura Rimljanov in Grkov je bila na visoki stopinji, in vender je velik del človeštva tičal v zaničevanju in živalskem poniževanju. Sužnji so morali opravljati najtežja dela brez ugovora. Pri tem so jih gospodarji in pazniki mučili na vse mogoče načine Gospodar je imel pravico, s sužnjem storiti, kar je hotel, sužnjik pa ni imel pravice do pritožbe. Tako se je često zgodilo, da so nedolžne ljudi za zabavo metali divjim zverinam, da so jih za malenkostne pregreške metali v ribnike, in vender je stal tedaj svet na visoki stopinji omike. Rimski in grški mo-droslovci in zakonodajci so še danes uzor uče njaštva, kar je dokaz tedanje prosvetljenosti. To nas pač uči, da izobražba sama brez ljubezni do Boga, in po njem do vseh ljudij, ljudstvu ne koristi. Krščanstvo, ki si je stare nazore spopolnilo z ljubeznijo do Boga in bližnjega, je s tem postavilo jez sužnosti in jo odpravilo povsodi, kjer je dobilo tal. Tudi dandanes ravno katoliški misijonarji v divjih krajih najbolj delujejo za odpravo suženjstva Izobražujejo mladino in uče odrasle ljudi potrebnega znanja v delu, uče jih rokodelstva in obdelovati polje. Povsod, kjer dobi tal krščanska misel, prične se redno življenje in socialne razmere dotičnih ljudij se popolno spremene. Dokaz, da krščanstvo ni nasprotno napredku in kulturi, so nam zavodi, ka tere je ustanovila katoliška cerkev. Najzname nitejše univerze današnjega časa imajo svoj pričetek v krščanstvu. Veda se je ohranila človeštvu v samostanih in še dandanes prihaja iz samostanskih zidov marsikako delo, na koje gleda učeni svet z občudovanjem. Kar se tiče sovraštva kat. cerkve do nižjega ljudstva, nam pričajo bolnišnice, v katerih streže bolnikom na tisoče in tisoče redovnic in redovnikov, ki žrtvujejo vse posvetno veselj > bližnjemu. Priča so nam sirotišnice, ki po vsem svetu vzgojujejo in oskrbujejo na milijone otrok, za katere bi se sicer nihče ne brigal. Kje se more v tem pogledu meriti liberalizem ali soc. demokracija s krščanstvom? Pač, moderni liberalizem se je spomnil tudi nižjega ljudstva. Po liberalnem gospodarskem redu propalo je milijone samostojnih eksistenc v proletarijat. Mala obrt se uničuje, delavec se za vsako plačo uslužuje, trpi nad seboj vsak bič, samo da životari, Ako se hoče delavec otresti prehudega jarma in si nekoliko pomagati, je — lump v očeh liberalcev. Pisec teh vrstic je ob času premogarskega štrajka v neki ljubljanski napredni prodajalnici slišal sledeče besede: „Kaj vse hočejo ti lumpje, sedaj hočejo na dan 1 gld. 50 kr. in pa osem ur dela; kam pa pridemo ?“ Tako sodijo ljudje liberalnega mišljenja o delavcih, ki se bore za svoje po šteno življenje! Liberalno časopisje vedno zabavlja proti krščanstvu, brez katerega bi postali ljudje zopet dvoje vrste: prosti in sužnji. Tudi mej delavci je nekaj takih, ki jim vgaja libera-
lizem, ker zabavlja duhovstvu. Ti reveži ne vidijo, da so lastni grobokopi. Ako toraj hočemo, da na svetu ostane za nižje ljudstvo svoboda in pravica, ako hočemo, da se bode ljudstvo naobraževalo v plemenitosti srca, ne pa samo v vedah brez plemenitosti, potem delajmo z vsemi močmi za krščansko idejo, ki je edino prava in edina zmožna osrečiti ljudi, ako se je oprimejo z resnostjo.
Mizarski učenec dobi takoj nameščenje pri mizarskem mojstru z obširnim delokrogom na Jesenicah. Več pove „Delavsko tajništvo", BKatoliški Dom", Ljubljana.
Poslano.*)
„ Narod" hoče kovati kapital s tem, da je bil bogoskrunež Kvas v službi pri „ katoliško narodnem prvaku Breskvarju", ki ima svojo delavnico v šenklavškem farovžu. „Narod“ hoče torej s tem, da je bil Kvas, katerega sem poznal le kot slabega delavca, ker so mi razna njegova jnnaštva v knjigoveznici prikrili, slučajno pri meni v službi, vreči slabo luč na moj obrt. Kdo izmej delodajalcev more za vsak slučaj biti za svoje delavce odgovoren, in kdo delodajalcev more nositi odgovornost za vsa početja uslužbencev, kadar je iz delavnice odsoten?
Imel sem Kvasa v službi radi poštenih njegovih starišev, dejal sem mu pa, naj si isti poišče drugo službo, ker ga za nobeno samostojno delo nisem mogel rabiti, kakor ga ni mogel rabiti „narodni“ knjigovez Bonač, pri katerem se je Kvas izučil in imel po izučenju 3 gld. plače na teden, od katerih mu je pa Bonač še odtegnil donesek za bolniško blagajno, kar se pri meni ne zgodi nobenemu delavcu. Kvasa sem že jedenkrat odpustil, a so me tudi njegovi stariši preprosili, naj se ga usmilim. Vedel sem, da Kvas ni krščanski socijalec, a radi tega ga nisem spodil, ker kot mojster napram delavcem nočem biti strankarski.
Iz kakega nagiba je Kvas dejanje izvršil, izvedel sem pri policijskem svetniku g. Podgoršku, ki mi je dejal: „To je socijalno demokratska šola." Napad „Narodovu na krščanske socijalce in mojo osebo se torej ne strinja posebno s časnikarsko poštenostjo.
Z ozirom na včerajšnji popravek županovega namestnika Vončine v BSlovencu“, da mi polic. sv&t Podgoršek ni označil Kvasovega dejanja za „socialnodemokratsko šolo", izjavljam, da je moja trditev istinita, in sem jo pod prisego pripravljen potrditi. Še ko sem bil drugič pri g Podgoršku sem mu dejal, da ima popolnoma prav s svojo trditvijo in on ni dejal, da bi se jaz kaj motil v njegovem izrazu. Pri svoji trditvi ostanem v popolnem obsegu.
Gosp. Bonaču pa s tem, da sem ga tudi v „Slovencu" klical za pričo, da je bil Kvas slab delavec, nisem ničesar očital. Lepo tedaj ni, da tudi „n a rodni" knjigovez Bonač hoče napram
*) Za to »Poslano« je uredništvo odgovorno le v toliko, kolikor določa zakon
meni stvar strankarski izrabiti. G. Bonač trdi, da je bil Kvas v njegovi delavnici lepega vedenja. Kako bi torej jaz mogel vedeti, da je Kvas tolik nesramnež? Pri meni se poleg tega težje nadzoruje delavce, ker imam dve delavnici.
V moji glavni delavnici pred škofijo, kjer delam jaz, Kvasa že nad jedno leto ni bilo in je prišel samo vsako soboto poplačilo. Vsekakor pa bi bil strogo nadzoroval Kvasa in naj bi zgubil s tem tudi precej časa, ko bi mi bil g Bonač kolegijalno povedal, da je moral v svoji delavnici opetovano svariti svoje delavce, ki so bili v družbi s Kvasom: „Ne kolnite Mater Božjo!" in da je vedel, da je Kvas ob zadnjem prihodu cesarja storil anarhistične izbruhe, radi česar ga je bil odpustil, ter ga potem zopet vzel v službo, najbrž tudi na prošnjo njegovih starišev. Da mi g. Bonač oponaša moj lahek n zaslužek" je pač izbruh njegove znane kolegijal-nosti, ki je knjigoveško obrt že tako hotela umazati, da jo je že hotel stalno uvesti v prisilno delavnico in s katero tako konkurira, da mu celo ^Pratiko" pomagajo vezati ljudje, ki se knjigoveškega obrta niti učili niso. Da mora biti njegov zaslužek pač lažji, je dokaz to, da ima. kakor mu očita strokovni list „Einigkeit“, sedem učencev pri petih pomočnikih, dočim moram jaz plačevati 7 pomočnikov in mi pomagata samo dva vajenca. Kako je pa s plačo pri tem „narodnem (!)“ mojstru, pa vedo knjigo-veški pomočniki najbolj sami. — Gosp. Bonač, ne hodite na pepel, da si ne opečete nog v žerjavici!!
Fran Breskvar,
knjigoveški mojster v Ljubljani, Pred škofijo štev. 6.
oooocoe ooooe ooo oo oooooooooooooooooo
^	Domača	umetnost!	Domača	umetnost!	5
0	Podobarski in	pozlatarski atelje	o
1 Andrej Rovšek j
| v Ljubljani Kolodvorske ulice št 22 9
v hiši gospč Wessner-jeve’ j X
se priporoča prečastiti duhovščini in cer- Q kvenim predstojništvom v naročila za izvr- rt ševanje	vsakovrstnih,	strogo po umetno-
stnih načelih izgotovljenih lesenih oltarjev v raznih slogih, kipov in svetniških soh 0 od kamena, marmorja, gipsa ali lesa itd. Q
o-----------------------------------------— o
Q 10 (8)	Priznalno pismo:	Q
rt	Blagorodni gospod! Altar presv Trojice, kate- rt
X rega ste naredili za tukajšnjo župno cerkev, je pravi a
V umotvor ter kaže, ne samo v celoti, temveč tudi v V Q svojih posameznih delih lepo pravilnost, solidnost in Q
Otrpežnost. Na opazovalca napravlja izvanredno pri- a jeten utis in hvali svojega mojstra. Vsled lega Vam V rt izrekam svojo popolno zadovoljnost in zahvalo ter rt
Osi štejem v dolžnost, da Vas svojim sobratom kar a najtoplejše priporočam za podobno delo.	V
0	Z odličnim spoštovanjem Vam udani	Q
0	Martin	Poljak,	rt
^ Ajdovec, 20. okt. 1899.	župnik	T
ooo; 0900000000« o 00:0000 »00000x0000
Narodna trgovina z delikatesami
s pivom, raznimi vini itd.
se .je otvorila pretečeno soboto
na Dvorskem trgu št. 3, pod »Narodno kavarno“.
Oprava in slikarije izvedene so v secesijonistiškem slogu.
Za dobra in vedno sveža jedila ter pijače se bode vestno skrbelo.
Cene zmerne. =s-
Za mnogobrojen obisk se priporoča z zagotovilom točne in reelne potrežbe 18 (1—1)	z	odličnim	spoštovanjem
Fran Krapež.
Odgovorni urednik: S vit osla v Breskvar Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista". Tisek J, Blasnika naslednikov v Ljubljani.