\ r i \ u Naj t cč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vae leto • - . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto n s GLAS NARODA I The largest Slovenian Daily in the United States. B Issnenl evety day except Sundays and legal Holidays. in list slovenskih ^delavcev v Ameriki, 75,000 Readers. TELETOM: CHelses 3—3878 NO. 38. — ftTEV. 38. Entet^d &g Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1870 TEI«EFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 15, 1932. _ PONDELJEK, 15. FEBRUARJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX JAPONCI V SANGHAJU SO DOBILI VELIKA OJACENJA Lavalov kabinet pred krizo kitajske Čete se uspešno ustavljajo in so odbile že več japonskih napadov V Sanghaju »e je izkrcalo nadaljnih deset tisoč Japoncev. — Japonski vrhovni poveljnik pravi, da niti malo ne dvomi o zmagi. — Veliki topovi in tanki še niso stopili v akcijo. — Kitajci imajo pri VVoosungu koncentriranih petindvajset tisoč vojakov. — Pred uvedbo velike ofenzive bodo sku šali skleniti premirje. SANGHAJ, Kitajska, 14. februarja. — Sedem velikih japonskih transportnih parnikov je včeraj brez vsake nevarnosti priplulo mimo Woosung utrdb do pomolov v Sanghaju. Parniki so dovedii deset tisoč japonskih vojakov in ogromne množine vojnega materijala. Izkrcali so tudi precej tankov, s katerimi bodo skušali razdejati močne kitajske postojanke pri Ca-pej. Transportne ladje so plule pod kritjem štirih kri-žark, sedmih rušilcev in šestih torpednih čolnov. Ker kitajska artilerija ni stopila v akcijo in ni obstreljevala transporta, domnevajo nekateri, da so Japonci napravili Kitajcem s svojimi težkimi topovi tako veliko škodo. Dasi izjavljajo japonske vojaške oblasti, da se bo velika ofenziva čimprej mogoče pričela, prevladuje mnenje, da se bosta obe stranki skušali prej poravnati. Kitajska infanterija je zadnje dni odbila več močnih japonskih napadov. Ker je v soboto močno snežilo, niso japonski letalci stopili v akcijo. Kitajski poveljnik, general Tsai Ting Kai, je reorganiziral svoje frontne črte in rezerve ter jih pripravil za japonski napad. Vsega skupaj ima na razpolago petindvajset tisoč dobro opremljenih vojakov. V soboto je dospel v Šanghaj s parnikom "Mi-kasa Maru" generalni poročnik Kenkiči Ujeda, vrhovni poveljnik japonske oborožene sile na kopnem. Ujeda misli, da bo mogoče pregovoriti Kitajce, da bodo sklenili premirje, predno bo uvedena splošna ofenziva. V nasprotnem slučaju bo Ujeda poslal Kitajcem ultimat, ki ga bodo pa slednji naj brž zavrnili, kajti 1 9. kitajska armada, najmočnejša in najbolje opremljena izmed vseh, se bo borila do konca. Kitajci zatrjujejo, da so bili dobro poučeni, o namenih Japoncev ter so vsled tega zbrali potrebna o jačenja. Iz Pekinga poročajo, da je hrabrost vojakov devetnajste armade napravila na vse tako mogočen vtis, da se je v par dneh javilo nad dvestotisoč prostovoljcev za vojaško službo v Sanghaju. Po kratkem, toda strahovitem obstreljevanju Oapeja in Woosunga je aktivnost nekoliko ponehala. MOSKVA, Sovjetska Unija, 1 4. februarja. — Tukajšnji vladni krogi so z velikim krohotom pozdravili vesti, da je sklenila sovjetska Unija z Japonsko zvezo ter da se Rusija pripravlja na vojno. Sovjetske oblasti izjavljajo, da vlada po vsej deželi popoln mir. Tujce pozivajo, naj ogledajo tovarne ter naj se pripričajo, kakšna delavnost vlada v njih. Nadalje pravi vlada, da Japonska še vedno ni odgovorila na ponudbo Rusije, naj sklene ž njo pogodbo, da se v slučaju vojne ne bosta medsebojno napadli. NANKING, Kitajska, 14. februarja. — Cang Kaj Sek, ki je zopet prevzel vladne vajeti je dospel danes sem ter je rekel, da se bo podal v Šanghaj. 54. divizija pod poveljstvom maršala Feng Yu Hsianga se je pridružila devetnajstemu armadne-mu zboru pri Sanghaju. manj pravic za mehiške • duhovnike V petindvajsetih cerkvah v glavnem mestu imajo duhovniki pravico opravljati cerkvena opravila. — Duhovniki se morajo registrirati. Mexico City, Mehika, 14. febr. Mehiška z v« zna vlada .jt* naznanila. rih duhovnikov proti vladi. VLADA NAJ KUPUJE POTREBŠČINE DOMA Washington, I). <\. 14. febr. — K«>ngr«*snik Martin i/, države < >re-gon je stavil predlogo. «ln zvezna vlada kupuje svoje potrebščine v okvirju Združenih držav. Vsi vladni department i naj bi skrbeli zato. da j«' vse kupljeno v Združenih državah. Predloga izvzema >amo predmete. ki s«« ne morejo dobiti v deželi. POVODENJ OGROŽA VEČ DRUŽIN Schenectady, N. Y., 14. febr. — Xarastek reke Mohawk zadnjih 24 ur /.a šest čevljev povzroča prebivalcem veliko skrb. A* Apia us je dvanajst družin zapustilo svoje domove. Nekatere hiše -r> že pod vodo. I*o nekaterih krajih je voda nad devet čevljev nad normalo. Nižje lečeči kraji so preplavljeni. napačna brzojavka vzrok smrti Bogata dedinja je na napačno brzojavko odpo tovala iz Italije. — Na parnlku je umrla. Boston, Mass., 14. februarja. — Ob bust i so pričele preiskovati za-devo 20 let stare Mi.*s<* Elizabeth Parrett (*ook. ki izhaja iz stare in ugledne bostonske družine in ki je naglo odpotovala iz Na polja, kjer se je pustila mater, brata in sestro ter hitela v Ameriko. Nekega dne je prejela brzojavki). da *je umrl njen zaročenec. Ta-koj se je odpravila na pot. Miss Cook bi imela na dan svojega prvega rojstnega dneva podedovati veliko premoženje. Prvi dan na parniku v bližini (iibral-tarja pa je umrla za pljučnieo. Četudi je zdravnik parnika izjavil. da je Miss Cook umrla za pljučnico, so vendar njena družina in njen zaročenec St. George Tucker Arnold zahtevali preiskavo. Mladi Arnold se je obrnil na senatorja Carterja Glass iz Virgi-nije in vladne oblasti so odredile preiskavo. Mati mladega dekleta. Mrs. Cok je odpotovila iz Na polja v Gibraltar, kjer je bilo dekle pokopano in bo zahtevala, da s«' njeno truplo izkoplje in doze ne pravi vzrok njene smrti. Dr. Francis E. Carroll, stric u-mrlega dekleta in brat Mrs. Coo-kove. ki živi v Bostonu, je že napravil potrebne korake, da ižnaj-de, kdo je poslal usodno brzojavko. da je Miss Cook nenadno odpotovala in na potu umrla. n0bile bo baje gradil letala zas0vjete Sovjetska vlada je sklenila dolgoletno pogodbo z Nobilom, ki se je zelo slabo izkazal pri; nesreči na Severnem te kabinetu očitajo, da postaja vedno bolj konservativen TELE PADLO Z NEBA Colorado Springs, Colo., 14. februarja. — Raymond Harvey je komaj ušel smrti, ko je skozi streho njegovega avtomobila, v katerem se je peljal s tremi svojimi prijatelji, nenadoma padlo To funtov težko tele. Velikanski orel je odnesel tele. ki pa se mu j" zdrsnilo iz krempljev. ter padlo na avtomobil. Vsi štirje so bili na lovu in imeli pušk«" t«*r so tudi orla ustrelili. < >rel je meril z razprostrtimi peruti sedem čevljev. Harvey je bil nekaj minut o-mamljc. ko ga je zadelo tele. RESEN ELEKRICNEGA STOLA Ossining, N. Y.f KS. februarja Governor Franklin I), lioosevelt je poinilostil Jamesa Sangamino. ki bi moral umreti v četrtek na '__-___ električnem stolu. Sangamino ie ».»lil „ha Iti«*, v Brook, j J)RAG£ gjft y STARINI _ London, Anglija, 14. februarja. POGODBA MED FRANCIJO d ^ . i, slikP. ki .......... IN ITALIJO Pariz, Francija, 14. februarja. Zunanje ministrstvo je naznanilo, da se bodo v kratkem pričela pogaja janja med francosk<» in italijansko vlado glede trgovske pogodbe. Francoski poslanik v Italiji Maurice de Beaumrvhais bo na-eeloval francoski delegaciji pri pogajanjih. $12.1 .(MM) in ki so bile ukradene iz urada IT. A. Ilaase. s«> bile najdene v Ostencle v Belgiji v trgovini s starimi slikami. SNEG NA PORTUGALSKEM Coimbra, Portugalska, 14. febr. V mestu in okolici je zapadel sneg tri čevlje debelo. GOULD JE KUPIL FRANCO-SKO GORO Nice, Francija, 14. februarja. Frank J. Gould je kupil goro Col Oartier. ki se dviga 9000 čevljev visoko in ki je vedno skozi celo leto pokrita s s*negoni. Crouldov namen je napraviti na gori zimski šport. ca Ju. Moskva, Rusija, 14. februarja. Prejšnji italijanski general, ki je poveljeval zrakoplovu "Italia" na nesrečnem poletu na Severni tečaj pred štirimi leti, je podpisal pogodbo s sovjetsko vlado za zgradilo več zrakoplovov za Rusijo. Pogodba velja za več let. Nobile j«- odpotoval i/ Moskve v Italijo. kj»'r bo z«lružil več italijanskih izvedencev v izdelovanju zrakoplovov in bo šel ž njimi v Rusijo, da prične z delom. Nobile je v pogajanjih delal v sorazuinu z italijansko vlado, in na zrakoplovih bodo uporabljeni italijanski stroji. Nobile je bil že prej zaposlen v izdelovanju zrakoplovov, predno je bil poznan preti letom 192*1. ko j«* vodil zrakoplov Norge na Severni tečaj za Ainundsena. Po svojem ponesrečenem poletu na sever z zrakoplovom Italia je bil Nobile profesor na tehnični šoli v Napol ju. linberto Nobile se je leta 1929 odpovedal svoji službi kot general italijanske armade, ker ga je javnost preveč kritizirala glede vodstva zrakoplova Italia. Očitali so mu. tla ni bil zmožen voditi zrakoplova in tla je dovoli! po nesreči. ki j«* zadela zrakoplov, tla je bil sam prej rešen kot njegovi spremljevalci. Vsled nesreče zakoplova Italia je poginilo na . ledenih poljanah Severnega tečaja osem mož. ki so ga spremljali in šest mož. ki »o ga skušal rešiti. Tudi Ro;dd Amundsen, ki j«» p«»znal severne pokrajine in ii j ill nevirn«>st. s«' je z aero-plane-m odpeljal njemu na pomoč, pa se ni nikdar več vrnil, kajti aeroplan je najbrže padel v morje in je vsa posadka utonila. I veta 1929 ^ta se Amundsen in Nobile sprla zaradi poleta na Severni tečaj, ker j«- Nobile v svoji knjigi zatrjeval. «li je bil sam voditelj ekspedicije.« «Iasi ga je Amundsen najel, da j«' pod njegovim poveljstvom vodil zrakoplov. Navzlic temu sporu pa je poletel Amundsen, ko se je ponesrečil zrakoplov Italia. iNoliilu na polno«". toda je našel pri tem svojo smrt. Nobile j«' nadzoroval zgradbo nad 4(1 zrakoplovov za Združene države. Argentino. Šuansko in Italijo. PARIZ, Francija, 14. februarja. — Vlada ministrskega predsednika Lavala se nahaja v zelo kritičnem položaju. Navzlic uspehom, ki jih je imel ministrski predsednik pri pogajanjih z Londonom ter pogodbi, ki je bila sklenjena z Veliko Britanijo glede reparacij, bo najbrž strmoglavljena. Stranke, ki pripa«lajo v poslanski zbornici in v senatu levici. so ze|o ogorčene zaradi volilne predloge. Laval je sicer rekel, da -o bili ministri tekom debate popolnoma nevtralni. to«Ia tak«> imenovani radikalni socijalisti domnevajo, da bodo imeli vsled te predloge pri prihodu jih volitvah nacijona-j listi velike prednosti. V torek se !>«» vršila v senatu debata glede predloge, in sena- j t«>rji. ki so člani levice, bodo na-J peli v*»c kriplje. da strnu»glavijo vlado. Lavalu očitajo, da je začel sim-patizirati z konservativnimi elementi, kar je posebno razvidno iz njegovega pisma, ki je bilo prečita no n*i letnem banketu nacijona-listične stranke. Laval se j«' danes posvetoval z voditelji senata ter pozneje rekel. «la j«' položaj sicer kritičen, nikakor pa ne brezupen. Napad proti vla«li bo vodil v senatu Albert Pevronnet. ki je bil svoj čas navdušen Lavalov pristaš, pozneje ga je pa začel sovražiti. ker mu ni potlelil ministrskega mesta. zopet vstaja ____v indiji V Bannu provinci ji je izbruhnila resna vstaja. Vojaštvo v spopadu z uporniki. — 786 mrtvih. STAVKA V URUGUAYU KONČANA j Montevideo, Uruguay, 14. febr. V mestu so zavladal«* zopet normalne razmere, ko j«* bila splošna stavka, ki je bila razglašena dau poprej v protest pr«>ti vladi zaradi preganjanja komunistov. GANDHI OPUSTIL KOZJE MLEKO NAKUP SLIK VOJNIH JUNAKOV ..Washington, D. C., 14. febr.— Kongresni k McLeod i/. Miehigana je predlagal. «la vlada kupi za $.">0.000 W> oljnatih ^lik ameriških generalov, ki so se odlikovali v svetovni vojni in nekaterih dru-gilt odličnih oseb. ki imajo svoje zasluge za zmago. Slike bodo obešene v Smithsonian zavodu v Washington!!. Slike j«- naslikal .Joseph ('umni ings Chase med svetovno vojno v Franciji. NOVI PARNIK COSULICH PROGE Pcona, Indija, 12. februarja. -Mahatma M. K. Gandhi. je opustil1 vsakdanje kozje mleko kot dijetoj v Yeravda kazninici. kjer se na-1 liaja že nad en mesec, ker nasprotuje angleški nadvla Ii v Indiji, i Gandhi je pri najboljšem zdrav- ^ ju. četudi tehta samo 107 funtov.1 Trst, Italija, 14. februarja. — Novi parnik Cosulich proge " Neptun ia" je bil splovljen v soboto. Parnik bo vozil v Južno Ameriko. Parnik je zelo razkošno opremljen. zlasti v prostorih prvega razreda. V prvem razredu bo prostora za 180 oseb. v drugem 270. v tretjem za 1100 oseb. Drugi parnik "Eridania" bo splovljen prihodnje leto. Oba parnika bosta v vsakem oziru kar najmodernejše izdelana in opremljena. London, Anglija, 14. februarja. Podkralj Indije lord Wellington je ».poročil, da so bili vroči boji v lianu provinci ji ter manjši spopadi v provincijah Kašmir in lie-Ijudžistan. Voj«ški o«blelki nadzorujejo " prometne zvze in odrejena je bila najstrožja cenzura, da ne bi prišla v javnost poročila «» bojih, predno bi podkralj objavil svoje jKilno poročilo. Nad 12.000 Afridov je napadlo angleško vojaštvo z artilerijo in aeroplani. Boji so traj.ili otl jutra do večera in so se konečno morali domačini umakniti. Angleži so izgubili dva častnika, štiri-njast indijskih častnikov in 27<) mož. Ena s j t častnikov. 14t poroča lord Willigton, A:i-gleži nLso bili pripravljeni na napa«!. ker >o domnevali, da so domačini zbirali za proslavo Ramadana, kar je praznovanje mn-hamedauskega novega leta. Najprej sta dva aeroplana bombardirala angleške zunanje pošto janke in Angleži mi odgovorili z artilerijo. Ponoči So domačini ■/. reflektorji > hribov razsvetljevali angleške postojanke in .streljali strojnimi puškami. Tudi so metali bombe j/ aeroplanov. Domačini so proti jutru zavzeli angleške postojanke. Nato so vojaki s tanki in aeroplani zopet zavzeli nekaj izgubljenih jvostojank. Med mrtvimi je bilo tudi nekaj Turkov. Vojaške (d)lasti s«» zavzele vse brzojavne in telefonske postaje poleg tega tudi odredile, da so se iz ogroženega okraja izselili vsi tujci. HOJA DALJŠA ŽIVLJENJE London, Anglija, 14. februarja. Mrs. Harriett Gregory iz Chelm-ford je dosegla starost sto let. in ob tej priliki je rekla, da je treba mnogo hoditi. Vedno, ako ni slabo vreme, gro vsak dan na izprehod. — Ljudje ne hodijo dovolj. ji* rekla. — zato tudi umirajo mladi. Hodi mnogo in kolikor mogoče daleč. u> ADVERTISE 'GLAS NARODA' L A I II 4 BOD AT NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 15, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. "Glas Naroda" ovMd and FabUHMd by FDBUSBDDIQ COMTUT1 A Corporation) ftkn* ftiiM! Prwitet L. Benemi Trtu r»imot uiuioMi or the oorponuloo acd »ddreeee* of Mww officer« 92« W Mth Mmi »iriffc of Manhattan. New Iwk City. N. * Mi L i I N ft t ODi • Vale* •« UU Pttpte) lamed Every Day Except Sundays and Holidays v <»*< leto velja List m Ameriko „ Za New York ta odo leto -wnado .. .......$0.00 Za pol leta ......------------------ t . Vt rt . $3.00 z« inozemstvo sa eek> leto t+j. rta ....................$1.50 Za pol leta ..................... Subscription Yearly $6.00 $7.06 $3.50 .-«700 $3.50 Advertuement on Agreement OLa« Naroda" ishaja v«Ud dan tmrmtl nedelj In prasnlkov. jupiit bras podptaa in osebnosti ae ne priobčujejo. Denar naj m bla-fovoli poILljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, ■varimo da se nam tudi prejtaje blvaUKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NABODA". «1« W. ISth Street. Ne« Tark. N 1 Telephone: CHelsea $—3878 OROŽJE NAMESTO KRUHA KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE za letos so razprodane ZA DRUGO LETO IZDA PA DRUŽBA ZOPET ŠTIRI KNJIGE in sicer — VODNIKOVO PRATIKO za leto 1933. DVE PRIPOVEDNI IN ENO POUČNO KNJIGO. — Članarina, stane samo SI.— in kdor nam torej pošlje SI.— do konca marca 1932 bo prejel tc knjige iz starega kraja, kakor hitro bodo gotove. LEOPARD RAZMESAR1L OTROKA Berlinski slikar Othegraven -Streithagen je bil pripeljal s seboj z neke a'friske efcspedicije mlade- SODOBNA KRIZA IN SAMO MORI Ravnatelj hamburške boLmce za duševne bolezni prof. dr. Weygant je objavi] v časopisju "Umschau"' ga leoparda, ki se mu je zdel tako j poučen članek o psihičnih učinkih krotek, da ga je pustil prosto kre-tati se po stanovanju. Te dni se je podala hišnica, ki je pospravljala slikar jevo stanovanje, k slikarju. V naročju je nosila svo- današnj-e dobe. Med drugim pravi: Kakor v svetovni vojni, se tudi zdaj niso pomnožile najtežje oblike blaznosti. Vojne nevroze in mamila so seveda poglavje zase. Ka- jo poldrugo leto staro deklico. V j ko vpliva na ljudi današnja doba hipu, ko je odprla vrata, je pla- s svojimi stiskami, v prvi vrsti nje-nil leopard na otroka in ga iztrgal na najtrša oblika brezposelnosti 'GLAS NARODA' 216 West 18th St., New York, N. Y. LASTNINSKA PRAVICA V čem treba biti previden pri i To onemogoči nesporazumi jenja. V Ženevi si* vrši mednarodna. razorožitvena konferenca. Ob zeleni mizi so ]Mjt»vc»tuj<*jo svečano oblečeni državniki, takozvani voditelji narodov, sta vi ja j o fantastične predloge, dolini na Daljnem iztoukku grme topovi in pokajo bombe. Na razorožit veni konferenci je brez sramu zastopa na tudi Japonska, ki Mjfu&a s frazami in priliznjenimi besedami opravičiti svoja dejanja. Državniki so se zbrali baje v namenu, da skrčijo oboroževanje, kar se pa najbrž ne bo zgodilo, ker so vsi preveč prežeti z imperialističnim duhom. Kratek pregled naj pokaže, koliko izdajo posamezne države vsako leto za vojaške svrlie. Združene države 840 milijonov dolarjev; Anglija in kolonije 925 milijonov; Francija 578 milijonov; Italija 337 milijonov; Japonska 318 milijonov; Nemčija 19(j milijonov: Španska 128 milijonov; Celioslovaška G0 milijonov. Ogromne vsote trosijo v ta namen tudi Jugoslavija, Poljska, Romunska, Madžarska in Avstrija. Sleherno leto je žrtvovanih na altar kapitalističnega moloha tri tisoč šeststosedemdeset milijonov dolarjev. t In te milijarde trošijo države v času, ko je na svetu nad trideset milijonov ljudi 'brez dela in zaslužka. Ako vzamemo, da so od vsakega nezaposlenega odvisne tri osebe, pridemo do zaključka, da mora stodvaj-set milijonov ljudi stradati, oziroma so odvisni od raznih podpor in javno dobrodelnosti. K tej milijonski armadi je treba prišteti še one, ki so se pri delu poškodovali, in vojne pohabljence ter vdove in sirote, ki z miloščino, katero dobivajo od raznih vlad, ne morejo niti živeti niti umreti. Ko bodo vlade potom časopisja soglasno izjavile, da nimajo nobenega denarja na razpolago, da bi pomagale stradujočim masam, mora 'biti delavskemu razredu jasno, kaj se pripravlja. Naj diplomati še toliko govore o razorožitvi in mirovnih prizadevanjih, ne morejo utajiti, da se vrše priprave za nove vojne. Ogromna vsota — 4000 milijonov dolarjev na leto — je zadosten dokaz za to. S pomočjo novih vojn se bodo iznebili milijonov nezaposlenih, ki bodo padli na bojiščih. To sredstvo smatra kapitalizem za edino, ki ga za-more še nekaj časa vzdržati na površju nakupu farm«, ali drugih nepremični * V teh časih, ko imamo toliko prisilnih prodaj nepremičnin, mnogo kupcev farm ali mestnih ■ mora prodaljalec lotov, ki Iiuo bili v stanu plačati ' svoje obveznosti ko s«* lastnina izroči. Treba tudi uvrstiti pogoj, da oh dnevu. ko se zaključi pogodba. poravnati vse < adjustments), obrokov in obresti na hipotekah j t. j. plačati zapadle davke, obre-ali pa davkov in asesmentov se v sti in zavarovalne premije, bridki izkušnji marsikaj nauči o j Pridobiti pravilno lastninsko zakonih glede lastninske pravice j pravico (good title) je jako važna na nepremičnine. Splošna depre- j stvarf. "Title" je zakonit dokaz, sija. ki je uničila mnogo bank in J da oseba, ki prodaja, je upraviče-industrijalnih podjetij, je dopri- ni in neoporečni lastnik in je u- nesla tudi mnogo odpovedi hipotek (foreclosures). Ali dogaja no mnogokrat, da tudi lastnik, ki je bil v stanu poravnati svoja plačila. izgubi svoje zemljišče to pa vsledtega. ker ni imel zakonite pravičen prodati. Pridobitev takega "title" vključuje preiskavo (search > vseh. prenosnih dokumentov glede dotične lastnine, kakor tudi hipotek, razsodb in raznih bremen. Imamo v tej deželi mnojro zavarovalnih družb (title lastninske pravice (title), ali ker: i v pogodbo nakupa ali hopoteke je insurance company), ki zvišujejo bila uvrščena kaka klavzula ali pogoj, navidezno nedolžen ali uso-depolnih |>osledie. Klasičen primer je oni neke nepremičninske take preiskave in na to izdajajo garancijo kupcu, s katero jamčijo da '"title" je dober. V mnogih državah ima. žena do materi iz rok, pri čemer je žensko težko ranil. Na obupno vpitje ne-srečniee je pritekel slikar in je z udarci s kladivom omamil podivjano zver. Bilo je pa že prepozno Otrok je umrl zaradi strašnih u-grizov, še preden je prispel zdravnik. Mater so prepeljali v bolnišnico. Sosedov se je ^polastilo zaradi te nesreče veliko ogorčenje, kajti že pred nekoliko meseci je bil slikar prejel od policije ukaz, naj odda leoparda berlinskemu zoološkem vrtu, a tega ni storil, dasi je bil Heck kot izvedenec izjavil, da je žival silno nevarna, čeprav je do svojega gospodarja in drugih odraslih oseb krotka. V otroku vidi vedno svoj plen. tudi če se je z leti ljudi privadila. Prof. Heck je imel še pred kratkim leoparda, ki ga ie včasi spustil iz kletke in ga vodil na sprehod. Žival je bila samica. Nekega dne j& zaprl v njeno kletko še samca. Nekoliko dni pozneje je moral s presenečnjem u-gotoviti, da je samec samico požrl. Slikar je po nesreči žival takoj prodal nekemu cirkuškemu podjet ju. kjer bo služila za "atrakcijo". To je pa vse prepozno in se bo moral pred sodniki zagovarjati zaradi umora iz nemarnosti. družbe, ki je nedavno prodajala pravico dote (dower right) mestne parcele potom agentov! vseli nepremičnin moža. V teh dr-1 ' iJst. vsiljive vrste. Ta družba je naen- j zavali nikaka pogodba glede las krat propadla in kupci so se našli nine ni popolna, ako tudi žena ne zapleteni v bankrotno postopanje J podpiše. Tudi prehodna pogodba ker si niso bili /.»sigurnii lastnin-j naj bo podpisana tudi od žene sko pravico. V nekem drugem slučaju je neki fanner bil izgnan iz fare i n, ker prejšnji lastnik je zi-molčal, da je bil na farmi vpisano breme (lien) v plačilo kakega dolga. Dal je seveda kupcu kupoprodajno pogodbo (deed), ali ta ni bila nikoli pravilno vknjižena (recorded). Z drugimi besedami, farma, kar se tiče zakona, ni bila nikoli prodana. Treba biti previden žc pri prvih korakih za nakup zemljišča — pri podpisu predhodnega dogovora (preliminary agreement) do pridobitve zakonitih dokumentov, u-gotavljajočih lastninsko pravico. Prehodni dogovor ni še prodaja, vendarle je obvezan za obe stran ki. Zato mora ta začtsni dogovor vsebovati vse bistvvene pogoje kupoprodaje. Ako se prodaja ne zaključi, utegne nastati pravda, ako ni v dogovoru drugače rečeno. I'mest no je. da se v takem preliminarnem dogovoru uvrsti pogoj, da kupec ne bo odgovoren v slučaju, da prodajalec ne bo mogel dokazati "clear title", t. j. tla je vknjižen lastnik. Kuprodajna pogdba mora vključiti popoln opis lastnine, kakor tudi. v slučaju farme, opis vseh j pritiklin. kot živine strojev itd.' ako lastnika oziroma od moža. ona je lastnica. Ta pravica dote je zlasti jako važna za tujeroder. katerih žena živi v starem kraju. Lahko kupujejo farme ali lote, ali utegnejo imeti težave, ko hočejo prodati ali dohiti mortgage (hipoteko), ako niso v stanu dobiti overovljenega podpira žene. Tujerodec. katerega žena živi v inozemstvu, liaj poizv:» o zakonih v dotični državi. predno kupi nepremičnine. FMS. pa kaže činjenica. da je duševno ravnovesje ljudi močno cmajano. Zelo žalosten znak današnjega časa je množitev samomorov. To dejstvo postaja tako resno, da imamo danes, v primeri s predvojno dobo, dvakrat toliko samomorov. Najnovejša cblika te vrste pa je — družinski samomor. Ali nedelo lahko oslabi živce' Življenje kaže, da lahko prebije človek velik del življenja brez dela. Primer za to trditev nudijo ju-žnjaki in prebivalci tropskih dežel Najmočnejše priganja ljudi k delu narava. Zemlja tako rekoč sili ljudi, da si iztrežejo iz njenih rok eksistenčna sredstva. Težnja za izboljšanjem življenjskega položaja vliva človeku pogum. Kakšni so blagodejni vplivi dela nam kažeio tudi izkušnje psihiatrov ,ki uporabljajo pri svojih bol nikih zaposlitvene metode. Armada klatežev in potepuhov, ki jih srečujemo po cestah, ima med svojimi člani mnogo slaboumnih in bebcev, ljudi, ki se nagibajo k psi hopatiji in božjastnosti. ki se po sebno radi potepajo dalje tudi al Peter Zgaga "ORDNIH", KRIŽIH IN ME DALJAH. Navada, da kak dostojanstvenik tega ali onega odlikuje za kako posebno zaslugo z redom (naši ljudje pravijo redu "orden"i. je Že si ara. Itedi vsakovrstni. V ranjki Avstriji je bil najvišji red red zlatega runa, ki so ga smeli nositi samo člani cesarske hiše. Drugi manjši dostojjst veniki so se morali zadovoljiti z raznimi svetinjami, križci in zvezdami. V Nemčiji j.- bil v začetku svetovni- vojne jako obrajtau železni križ. Kdor ira je hil deležen, je liil smatran za junaka in pol. Čimbolj -e je pa vojna bližala koncu, tembolj je ginil žleznemu križu kredit. Nazadnje >o vojaki privezovali železne križe na repove psom. ki so se klatili za fronto. Tudi v Jugoslaviji igrajo odlikovanja zelo važno vlogi*. t e nimaš tam reda s v. Save. če ne prvega, pa že vsaj četrtega 11 [>» tega razred;«, ium ni'"- kaj prida državljan :di te pa eelo utegnejo smatrati za državi nevaren element. .Vajvišje odlikovanje v Jugosla-kohohke. V normalnih ljudeh paj^Ji J«' Karadžorževičeva zvezda, zbuja brezposelnost v e'ika neugo- | vem. če je bil dosedaj že dja. V njih se poraja nezadovolj-j kak Slovenec deležen, stvo in posledica je. da jih obleta- v ||((lM.ni ih.žpfi nj memJ;ir t„_ PROHIBICIJSKE ARETACIJE Washington, D. C., 14. febr. — Prohibicijski urad pe naznanil, da je bilo v januarju aretiranih .">17^ oseb zaradi kršenju prohibicijake potita ve. To število je za G.">(j manj-ie od prejšnjega meseca, toda za 674 večje kot pa v januarju leta 193L NAJSTAREJŠI ŠTUDENT NA SVETU CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18tta Street New Tork City Dopisi. S pota. Dne S. februarja je bii pogreb rojaka Charlesa Praznika, dai pozneje pa pogreb Johna Arka ki je bil doma iz^Sodražice pri lvib-nici. V Ameriki je bil nad trideset let ter je bil ustanovitelj društva Sv. 2 .1- S. K. J. I>elal je v rudnikih na Ilibhing. .Minn, in na Chis-holm. Minn. Zapustil je soprogo in osem otrok. Pokojni Praznik je zapustil soprogo in 'J otroke ter brata v Denver. Colo. Oba pogreba sta bila zelo veli-čast na. Družinam pokojnih izrekam svoje sožalje. Matija Pogorele. liko ordnov. križ°v in m**dalj kakor bas v blaženi Italiji. vajo misli manjvrednega .udejstve-vanja. Visoko kvalificirani delavci, n. pr. tehniki in drugi, pa so naravnost potrebni okolice, da ne ob- J Toda Italijan ni tako neumen ubožajo na izkustvih, ki so Jih kot bi človek domneval, pridobili. OHO JE ČASTNI DRŽAVLJAN Innsbruck, Tirolska, 14. febr. — Tri tirolska mesta so imenovala nadvojvodo Otona, siiri zadnjega avstrijskega cesarja Karola za svojega častnega občana in sicer mesta: Zoeblen. Tennheim in Schatt wald. V velikih mestih je treba brezposelne s primernimi sredstvi odvračati od njihovih misli. Radio in kino v tem pogledu lahko dosti koristita. Seveda pa je vedno na prvem. mestu načelo: brezposelnega čim prej zaposliti! Tudi malo dela je boljše kakor nič, kajti stalna brezposelnost učinkuje neugodno tudi na duševnost ixi vodi v duševno dcgcneracijo. Dr. Weygandt zaključuje svoja izvajanja z mislijo, da je ni stvari. ki bi mogla boljše učinkovati na ravnovesje ljudskih organizmov kakor delo. POTRES V PERU Lima, Peru, 1:1. februarja. — V četrtek ponoči e hil v mestu luni potres. Prebivalstvo je zbežalo iz hiš. Revmatične bolečine V mišicah in sklepih so hitro odpravljene z linimentom PAIN-EXPELLER mmvmnMn: Jsmaniwawaai jtmejiN;,. ara-iisioiLC I liBTr1 ............-»-rnr- ■ j <» -Tti 3 i ^ i UBIT MED GOVOROM H^vaJia, Kuba. 14. februarja. Manuel A. Cumerhal, ki je bil avi-jatični kadet, je bil ustreljen v boja s dvema vojakoma, ki sta bila fMMiliDi, da preprečita njegov revolucijo na rni govor. Te dni je prazuoval svojo dva in devetdeseto obletnico Franc Kališna. ki je brez dvoma najstarejši študent na svetu. Zelo bogat od doiua je Kališa vse svoje življenje posvetil študiranju na raznih vseučiliščih. Dosedaj je absol-viral pravosodne in razne filozofske nauke. »Nedavno se je vpisal na medicinsko fakulteto. Mali Oglasi imajo velik uspeh o Nekaj jih še imamo. Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932. Cena 50 centov Pošljite naročilo še danes na Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York VEMO. DA BOSTE ZADOVOLJNI lu pogruiital je vseskoz resničen pregovor: Male tatove obešajo na križ- . veliki tatovom pa obešajo kri/.«-na prša. K<»t znano. -*fa -t bila lani Vatikan in laška vlada precej v la>eli. Napetost je bila tako velika, da je h«>tel papež vrniti Muwdiniju vse. kar je sprejel od njega po skh-nitvi !aterau»kih pogodb. Slednjič j" pa pametni vseeno popustil. in pametni je bil v tem slučaju Vatikan. Papež in Mussolini sta se pobotala. iti ta sporazum je bilo treba primerno proslaviti. Zaeeli -><> jt=i proslavljati r. medsebojno delitvijo odlikovanj. Zadnje dni v Rimu odlikovanj kar dežuj»-. Italijanski kralj / nji- mi razne cerkvene dostojanstvenike. papež, pa državne mogočneže. predvsem seveda Mu^solinija in kralja (četudi ni prav posebno mogočen t. Višek vsega je pa bil. ko je podelil papež Mu.ssoliniju svoje najvišje odlikovanje — red zlate ostroge Kakšen je tu red Kilo ga je že nosil.' Kdo je bil že odlikovan ž njim.' Kdinole oni. ki so izkazali Vatikanu kako osebno uslugo ali >obil je red zlate ostroge, in kar je najbolj važno in značilno — nič mu ni bilo treba plačati zanj. — Naklonjenost svetega očeta me je zelo veselila — piše Casanova v svojih spominih — zato sem si odlikovanje, ki je viselo na rdečem traku, obesil okoli vratu. Pet let pozneje me je napotil v Varšavi vojvoda Czartorvski. da sem ga odložil. — Odložite vendar to neumnost. — mi je rekel. — Samo šarlatani si še upajo nositi to stvar. Resničen plemič, ki dobi to odlikovanje, ga podeli svojemu služabniku. Tako torej Casanova. S kakšnim ponosom bo nosil Mu**olini red. ki ga je nosil pred njim največji babjek in največji pustolovec, kar jih je poznala Italija? k; ODA" MEW YORK,' MOIIDAY, FEBEVAXT 15, 1992 THE LABOEBT SLOVENE DAILY is U. 8. A. H. FAU-ADA: Leak a in Maks Jansen sta se bila poročila konec jeseni. Jansen je bil star samec — štel je nekako 35 let; leta in leta je sam rjovel po svojem dvorcu, krotke čudi ravno ni bil in za ženitev se tudi nc bil vnemal. Njej je bilo petindvajset let, bila je nežna in modrooka in zelo zaljubljena in tako se ji je posrečilo upogniti Maksa v zakonski jarem. Prva nasprotja so se pokazala .malo pred božičem. Vzel je bil svojo obleko iz omare. Pri tem je padla ena njenih oblek na tla. Jezila ^e je. Tedaj je zmetal -njene Lblnke iz <;m«re, češ: — Ce sv? o-žepJena, še ni treba, da bi irrela ■''iip in isto cmaro. To se je zdelo strašno brutalno. Tal»;.» se je začelo* Božič ni bil nič pravšnega za Maksa Jansena. Posedal je po lii-.i okrog, ni imel za kaj rjoveti, ničesar zgrabiti, priganjati, b! je br*-? posla. Neprestano je morrl je-piti ;n pri tem Je imel urili-Ito, da jo ivojo ženo res dan vi-cu\ Opaž«.' je: prišla je v n.cgovo cbo in mu kaj rekla. Vrata je pustila odprta, on je šel in jih zaprl. Govorila sta, ona je odšla. Vrata so oiir. odprta. To je opazil. Kakor lečeno, bij je pač brez posla. Če tega ne bi bilo, sc najbrž« nič posebnega ne bi zgodilo. Tako je pa dejal: — Leniča, zapri vrata. — Rekel je: — Vrata so odprta, Leniča. Prosil Jc: — Prosim, zapri vrata, Leniča. UgoLovil je: — Pri vas doma ste imeli menda vreče pred vrati. Ona je bila sijajno razpoložena.' Privihrala je v sobo in vneto ne-' kaj pripovedovala. On je videl iz i-voje sobe skozi jedilnico in pred- ' sobo v kuhinjo. Dejal je: — Vrata zopet niso zaprta, Leniča. j Ona je dejala: — Oh, oprosti, — in planila v kuhinjo k pečenki. Seveda so ostala vrata odprta. V dnu svoje duše je bil Maks Jansen potrpežljiv človek: kdor i-ma opravka z živino, mora biti potrpežljiv. Druga stopnja njego-1 vih prizadevanj glede odprtih vrat je bila ta, da je Lenico posvaril: Leniča, vrata moraš zapirati. I — Leniča, če nc boš rapirala ' vrat, bo počilo! KAZEN ZA KAZEN — Strela, ta prekleta vrata so zopet odprta! Leniča je rekla: — Oprosti, — in .vrata zaprla ali pa jih pustila odprta, kakor je pač naneslo. Na drugi božični praanik zvečer je dejal Jansen svareče: — Leniča, če sedaj ne zapreš vrat, te bom tega naučil na način, ki ti ne bo prijeten. — Pa saj vendar vrata zapiram. Maks, — je dejala začudena, — skoraj vedno. Sla je ven in pustila vrata odprta. To noč se je Jansen prebudil. Mrzlo mu je vleklo čez pleča, vrata so bila odprta. Tiho je vprašal: — Leniča? — a Leniče ni bilo. Jansen je prezebajoč vstal in vrata zaprl. Potem je ležal in čakal. Leniča je f>rišla in legla, Jansen pa je zopet čutil prepih na svojih plečih. Čakal je nekaj časa, potem je vstal in vrata zaprl. Prihodnje jutro ob petih je imel v hlevu pogovor z volovskim hlapcem Stahavjakom. Stahovjak je bil osemnajst ali devetnajstletna govedina, prav nič lep. Nekaj srebrnih novcev mu je ražvenketalo v rokah. Stahovjak se je režal. Ob šestih jc gospa Jansen vstala. Stopila je iz spalnice in se skoraj prestrašila: tu je stal možakar. Zajovedeno fante se je režalo, dejal je — :Dobro jutro, gospa, — in potem je zaprl vrata v spalnico. Gospa Jansen je šla v kuhinjo. Stahovjak je šel tudi v kuhinjo, Vrata je bila pustil^ odprta, on je vrata zaprl. Gospa Jansen je Stahovjaku hitro in razburjeno nekaj rekla, a morda je ni razumel: smejal se je. Gospa Jansen je rekla zelo glasno :— Ven s teboj, Stahcvjak, ven s teboi! — in mu pokazala kuhinjska vrata. — £>tahovjak je skočil k vratom, poizkusil kljuko in zadovoljno poki-mal: vrata so bila zaprta. Leniči šine v glavo misel, odvihra na dvorišče ,in kliče svojega meža. Stahovjak plane za njo in zapi-? za njo vrata. Gospod Jansen je bil odjezdil na polje. Za zajtrk je bil Maks zopet doma. Sedel je na enem koncu mize, njegova žena na drugem koncu. Med njima sede nadzornik in njegov pomočnik, knjigovodja in ro spodična. Za gospo Janser. stoji Stahovjak. Gospa Jansen op-jzi, da na mizi ni soli. Hitro skoči v kuhinjo, za njo Stahovjak. zapirajoč vrata. Pomočnika posili smeh, Jansen vpraša zelo ostro: — Kako ste menili, prosim? Gospa se počasneje vrača s soljo, za njo Stahovjak-Zajtrk je potekel brea besea*. Tudi pogovor po zajtrku m* d zakoncema je bil kratek. Maks je rekel: — Prošnje niso pomagale, ;edaj se uči tako. — To je enostavno brutalno! — Mogoče, a pomaga. — Kako dolgo pa naj traja ta komedija? — Dokler ne bom prepričan, da je pomagala. — Dobro. Toda boš videl... Kaj bo videl, je ostalo nejasno. Pred vrati vsekakor stoji Stahovjak. In dvorec doživlja prizor: kjer se pokaže gospa Jansen, se pokaže tudi Stahovjak. Leniča je resnobna, dostojanstvena, mračna, govedar-ja niti ne opazi. Zato ga pa tembolj opaža služinčad. Odpraviti mora perutnino, Stahovjak opravlja z njo vred. Pogleda po mladi živini, Stahovjak tudi. Ah, graščina W. je tak odaleč od ostalega 'tveta.... na dvorišču, med hlevom in listnjakom stojita dve zeleno po-pleskani hišici s srčastim izrezom v vratih, in gospa Jansen je tudi samo človek. Nu. prav. Stahovjak je tudi tu na straži, dasi ta vrata vrata prav gotovo) vsikdar zapre za seboj. Prišel je večer. In noč. In zopet jutro. Drugo jutro s Stahovjakom. To opoldne je pogovor med zakoncem prav živahen in ima en uspeh: Gospa Jansen primaže Stahovjaku eno za uho! Pa še kakšno! Nato pokliče Jansen fanteta v svojo sobo. Zopet žvenklja denar.... In za-piralec vrat je pripravljen vtakniti v žep vse bodoče zaušnice. A najhuje je tretji dan. Gospa Jansen je ravno na dvorišču, ko se pojavi med vrati kočija, obisk! — Gospa Jansen pohiti nasproti, Stahovjak tudi. Graščakinja B. je.... oh, tako mučno je! V dvorec gresta in Stahovjak z njima. Ko pa sta prišli skozi prednjo in gospodovo sobo. je Leniča delala znatne- (Nadaljevanje na 4. strani.) Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POUČNE KNJIGE (Nadaljevanje.) SohKeoj* .............................................J5Q SIHm- Iz iivaMva. trdo vrzaim .........9* Movnihka narodna mladina (olirtega 432 utrnil) ................1.50 Spretna kutiaricm, trenard. UruS..................70 Mimo življenja ____________-.............80 Moje življenje ...........................75 Romani irne duše .........................60 Cvetke ........................................ Cebelira ..................................... Črtice iz življenja na kmetih Drobiž. In razne povesti — Spisal MileinMd .............. Darovana, zgodovinska i*ovest Dekle Eliza ------------------------ Dalmatinske povesti ............... Dolga roka...........-...................... Do Ohrida in BitoU*.............. Doti z orožjem -------------------- Dve aUkl: — Njiva: Starka ____(Vleško) __________________________ Devica Orleanska —............... Duhova! boj —--------------------- Dedek jo pravil; Marinka in tetjebi______________________ ElhaMg ___________________L Fabijola ali cekev v Fran Baron Treah...........- Filozofska zgodba _________ Fra Din vala_________ (2 ZVEZKA) ..........25 ..........25 _______.35 .........60 ........^ --------40 ..........35 .........30 ......«70 .........30 .i1') M .30 škra- _____.40 ........JU .45 .........35 ------60 ______M .......1JM (»odrevski katekizem ............. Gostilne v stari LJubljani ............. Grška Mytologija..............~........... Gusarji ............................................ Gusar v oblakih ........................... Hadži Murat (Tolstoj) ............. Hči papeža, vez............................... Hektarjev meč .............................. Hcdvika ........................................ Hodi časi. Blage duše, veseloigra Helena (Kmetova > ........................ Hndo Brezdno (11. zM ___________ Huatorske. Groteske in Satire , vezano ............................... broširano.................................... Izlet g. Broueka ............................. Izbrani spisi dr. H. Dolenca ________ Iz tajnosti prirode ..................... Iz modernega sveta, trdo vez. ... Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger 2 zvezka ................................. Igračke, broširano ........................ Igralec ...................................... Jagnje..........................................,— Janko ia Metka (za otroke) ....______ Jernat Zmagovat, Med plazovi__. Jutri (Strug) trdo vez ___________..... bros.............................................. ....25 .60 .L— ....75 ...30 ....40 ...30 ...40 .75 ....40 ....35 ....80 ....60 .1.20 ...30 ...30 130 NAŠI PRAVI AMERKANC1 130 -80 —75 ..30 ..30 .30 ...75 ...60 V Združenih državah iiuarno kakih 13 milijonov ljudi, rojeni v inozemstvu. Za one. ki so bili tukaj mno*ro let, vsak novodošlec jc» "foreigner". Kasneje bo on sam gledal lin poznejše novodošleee kot "tujee". Kajti pravzaprav smo vsi tukaj v Ameriki priseljenci teh zadnjih par sto let — razun seveda Indijancev, kajti ta je bila njegova dežela. Tekom zadnjih let se je pisalo mnosro knjijr o Indijancih. Postopanje z njimi je bilo podvrženo o-strim kritikam. Za srečo je vlada v zadnjih let uvedla nekaj različnih sistemov, tako da bo naše ravan je s temi pravimi Amerikanei nekolike manj sramotno. Težko je reči. koliko je bilo Indijancev v ozemlju sedanjih Združenih držav, ko je belokožee prvič* prišel. (Xokateri cenijo, da jih jr bilo približne 800.000. Leta 178!) jih je bilo le 80.8T)7. Belokož-erva civilizacija je imela na Indijanca strašne posledice in zdelo se je. da bo izvirno pleme popolnoma izumrlo. Leta 1824 žarela nova politika glede postopanja z Indijanci in mesto sovražnikov pcstali so "varovanci" naroda. Tega letu je bil ustanovljen federalni Indian liureau. ■Svrha nove politike je bila "civil iziranje'" Indijancev, ali ob istem času so bili odstranjeni v reservacije. oddaljene okraje od-kazane njim v večno bivanje. V stoletju odkar je bil ustanovljen indijanski urad. *«» poskusile raz-ne. dostikrat čudu«', sisteme vzgoje in gospodarske narave, ali je bilo bore malo uspeha v prilagojen ju Indijanca k ameriškemu življenju. Sirom Združenih držav je dandanes kakih 3-»0.<)00 Indijancev, ki so večinoma naseljeni na 200 re-servaerjah v 2(> državah. Vse te reservacije skupaj bi obsegale o-zemlje New Englanda in New Yorka. IM'i plemen, govorečih .">S jezikov, je raztresenih sirom dežele. večinoma pa po jugo-zapadu. Nasprotno k splošni domnevi o izumiranju Indijancev ta plemena se pomnožujejo v razmer.pt 2000 duš na leto. Kakor vsi prvotni poskusi "amerikanizacije" je bilo ravnanje z Indijanci pogresno. Hotelo se je izvršiti asimilacije brez obzira na njihove ■sposobnosti, naravne nagibe in tradicije. Ker je bil Indijanec sin velikih planot, se je mislilo, da je najbolj posvetiti ga poljelelstvu. Ali sedaj vemo po tolikih letih plemenskega soživlje-nja v rcservaeijah. da se ni Indijance nič naučil naših idej privatne lastnine. On je komunist po naravi in rad daje onini svojega plemena, ki potrebujejo, in rad odjemlje onim, ki imajo preveč. 1'oslali so ga v šolo in mu dostikrat vtrpli v glavo stvari, ki so zanj nepotrebne. ISilo je mnogo pritožb o tem. kako je mladi Indijanec trpel v šoli. Seda je opaziti spremembo. Našlo se je, da Indijanec ima mnogo večjo naravno sposobnost do mehanike. kot do poljedelstva. Pri-poznava se njegova umetniška nadarjenost in daje se mu prilika za prodajo njegovih umetnin. V šolah so otroci boljše prehranjeni in bolj pazni na strokovno izobraz be. Indijanec še najde pravo mesto v zapadnem življenju in je u-pati. da njegova starodavna u-metnost in kultura ne izgine v morju brezdušne asimilacije. FLrlS. ROMAN RUSKEGA DEKLETA FRANCOSKO SPISAL CLAUDE ANET MOŽ HOTEL ZAKLATI ŽENO I N 6 OTROK Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih -------------------------10«— 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano .....................................75 Juan iMoerija (Povesti iz španskega življenja ...............................................50 Kaka se sem jaz liaal (Alešovec) I. zrezek ------------------60 Kako sem se jaz Skal (AleSovec) II. xv.____________Ji* Kako sem se jaz likal (AleSovec ( III. zvezek_____€0 Korejska brata, povest ia mlsljoaov ▼ Konji--------------------------SI Krvno otveta _________JI tat (ftenoa) ----- vasi Boja nič i h pri Brodu je kmet Miloje Ivanič, oče šestero otrok, nenadno zblaznel ter je v blaznosti napadel ženo in otroke, češ. da so njegovi sovražniki. Žena je zgrabila zbesnelega moža. ki jo je z nožem oklal. Hudo poškodovano ženo so prepeljali v bolnico. Podivjani mož je napadel tudi otroke. Najstarejšega dečka je vrgel na tla in ga hotel zaklat L Zaradi krika otrok so prihiteli sosedi, ki so le 2 velikim naporom .zvezali' blaznega moža ter ga odpravili v bolnico. 18 Konstantin Mihael je na^lo hodil. Prispel je dobre volje v hotel, in preden je sel v svojo sobo, je použil lahko večerjo. Ko jv stopil v svoje stanovanje, je zaznal slaboten vonj, ki ^a je pred nro vdihaval na Ai ijaniiieiii tilniku. Silna je zalirepenel po! Arijani, da bi jo* stisnil v naročje, jo ošt»-lj in ji povedal, da je on njen gospod in ne bo niti enkrat vee trpel njenih nespodobnosti — nato bi jo poljubil brez konca in jo Ihs-žal. I11 morda bi še enkrat zaslišal tisti jjlas. listi trepetajoči, otroški glas. ki ni mogel pozabiti, ki ga je upal zopet najti. \i si hotel priznati, toda čakal je nanj kakoi 11a čudo — tisti glas, ki je prvi večer zaše-petal: "Saj se ne branim ljubezni." Konstantin je bil sedel na rob postelje. Hkrati je vstal. *4Ali se mi meša i Toda jaz ti dokažem. a prost, da ji je na razpolaganje 111 jo prosi, če bi naslednji večer obedovala z njim. Baronica ni prikrivala veselja, s katerim jt,-sprejela njegovo povabilo. Naslednjega večera ob osmih, ko je bila Arij a na doma. jo je poklical k telefonu i 11 ji sporočil, da mora k nekemu važnemu poslovnemu sestanku. Silno žal mu je. da je ne bo videl, jutri ob navadni uri jo pričakuje kakor običajno. Odgovorila je samo: ''Dobro, torej jutri," in od z von i la. v- i lrro pozneje je obedoval z baronico Kor-] tingovo. ki jo je poznal že nekaj let. Bila j«* j med onimi ženskami, 11a katere je slehcni moški ponosen, da se sme z njo pokazali; bila je lepa, tiste dovršene lepote brez pomanjkljivosti. po kateri se celo poulični paglavci ozirajo. Bila je dobrodušne narav in dobro vzgojena. Nikoli je ni Konstantin slišal, da bi o kom slabo govorila. V ljubezenskih zadevah ni bila brez bistra vidnost Sicer pa razume te reči najpreprostejša ženska več kakor katerikoli moški. Konstantina Mihaela je silno cenila in povedala vsakomur, ki ga je hotel poslušati, da je <4naprekosljiv'\ Tudi Konstantin ji je bil udaii. Ona je bila nekakšno mirno zatočišče v njegovem burnem življenju. Tako je neke zime dva meseca prebil z njo v Niči, neke spomladi jo je našel v Parizu in kenčno jo je vsak*-krat videl v Moskvi, ko je prišel semkaj po svojih poslih. Hotel, je da bi šla v kakšno restavracijo, toda 011a ga je telefonično povabila k sebi 11a obed.' Rade volje je prišel zopet v njeno lepo urejeno stanovanje, sedel za okusno in bogato pogrnjeno mizo in oko 11111'je z občudovanjem počivalo na bujni krasotici. ki je bila odeta v elegantno hišno obleko iz Rue de la Paix Ljubeznivo ga je gostila, ga razvajala, božala, 11111 izkazovala vso pozornost in mu kadila kakor svojemu bogu. Iz-praševala ga je o zadnjih londonskih in pariških novostih in 11111 pripovedovala o najnovejših čenčali moskovske in petrograj-ske družbe. Docela je pozabil, kje je: bil je povsod in nikjer; to je bila Rusija kakor tudi vsaka druga dežela. — Hišnik je bil Italijan, baronica pa se je navzela omike j in prožnosti v vseli glavnih evropskih me-j stih. Zakaj je baš zdaj mislil na malo. bledo deklico iz Sa (to vaje i Tudi baronica je bila! Rusinja kakor Arijana vkljub svoji evrop-1 ski omiki. Otresal se je teb misli. Baronica, ki so jo njeni ožji prijatelji imenovali Olgo, ga je priklicala v sedanjost. Vprašala ga je, kaj počenja zvečer, ker ga lii nikjer videti. Izgovarjal se je. da se pogaja s trgovci, ki nimajo časa čez dan. Olga je odgovorila z ono nagonsko, ženskam prirojeno pripravljenostjo. - Dobra, tedaj pa si tako uredite, da boste prihajali k meni na čaj. Saj veste, da sem za vas prosta vsako uro, ki jo boste določili." Bilo je zelo pozno, ko je zapustil dražrM-110 žensko in pa vzhodu se je začelo nebo svetlikati, ko je korakal po praznih ulica ii proti svojemu hotelu. Živci >o 11111 bili mirni, duh potolažen. "Vkljub vsemu bi bilo tu bolj pametim in mirno," si je dejal, "zakaj tam sem vedno izročen na milost in nemilost vihravim muham dekleta, linam vse karkoli >i morem poželeti. pa iščem veduo nekaj novega. Zadevo iz Sadovje moram zaključiti. < aka me p »tovanje v Kijev, ki mi pride ba^ prav. da naglo zaključim t<» pustolovščino, ker v bistvu ni nič dimge.ua kakor pustolovščina. LJosp«ši?i m?raiL' odhod/" VIjuh temu pa ga je našle lujega večera pretreslo, čr jt« pomislil, bi utegnila zdaj Arijana odpovedati sestanek, in vedno b d j se je vznemirjal. Bil je prepričan, da bi bilo to samo povračilo in maščevanje, ker jo je sinoči >anio pustil. — Toda njegov nemir ni bil utemeljen. Arijana ni odpovedala sestanka in ob osmih in pol T »čno se i«' pojavila kakor ponavadi na praun vrat. Bil je presenečen, ko jo je vi lel tako nežno in slabotno in se zavedel vse njene šibke postave. Samo čelo in oči so izdajale neko silo. In hkratu je vzklilo v njeni neko novo, nenavadno čuvstvo do nje: Videl je v njej nebogljeno deklieo. ki je tako sama sredi viharnega življenja. Vklja.b vsemu je bila samo slaboten, nebogljen otrok, ki je hotel brez zaščite kljubovati vsem nevarnostim. Tudi njo bo življenje strlo kakor mnogo drugih, ki niso bili slabši oil nje. ki .-o nekoč pogumno in izzivalno z vzravnano glavo šli v boj. I11 na »vinku svoje poti je zadela ob skalo, ob njega Konstantina Mihaela, trdo. neusmiljeno skalo. I11 videl je pred sabo njeno žalostno bodočnost. l"bogi otr tk. ta zgodba se bo slabo končala zate. Karkoli nameravaš, nekoč me boš vzljubila, jaz se nekega dne odpeljem in odpotujem v Shanghai ali New Vork in te pustim samo; zapuščeno v tem človeškem morju, ki je Rusija." Nekaj trenutkov ga je obvladala neskončna otožnost. Odpustil ji je nejasno preteklost. zakaj tudi ona je nekoč, ko je bila še mlada, sanjala o svojem vzoru, ki ga ni mogla doseči, zato so se morali pokoriti vsi oni, katere je sreča vala. Prijel .j<> je pod pazduho, j<» stisnil k sebi in jo peljal v hotel. Ves večer je bil ve sel in nežen z njo. Arijani tli ušlo. da je njen prijatelj dobri' volje. Prepustila se je nepremagljivemu toku njegovih božanj, ki so um privrela iz srca. Prvič je pozabila 11a svojo vlogo, se stisnila k njemu in se mu pri vila v naročje. Pripovedovala 11111 je najbolj noroglave porednosti iz svojih otroških let — v Konstantiiiovih očeh so bili to časi brez nevarnosti. »NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" HI OD A" NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 15, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. 951 VSE SE PREBOLI ROMAM IZ ŽIVLJENJA. Za CL V H SB=5 Za Glas Naroda priredil L H. B I :so (Nadaljevanje.) 13. — Vendar! .Joško dvipie svuj« močno. veliko postavo iz naslonjača, v ka-lerrm je dosedaj sedel, ko stopi baron Virih Kaiunikar skozi vrata hotela. TIrih ni bil sam. Nadmoderno oblečena dama je korakala poleg njega z i* van red no visokimi ]»etaini. Izpod močno pobarvanih obrvi so gledale nanj poželjive njene trudne oči.^ .J oak o je opazil veliko zaupljivost med obema in je tudi po tem sklepal. Obema stopi nasproti. — Dobro jutro. TIrih! riirih se strese. Ta Joakov obisk je moral nekaj pomeniti. Xe-prijeten občutek ga objame. Dama ošabno pogleduje mladega moža v športni obleki. — Dobro jutro, ali pravzaprav dober dan. Joško. pravi 1'lrih. «— Kako presenečenje, da te zopet vidim. — Hotel vem govoriti s teboj. — odvrne .loško resno. — Takoj! Odkrito povem: moj čhs je zelo kratek. Zakaj nisi prej naznanil! Ali je tako važno! —• Da. zelo važno. l>rugače ne bi prišel iz Ljubljane v Gradec. Sluga mi je povedal, da boš zopet v hotelu okoli pol enajstih. Čakal sem te o«! mojega prihoda v Gradee. — Gospod dr. Ahčin. — predstavi 1'lrih in nalašč rabi pridevek "dr". Joško se mu zanieljivo nasmeje, ker je poznal 1'lriliov namen. Skoro gotovo naj bi bil naslov "doktor" dvignil v dami Jožkov ugled. — (J ošpic a Rija ltiharjeva. — govori l"lrih dalje. — Tvoja zaročenka! vpraša naglo Joško in IT rili za rdi. — .Jo-?ko je bil zanj zanikan kmet. Smeje pravi Rija: — Se ne. gospotl doktor. — Tako! — Mislil sem. — pravi Joško suhoparno. — Guspica Rija ti najbrže ne bo nepoznana. — Nimam časti — — iz filmov. Joško. — slavna igralka. — Obžalujem, nikdar ne grem v kino, — pripomni Joško. Xa to pripombo Rija ltiharjeva z zaničljivim pogledom skomigne z ramami. — Xo. potem pa boš že napravil kako izjemo, ako ti povem, da «m za Rijo Riharjevo napisal igro za film. katerega že kažejo. Zelo Veliko pričakujem od tega filma. Joakov obraz je jasno pokazal, kako brezpomembno je bilo to zanj. — Tako! Torej je Virih Kaiunikar prišel že tako daleč, da piše igre za filme! Čestitam, — in se nasmeje, toda Vlhriha je ta nasmeh bridko zadel, ker je razumel Joška. N'i pa hotel razodeti. kaj je občutil, temveč vpraša : — Od kod veš. da se nahajam v Gradcu? — Povedala mi je tvoja mati. pri kateri sem bil včeraj. Vlrihovo presenečenje je rastlo — in njegova zadrega! Kaj je hotel Joško od njega Moralo je hiti nekaj zelo važnega, drugače ga ne bi bil poiskal. — Ali mi ne bi hotel povedati za vzrok — priznam ti — tvojega nepričakovanega prihoda? — Gotovo! Čakam samo na to. da mi daš za to priložnost. Virih nekoliko pomisli: — Za mene je najbolj primerno ob eni. V pa m. «'a boš tedaj moj gost pri — — Žal mi je. da sem že vse drugače odločil. Virih je razumel — Joško ni hotel. Dobro; njemu je bilo tudi |irav. Opazil je. da *e Jošku ne more izogniti. D« ne bo komu po-vlalo sumljivo — Joškovo sovraštvo je videl v vsakeni njegovem pogledu. v njegovem glasu, v vsaki njegovi kretnji. — in močnemu mladeniču je mogel vse zaupati, tedaj reče: — Ikbro. na razpolago sem ti. četudi me s tem prisiliš do velike netočnosti. Pravzaprav bi sedaj moral imeti zelo važen razgovor z režiserjem in gospiea Rija me more pri njem medtem oprostiti. — Ali ne greste sedaj z menoj, baron. — se muza igralka. — Saj veste, tla režiserji ne čakajo radi. In stvar je tako važna. Tega nasilnega človeka moram poslušati, milostljiva. Pozneje vas bom poklical na telefon. —■ Toda prosim, baron, čim preje. Pričakovala bom telefon pri Arturju Liho\v*kcm. Kdaj približno naj pričakujem? Xe bom te dolgo zadrževal. Virih. — pripomni Joško. — Tudi moj čas je zelo kratek. Še danes hočem namreč zopet v Ljubljano. ^ Virih pogleda na uro in pomisli. O. kaj bi se še brigal za Jo-Škove namene; saj ga je že spravil v tako veliko zadrego — Recimo: v pol ure. milostljiva. In oprosttie me pri Lihow-fckcu. K.• je Virih poljubil Rijino roko. si je Joško mislil: — Torej pol ure mi je dovolil. Kako je velikodušen! Igralka odide iu za seboj pusti cel oblak vonjav. Jošku privošči samo hladen jro/.dra na katerega odgovori Joško z lahnim priklonom. — Zdaj pa. prijatelj, kar na dan z vsem, kar ti leži na duši. _ pravi Virih prisiljeno mirno, toda z velikim nemirom v srcu. _ Prosim' — Pri tem pokaže na usnjat stol, medtem ko je sam že se del na nasproti stoječi stol. Toda Joško ni sledil njegovemu pozivu. Ostal je pri svojem obnašanju in odklanjal vse. kar je Vlriha zelo vznemirjalo. — Tukaj, pred očmi vseh? Moram te prositi, da bo najin ]»o-govor med štirirmi očmi brez kake priče. Xe bom te dolgo zadrževal. Mislim, da bo v pol ure vse končano. — pravi Joško. posebno poudarjajoč zadnje besede. — Torej prosim. — pravi Virih — in v teli besedah je bila velika nevolja — in pokaže na vzpenjačo. iXi bil navajen pokoriti se volji koga drugega. Itaron Kanmikar je imel dve sobi v elegantnem hotelu in ni *aino slučaj, da je na nasprotni strani hotela stanovala igralka Ri-,'« Riharjeva. S strahom je občutil Virih čudno obnašanje svojega prijatelja, ki ni i spregovoril nobene besede in ko prideta v sobo, tudi ni hotel *ent i. Torej. Joško, kako je sedaj * izpiti! Ali si že popolnoma go-i«v,-*li pa si zopet našel kako polje, ki ti je Še tuje in se ga hočeš učiti! Tvoja želja jh» znanosti je Čudovita. Po nepotrebnem se tru- diš. Že dolgo bi mogel biti v službi in časti. — Ali ti smem ponuditi kozarec vina i — vpraša Virih in poseže po steklenici. — Za božjo voljo, ko bi saj hotel že govoriti — šine Vlrihu »kozi možgane. — Ali Joško še ni napravil izpita.' Izgleda, kot da je v veliki zadregi, vsled česar je bil tako rt^en in klavern. Ali pa je mogoče hotel imeti kako posojilo za nadaljevanje študij Ko mu hoče*Virih natočiti vino. se brani Joško: . — Hvala! Xisent se še navadil na vino in cigarete. Tudi te ne maram predolgo zadrževati in celo upam. da bo čas. ko te mislim nadlegovati, vzel manj kot pol ure, da boš mogel točno telefonirat L Radoveden gleda Virih v prijateljev resni in temni obraz. Ali je bil mogoče .Joško užaljen, kar ga ni s posebnim veseljem pozdravil in sprejel .' .Xajbrie je bilo to. — Ali si tako občutljiv, stari prijatelj! — vpraša Virih. — Xe. nikakor ne! Zdaj pa k stvari! Bral sem tvojo novelo ''Postaje Vijole Bronske". (Dalje prihodnjič.) KAZEN ZA KAZEN Nadaljevanje s 3. strani.) nja in dajala glasove, kakor da bi podila petelina, a Stahovjaka ni bilo mogoče prepoditi. Kaj si bo mislila gospa B. ! Nu, gospe se pogovarjata med seboj. Če se vrata odpro in pride sobarica s pladnjom, vidita Stahovjaka, kako odzunaj za dekletom vljudno zapira vrata. To slednjič zvrha kupo in beseda pride na dan. Gospe se jočeta in smejeta; to traja dobršen čas. Naposled pride zraven tudi Jansen in mora v imenu obeh sprejeti povabilo za Sil-vestrovo na graščino vitezov B. — Velika, čast! To mu je prav gotovo dobro delo. Ves večer popeva in požvižgava in naslednje jutro je Stahovjak zopet pri svojih'volih. Žalibog — mlada žena na Silve-strovo ni mogla iti z možem! To b: bil njen prvi družabni obisk, pa ne more iti z njim! Bolna je! Ne, nikakor ni užaljena, celo zelo prijazna je: brezpogojno mora iti sam. Slednjič se mož odpelje. Oh. prekrasno je na gradu B. na SKUPNO POTOVANJE Za rojake, ki hočejo poceni in udobno potovati v stari kraj za velikonoč, se vrši skupno poto- vanje J 5 MARCA na najnovejšem in izredno u- dobnem parnikuFrancoske Unl]e LAFAYETTE Tretji razni 1 ubrovntk. Trat 20. februarji; Brt-nien. Cherbourg, Bremen 25. februarja: Albert llailin. Hamburg. Cherbourg Nt-w Amsterdam, Boulogne »ur JJer Rotterdam 26. februarja: Mauretania. Cherbourg ; 27. februarji: Europa, Cherbourg. Bremen ! 3. marca: Hamburg, rir.niburg, Cherbourg 4. marca: I!e de Krmce, Havre Iierengj»ria. Cherbourg 9. marca: Bremen. Cherbourg. IJremen 10. marca: l>eijt5t<-hiar»l. Hamburg , Cherbourg 11. marca: Majestic, Cherbourg 14. marca: Avgustu«. i'Ubrovnik in Trat 17. marca: • New York, Hamburg. Cli.-rl.ourg Rurnpa. Cherbourg. Bremen 18. marca: Olyinpie. Cherbourg 22. marca: lie de France. Havre 23. marca: Statendam. Boulogne tur Mer. Rotterdam 24. marca: Albert Ballin, Hamburg, Cherbourg 25. marca: Bremen, Cherbourg, Bremen 2ft_ marca: .Mauritania, Cherbourg 29. marca: New Anijterdam, Boulogne »u- Mer. Kotterdam 31. marca: Hamburg. Hamburg. Cherbourg 2. aprila: Milwaukee, Hamburg Cherbourg Volendam. 1-oulogiie »ur Mer. K'jtttr-dum Europa. Cherbourg. Bremen 6. aprna^ Aiiuiiani.1, Cherbourg 7. aprila: UvutM'liktl.ti, Hamburg, Cherbourg 8. aprila: lie lie Fratn-e. Havre Volendam. Boulogne »lir Mer. Hotter-' d.i in POZOR, ROJAKI 1 lz naslova na listu, katerega prejemate. je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora* da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov ALBANSKI TRGOVSKI ZAKON Te mesec je objavil 1'radni list v Tirani besedil« iiovepa trj»«»v-skejra zakona, ki bo stopil v veljavo s 1. aprilo leta iu nadomestil dosedanje pomanjkljive zastarele turške postave iz sultanove dobe. Ilesedilo novega zakona posnema določbe francoskega tr«rovske