fiVTOLRBRSTVO VIDMfiR
-î-v	Nudimo vse ovtolicarske
"	'n aví0'(lePars'(e síoritve
^'^"HoUva 7B, 1236 Trzin, Tel.: 01/564-20-27
( BAHNĚ')
Utrinki z letošnjega občinskega praznovanja
Dobitniki obcinskih nagrad v letu 2003
TRZIN PRAZNUJE
730 Cet
od prvc omembe našega kraja v pisnih virili je lepa letnica. Govori o tem, da ima Trzin dolgo zgodovino, saj je naselje prav gotovo obsiajalo, še preden so njegovo ime zapisali na listino, ki se je ohranila do današnjih dni. Verjetno ni šio za prav posebno velik in razvit kraj, saj tudi v soseščini ni bilo kaj dosti bolje. V tistem stoletju, koje bil Trzin prvič omenjen, sta Ljubljana in Kamnik šele dobila rnestne pravice, nekate-ra bližnja mesta pa so bila še povsem vaška. Naše ozemlje so takrat v verskem in tudi šir-šem pomenu pokrivale velike župnije oz. pražupnije, ki so jih šele dobrih sto let kasneje zamenjale manjše škofije. Po slovenskem ozemlju so se takrat začeli pojavljati samostani, gradov pa je bilo precej manj, kot jih poznamo danes.
Ljubljana je prvo mestno šolo dobila 14 let po prvi omcmbi Trzina, na podeželju je v tistem času plug začel zamenje-vati preprostejše ralo, pri žetvi paje kosa izpodrivala srp, ki je vseeno še dolgo za tem ostaj al nepogrešljiv pripomoček pri spravilu žita s polj.... Težko si zamišljamo, kakšno je bilo takrat življenje. Verjetno je bilo precej težavnejše,
zinci, tako bi tudi naši predniki debelo gledali, če bi jih přestavili v sedanji Trzin. Naš kraj je povsem spremenil podobo, število hiš in prebivalcev seje po-stoterilo. Narava okrog nasje »ukroćena«, močvirja so skoraj izginila, Pšata je tako rekoč ujeta in razorožena, gozd seje več ali manj povsem umaknii iz ravnine. Tisti pravi »ta stari Trzinci« so vse bolj manjšina, priha-
Narava okrog nas je »ukroćenu«, močvirja so skóruj izginila, Pšutu je tuko rekoč ujetu in razorožena, gozd se je več ali manj povsem umaknii iz ravnine.
bolj naporno, skromno, manj udobno in verjetno tudi nevar-nejše, niso pa poznali hitenja in stresov sodobnega časa. Prav gotovo so naši predniki imeli već časa drug za drugega. Kakor si zdaj težko zamišljamo, kako so živeli stari Tr-
ODSEV -glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Stebe Narnestnica odgovornega urednika: Mateja Erćulj Tehnični urednik: Emil l'evec Urednik fotografije: Jože Seljak Trženje: Jožica Valeniak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali sodelavci uredništva: Simon Fink Jugovic, Tone Ipavec, UrSa Mandcljc, Petra MuSić, Ana Oblak, Viktorija l'einikar - Oblak, Tanja Prelovšek, Mirjam Stih. Mojca Trick, (ana Urbas, Peter Zalokar Tisk: Marko Ravnikar s.p., Domžale Naklada: 1200 izvodov
Glasilo Odsev Izhala enkrat mesečno ln ga dobila brezplačno vsa gospodinjstva ln podleua v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. junija 2003. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. junija na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Ttzin ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com
Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1)
»: (01)564 45 67 A: (01)564 45 68
Slika na naslovnici:
Florjanova nedelja je bila uvod v trzinski praznični mesec.
ISSN 1408-4902
(foto: Jože Seljak)
jajo novi priseljenci in s seboj prinašajo drugačne spoinine, iz-kušnje in znanje. Trzin res ni več tisto, kar je bil. Nekaterim »starim« Trzincem je verjetno žal za tištim, kar je nekoč bilo, vendar je treba reći, daje marsikaj tudi bolje. Stari časi Ie niso bili vedno Ie zlati. Treba je pozdraviti tudi vse liste, ki so se kasneje priselili v naš kraj in v njem živijo mogoče že par de-
seljc, v katerem bi bilo življenje znosno, če že ne najboljše. V 730 letih je naš kraj doživel marsikaj, prav gotovo pa gaje največ sprememb doletelo v zadnjih 30 letih, koje naselje dobilo še novi del in industrijsko cono. Iz pretežno kmečke vasi je preraslo v naselje z bolj mestnim utripom, a vendar ni mesto. Nekateri so ga in ga še razglašajo za spalno naselje Ljubljane, vendar bogato dru-žabno življenje v njem to postavlja na laž. Trzin nikoli ili bilo zaspano naselje. Ima prav živahen utrip in svojo dušo. Res, da se prebivalci včasih zaradi kakšne stvari gledamo po strani, vendar se to dogaja tudi v še »boljših družinah«. Ob občinskem prazniku lahko mirno zapišemo, da smo Trzinci in seveda tudi tisti, ki se še vedno imajo za Trzinčane, ponosni na svoj kraj, na svojo občino. Da si lahko odkrito pogledamo v oči, podamo roke in si zaželimo še lepšo in bolj kakovostno življenje v našem kraju. Ni treba, da Trzin
iVi treba, tla Trzin še širimo, predvsem moramo poskrbeti, da bomo tisto, kar že imamo, še izboljšali in bolje izkoristili.
setletij, tudi trideset let in več in so Trzin sprejeli za svoj kraj, svoj dom. Tudi oni so v naš kraj prišli s svojimi sanjami in željami in prav gotovo so po svoje prispevali k njegovi sedanji po-dobi. Vsem, Trzincem, Trzinča-nom in tudi tištim, ki v naš kraj šele prihajajo, je verjetno skupna želja, da bi bil Trzin prijetno na-
še širimo, predvsem moramo poskrbeti, da bomo tisto, kar že imamo, še izboljšali in bolje izkoristili.
V imenu celotnega uredništva vsem prebivalcem Trzina čestitam in jim želim še lepše življenje v našem kraju.
Urednik
i'm /■

KEKEC V TRZINU!
Predstave bodo:
6. junija (premiera)
o 7. junija o 8. junija 11. junija
Vse predstave se začnejo ob 20. uri!
Vabimo vas. da si ogledate novo predstavo domaćega KUD-a v Dolgi dolini Več informacij na stra-neh 25 in 26.

poštovane občanke in občani, maj je za Trzin in Trzince praznični mesec. Slučajno je pač tako, da v maju proslavlja trzinska fara, saj je 4. maja god trzinskega patrona sv. Florijana, in da smo 15. maj, koje bil pred 730 leti po doslej znanih podatkih Trzin prvič omenjen v pisni javni listini, že leta 1998 razglasili za krajev-ni praznik in leto kasneje še za občinski praznik. Lepše pravzaprav ne bi moglo biti, kajti maj upravičeno velja za najlepši mesec leta, povrhu pa še za mesec mladosti in Ijubezni. In vse te oznake so na nek način primerne tudi za Trzin. Čeprav je Trzin kot kraj star, saj so tod živeli ljudje že v prazgodovinski dobi, mu je v veli-kem delu uspelo ohraniti naravno okolje, kar slehernemu takému kraju daje videz mladostnosti, še posebej spomladi. Po drugi strani pa območje občine Trzin v osrednjem delu daje vtis izrazito razvojne naravnanosti, prekipevajočega življenja in delavnosti, kar ravno tako vzbuja vtis mladosti, mladostnega elana in vere v příhodnost. Prepričan sem, da ima Trzin kot kraj in kot občina vse možnosti za nadaljnji razcvet in ohranitev te mladostnosti, če borno seveda znali dosegati in ohranjati soglasje o nadaljnjem razvoju in ustrez-nem odnosu do okolja oziroma narave.
Če kdaj, je danes nesporno, da se prizade-vanju za napredek in razvoj ni mogoče
Telefonske številke Občine Trzin so:
564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 m 564 45 49
Fax:
564 17 72
Elektronska pošta: info@obcina-trzln.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
odpovedati. To je preprosto ključna razsež-nost civilizacije, v kateri živimo, in res je tudi, da okolje, ki zastane v razvoju, zelo kmalu začne delovati na nas nekultivirano, kaotično in, kar je zanimivo, tudi ostarclo. To še posebej velja za kraje in širša območ-ja, ki so se bila pred tem intenzivno razvijala in so potem iz kakršnihkoli razlogov izgubila ta zagon. Seveda pa razvoj danes ne pomeni več intenzivne pozidave, gradnje velikih tovarn in nasilnega preoblikovanja narave (neugnano sekanje gozdov, nepre-mišljene regulacije, intenzivno gnojenje...). Ko danes govorimo o razvoju, govorimo predvsem o vlaganju v človeške vire, o izo-braževanju, o novih oblikah delà, o novih in po možnosti čim bolj varčnih in okolju prijaznih tehnologijah, o razvoju storitev, o kakovosti življenja in podobnih vrednotah. Eden ključnih pojmov pri tem pa je odprtost okolja, ki se želi razvijati. Okolje, ki se za-pira pred drugimi ljudmi in novimi idejami, ki brani presežene modele delà in proizvodnje, bo v tej tekmi nesporno izgubilo. In isto po drugi strani velja za okolje, mislim na kraj, občino, pokrajino ali kar vso državo, ki v svojih razvojnih načrtih spregleda po-men varstva okolja in narave. To je danes drugi aksiom razvoja. In, ali ni zanimivo, dan, ko Občina Trzin proslavlja svoj praznik, je tudi svetovni dan podnebnih spre-memb. Torej dan, ko naj bi se zamislili o eni največjih nevarnosti, ki preti ne le člo-veštvu, temveč vsemu planetu, na katerem živimo. Poleg nevarnosti, da bo človeštvo ostalo brez zdrave pitne vode v naravi, je to grožnja, da smo že tako daleč zabředli v onesnaževanju ozračja, da skoraj ni več možnosti za sanacijo razmer in preprečitev katastrofe, ki prihaja. In vendar seje treba boriti in ne zapirati oči pred vprašanjem, v kakšnih pogojih bodo živeli naši vnuki, kot to počncjo nekatere najmočnejše države na svetu samo zato, da bi ostale najmočnejše. Ta boj pa se začne tukaj, doma. Če se ozre-mo po naši lastni občini, kot smo to storili pred mesecem dni, ko smo ponovno organizirali čistilno akcijo, tokrat žal manj uspeš-no zaradi vremena, četudi so najbolj vneti in najbolj zavedni čistili kljub dežju ali pa v naslednjih dneh, ko seje vreme izboljšalo, žal opažamo, da se odnos do okolja pravzaprav poslabšuje. V gozdu okrog nas je bilo tokrat več odpadkov kot prejšnja leta.
Seveda pa si bomo še naprej prizadevali. Zato smo v vodstvu občine, kot veste, storili vse, kar je potrebno, da smo čim prej oddali koncesijo za uvedbo in distribucijo ze-meljskega plina v Trzinu. Ko smo prvo leto po nastanku občine uvedbo zemeljskega plina v Trzinu do leta 2004 razglasili za enega glavnih ciljev, so celo poznavalci razmer ocenjevali, da smo naivni optimisti in da pred letom 2008 zemeljskega plina v Trzinu ne bo. Danes izbrani koncesionar že ima gradbeno dovoljenje in bo v prihodnjih
tednih začel z gradnjo in samo še zapleti na območju sosednje občine Mengeš, ki pa jih, kot zagotavljajo, tudi pospešeno rešujejo, bi lahko povzročili, da bi Trzinci lahko prešli na zemeljski plin kot najpri-mernejši energent nekoliko kasneje, kot si želimo. In te vrste odločitev je bilo še več.
Razvoj in kakovost življenja, oboje ob zavesti in volji, da moramo doma storiti vse, kar je mogoče, za to, da ohranimo okolje in naravo tudi za naše otroke in vnuke, to so, z všemi vsebinami vred, ki jih takšna orientacija prcdpostavlja, glavne programske točke strategije razvoja Občine Trzin. Želimo si občino in kraj, ki ne bo le zaspano spalno naselje in ne samo ena sama trgovina ali delavnica. Želimo si občino, v kateri bomo imeli možnosti za zadovoljevanje večine svojih in-teresov in želja, tako tistih najbolj elementarnih želja po družabnosti in zabavi kot tistih bolj zapletenih, da bi imeli v lastnem okolju tudi možnost zadovoljiti svojo potrebo po poklicnem uveljavljanju in svojo podjetnost, svojo željo po kulturnih doživetjih ali po rekreaciji in ne naza-dnje tudi uresničiti svojo željo, da bi, ko pride nadložna starost, lahko to starost preživeli v kraju, ki smo si ga izbrali za svoj dom.
Vse to bi želeli zagotoviti v čim večji me-ri in s to mislijo vam, spoštovani občani in občanke, čestitam ob občinskem prazniku. Čestitam vsem dobitnikom občin-skih priznanj in nagrad, še posebej gospodu Tonetu Ipavcu za zasluženi naziv častnega občana. Čestitam kulturnemu društvu ob zares častitljivi osemdesetlet-nici, v zadnjem času tako uspešnemu strelskemu društvu ob petdesetletnici in planincem ob dvajsetletnici. Četudi kot župan, si upam ugotoviti, daje Občina Trzin uspešna občina, in upam, da bo tako tudi v prihodnje.
Tone Pcršak
Zahvala Uredništvu Odseva se zahvaljujem za iskrene želje ob rojstvu hčerke.
Jors K. Petrovič
LINHARTOVO SRECANJE
Dragi Trzinci - škoda bi bilo, da si ne bi ogledali zanimivih představ na TRADICIONALNEM gledališkem srečanju, ki ga tokrat gostimo tudi v Trzinu.
Spored najdete na strani 28.
%
7. SEJA OBČINSKEGA SVETA KOLIKO PLAČUJEMO ZA »OSEBNO POMOČ<
OU
J ' L ajska seja občinskega sveta je bila tokrat izredno kratka, po čemer lahko sklepamo, da skušajo svetniki sporna vprašanja razreševati že na samih odbo-rih, vseeno pa se še vedno najdejo nekatere točke, ki razburijo svetnike in vodijo v dolgo razpravo.
Tokrat seje to zgodilo pri soglasju k ceni sociálno varstvenih storitev. Svetniki naj bi namreč dali soglasje za ceni storitev 'osebna pomoč' in 'pomoč na domu'.
SOCIALNA VARNOST TRZINCEV
Te storitve v Trzinu izvaja Center za sociálno delo Domžale, ki je na občinsko upravo poslal predlog cen žanje, svetnikom pa seje zdelo, da so cene nekoliko previsoke. Do te ugotovitve so prišli, ko so pri-merjali količnike plač zaposlenih. Pogla-vitna skrb svetnikov je bila, da s sprejet-jem tega soglasja pravzaprav kupujejo mačka v žaklju, saj ni jasno, od kod tako visoki količniki za izračunavanje plač.
Župan in svetovalka župana za družbene dejavnosti Andreja Kočár sta skušala razložiti, da bi bilo pogodbo s Centrom dobro podpisati, v nasprotnem primeru bi morali poiskati koncesionarja za izvajanje teh storitev, ki jihje občina po zakonu dolžna financirati. Svetniki so vztrajali pri svojem, da mora Center obrazložiti, kako so izračunali tako visoke količnike in ali bo občina obvezana plačevati isti znesek, ne glede na morebitne zamenjave delav-cev. Tako je bila točka o soglasju k ceni o 'osebni pomoći' prekinjena in bo ponovno obravnavana najunijski seji. V razpravi o soglasju k ceni za storitev 'pomoč na domu' pa so svetniki ugotovili, da so količniki plač izračunani glede na 'ri konkretne delavke v centru in daje cena za storitve, ki joje postavil center, v primerjavi z drugimi občinami nizka. Razjašnjeno je bilo tudi, kako potekata obe storitvi, katere so razlike med 'osebno pomočjo' in 'pomočjo na domu'.'Osebna pomoč'je tako visoko strokovna pomoč, k> jo nudi univerzitetno izobražen stro-kovni kadeř in obsega svetovanje, urejan-je in vođenje z namenom, da bi posamez-mku omogočili razvijanje, dopolnjevanje !" ohranjanje ter izboljšanje socialnih mo-žnosti- 'Pomoč na domu' pa obsega social-no oskrbo upravičenca v primeru invalid-n°sti, starosti ter drugih primerih, ko sociálna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. Občina financira
tako vođenje kot tudi neposredno oskrbo. Neposredna oskrba paje del storitve, ki jo plačujejo tudi uporabniki sami, in sicer tisti, ki presegajo prag sociálně varnosti. Svetniki so na osnovi teh razlag navsezadnje le dali soglasje k ceni storitev 'pomoč na domu', za 'osebno pomoč' pa tega niso mogli storiti, saj so točko že prej prekinili. S socialnim varstvom paje bila povezana še ena točka dnevnega reda, in sicer spreje-manje odloka o določanju oprostitev pri plačilu storitve 'pomoč na domu'. Državaje določila minimalni dohodek, ki predstavlja mejo sociálně varnosti, to je znesek, ki mora upravičencu ostati za preživljanje. Zakon o sociálnem varstvu pa dopušča, da občine določijo dodatne oprostitve pri plačilu stroškov storitev 'pomoč na domu'. Ker želi občina Trzin upravičencem zagotoviti lažjo dostopnost do te storitve, so se odločili, da bi zvišali mejo sociálně varnosti. Taje v občini Trzin približno 72.000 tolarjev, kar predstavlja vsota minimalnega dohodka ter 40 % ugotovljenega dohodka upravičenca oziroma zavezanca.
Vse ostale točke dnevnega reda pa so mini-le brez daljših razprav. Svetniki so tako soglasno sprejeli spremem-be in dopolnitve Statuta Trzina ter Pravilnik za kriterije in način sprejemanja otrok v vr-tec. Hitremu sprejemu Statutaje botrovalo dějstvo, da že v prvi obravnavi ni bilo predlogov za črtanje ali dodajanje členov in da so bili potrebni Ie redakcijski popravki. Tudi Pravilnik ostaja isti, kot je bil, inje doživel le manjše redakcijske popravke, ki so bili potrebni, ker je Vrtec Trzin že od lanskega leta del javnega vzgojno-izobraže-valnega zavoda Osnovna Sola Trzin.
NADZORNI ODBOR In PREMOŽENJSKA BILANCA
Svetniki so se seznanili z letnim načrtom nadzornega odbora. Novost pri delu nadzornega odbora je v tem, da bo odslej na vsaki seji občinskega sveta prisoten en predstavnik nadzornega odbora in da v letnem planu ne bo zapisano, katere ustanove bodo nadzirali. Na ta način bo onemogočeno, da bi se v ustanovah lahko na nadzor vnaprej pripravili, s tem pa bo tudi nadzor opravil svoj namen.
Svetniki so bili seznanjeni še s premoženj-sko bilanco Trzina. Pri tej točki seje postavilo vprašanje, katere nepremičnine so v lasti občine, in prošnja, da bi svetniki dobili pisno poročilo vseh nepremičnin in parcel. Županje tako naštel zgradbe in stanovanja, ki jih občina poseduje (KUD, občinska
stavba, vrtec Palčića, 2 stanovanji v Dom-žalah, 2 v T-3 in 4 na Ljubljanski 13, poleg tega pa še 2 lokala v Domžalah in 2 v Trzinu), glede pisnega poročila vseh nepremičnin in parcel paje dejal, da na občinski upravi še vedno urejajo spisek vseh parcel in zemljišč.
V predzadnji točki dnevnega reda je župan na kratko povzel, kaj se dogaja s po-sameznimi naložbami. V centru za družbene dejavnosti tako potekajo še zadnja delà (polaganje instalacij, tlakov...), knia-lu naj bi pridobili gradbena dovoljenja za SRP in prizidek k osnovni šoli, Jemčevi pa se vse bolj přibližuje obnova.
Kot vedno, so v zadnji točki svetniki predlagali pobude in postavljali vprašanja. Pobude so bile predvsem take, ki bi iz-boljšale izgled občine, zanimiv paje bila predlog svetnice Chvatalove, ki je predlagala, da bi ob letu invalidov bila lepa občinska gesta, če bi svetniku Kralju omogočili lažji dostop do sej z dvigalom za invalide.
Mateja Erčulj
TUDI CONO SO POČISTILI
V prejšnji številki Odseva smo poročali o delno uspeli čistilni akciji na območju starega in novega Trzina, zaradi slabe informiranosti pa smo izpustili obrtno cono. Vsem, ki so tam sodelovali pri čiščenju, se opravičujemo, nam v opra-vičilo pa naj zapišemo, daje bila tam akcija zaradi sobotnega dežja prestavljc-na na nedeljo. Nabrali so za dober kubični meter smeti, ki so jih morali v zabojnik odpeljati kar s kombijem. Tudi lam so ugotavljali, da bi bilo treba še večkrat pripraviti takšne čistilne akcije.
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM KAKO PREDSTAVITI ZGODOVINO KRAJA
Ker Trzin v tem mesecu praznuje svoj praznik, kl je posvećen obletnlcl prve omem-be kraja v ptenlh vlrlh, smo tokrat trzinskega župana g. Peršaka najprej vprašali, kako na Občini gledajo na Ideje, da bi kje v Trzinu uredili spominsko zbirko, ki bi predstavljala zgodovlno kraja.
Večkrat smo slišali pobudo, da naj bi uredili muzej v rojstni hiši znamenitega Ijubljanskega župana Ivana Hribarja, drugi predlagajo, da naj bi muzejsko zbirko uredili v Šuštarčkovi domačiji, ki je edina še delno lesena hiša v Trzinu, v zadnjem času pa so veterani vojne za Slovenijo predlagali, da naj bi občina odkupila hišo ob mostu preko Pšate, pred katero je potěkala znamenita tr-zinska bitka med vojno za osamosvoji-tev Slovenije (na tišti hiši je že spomin-ska tabla, posvečena bitki). V hiši bi nato lahko naredili muzej o bitki in osamosvajanju Slovenije. Zelo pogosto slišimo tudi nápovědi, da naj bi muzejsko zbirko o Trzinu uredili v novem Centru družbenih dejavnosti v T-3. Na vsak način želimo, da bi kje v Trzinu uredili muzejsko zbirko, ki bi govorila o zgodovini kraja na splošno, ne samo o enem dogodku. Tudi sam se ves čas zav-zemam za to in za takšno muzejsko zbirko že imamo predvidena tudi sredstva v proračunu. Šio naj bi za zbirko o pretek-losti tega kraja in njegovih ljudeh, in mislim, da bi gradiva na to temo lahko zbrali kar veliko, tako da vsega niti ne bi mogli predstaviti naenkrat na enem mestu. To bi lahko predstavljali na različnih tematsko zaokroženih predstavitvah. Najprej smo res razmišljali, da bi za to odkupili katero od zanimivih trzinskih hiš. Izkazalo seje, da bi bilo to verjetno povezano s precej-šnjimi stroški. Med drugim bi v primeru, če bi se odločili za nakup hiše, v kateri Ijudje še živijo, to pomenilo, dajim moramo zagotoviti tudi nadomestna stanovanja. Pa ne samo to, pojavila bi se še cela vrsta drugih stroškov. Problem paje tudi v tem, da tudi če bi takšno muzejsko zbirko uredili, potem skoraj zagotovo ne bi mogli računati na tako velik obisk gostov, da bi z denarjem od vstopnin lahko krili vsaj vzdrževanje zbirke. Za primer lahko vzamemo Liznjekovo muzejsko hišo v turistični Kranjski Gori, ki je praktično ves čas odprta za obiskovalce. Tam mora-ta biti zaradi sprejema gostov in delovanja celotne hiše zaposlena najmanj dva, če ne celo trije Ijudje. To pomeni zelo visoke stroške, ki so veliko breme tudi turistično prccej bolj zanimivo občino, kot je Trzin, zato menim, daje najboljša možnost za
muzejsko zbirko ta, da takšno zbirko razsta-vimo v avli Centra za družbene dejavnosti v T-3. To je smiselno že zaradi narave dejavnosti, ki se bodo tam odvijale. Tam bosta ambulanta in knjižnica in tam bo tako ali tako potrebno zagotoviti stalno dežurstvo. Tam naj bi bi I tudi informacijski center za gospodarske in turistične namene. Zaradi vseh teh dejavnosti bomo morali zaposliti enega ali več ljudi in ti bi lahko hkrati omo-gočali in nadzorovali ogled takšne muzejske zbirke. Da bi v Trzinu uredili muzej, ki bi z obiskom, razen mogoče v prvem ob-dobju od odprtju, lahko pokrival pretežni del svojega delovanja, paje, vsaj za zdaj, nemogoče. To bi verjetno pomenilo vsaj milijon, milijon in pol tolarjev stroškov na mesec. To paje tudi za našo občino preveč. Ideja o ureditvi spominske zbirke v hiši tik ob prizorišču trzinske bitke se mi zdi sicer zanimiva. Tišti predel bi se res dalo urediti in tam bi mogoče lahko postavili celo kakšen spomenik, vendar o nákupu tište hiše vsaj za zdaj ni predvidenih sredstev, lahko pa bi o tem razmišljali v povezavi s kakšni-mi drugimi programi. Občina mora na primer pokrivati tudi nekatere stanovanjske probleme. Mogoče bi bilo razmišljanje o odkupu tište hiše v tej povezavi smiselno, seveda, če ni predraga. Pa še to moram povedati, da po mnenju Zavoda za naravno in kulturno dediščino v Trzinu ni nobene hiše, ki bi spadala v kategorijo zanimivih hiš, ki bi jih bilo treba odkupiti in muzejsko urediti.
Vse več naših bralcev nas sprašuje, kaj je s prizidkom k osnovni šoli. Ali bo vse skupaj končano do začetka septembra, ko se bo začela devetletka?
Pripravljalna delà za začetek gradnje prizid-ka so v sklepnem obdobju. Izvajalec del je že izbran. Potrebne so bile le še nekatere dopolnitve gradbene dokumentacije in gradbeno dovoljenje čakamo vsak dan. Po zagotovilih izvajalcev bo vse, kar smo načr-tovali za prvo fazo, do začetka devetletke narejeno. Moram pa reči, da nekateri v Trzinu iz povsem politikantskih nagibov širijo paniko in nezadovoljstvo. Govorijo o tem, da bo potreben dvoizmenski pouk, vendar za to ne bo nobene potrebe.
Kaj pa druge naložbe, predvsem na področju urejanja prometnih razmer v Trzi-
nu? Kdaj se bo začelo urejanje Jemčeve ceste?
Vse skupaj je v zaključni fazi. Postopekj bil res zelo zamuden, saj smo se morali dogovarjati z več kot 70 mejaši in lastnik tamkajšnjih zemljišč. Vse tište parcelice je bilo treba odmeriti in odkupiti. Gre za parcelice od enega do sto in več kvadratnih metrov. Vse te odkupe je bilo treba uskladiti in pridobiti soglasja. Razen v enem primeru smo za vse potrebne parcelice dobili soglasja lastnikov. Zdaj marsi-kje še čakamo odločbe geodetske uprave, da bomo tista zemljišča lahko odkupili in to vpisali v zemljiško knjigo. Vse te parcelice je treba združiti v parcelo Jemčeve ceste. Ko bomo odkupili vse, bomo šele dobili gradbeno dovoljenje za obnovo Jemčeve ceste. Delà pri tem pa bodo tekla usklajeno, saj bomo takrat šli v celovito prenovo cestišča. To bo, kot ste v Odsevu že poročali, urejeno tako, da bo omogoča-lo le počasno vožnjo, ki bo zagotovila večjo varnost ljudi na cesti. Kot kaže, bo zaradi tega, ker nismo uspeli pridobiti soglasij za eno parcelico, ceiotna Jemčeva cesta enotno urejena kot vaška cesta za umirjeni promet, le na odseku, dolgem 20 m bo cesta ostala neurejena, takšna kot je zdaj. Po tem, ko bo Petrol pod cesto položil cevi za plinovod, mi pa druge infrastrukturne vode, bodo delavci na tistem odseku cestišče vrnili v sedanje stanje. Sicer pa bomo na območju Jemčeve ceste zamenjali stare cevi za vodovod, v zemljo bomo položili električne vode, tam bomo poskrbeli tudi za meteorno kanalizacijo, Petrol bo pod cesto položil cevi za primarno in sekundarno plinovodno omrež-je, poskrbeli pa bomo tudi za obnovo cestne razsvetljave. Obnova Jemčeve bo tako celovita. Pričakujemo, da bomo z deli začeli že letos, kot sem že omenil, pa . bomo dělali usklajeno s Petrolom, ko bo ! ta polagal plinovod. S tem se bomo izog- | nili večkratnim razkopavanjem ceste.
Kaj pa Mengeška cesta? Prometne raz-mere ob njej so vse hujše in tudi v Odsevu smo že večkrat opozarjali na nuj-nost ureditve pločnikov in zagotovitve varnosti za prebivalce hiš ob cesti. Se zdaj ie kaj premika v zvezi s to cesto? ( Zdaj imamo narejena dva projekta za plo- | čnike ob cesti. Po desni strani v smeri proti Mengšu naj bi imela cesta po vsej dolžini pločnik, na levi strani pa pločnika povsod ni mogoče narediti, tako da bi bila tista stran ceste ponekod brez pločnika. Treba paje, kar sem opozoril že večkrat
odsév
povedati, daje Mengeška cesta državna. To pomeni, da mora država projekt odobriti in dati soglasje kot lastnik večine tamkajšnjih zemljišč. Problemi pa se pojavljajo, ker država tudi v primeru Men-geške ceste le ni v celoti lastnik vseh zemljišč ob cesti. Pri tistih zemljiščih pa je spet treba pridobiti soglasja njihovih lastnikov. To je spet zelo zamudno, saj se pojavlja cela vrsta težav. Najbolj znanje zaplet v zvezi s parcelo, katere lastnica je živela v Romuniji inje tam tudi umrla. Treba je bilo najeti odvetniško pisarno, ki zdaj poskuša pridobiti soglasja dedičev. Gre za zelo zamudne postopke, vendar upamo, da bo odvetniška pisarna uspešna. Če ne, bo treba po sodni poti določiti skrbnika in najti ustrezno rešitev. Podoben primer je tudi s hišo ob cesti, ki je sicer že zapuščena in so namesto nje naredili že dve nadomestni gradnji. Ker pa je lastnik umri, je treba vse uskladiti z dědiči, ti pa so spet v tujini. Mi se zdaj ubadamo z vsem tem, ker so postopki zelo zamudni, paje težko napovedati, kdaj se bo vse to končalo.
Kaj pa Ljubljanska cesta? Tudi ta nima povsod urejenega pločnika, vendar ga bo nekoč morala imeti. Ker so postopki, kot kažejo izkušnje z drugih cest, zelo zamudni, zakaj ne začnete že zdaj pridobivati zemljišča in soglasja mejašev te ceste za ureditev pločnikov? Ureditev delà Ljubljanske je predvidena v spremembah prostorsko ureditvenih pogo-jev za T-3. Nasproti že zgrajenim blokom v T-3 naj bi tudi na drugi strani ceste uredili pločnike, podobno kot so zdaj na urejeni strani ceste. Ko bodo spremembe sprejete, bodo lahko začeli urejati tudi tisto stran ceste, trenutno paje v prostorskih dokumentih tista stran ceste takšna, kot je. Drugo paje del Ljubljanske ceste od mosta čez Pšato proti pločnikom, ki so že urejeni nekaj deset metrov od križišča z Mlakarjevo cesto. Za tišti del bomo morali ustrezno prostorsko dokumentacijo še urediti in ko bomo to naredili, bomo lahko začeli urejati tudi manjkajoče hodnike za pešce in podobno.
Miro Štebe
7
ŠEPET NARAVE
Narava iz dneva v dan spreminja svoje barve, odeva se v lepoto, oblači v rožnate se barve, porojcva cvetove živobarvne.
Polja vsa so oživěla, k delu neorana zemlja vabi, zelena trata in gozdovi so tiho, skrivnostno zašepelali.
Prhutajo ptice s krili, nabirajo drobne slamicc, da v krošnjah si dreves, napravijo zarod spet.
Mimo misel naj počiva, predaja zvokom se življenja, še goslanju muma naj prisluhne, tiho uživa te lepote.
Alojz Muhar
OHRANIMO BAJER IN GOZD OKOLI NJEGA
Spominjam se časov, ko sem hodila v osnovno šolo. Pozimi, zlasti med počitnicami, sem većino prostega časa skupaj z dru-gimi otroki preživela na »našem« bajerju. Takrat seveda nisem razmišljala o lastništvu bajerja, da to ni »naš« bajer, pravni jezik mi je bil takrat še tuj.
Ko sem v letu 1999, ob ustanovitvi Društva prijateljev mladine, razmišljala o jesenski čistilni akciji bajetja, da bi ga pripravili na zimsko sezono drsanja, sem pri poizvedovanju o taki možnosti naletela na več ovir. Govorila sem s predsednikom gasiiskega društva, ki je v starih časih sodelovalo pri čišćenju in napolnitvi bajerja z vodo. Povedal mi je, da brez soglasja vseh lastnikov to ni več mogoče. Govorila sem tudi z gospodom županom, ki me je opozoril na naravovarstveni vidik. Pou-daril je, da so na bajerju tudi race in druge živali, ki jim tak poseg ne bi kořistil. Vendar živali so bile tu tudi pred 20 leti. pa jtm čišćenje bajerja in zalitje le tega z dodamo vodo ni škodilo. Poleg tega mi je župan po telefonu zagotovil, daje pri Mi-nistrstvu za okolje in prostor sprožen postopek za zaščito tega delà Trzina - mokrišča. Vendar, kot kaže razvoj dogodkov v Trzinu po volitvah, temu ni tako, čeprav so na predvolilnih srečanjih vsi v en glas zatrjevali, da so proti nadaljn-jim pozidavam v tem delu Trzina. Sedaj pa kar naenkrat živali in rastline v okolici bajerja niso već pomembne, pomem-ben je le še materialni vidik pozidave tega delà gozda. Mislim, da nisem edina, ki si želim, da bi ta del gozda ostal nedotak-njen. S skupnimi močmi bi lahko pripomogli k njegovi zaščiti. Nenazadnje imamo na voljo kar tri neposredne oblike sode-lovanja občanov pri odločanju v naši občini, to so zbor občanov, lokalni referendum in ljudska iniciativa. Če zbor občanov zahteva 5% volivcev, je le ta za občino obligatoren. Zakon o lokalni samoupravi prav tako omogoča, da lahko najmanj 5% volivcev v občini zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Volivci v občini lahko, v nasprotju z ljudsko ustavnorevizijsko in zakonodajno iniciativo, predlagajo spremembo ustave oz. sprejem zakona, zahtevamo razveljavitev akta tudi potem, koje že začel veljati. Skupaj morda lahko še zaustavimo gradnjo, za katero se, kot je pokazala nedavna prostorska konferenca, zavzema vse več lastnikov tamkajšnjih parcel. Pri tem lahko zelo pomagajo tudi občinski svetniki, med katerimi je kar nekaj takih, ki so se pred volitvami zelo zavzemali za uslavitev nadaljnjih pozidav okolice Trzina. Med njimi je vsaj nekaj »starih Trzincev«, ki imajo otroke in vnuke. Upam, da bodo mislili tudi na njih, ko bodo izražali svoje mnenje. Sem PROTI gradnji v tem delu Trzina med industrijsko cono in Mlakami. Rada se sprehajam in tečem po tem delu gozda in v prostem času uporabljam trim stezo. V tem delu bi lahko uredili tudi, kot sta predlagala že Tone Ipavec in urednik Miro Štebe, učno pot za naše šolarje. p v§eÊ Pa mi je bil tudi predlog gospoda Toneta Ipavca, da bi v tem delu uredili manjši park po vzoru Volčjega
otoka. Mislim, da bi tak park razveseljeval vse nas in še naše zanamce. Enako misleći bi morali združiti moči, morda bi občina bila pripravljena zbrati sredstva za nakup tistih parcel, ki jih lastniki a vsak način hočejo prodati. Naj postanejo last občine in s tem tudi vseh Trzincev in Trzink. Naj bajer zopet postane kraj oruženja vseh nas, tako kot nekoč. Se še spominjate?
Tatjana Strmljan
V skladu z vse večj.m številom zahiev po neposrednem izražanju ljudske volje na državni ravni, s katero se v Sloveniji soočamo v zadnjem času. na podlagi zahtev po večji participa-ciji občanov v postopkih sprejemanja odločitev na lokalni ravni in glede na zaoštreno situacijo, ki smo ji v občini Trzin priča na področju sprejemanja prostorsko-ekoloških odločitev, objavljam
»Trzinski manifest«
za referendumsko odločanje o prostorskih in ekoloških zadevah v občini Trzin.
I O interesu za referendumsko odločanje o prostorskih in ekoloških zadevah se v občini Trzin izpelje referendum,
2. Na referendumu iz prejšnje točke se občani občine Trzin odločajo o naslednjem vprašanj u: »Ali ste za to, da se v statut Občine Trzin vnese določilo, da se v občini 1 rzin o vseh prostorskih in ekoloških zadevah odloča na referendumu? «
Trzin, 15.5.2003
Jorg Kristijan Petrovič
V manifestu predlagana rešitev ueotav-liania ljudske volje na referendumih zagotavlja naivišii in najbolj žlahten nivo demokratičnosti v procesih odločania. Pri neposrednem referendumskem odločanju odpadejo vsi očitki, kijih opozicija sprejeti odločitvi po njenem sprejemu naslovi na pozicijo. Seveda pa še vedno ostaja v veljavi dějstvo, ki ga v prejšnji številki Odseva navaja župan g. Peršak: »Manjši-na mora sprejeti diktat većine.« Tega se bomo morali navaditi. Ko smo se na začetku devetdesetih odločili za življenje v demokratičnem sistemu (v ustavo smo zapisali, daje Republika Slovenija demokratična država, v kateri ima oblast ljudstvo), smo vse anomalije demokratičnih sistemov vzeli v zakup. Ideje o referendumskem odločaniu v Trzinu obstajajo fe. dlje časa: ne nazadnje sta zamisli o referendumih izrazila že tudi gospoda Peter Krali in Tone Ipavec. Prvi jeo referendumskem odločanju govoril na enem od zborovanj, drugi pa je referendumski pristop izpostavil v enem svojih nedavno objavljenih člankov v Odsevu. Trzinski manifest ne predstavlja pobude volivcem v skladu z 2. odstavkom 61 člena1 Statuta Občine Trzin. temveč
E2i
ziv volivcem. političnim stránkám, listam in drugim pristojnim za predložitev pobude v skladu s prei omenienim pravnim temeljem.
V zadnjega pol leta je v Trzinu postal prostor v vseh svojih vidikih, od gospodarenja z njim do ekologije, najbolj udarna tema. Okoli te teme so se lomila kopja na volitvah, o tem potekajo najbolj burne razprave na sejah občinskega sveta, ne nazadnje se tudi zainteresirana javnost
1 Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali odbor četrtne skupnosti. Pobuda mora bili podprta s podpisi najmanj 50 volivcev v občini.
najbolj zanima za prostorsko ekološko problematiko, kar je lepo razvidno iz člankov, ki jih lahko iz številke v številko prebiramo v Odsevu.
Da gre prostoru takšen pomen, se ne gre čuditi. Odločitve o izrabi prostora imajo vpliv. ki ea občuti več eeneracij. Odločitve o gospodarjenju s prostorom, kijih spreje-majo starši in stari starši, bodo vplivale tudi na kakovost bivanja vnukov, pravnukov in njihovih potomcev.
Tako kot pri vseh javnih zadevah se tudi pri prostorsko-ekoloških odločitvah odločeva-lec sreča s problemom uskladitve interesov. Interese ie zaradi asimetrije oddanih informacij izredno težko usklaievati. Interesenti
ki jih neka odločitev naiboli
prizadene. so
namreč tudi naiboli glasni neprizadeta večina pa običajno molči (vsaj če je nihče nič direktno ne vpraša). V razmislek o tem, kako velik problem predstavlja usklajevanje interesov, ki na račun pridobitve skupnosti prizadenejo nekatere posameznike, naj navedem primer ekoloških otokov. Vsi v Trzinu se strinjajo, da je ločeno zbiranje odpadkov zelo ekološko in nujno potrebno in v interesu celotnega Trzina, saj zmanjšuje obremenitve okolja, podaljšuje življenjsko dobo odlagališč in ne nazadnje vrača industriji uporabne surovině, a ko je potrebno sprejeti odločitev o pros-torski umestitvi ekološkega otoka, ga nihče ne želi v svoji bližini, saj bi bil prizadet njegov interes. Druge podobne primere pred-stavljajo mladinski klub, vrtec v stari OŠ Trzin, povezovalka med Mlakami in OIC... Odločevalec lahko marsikatere interese, še posebej če zadeva manjše število interesen-tov (kot primer naj navedem obratovalni čas posameznega gostinskega obrata, kjer se srečuje podjetniški interes gostilničarja, ki bi želei imeti lokal odprt pozno v noč in interes občanov, ki stanujejo v neposredni bližini gostišča in si zvečer želijo svoj mir), uskladi. V primerih, ko se soočita interesa, kjer si nasprotuje veliko število interesen-
tov, pa postane posredno odločanje bistveno bolj zapleteno. Prostorske in ekoloí ke odločitve so takšne odločitve, kjer se na nasprotnih bregovih običajno znajdete dve veliki skupini interesentov (investitorji, kmetje, lastniki zemijišč, naravovar stveniki, mladi, starejši, izvajalci gospodarske javne službe...). Trzin čaka v příhodnosti kar nekaj prostorskih odločitev. V najbližji příhodnosti tri in v malo bolj oddaljeni (čez približno tri leta) še ena. Prva in trenutno najbolj razvpita je seveda odločitev o nadaljnjih pozidavah v območju T3. Trzinci naj se na referendumu odločijo o naslednjih stvareh, ki so trenutno največje jabolko spora (povzeto po razpravah, objavljenih v prejšnji št. Odseva):
-	Ali se strinjajo, da se gradi blok pred objektom Barca?
-	Ali se strinjajo, da se sosednji blok nameni domu za ostarele?
-	Ali se strinjajo, da se na zelenici med šolo in T3 zgradi otroško igrišče?
-	Ali se strinjajo, da se na zelenici med šolo in T3 zagotovijo dodatna parkirna mesta?
Druga je odločitev, ki zadeva spremembe zazidalnega načrta v Mlakah in se nana-šajo na rešitev problema mirujočega prometa. Trzinci naj se na referendumu odločijo:
-	Ali se strinjajo, da se na zelenicah okoli Prešernove ulice zagotovijo dodatna parkirna mesta?
-	Ali se strinjajo, da se na zelenicah ob spodnjem delu Kidričeve zagotovijo dodatna parkirna mesta?
Tretja je odločitev o predlaganih spremembah zazidalnega načrta za OIC in četrta, v trenutni perspektivi tudi zadnja (dolgoročno gledano pa vsekakor le ena v nizu), je odločitev o prostorskem planu Občine Trzin, o kateri se bodo Trzinci odločali čez približno tri leta. O tej zadnji malo več, ker zadeva tudi moj osebni interes. Eden od avtorjev v prejšnji številki Odseva izraža mnenje, da na občini Trzin manipuliramo s podatkom o 200 mladih parih, ki bodo v Trzinu potřebovali prostor za bivanje. Avtor je pri tej svoji trditvi v zmoti. Omenjena informacija je vedno izražala moje viđenje in nikakor ne urad-no stališče Občine. Kot takšna informacija tudi ni bila predstavljena. Ob predstavitvi informacije sem namreč nastopal v svojem imenu in ne v imenu občine. Kar pa se tiče same informacije o 200 parih (oz. 400 Ijudeh), izhaja moja interpretacija iz podatkov lanskoletnega popisa. Dějstvo je, da sta v starostni piramidi Trzina najmočneje zastopani generaciji v starostnih skupinah od 45-55 let in od 20-30 let; v obeh je, gledano približno, po 400 ljudi. Navedeno so, kot rečeno, dějstva. Vse ostalo so interpretacije rezultatov. Moja in-
terpretacija se glasi, da predstavljajo občani med 20. in 30. letom otroke občanov med 45. in 55. letom. Verjetno so možne tudi drugačne interpretacije rezultatov lanskoletnega popisa. Kakšne so, ne vem. O njih naj poročajo tišti, ki jih zastopajo. V nadaljevanju svojega nastopa sem se nasloni! na svojo prej omenjeno interpretacijo rezultatov popisa in izvedel tezo, da se bo moralo teh 200 parov nekam naseliti. V kolikor bodo želeli ostati doma v Trzinu, bo za njih potrebno zagotoviti dodatne stanovanjske enote. Žal za nobeno od interpretacij in nobeno od tez v danem trenutku ne moremo trditi, daje pravilna, tega se zavedain in zato sprejemam kot enako verjetne tudi vse ostale interpretacije in iz njih izvajane teze, ki bodo predstavljene. Edini empirični preizkus pravilnosti nasprotujočih si tez predstavlja referendum o nadaljnjih pozidavam namenje-nih površinah v občini Trzin. V kolikor Trzincev, ki bi v Trzinu želeli graditi, ni toliko, kot predvidevam, potem bo zadeva
na referendumu padla, ne glede na to, koliko spremljajočih infrastrukturnih objektov za zagotavljanje višjega družbenega standarda (trgovine, otroška in športna igriš-ča ...) investitorji ponudijo. V kolikor pa v Trzinu obstaja zadosten interes mladih, da si zagotovijo stanovanjske enote za svoje bivanje v Trzin, bo zadeva uspela. Za konec naj omenim, da se na nek način strinjam s trditvijo skupine avtorjev iz pisma objavljenega v prejšnji številki Odseva. Breme odločitev o trzinskem prostoru je gromozansko. Z realizacijo v manifestu postavljene zahteve o referendumih za pros-torske in ekološke odločitve bo breme odločitev o T3, o Mlakah, o OIC in o območju celotnega Trzina, ki je danes na ramenih svetnikov in župana, preneseno na občane. Zaradi večjega števila nosilcev sicer ne bo nič manjše, bo pa bolj enakomerno poraz-deljeno.
kolesarska dirka v trzinu uspela
Kolesarska sekcija Smučarskega društva Trzin je v nedeljo, 18. t.m., v industrijski coni Trzin pripravila prvo kolesar-sko dirko za Veliko nagrado Trzina, ki je štelo tudi za kriterij slovenskih mest in državno prvenstvo. Nastopilo je čez 150 tekmovalcev iz večine pomembnej-ših slovenskih kolesarskih klubov. Poměřili so se v treh starostnih skupinah, vozili pa so po krožni progi, speljani po ulicah obrtne cone. Po tekmovanju so vsi udeleženci zelo ugodno ocenjevali progo, precej pohval pa so bili deležni tudi organizatorji, saj so se, čeprav je bila dirka žanje prva, in še niso imeli zadosti organizacijskih izkušenj, zelo dobro odrezali. Več o tekmovanju bomo poročali v naslednji številki Odseva.
<7
Spoštovani,
glede na to, da pred časom razposlane pristopne izjave vsem gospodinjstvom, ki želijo prejemati glasilo Odsev, nismo pravočasno izpolnili, me zanima, če je to sedaj prepozno. Izjave sicer nimamo, glasilo pa bi vseeno želeli prejemati, če je to še možno. Že v naprej se vam naj lepše zahvaljujem.
Naše gospodinjstvo kljub oddáni naročilnici še ni přejelo zadnjega Odseva. Prosim, če nam ga lahko dostavite.
Spoštovani gospod urednik ODSEVA!
Prosim, da me zavedete kot naročnika ODSEVA, čeprav sem
zamudil vašo akcijo "naročanja".
Menim, daje še kar nekaj takih, ki so ODSEV z zanimanjem (morda samo občasno, odvisno od trenutne problematike) přebírali, pa se niso "naročili".
Pn nas smo ga redno prebirali, pa se vendar nismo "naročili" Prav bi bilo, da bi ODSEV še vedno zahajal brezplačno v vsako gospodinjstvo, saj je občinska politika že tako vedno bolj odtujena od ljudi. Toliko denarja bi pa občina že morala zbrati, da bi zagotovila vsaj minimum komunikacije z obča-
Lep pozdrav
vplivali na naklado in raznašanje Odseva. To je v pristojnosti občinske finančně službe.
Na pobudo in vprašanja občanov zdaj javno sprašujemo pristojne predstavnike Občine, da javno povedo, kolikšen je prihranek pri sedanjem načinu razširjanja našega časopisa.
To je Ie nekaj pišem in sporočil, ki smo jih přejeli v uredništvu Odseva po tem, ko se je Občina odločila za »varčeval-
ne« ukrepe in omejila naklado in razpošiljanje našega gla-sila.
vse, ki bi želeli, da časopis še naprej pre-Jemate, prosimo, da se s svojimi zahteva-
obraćate neposredno na občino, saj 2al v uredništvu nimamo več moči, da bi
S tem vprašanjem sem se kot glavni in odgovorni urednik že obrnil na g. župana, pa mije pojasnil, da sem ga z vprašanjem presenetil in našel nepripravljenega. Dejal mije, da nam bo na ta vprašanje lahko odgovoril svetovalec župana za finančna vprašanja g. Jorg Petrovič, ki paje bil zdaj dalj Časa na dopustu, tako da pri njem nismo mogli dobiti odgovora Pričakujemo ga pri naslednji številki, sploh pa bo kmalu treba oddati polletno poročilo o finančnem poslovanju našca glasila.
Naj povemo, da smo preverili, kako poteka financiranje podobnih glasil v sosednjih občinah. Začuda imajo marsikje pn tem tudi težave, vendar nikjer tako velikih kot pri nas. Presenetilo nas je, na primer, da imajo v občini Lukovica skoraj povsem enake finančně rezultate, kot smo jih imeli pri nas pred zmanjšanjem naklade, vendar tam, čeprav občina ni tako »bogata«, kot se radi bahamo pri nas, ni še nihče predlagal, da bi zmanjšali naklado občinskega časopisa. Čeprav mora tamkajšnja občina za njihovo glasilo iz proračuna nameniti prav toliko denarja, kot naj bi ga pri nas, Rokov-njač še vedno izhaja v nakladi 1.700 izvodov in ga prejema-jo vsa gospodinjstva, pa če so se za to prijavila ali ne.
Miro Šiebe
SUWN0STNA AKADEMIJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Dvorana KUD-a Franca Kotarja se je na predvečer občinskega praznika, natančneje 14.maja, oblekla v pražnja oblačila. Slovenska in trzinska zastava, ki sta viseli ob odru, ogromen rumen šopek rož na odru in slavnostno oblečena publika so le del njenih pražnjih oblačil. In čemu taka podoba dvorane? V počastitev najbolj zaslužnim trzinskim posameznikom in društvom, ki so na ta večer přejeli priznanja in denarne nagrade za svoje delo.
7. odra je bilo najverjetneje prav lepo pogledati polno dvorano in ugotoviti, da Trzinci počasi začenjajo resnično živeti s Trzinom. Lahko bi celo rekli, daje ta večer dvorana KUD-a pokala po Sivih, kar ni tako običajno za trzinske prireditve. Občinstvo je bilo namreč tako številno, daje celo zmanjkalo stolov in so nekateri morali stati. Pa ni bilo slišati nobenega godrnjanja ali pritoževan-ja nad tem, saj je prireditev minila, kot bi trenil, za kar so poskr-beli pevci in pevke ansambla Perpetuum Jazzile, pod vodstvom dirigenta Tomaža Kozlevčarja, in nagrajenci, ki niso obremenje-vali publike z dolgimi, puhlimi govori. Edini daljši govor ta večer je bil županov, kar je logično, saj je v njem omenil kar nekaj pomembnih občinskih projektov, ki se jih ne da razložiti v dveh stavkih. Tako je poudaril, da si trzinska občina prizadeva za napredek in razvoj, pri čemer vlaga v človeške vire in v okolju prijazno tehnologijo ter da si prizadeva za razvoj in kakovost življenja Trzincev. Izrazil je tudi svojo zaskrbljenost nad odnosom ljudi do okolja, povedal, da občina zelo podpira družabno noto človeškega življenja in prav zaradi tega veliko vlaga v društva, proslave, prireditve.
Županje omenil tudi Center za družbene dejavnosti, izgradnjo prizidka k osnovni šoli ter nekako med vrsticami poudaril pomen
doma za starejše občane, koje dejal, da si želi, da bi si v Trzinu lahko izpolnili vse želje, tudi tište v starosti. Nazadnje je še pova-bil na prireditve, ki jih občina organizira v prazničnem maju, in čestital vsem nagrajencem.
Po dveh odpetih pesmih ansambla sta nagrajencem nagrade in priznanja predala župan in Lidija Babnik, predsednica Komisije za občinska priznanja, proslave in promocijo občine. Tokrat so večino priznanj in denarnih nagrad podělili kar trzinskim društvom, ki praznujejo visoke obletnice svojega delovanja. Denarne nagrade je tako přejelo Planinsko društvo Onger Trzin (20. obletnica), Smučarsko društvo in pa Damijan Klopčič, pred-sednik strelskega društva.
Bronasto plaketo je ob petdesetletnici svojega delovanja přejelo Strelsko društvo. Franci Mušič in Metka Rakef-Breda, ki ob pre-jemu priznanja ni mogla skriti ganjenosti in solz. Srebrne plakete so přejeli republiški prvak in rekorder v streljanju Andrej Perne ter KUD Franca Kotarja (80- letnica delovanja). Zlato plaketo paje komisija posthumno podělila Jožetu Štihu, ka-teremu so letos posvečeni tudi Linhartovi dnevi, plaketo paje prevzel sin Sašo.
Letošnji častni občan Trzinaje postal Tone Ipavec, ki je s svojim kratkim in hudomušnim govorom sprožil smeh občinstva, z njim pa seje zahvalil tako ženi kot vsem, brez katerih tega priznanja ne bi bilo, in tudi vsem občanom Trzina.
Publika seje še posebej razživela ob zadnjih dveh pesmih ansambla, saj je navdušeno ploskala in zahtevala še eno pesem izven načrtovanega programa.
Po slavnostnem delu prireditve je del publike odšel domov, del pa seje odločil, da ostane na zakuski in tako priredi zabavo svojim želodčkom, ki so zadovoljno predli ob pogledu na bogato obložene mize z različnimi specialitetami.
Mateja Erčulj
Objavljamo obrazložitve letošnjih občinskih priznanj in nagrad
ČASTNI OBČAN OBČINE TRZIN TONE IPAVEC
G. Tone Ipavec je prav gotovo eden najbolj zaslužnih, daje Trzin spet postal občina. Kot predsednik sveta prejšnje KS Trzin je naredil izredno veliko za uresni-čitev zamisli o osamosvojitvi Trzina. Zdaj si že težko predstavljamo, kako zahtevno in naporno je bilo takrat prepričevanje drugih, pridobivanje najrazličnejših sogla-sij in ocen in koliko sestankov je bilo za to potrebnih. Med drugim je z go. Jožico Valenčak sestavil izčrpen elaborat o upra-vičenosti Trzina, da postane samostojna občina, premišljeno paje usmerjal tudi vsa druga prizadevanja za uresničitev ideje o trzinski občini. Dalje pobudo za ponovno oživitev trzinskega časopisa Od-sev, spodbujal je ustanavljanje novih društev v Trzinu. Bilje prvi predsednik Društva upokojencev Žerjavčki, zavzeto pa deluje tudi v vodstvih nekaterih drugih trzinskih društev. Treba je tudi povedati,
daje g. Ipavec že pred tem opravljal več pomembnih funkcij v krajevni skupnosti, po ustanovitvi občine paje bil v prvem mandatu tudi občinski svetnik. Posebno město v življenju g. Ipavca zavze-ma kultura. V zgodovino trzinskega Kultur-nega društva, ki letos praznuje 80-letnico, se je zapisal kot izvrsten režiser in igralec, več let paje KUD-u Franca Kotarja Trzin tudi predsednikoval.
Še bi lahko naštevali zasluge g. Tonega Ipavca, vendar naj bo dovolj, saj njega in njegovo delo Trzinci dobro poznamo. Ocenju-jemo, daje ob okrogli obletnici, 730-letnici prve pisne omembe Trzina, prav, da mu za njegove zasluge ter za ves trud in delo za naš kraj in občino podelimo naziv častnega občana Občine Trzin.
ZLATA PLAKETA OBČINE TRZIN JOŽE ŠTIH (posmrtno)
Jože Štih seje že od rane mladosti aktivno vključeval v javno in društveno življenje
Trzina na različnih področjih. Sprva seje izkazal pri trzinskih strelcih, aktivno paje sodeloval tudi v tedanji mladinski organizaciji. Bilje eden od ustanovnih članov planinskoga društva Onger, v katerem je bil tudi vodnik in organizator več mladin- | skih planinskih taborov. Dal je pobudo za ; izdajanje krajevnega časopisa Odsev in bil v prvem obdobju njegov sourednik, zadnja leta pa namestnik odgovornega urednika. Koje Trzin postal občina, je plodno deloval kot občinski svetnik, ob vsem tem pa je bil več kot tri desetletja z dušo in srcem predan svoji zares pravi Ijubezni - trzinskemu gledališču. Umetniško pot Jožeta Štiha zaznamujejo številne igralske kreacije, izkazal pa seje I tudi kot režiser in predsednik KUD-a Franca Kotarja Trzin. S svojim zanosom, idejami in prizadevnostjo je bil gonilna sila trzinskega eksperimentalnega teatra Cizamo, ki je trzinske gledališčnike po-peljal na številne ugledne slovenske gle-dališke festivale, in tudi v tujino, kjer so
se Trzinci kot ljubiteljsko gledališče s svojimi představami marsikdaj kosali tudi s profesionálními gledališči. Jože je zaslužen za številne uspehe trzinskih gledališč-nikov v zadnjem času, treba paje povedati, daje zelo podpiral tudi delo gledališke-ga podmladka in daje trzinsko družabno dogajanje obogatil tudi kot soorganizator prvega trzinskega festivala Trzinska pomlad.
SREBRNI PLAKETI OBČINE TRZIN KUD Franca Kotaria Trzin
Društvo, ki letos praznuje 80- letnico de-lovanja, je že od vsega začetka nosilec kulture v našem kraju inje močno vrašče-no v njegovo družabno življenje. Svoje poslanstvo je potrdilo z mnogimi priredit-vami in uspehi v Trzinu pa tudi z nastopi v drugih krajih po Sloveniji. Za svoje delo je přejelo že veliko nagrad in priznanj, mnoge člane KUD-a pa so vabili tudi k sodelovanju v gledaliških skupinah sosed-njih krajev. Društvo je svoj čas uprizarja-lo tudi po tri premiere celovečernih iger na leto. Takrat je bilo splošno mnenje
stroke, da ima Trzin najbolj kakovostno dramsko skupino na celotnem območju domžalsko-kamniške kotline. V društvu so si zavestno prizadevali za dvig kulturne ravni sokrajanov in za negovanje matc-"nega jezika. V zadnjem času, ko so tele-v'zija in drugi mediji prevzeli nekatere od funkcij nekdanjih kulturnih društev, v KUD-u iščejo nove poti in z novimi prijemi nadgrajujejo delo svojih predhodni-kov. Lepe uspehe so dosegali na tekmo-vanjih v improvizaciji, oživili so ulično gledališče, s svojimi představami pa so se prštili tudi med najboljša sodobna ljubi-'eljska gledališča. V zadnjih nekaj letih 1 g'edališke skupine Cizamo, iz trzin-
skega KUD-a, nastopajo na številnih zabavnih prireditvah po vsej Sloveniji, ime Trzina pa so ponesli tudi v tujino, kjer so sodelovali že na vrsti sodobnih gledaliških festiva-lov.
ANDREJ PERNE
Gospod Andrej Perne je na področju strelskega športa dosegel vse največje lovorike v slovenskem prostoru. V Strelskem društvu Trzin je dejaven preko 30 let in v tem časuje s svojimi nastopi natek-movanjih z vrhunskimi dosežki ogromno prispeval k promociji Trzina. Dosegel je vse strelske lovorike in s tem vzpodbujal tudi ostale střelce društva. Je večkratni republiški prvak in rekorder. V svoji karieri je med drugim dosegel preko 150 zmag, od tega 9 zmag na prvenstvih Slovenije, najbolj paje ponosen na zmago na tekmovanju za Pokal mladosti v Zagrebu, kjer je kot najstarejši střelec ugnal vse ostale. Ves čas je spodbujal tudi mlade střelce in jih navduševal za lepote tega športa. Mlajše generacije, ki v zadnjih letih vodijo društvo, si ne predstavljajo uspehov brez njega. Vedno jim je bil vzornik, s svojimi tekmovalnimi uspehi paje motiviral k dobrému delu in doseganju odličnih rezulta-tov tudi številne druge střelce društva. Brez njega Strelsko društvo Trzin v slovenskem prostoru ne bi doseglo toliko tekmovalnih uspehov in pri razvoju mladih strelcev takš-nih dosežkov, prav gotovo pa tudi ne bi šte-lo kar 25 aktivnih strelcev, ki sodelujejo v državnih ligah v vseh kategorijah. Tudi danes se Andrej Perne še vedno aktivno ude-ležuje veteranskih prvenstev in se venomer vrača domov z osvojeními medaljami. Že zdaj lahko rečemo, daje Andrej Perne legenda trzinskega strelstva, vsekakor pa ne smemo spregledati tudi njegovih zaslug na organizacijskem področju v društvu pa tudi njegovega sodelovanja z drugimi trzinskimi organizacijami. Nenazadnje so njegovi napisi in poslikave olepšali tudi marsikatero trzinsko prireditev in pridobitev.
BRONASTE PLAKETE OBČINE TRZIN METKA RAKEF
Metka Rakef-Breda seje rodila 11.7.1922 v Trzinu. Za kruhomje odšla v Kranj, kjer seje takoj vključila v takrat-no mladinsko organizacijo. Postala je kurirka-vezistka. Ker je okupa-torju postala sumljiva, seje 1.6.1943 odločila za odhod v partizane. Vse do osvoboditve je bila borka Prešernove brigade in Gorenj-
skega odreda IX. korpusa. Po vojni seje najprej zaposlila v tekstilni tovarni v Kranju, kasneje pa seje vrnila v Trzin. Ob svojih dmžinskih obveznostih je dělala v raznih odborih trzinske borčevske organizacije. Leta 1945 je přejela medaljo za hrabrost, leta 1963 pa medaljo zaslug za narod. Za svoje delo in ideje je leta 1981 přejela tudi priznanja OFSN Domžale.
Za Metko, ki je lani praznovala 80-letni-co, lahko rečemo, daje skromna, prijazna, delovna in povsod dobrodošla. Ima velik socialni čut do soljudi, sokrajanov. Veli-kokrat prijazno in z veliko mero sočutja obiskuje soborce, ki so ostareli, zboleli ali onemogli. Ostala je zvesta svojim idea-
lom iz časov boja v partizanskih vrstah, oskrbuje spominske plošče, posvečene pa-diim partizanom, in ohranjaspomin nanje. Kljub letom je neopazna za množico, njeni besedi pa vseeno radi prisluhnejo ljudje, ki cenijo odkritost, srčnost, humor, modrost življenja in veliko pripadnost Trzinu. Žal so ljudje, kot je Metka-Breda, zaradi svoje skromnosti prevečkrat pozabíjeni .
FRANCI MUŠIČ
Franci Mušič, po domače Blažev Franci, seje rodil 31.3.1933 v Trzinu. Izučil seje za finomehanika. Leta 1951 seje vključil v gasilsko organizacijo, katere član je še danes.
V društvu seje s svojo požrtvovalnostjo in vestnostjo zelo iz-kazal, zato ni čudno, daje bil vrsto let predsednik nadzornega odbora društva. Nikoli mu ni bilo žal časa za delo v društvu, žal pa gaje v zadnjem času prizadela bolezen in ne more biti več tako dejaven. Navkljub temu se še vedno udeleži vseh srečanj starejših in občnega zbora društva, prav tako pa želi biti na tekočem z vsem, kar se dogaja v društvu. Ničkolikokrat je bilo na njegovem obrazu opaziti žalost, velikokrat celo solze, ker ni mogel biti poleg svojih tovarišev. V njem je še vedno tista želja, hotenje, ki se ga ne da opisati. Se vedno zna spodbuditi druge
in še vedno je gasilec, za katerega smo veseli, daje med nami.
STRELSKO DRUŠTVO TRZIN
Strelsko društvo Trzin Ietos praznuje 50-letnico ustanovitve, čeprav je strelska družina v Trzinu delovala že tudi pred drugo svetovno vojno. Leta 1953 seje zbrala skupina privržencev tega športa in za svojega prvega predsednika izvolila Matevža Štefeta. Sprva so vadili in tekmovali le z vojaškim orožjem, kasneje pa so začeli vaditi in tudi nizati uspehe z zračnim in malokalibrskim orožjem. Najprej so stre-ljali v trzinskem kamnolomu in na nekaterih drugih, za streljanje manj primernih mestih, leta 1976 pa so si uredili avtomat-sko 5-mestno strelišče v kletnih prostorih stavbě, v kateri je zdaj sedež občine. Izkazali so se kot dobri organizatorji in prireditelji številnih pomembnih strelskih tekmovanj. V društvu imajo celo vrsto odličnih strelcev, ki se lahko pohvalijo z res pestro bero zmag in drugih odličnih uvrstitev na najrazličnejših strelskih tekmovanjih. Med drugim je med člani društva več strelcev, ki so osvojili naslove sku-pinskih in posamičnih državnih prvakov. V svojih vrstah imajo več rekorderjev in tudi celo vrsto sodnikov in inštruktorjev
US
strelstva. Kljub prostorski stiski društvo dosega izjemne rezultate inje ime Trzina poneslo po vsej Sloveniji in tudi sosednjih državah. Za razvoj trzinskega strelskega športa so največ naredili odlični střelci in sposobni organizatorji, kot so Andrej Perne, dolgoletni predsednik Franc Brečko, Franci Mušič, Vilko in Peter Kralj, Marjan Mušič, Damjan Klopčič in še cela vrsta drugih. Društvo je v letu 1987 přejelo priznanje kot najboljše strelsko društvo v Sloveniji, zdaj pa so člani ponosni na to, da njihova tekmovalna skupina šteje kar 25 aktivnih strelcev, ki sodelujejo v državnih ligah v vseh kategorijah.
DENARNE NAGRADE DAMI JAN KLOPČIČ
Damijan Klopčič seje s streljanjem začel ukvarjati pri desetih letih, in sicer pod mentorstvom trenerja Franca Brečka. Razvija! seje v doslej najuspešnejši generaci-
ji pionirjev in pionirk, ki so kot ekipa in posa-mezniki osvajali repub-liške in državne naslove v takratni Jugoslaviji. Verjetno je bilo to, poleg odličnih pogojev delà v klubu, kolektiv-nega in tekmovalnega duha, razlog, daje Damjan ostal zvest temu športu vse do danes. Poleg tega, daje dosegal odlične rezultate kot tekmovalec, seje izkazal tudi kot uspešen mentor mladim střelcem. Vzgojil je nekaj odličnih strelcev, predvsem v streljanju z zračno puško, ki že dosegajo vrhunske rezultate. Zaradi organizacijskih sposobnosti, ki so se odrazile predvsem pri organizaciji vsakoletnega mednarodnega tekmovanja za memorial Borisa Paternosta, je nekaj let poleg trenerskih obveznosti opravljal še nalogo predsednika tehnične komisije, leta 1996 paje bil izvoljen za predsednika strelskega društva, ki ga uspešno vodi še danes.
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
Planinsko društvo Onger Trzin je že dvajset let dejavno vključeno v življenje našega kraja. V prvem obdobju je društvo razvilo zelo bogato izletniško dejavnost, vodniški odsek pa je člane društva popeljal tudi na številne zanimive izlete in taborjenja. Med drugim so trzinski planinci spoznavali Tibet, Novo Zelandijo, povzpeli so se na najvišji vrh Afrike, bili pa so tudi na neštetih vrhovih doma in v tujini. Društvo je sprva presenetilo s številnimi novimi idejami in akcijami: planinskim piknikom ob trzinskem bajerju, ob koncu vsakega leta so izdali svoj planinski koledar, v društveni hišici so uredili spominsko sobo, posvečeno pomembne-mu planinskemu delavcu, trzinskemu roja-ku profesorju Tinetu Orlu, pripravili pa so še celo vrsto drugih akcij, s katerimi so so-krajane skušali navdušiti za planinstvo. Trzinski markacisti že vrsto let skrbijo tudi za skoraj 32 km poti na območju Krvavca. V zadnjem času na društvu največ pozornosti posvečajo mladini, Mladinski odsek društva tako že vrsto let vodi planinski krožek za osnovnošolce, kjer se mladi naučijo vsega za varno hojo po hribih, pripravlja pa tudi zanimive mladinske planinske tabore. Mladi trzinski planinci so na državnem tekmo-
vanju »Mladina in gore« kar trikrat osvojili naslov državni prvaki, dvakrat pa so tekmovanje pripravili tudi v Trzinu. V preteklih letih so se izkazali kot organizatorji planinskih predavanj, na katerih so se predstavili nekateri najbolj znani slovenski alpinisti. Društvo občasno izdaja časopis Ongrčki, v zadnjem času pa precej pozornosti namenjajo projektu »Ongrčki na internetu«, prizadevajo pa si tudi, da bi na noge spet postavili vodniški odsek.
SMUČARSKO DRUŠTVO TRZIN
Smučarsko društvo Trzin, ki šteje okoli 150 članov, je sprva delovalo v sklopu Športnega društva, pred leti pa seje osa-mosvojilo. Društvo zdaj skrbi predvsem za urejanje trzinskega smučišča za rekre-ativce v Dolgi dolini in za smučarsko vzgojo otrok in mladine, v poletnem času pa tudi za kolesarjenje, s čimer se ukvarja kolesarska sekcija društva.
Kaj vse so smučarski delavci postorili v 20 letih, odkar je bilo smučišče v Dolgi dolini uradno odprto, seje Ietos ob ugodnih zimskih razmerah pokazalo v vsej svoji lepoti in funkcionalnosti. Vsi tisti, ki so od blizu in daleč prišli na smučišče, tudi znani smučarski strokovnjaki, so bili navdušeni nad urejenostjo in varnostjo smučišča, strokovnim poučevanjem in organiziranjem tekem. Člani smučarskega društva so v to sezono vložili preko 3500 prostovoljnih ur dela, na smučišču so gos-tili 424 smučarjev, ob tem pa uspešno pripravili smučarske tečaje za otroke iz vrtca in šole, izvedli občinsko prvenstvo in ve-leslalomsko tekmo za otroke. Smučarsko društvo vzorno skrbi tudi za manjšo brunarico, ki jo krajani, društva in druge organizacije iz Trzina s pridom uporabljajo tudi za družabna srečanja. Občinsko priznanje oz. nagrada gre vsem tištim dolgoletnim zanesenjakom in pros-tovoljcem, v smučariji pa tudi podpornim članom, ki so prispevali k današnjim sadovom.
Í
TONE IPAVEC Osamosvajanje je bilo tudi boleée
Nenagradno vrprašanje za bralce Odseva: Kaj Imajo skupnega Društvo upokojencev Žerjavčki, Turistično društvo, trzlnska občina, glasilo Odsev, trzlnski praznik, KUD Franca Kotarja, Planinsko društvo in gledaiišče Studenec? Nič, pravite? Žal, napaćen odgovor. Pravllen odgovor se tokrat glasi: Tone Ipavec, prvi častnl občan Trzina. Tone je oral ledino za mnoge projekte v trzlnski občini, še zlasti pomemben pa Je njegov piispevek v prlzadevanjih za nastanek trzlnske občine. BII je med pobudnlkl za ustanovitev turističnega društva In društva upokojencev, delo-val Je med markaclstl v planlnskem društvu, že vrsto let pa je njegova strast gledaiišče.
Kako in kdaj vas je življenjska pot pri-peijala v Trzin?
Leta 1961 sem v Gimnaziji Kamnik na željo prof. Vidičeve režiral Molierovega Skopuha. Eno izmed vlog je igrala tudi moja žena Majda in odvil seje klasičen scenarij med režiserjem in igralko. Rezultat je bil, da sem se preselil v Trzin.
Ste bili že v mladosti tako družbeno in politično aktivni?
Precej zgodaj sem se začel ukvarjati s športom in sem predvsem v lahki atletiki dosegel zelo vidne rezultate, tako da me je prof. Šturm vabil na Visoko šolo za telesno kulturo. Aktivno sem se ukvarjal tudi z nogometom in odbojko. V odbojki sem s Kamnikom igral celo v drugi zvez-ni ligi, nogomet pa sem igral tudi pri mla-dincih Odreda (zdajšnja Olimpija). Ko sem se vmil iz vojske, pa zaradi razmer v kamniškem športu, kjer je primanjkovalo kvalitetnih trenetjev, niscm nadaljeval s Športno kariéro.
Pritegnilo me je delo v gledališču, kjer je kamniška Solidarnost takrat visoko kotirala, saj so redno gostovali poklicni igral-ci. Tako sem imel čast igrati skupaj kar z nekaterimi, med njimi se najbolj spominjani Marije Nablocke, ki je nastopala v naslovni vlogi Nušičeve Gospe ministrice skoraj popolnoma gluha. Ker sem deloval tudi v mladinski organizaciji, so mi ponu-jali Stipendijo za AGRFT, vendar sem se takrat ravno pripravljal, da bi odšel v Anglijo na izpopolnjevanje jezika, a sem potem oba vlaka zamudil. Politično se posebej nisem udejstvoval, ker se nisem hotel vpisati v partijo, kljub temu pa sem bil en mandat občinski svetnik v Občini Kamnik in se takrat prvič srečal s pojmom »imunitete«.
Kako ste se znašli v gledaliških vodah? kaj ste raje - igralec ali režiser?
Na to sem deloma že odgovori!. Če se Prav spominjam, sem prvič nastopil na Ekonomski srednji šoli leta 1949 (uau-skoraj neverjetno), in sicer v Lipahovi komediji Glavni dobitek. Po šoli sem se vk'jučil v Solidarnost v Kamniku, kjer Sem sPrva igral (najljubša vloga mi je
ostala v spominu, to je Pieta Van Dorna v drami Mladost pred sodiščem), kasneje pa sem se izšolal za režiserja (predvsem na seminarjih, izredno pa sem obiskoval tudi predavanja na AGRFT). V Kamniku je bila moja prva režija priredba Ocvirkove radij-ske igre Ko bi padli oživěli. To sem kasneje režiral tudi v Trzinu. Prva režija na trzin-skem odru paje bila Hči mestnega sodnika leta 1965. Za najuspešnejšo in najzrelejšo režijo pa smatram igro Eugena O'Neala Strast pod Bresti.
Odgovoriti na vprašanje, kaj sem raje, igralec ali režiser, je zelo těžko. Kot režiser izoblikuješ predstavo po svojem viđenju in se moraš vživeti v vse vloge, obvladovati besedilo, saj režiser postane soavtor predstave. Včasih se kakšno besedilo »kuha« v tebi vrsto let. Strast pod bresti sem nosil v sebi več kot deset let. Dilemo sem odpravil tako, da sem gostoval na drugih odrih kot igralec (predvsem v Mengšu), doma pa pretežno režiral. Tudi sedaj sem še aktiven v literarnem krožku Lipa, kjer imamo kar precej recitalov letno, kot igralec pa najraje nastopam v Letnem gledališču na Studencu pri Krtini.
Bili ste tudi eden od pobudnikov za ustanovitev občine, kasneje pa ste postali svetnik. Kakšni so se vam zdeii ti časi? Spomin na te čase je še svež in nemalokrat tudi boleč. Zelo boleč. Nekateri v Trzinu menijo, da nam je samostojna občina padla kar sama iz neba in da bi morala že kar na
začetku delovati brezhibno. Vendar je bilo za pridobitev samostojnosti potrebno veliko truda, sodelujoči smo bili deležni nenehnih travm in maltretiranja, kar je razumljivo, saj domžalski občini ni bilo ljubo, da se Trzin osamosvaja. Te čase bi lahko primerjal z osamosvajanjem Slovenije iz Jugoslavije. Seveda je problem Trzina pri tem bolj drobcen, toda za sodelu-joče v tem procesu vsekakor ni bil. Spominjam se, da sem predlagal začetek postopka na eni izmed sej Sveta KS, na kateri so obvezno prisostvovali tudi trije občinski svetniki iz Trzina (g. Peršak, g. Reiter in g. Mušič). Sklep je bil enogla-sen: Gremo na svoje! Po tem sklepu so se začele kalvarije od urada do urada, od inštitucije do inštitucije. Za prvi tak informativni sestanek seje dogovoril g. Peršak z državnim sekretar-jem Vlajem, sledil je sestanek, za katere-ga seje dogovorila ga. Milka Klopčič, in sicer s parlamentarcem Trofenikom, ki je bil istočasno odgovoren za lokalno samoupravo inje bil župan Ormoža. Najpo-membnejši je bil sestanek z Božom Gra-fcnauerjem, ministrom za lokalno samoupravo, za katerega seje dogovoril g. Tone Jerovšek, takrat predsednik Ustavnega sodišča, ki je tudi vsestransko pomagal s pravnimi nasveti. Takrat so nam vsi govorili: Počakajte to pot, drugič ste zanes-Ijivo zraven, čeprav smo vsi dobro vedeli, da tega drugič ne bo več. Pa sestanek z dr. Mihom Brejcem, za katerega je zaslužen g. Reiter Franček. Iz tega sestanka mi je ostal grenak priokus zaradi cinizma, ki sem ga bil deležen. G. Brejc je rekel: »G. Ipavec (s posebnim poudarkom na »e«), vašo zadevo bom sicer dal na sejo OS (takrat je bil on predsednik), z vašo odločitvijo pa se ne strin-jam, kaj pa bi bilo, če bi se vsak spom-nil ...« Seveda je potem OS Domžale gladko zavrnil našo pobudo. V pojasnilo bralcem tega prispevka naj navedem glavni razlog za našo odločitev. Trzin je v proračun občine Domžale pri-speval skoraj četrtino sredstev po takrat-nih podatkih, nazaj pa smo přejeli borih 5 milijonov SIT, kar je moralo zadoščati za plače in vse izdatke za dva zaposlena in za vse investicije, ta znesek pa smo dobili v letu 1997. Prvi proračun samostojne občine Trzin paje bil stokrát večji! Res je, da so Domžale veliko vlagale v IOC in Center T-3, vendar so vse to pokrili s komunálními prispevki investitorjev in verjetno je kaj denarja še ostalo.
Tudi odločanje o prostorskem planiranju je bilo nemogoče, saj smo imeli v OS Domžale le tri predstavnike in bi bili lahko vedno preglasovani. V najbolj aktivnih časih za pridobitev statusa samostojne občine me je pričela napadati skupina ob-čanov, češ da sem kriv za gradnjo Centra T-3. Sedaj naj povem, da smo s skupino strokovnjakov iz Trzina lahko vplivali samo na spremembo načrta, nikakor pa ne na samo izgradnjo. Pomislite, kaj pa naj naredi novi svet KS, ki je imel izred-no omejene pristojnosti, in jaz kot njegov predsednik, saj smo bili »na oblasti« šele leto dni in vsega skupaj do proglasitve samostojne občine Trzin komaj dobri dve leti?
Prvič je DZ naše pobude zavrnil, tako da se je nekaj čez 30 predsednikov KS sestálo v Novem mestu, kjer smo se dogovorili, da posamično pošljemo pritožbe na Ustavno sodišče, če tu ne bi uspeli, pa potem na Svet Evrope. No, razplet poznate. Ustavno sodišče je zahtevalo, da se razpišejo referendumi in DZ je potrdil vse občine, kjer je referendum uspel. Vsekakor pa ne morem mimo tega, da ne bi posebej navedel imeni dveh oseb, ki sta emocionalno in razumsko sodelovali od samega začetka do uspešnega zaključka procesa.
Ga. Jožica Valenčak je bila tista, ki me je v najtežjih trenutkih bodrila inje tudi zelo ustvarjalno sodelovala pri pisanju elaborata. Z njo sem hodil od UE Domžale do Državnega zbora, davčnega urada, sta-tističnega urada ... Česa vse nisva počela, da bi bil Trzin samosvoj! Drugi, nič manjši prispevek je dal g. Miro Štebe, ki seje odpovedal udobnemu politično podprtemu pisanju pri svojem kolegi Geriču (gl. in odgovorni urednik Dom-žalskih novic) inje že drugič soustanovil glasilo Odsev ter z udarnimi članki pre-pričal večino krajanov Trzina, daje edina prava pot samostojna občina. Na koncu naj navedem najpomembnejše. Ves ta naš trud bi bil zaman, če ne bi vrli krajani Trzina stopili skupaj in se v tako velikem številu udeležili ter glasovali na referendumu za samostojno občino. Vsi navedeni so deležni priznanja, ki mi ga podeljuje občinski svet. Sam sem pač člověk, ki je bil ob pravém času na pravem mestu inje imel okrog sebe prave sode-lavce. Vedno bom imel to pred očmi in jim bom hvaležen, ker so mi zaupali. Morda samo še anekdota za konec. Ko mi je bilo zelo hudo in sem obupaval, mi je g. Rudi Schoss, takratni predsednik Pla-ninskega društva vehementno rekel: »Tone, ne se zaj..., naredi to, vsi predsedniki društev smo s tabo.« To so bili težki, a po svoje lepi časi, saj nam je uspelo obuditi Trnuljčico; samo poglejtc, kaj vse se danes v Trzinu dogaja.
Kaj menite o příhodnosti Trzina?
Že ko smo razmišljali in se pogovarjali o samostojni občini, smo bili prepričani, daje lahko Trzin vzorčna mala občina, kjer se lahko krajevna samouprava v popolnosti uveljavi, tako da se odločanje porazdeli na čim več ljudi. Naša občina potřebuje ljudi, ki bi jo vodili s svojo strokovnostjo in nesebično požrtvovalnostjo in se ne bi delili na naše, vaše, glede na strankarsko pripadnost. Opažam, da se to v veliki meri že dogaja. Ko bodo enkrat pokrpani vsi neizpolnjeni projekti, ki smo jih nasledili iz preteklosti, bo Trzin zagotovo najbogatejša občina v Sloveniji in se zanamcem ne bo treba bati příhodnosti. Torej mislim in želim, da bo v Trzinu šc lepše, kot je sedaj, pa že sedaj ni slabo!
Kje črpatc voljo in energijo za vse projekte?
To vprašanje mije všeč. Če bi rekel, da ne vem, kje črpam energijo in voljo, bi bil hi-navski. V prvi vrsti mije pri vsem mojem delovanju v oporo žena; naj se sliši še tako butasto, se zdi, da nama je usoda pač name-nila takšno vlogo. Energijo pa črpam iz medčloveških odnosov, ki so velikokrat zelo lepi, na grde paje najbolje hitro pozabiti. O, ko bi bili vsi Ijudje Ijudje!
Kaj vam pomeni naziv častnega občana?
Tega vprašanja sem se bal, čeprav sem ga pričakoval. Vendar bom odkrito odgovoril. Kot Tonetu Ipavcu mi priznanje ne pomeni veliko. Doma imam cei kup kolajn za delo, ki sem ga opravljal, in za kulturno delo, pa niti ne vem, kje so in koliko jih je. Kot občanu mlade perspektivne občine pa mi pomeni zelo veliko, saj je to priznanje za delo meni in mojim tesnim sodelavcem ter vsem krajanom Trzina, ki so mi zaupali. Mislim, daje OS izpričal veliko mero po-guma, še posebno Komisija za priznanja, ki je s svojimi odločitvami izpričala pokončno držo. Hvala vsem, tudi vam za ta vprašanja.
Mateja Erčulj
žerjavčki so spoznavali cerkniško jezero
Letos smo žerjavčki pod taktirko novega predsednika spodbudili delovanje kar nekaj novih sekcij. O tem ste lahko brali tudi v prejšnji številki Odseva. Nov zagon paje čutiti tudi v izletniški sekciji, ki je pod vodstvom Francija Bar-dorferja 15. aprila že pripravila zanimiv izlet na Notranjsko. Zbralo se nas je do-mala za poln Benotoursov avtobus. Pot nas je vodila preko Unca - kjer se nam je pridružil lokalni vodič g. Franc Strle -do gradu Snežnik. Po zelo zanimivem ogledu graduje sledil še ogled bližnjega lovskega in polharskega muzeja. Oskrb-nik Jože je v zelo prijetnem notranjskem narečju in v šaljivem tonu razkazal vse živali, ki so ali še žive na tistem območ-ju. Pri Dolenjem jezeru nedaleč od Cerk-nice smo si nato ogledali maketo Cerkni-škegajezera, ki nazorno prikazuje nastajanje in presihanje jezera, viděli pa smo tudi »multivizijo« vseh štirih letnih ča-sov jezera. Pot smo nadaljevali z »lojtr-nikom« (kmečkim vozom s konjsko vpre-go), ki nas je v dobre pol ure popeljal ob jezeru vse do gostišča Kontrabantar, kjer nas je čakala topla juha in obilno kosilo. Na poti domov smo si v Rakovém Škoc-janu ogledali tudi mali in veliki naravni most, na Uncu pa smo se dobre volje po-slovili od našega vodiča, g. Strleta. Od jutra pa do poznega popoldneva nam je pripovedoval zanimivosti o kraj ih, skozi katere smo se vozili, pri tem paje razdrl tudi marsikatero šalo in vse skupaj zabe-lil z živahnimi anekdotami. Za zanimivo in prijetno vođenje se mu najlepše zahvaljujem, Pot do Trzina je minila hitro, saj niti nismo bili tako daleč od doma.
Franci Bardorfer
OBISK PRI PRIJATELJIH IZ SV. JURIJA OB ŠČAVNICI
5,:
tiki med občinama Trzin in Sv. Jurij ob Ščavnici so vse bolj tesni in prijateljski. Med prvomajskimi prazniki je skupina Tr-zincev, predvsem predstavnikov Turistič-nega društva, obiskala Sovnjak in tamkaj-šnjo turistično kmetijo Kocuvan, ki je zna-
na po izjemno kakovostni žlahtni kapljici in prijaznih gostiteljih, v času Florjano-vega sejma pa so našo občino obiskali predstavniki njihove občine. Spet so se izkazali kot prijetni družabniki, dobri pevci in sploh prijatelji Trzina. Slike so z obiska Trzincev na Sovnjaku.
KAM SO ŽERJAVČKI ŠLI?
Odkar je v Trzinu zraslo novo naselje, so le še na nekaj »pozabljenih kotičkih« na obrobju občine v pomladnih mesecih za-cveteli žerjavčki oz. močvirski tulipani ali tudi logarnice, kot jim na splošno rečejo. Vsako leto sem v času, ko sem vedel, da naj bi cveteli, obiskoval tište kraje in iskal cvetice z žalostno povešenimi glavicami. Ni jih bilo prav veliko, le po nekaj deset sem jih običajno našel, vseeno pa sem jih bil vedno vesel. Hkrati sem bil tudi otožen, saj si nisem mogel kaj, da se ne bi spominjal nek-danjih livad v naši soseščini, ki jih je krasilo na stotine cvetov žerjavčkov. Otroci smo jih vsako leto pridno trgali v velikih šopih, podobno kot par tednov prej zvončke in nato kronice, in jih nosili domov svojim mamam in sploh za krašenje domačih oken. Kako lepo je bilo poslušati šumenje vijolično- rjavih cvetov s kariranim vzorcem, ko so trkali drug ob drugega, če si potresel šopek! Vedno smo tekmovali, kdo bo našel belega žerjavčka ali pa cvetico s po dvema glavicama. Prav začuđen sem bil, ko sem v šoli izvcdel, da se žerjavčkom reče močvirski tulipani in da so redka in ogrožena cvetica. »Pri nas jih je toliko, da res ne more-jo biti ogroženi!« sem si mislil, a takrat res nisem verjel, da bodo te cvetke izginile iz Trzina. Zdaj jih imamo le še, močno stilizirane, v trzinskem grbu.
Res je! Žerjavčkov, prosto rastočih v naravi, na območju naše občine verjetno ni več! Ko sem šel letos obiskat tista preostala ras-tišča na obrobju naše občine, sem zgroženo že na daleč opazil, da so delavci s kmetijskega posestva Pšata letos zorali še tistih nekaj oaz zelenja in trstičja, ki so vsa ta leta kljubovale in s svojo navidezno zaraščenostjo in negostoljubnostjo branile žerjavč-ke. Letos so se zaposleni na posestvu res potrudili. Ponekod so celo navozili novo rodovitno zemljo in vse skupaj zorali. Res, da niso bili prav natančni, ponekod je še videti krpicc zemlje, ki jih s plugom niso preobrnili, vendar tam nisem našel žerjavčkov in tudi tište koščke zemlje bodo čez poletje bolj natančno obdělali. Simbol Trzina je zdaj res le še simbol in spomin. Ne vem, če je kje slučajno še ohranjeno kakšno rastišče. Najbržjih ni, na žerjavčke pa sem naletel na drugi strani občinske meje. Tam je še nekaj rastišč in nekatera me skoraj spominjajo na stare čase. Kar želel sem si, da bi se motil glede tega, kje poteka meja občine. Če bi jo malo premaknili, bi kakšen žerjavček še cvetel na trzinskih tleh. Zdaj cvetijo verjetno le še po vrtovih, kjer so jih nekateri Trzinci ohranili v spomin na stare čase ali pa so njihove čebulice nakupili na trgu.
Kolikor poznam odročne trzinske predele, lahko rečem, da od tistih travnikov, na katerih so žerjavčki še rasli, ni noben več tak, kot je bil. Nekatera območja so celo manj zarasla in zamočvirjena, kot so bila. To velja še zlasti za nekatere predele, ki ležijo že v sosednjih občinah. Tudi tam se svet zelo hitro spreminja in vse več je videti sledi človekovih posegov v naravo. Kdaj bo izgini-lo še tistih nekaj deset cvetov, ki tam še pozibavajo svoje glavice v vetru, je težko reči. Blizu Šentjakoba bodo kmalu začeli graditi novo stanovanjsko sosesko, potem pa bodo verjetno načrtovalci kmalu dobili nove želje in náčrte, kako izkoristiti za nove pozidave še tistih nekaj krpic nekoristnega močvirnega sveta, ki se raztezajo tam v bližini. Čez nekaj desetletij se bodo za tište parcele ljudje prepirali, kako visoke hiše naj tam postavljajo in kako bi med njimi uredili zeleniće, da bi naselje ohranilo naravni videz in bi bilo člověku prijazno.
Miro Štebe
PRVI MAJ
Pravijo, daje maj najlepši mesec v letu in prvi maj praznik delà ali nedela. No, v Sloveniji, ki še edina praznuje dva dni, kar je ostanek prejšnjega sedanjega sistema, sta delavcem ostala dva praznična dneva. Politkomisarji so si prisvojili ali po domače nakradli tovarne. Razni troti, kebri in majskih hrošči so ukinili budnice »ta zelenega«. Ostal je le kres, da bodo delavci viděli nekaj svetlega v tej državi in občini. No, tudi naši občinski možje z županom vred niso nič naredili za prvi maj. Kres v kamnolomu je pogorel v slabi uri. Budnica je bila zaradi »ta zelenega« odpo-vedana. Tudi pregled po Trzinu je dajal »šlampast« praznični videz. Desetdnevno praznično visenje ob-činskih in državnih zastav nas je davkoplačevalce stalo okoli dvesto tisoč slovenskih tolarjev. Seveda pišem o sedem ali osem zastavah, ki jih je veter od-nesel s kovinskih palic.
Pričujoča fotografija kaže drugi »kandelaber« od občine v smeri proti gasilskemu domu. Pa zakaj bi sploh visele občinske zastava, če občina ni naredila nič za prvi maj? Pa tudi zakaj državne zastave, saj nam je država vzela »ta zelenega«, budnice, tovarne, naš ljubi kruhek. »Delavci vseh občin, združite se!«
PS.: Nasvet za obešanje zastav: skozi palico zvrtaj luknjo. Skozi napelji vrvico in dobro zaveži.«
Trzinc JS
Obvestilo žrtvam vojne
Tudi letos se dobimo v Mostecu
Vse člane in članice Društva izgnancev Slovenije z območja bivše občine Domžale obveščamo, da bo letošnja osrednja prireditev ob dnevu izgnancev v petek, 6. junija 2003, ob 11. uri v parku Mostec.
Kot vsako leto bomo tudi letos pripravili brez-plačni avtobusni prevoz vseh udeležencev iz občin Domžale. Mengeš, Moravće, Lukovica in Trzin Glede na prijave bosta avtobusa odpeljala 6. junija ob 9.30 uri iz Krašnje ter ob isti uri iz. Moravč, skupni odhod iz Domžal pa bo ob 10. uri. Prihod domov bo po dogovoru. Vabimo članice in člane društva, da se slovesnos-ti udeležijo v čim večjem številu, nanjo pa naj povabijo ludi svoje družinske člane in prijatelje Hkrati zbiramo tudi informativne prijave za ude-ležbo na spominski slovesnosti na Rabu. Če bo dovolj prijavljenih, bomo na slovesnost ob 60 letnici osvoboditve taboriščnikov iz italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu organizirali avtobusni prevoz. Žalna slovesnost bo v soboto, 13. septembra 2003, ob 17. uri na Rabu. Pokličite!
Prijeten maj in nasvidenje junija, ko gremo na prvi letošnji izlet.
Društvo izgnancev Domžale
Po sledeh starih trzinskih rodbin - GREGČEVI ZVONKA ŽNIDARŠIČ: ŽIVLJENJE JE BILO TRDO, A LEPO
Iz starih časov
Gregčeva domačija je večkrat omenjena v zgodovini Trzina. Znanje dogodek iz časa francoske okupacije. Ker je bila kmeti-ja na izpostavljenem mestu in blizu ceste, so se v gospodarsko poslopje zatekli
Ob vznožju hriba, katerega vrh predstavlja trzinski Onger, kjer pot zavije pred mostom čez Pšato proti cerkvi sv. Florjana, se stiska nekdanja domačija Gregčevlh. Tu sedaj gospodarita Zvonka ln Janez Žnidaršič; Zvonka nam Je tudi največ povedala o domačljl ln dogodklh okrog nje, nekaj pa smo zbrali Iz pisnih zaplsov in po spomlnlh drugih starih krajanov.
pel Bramarjev France, pravi Zvonka. Spominja pa se tudi pasjih dirk leta 1955 pri gostilni Na kasarni. Najlepši in največji dogodek leta 1956 paje bil nastop Avse-nikov in prepevanje Franca Kořena in Danice Filipič. To je bilo za nas čudovito doživetje.
Živeii smo naravno življenje
Zvonka: Zdravil skoraj nismo poznali; njiva, vrt in travnik so nam dajali vitamine in vse potrebno za zdravje. Na travniku
Franc Reboli mL kot prvi lastnik matoria v Trzinu - okall leta 1930.
smo nabirali kislice, v gozdu gozdne jagode in borovnice, na vrtu pa predvsem jabolka. Pomarančo sem okusila prvič leta 1951, ko je prišla na obisk teta iz Amerike. Tudi igrač nismo imeli; igrali smo se s škatlicami od kreme za čevlje. Nabirat smo hodili borovnice in celo majske hroš-če - kebre, in jih prodajali, denar pa smo porabili za šolske potrebščine. Takrat nismo imeli niti radijskega sprejemnika niti drugih razvedrilnih naprav; tako je
__IL_
Gregčeva dekleta, slikana ok. leta 1900 - preden so tle pa svetu.
Francozi, Napoleonovi vojaki, mladež paje oprezala okoli hiše in jih gledala. 28. maja 1809 so se tam mimo z ohceti pri bližnjem Tajčerju vračali trije trzinski fantje. Iz ra-dovednosti so skozi okno pogledali v hišo, Francozi pa so mislili, da so vohuni. Prihi-teli so iz hiše in začeli streljati nanje. Fantje so pobegnili proti vasi, vendar je med begom dvaintridesetlet-ni Franc Dime - Gr-čarjev smrtno zadet padel sredi Pajkovega travnika, približno tam, kjer je zdaj par-kirišče za tri bloke s ceste Pod hribom. Tam je še dolgo na dogodek spominjal lesen križ, na katerem je bila pritrjena tudi deska s sliko tragič-nega dogodka. Tudi rokovnjači, z Dimežem vred, so se večkrat zadrževali pri Gregčevih, še raje pa so bili v bližnji gostilni Na kasarni; govorilo seje celo, da so nekoč pred gostilno ujeli in privezali pogla-varja rokovnjačev Nandeta, a seje rešil in pobegnil.
Takrat sta bili v našem koncu najbolj znani gostilni Na kasarni in Najezu. Tudi oče je rad zahajal tja. Dobro namočena grla so potem veselo prepevala, da seje slišalo daleč naokoli, spominjam se, daje posebno lepo
haja iz. prelepe Bloške pianote, kjer seje rodila prav tako številni družini kot deveti otrok. Obe družini je močno prizadela vojna, saj so štirje materini bratje odšli na vojsko in je na kmetiji morala trdo delati, da so preživeli. Takrat je bila za številne družine edini vir dohodkov pač kmetija. Gregčevim so se rodili trije otroci; bratje kmalu umri; zato sta morali s sestro Dragico, ki je že tudi pokojna, trdo delati za preživetje. Zelo delavno in skromno so živeii na majhni kmetiji. Očeje bil do domaćih trd in nepopustljiv do družine, pri drugih Ijudeh paje veljal za dobričino in priljudnega člověka. Otroci so hodili tudi v šolo, vendar so morali čez dan delati, zvečer in ponoči pa so pisali domače naloge in se učili. Razvedrilo takrat ni bil šport, ampak trdo delo na kmetiji.
Trdo je bilo treba delati
Zvonkin oče seje rodil v Trzinu še v de-vetnajstem stoletju kot deseti, zadnji otrok v številni družini. Bilje tudi v prvi svetovni vojni in ranjen v Galiciji. Mati pri-
bilo v večini družin. Koje že zaslužila sestra, je leta 1958 kupila radio. Do takrat pa sem hodila poslušat radio h Kmetiče-vim, samo takrat, se razume, koje bila domača naloga vezana na poslušanje ra-dijskih oddaj. Radijski aparat je takrat stal približno toliko, kot je znašal šestmesečni zaslužek, seveda če si imel službo. Ker smo imeli majhno kmetijo, nam ne med II. svetovno vojno in ne po njej niso pripadale ne karte ne točke za hrano in blago. Tako smo morali zamenjevati s pri-delki, kar nam je pač ostalo. Imeli smo nekaj živine in svinjake ter pomožne prostore, ker pa smo morali tudi oddajati, smo se le težko prebijali skozi življenje.
Cesta je přinesla spremembe
Leta 1947 so začeli delati novo traso za cesto, prejšnja je bila zahodno od kmetije Kepičevih (Knoftrovih). Veliko so podi-rali in zgradili so tudi nov most čez Pšato. Na majhnem gričku je stala prelepa kapela, ki sojo vaščani poimenovali Pri treh kraljih. Ker je bila Se najbolj napoti kra-jevnim politikom, sojo podrli, ne glede na to, daje bilo to eno najlepših znamenj v okolici in daje predstavljalo za Trzin izjemen kulturni spomenik. Velika večina vaščanov je podrtju nasprotovala, tako da so morali za podiranje pripeljati pijane nemške ujetnike. Ob podiranju je bilo na-vzočih veliko ljudi in mnogo otrok, ki so nemo opazovali podiranje. Res škoda, da tega kulturnega spomenika Trzin nima več, saj bi nosil letnico 1900, bil nadstro-pen in poslikan z verskimi motivi slikarja Blaznika z Iga.
Pšata je bila pravi blagoslov za otroke, bila je blizu, bila je čista, pa smo se igrali in kopali. Samo kaj, koje bilo ravno v tis-tem času največ opravil na polju in travni-kih, pa nas je oče stalno priganjal, přišel je kar z bičem nad nas. Pravih počitnic tako ali tako nismo poznali. V gospodarskem poslopju smo imeli tudi trgovino s poljskimi pridelki, prodajalaje teta, ki je ostala doma.
Izleti v gore
Ostali so lepi spomini, kako smo, največ z Mušičevim očetom, hodili na okoliške hřibe in v gore. Na Šmarno goro smo šli tako, da smo se do Črnuč peljali z vlakom, nato pa peš do vrha Šmarne gore, nazaj pa kar celo pot peš. Mušičev oče nas je na teh poteh tudi učil lepega veden-ja. Ce nisi lepo pozdravil mimoidočega, te je takoj vprašal, če si jezik pojede!! Tudi °če nas je včasih peljal v hribe; spomin-jam se izleta na Sveto goro, ko smo se Peljali do Solkana z vlakom, nato pa peš na vrh po zelo slabi poti. Leta 1954 je sestra Dragica dobila zapos-. v v 'o vam i Toko v Domžalah. Tako se Jespoprijateljila s sodelavko Minko iz
Ljubljane in I. 1958 osvojile v svoji kategoriji na dvanajst kilometrov prvo mesto. Priznanje - diplomo smo dobile takoj po tekmovanju, za nagrado pa so nam rekli, da jo bomo dobile kasneje, a je nismo nikoli. Bilo paje kar precej naporno in pri 30 stopinjah smo prišle na cilj na Gospodarskem razstavišču vse ožuljene.
Zvonka na Triolami leta 1962 skupa) z bodočim mažem lanezom
mengeške Pristave. Ona in brat Pavle sta bila velika ljubitelja gora, pa smo začeli skupaj hoditi v hribe. Najpogosteje smo šli s kolesom do Kamniške Bistrice, tam pustili kolesa in se podali proti Korošici. Ker smo šli v soboto popoldan po delu - sobote so bile takrat še delovne - smo nemalokrat plezali že kar v temi in pozno ponoči prišli do planinske koče, tam přespali, drugo jutro pa navsezgodaj naprej. Najpogosteje smo planinarili po kamniških planinah, cilji pa so bili: Kamniško sedlo. Brana, Planjava, Turski žleb, Ojstrica. Pogosto smo se spustili preko Okrešlja v Logarsko dolino, pa zopet nazaj do Kamniškega sedla v Kamniško Bistrico in s kolesi domov. Vedno smo bili na smrt utrujeni, ampak zelo srečni in zadovoljni, pa tudi zdravje smo tako utrjevali. Enkrat nas je dobila noč, pa smo kar v hudourniku zakurili in přespali; če bi bil dež, bi nas kar samo odneslo v dolino. Večkrat smo bili lačni in prezebli, saj smo po navadi imeli s seboj le kos kruha in nekaj jabolk, denar paje zadostoval komaj za prenočišče v koči in kakšen čaj. Zanimivo je, kako smo hodili takrat na Triglav. Iz Trzina z vlakom do Ljubljane, nato z vlakom do Mojstrane, peš do Vrat, kjer smo prenočili. Ob svitu smo se podali po Tominškovi poti na Kredarico in vrh Triglava, pa nazaj preko Doliča do Sedmerih jezer, kjer smo ponovno prenočili. Zjutraj pa na Komno, se spustili do Slapa Savica in za nagrado -veselo kopanje v Bohinjskem jezeru. Potem pa samo še z vlakom iz Bohinja nazaj v trzinski raj. Tudi s kolesi smo delali poti. Radi smo šli gledat motorne gorske dirke na Podij ubelj in to kar po makadamski cesti, tako da smo na cilj přispěli vsi prašni, doma paje sledilo temeljito umivanje. S sestro in dvema dekletoma smo šle na pohod ob žici okupirane
Ob takem življenju nismo mogli razmišljati, kako bi porabili prosti čas, ker ga ni bilo, ni pa bilo ne kriminala ne drog in tudi pijančevanja med mladimi ni bilo. Starše smo morali ubogati na prvi ukaz in do starejših smo čutili veliko spoš-tovanja, še več do učiteljev, saj smo se zavedali, da nam želijo naj-boljše. Nekaj take vzgoje in obnašanja ne bi škodovalo tudi danes.
Po drugi svetovni vojni so v kamnolomu kopali pesek za potrebe železnice in ceste. Tudi moj oče je med drugimi vozil (fural) s parom konj. Vozil je največ za nemško cesto v Crnuče, tako daje dodatno nekaj malega zaslužil. Dodatno so Trzinci služili tudi z žganjem opeke, ki sojo sušili kar v gozdu ob izkopih gline. Tam, kjer so kopali glino, so nastali bajerji, ti so pozimi zamrznili in podjetni Trzinci so lomili led za bližnje mesarije in gostilne in tudi s tem služili.
Moj bratranec je bil med drugo svetovno vojno zaprt in ustreljen v Begunjah na Gorenjskem, kjer je tudi pokopan. Trzinci so po njem poimenovali Reboljevo ulico.
Bitka vojne za Slovenijo pred domačo hišo
Delček vojne za Slovenijo pa sem dožive-la tako rekoč na hišnem pragu. Ravno tišti dan sem imela dopust, ko seje začelo. Za-slišala sem ropot in šla gledat na balkon, kaj se dogaja. Zagledala sem oklepnike, ki so se približevali in takoj vedela da gre zares. Zaradi ovir na cesti so se za mos-
Sestra Dragica, nlen bodačl mož Lojze In Zvonka (vsl desno] na vrtio Grfntovca leta 1958.
lom morali umakniti na travnik, ker paje bil prehod z mostu v graben kar zahteven, seje enemu oklepniku odtrgala gosenica in kolona je obtičala. Šla sem na most ravno, koje pripeljal kombi »Zmajčkov butik«. Soferju so ukazali, naj izstopi in
pobere vrednejše stvari, ker jih ni jemal preveč resno, so ga odstranili, kombi pa prevozili in čisto zmečkali, prav tako zra-ven stojećega fička. Tam so stala še druga vozila, med njimi tovornjak Gorenje, pa avtobus Kompas, cisterna za olje Gea. Vsi šoferji sprva zadeve niso resno jemali in so k meni hodili telefonirat v podjetja, kaj naj storijo, ko paje zapokalo in zagorelo, so se jadrno poskrili in odšli. Zvečer, ko je bil desantni napad, pa smo se skrili v klet. Streljalo seje vse počez, kot baklja so gorela vozila in nevarnost je bila, da se vnamejo tudi bližnje hiše. Koje glavno streljanje ponehalo, so prišli gasilci in pogasili, ker je še marsikje tlelo, pa smo na-daljevali z gašenjem kar sami. V tem času so teritorialci pobrali mrtve, žive pa odpeljali s seboj.
Ja, marsikaj sem doživela, lepega in grđega, pa lepo ostane v spominu, grdo pa radi pozabimo. V Trzinu seje mnogo spreme-nilo, pozna se, da smo v bližini glavnega mesta države, pa vendar je lepo, ko smo svoja občina in odločamo o svojem življenju. V Trzinu živimo polno življenje, dogaja se veliko reči in društva so polno zaživela, sama sem aktivna v DU Zeriav-čki.
Rada živim v Trzinu, lepo nam je in ne bi hotela živeti nikjcr drugje. Vabim pa vse občane, da bodimo složni in prijatelji med seboj, pomagajmo drug drugemu in se imejmo radi. Saj smo Trzinci, mar ne? Trzin, 13.4.2003 Zabeležil: Tone Ipavec
kresovanje je malokoga zadovoljilo
Pravijo da je največji krivec za neuspeh letošnjega kresovanja na predvečer praznika delà v Trzmu Kebrov zakon. Mogoče to drži, vseeno pa se mi zdi čudno, kako so potem kresovanja v nekatenh drugih krajih lepo uspela. Bolj se mi zdi, da ni bilo zadosti volje
:,p;ir-e;os-l,r.frje"a predveíer praznikav Trzinu se m°s°íe kar P l
več takšnih druzabnih dogodkov, in so se nekateri, ki so prisotni tako rekoč pri pripravi gemu	Verjetn° tUdÍ mal° naVeličali>in bi radi del° Predali še komu dru-
Da pa ne bi délai krivice, naj povem, daje bil letošnji kres oziroma grmada za ogenj ena
dfma 7 HaJ J r,Zadnji!; tóih V TrZÍnU" ^ ->e ê°-' visoko v nebo, brez
,n sP. oh,P° Praviilh Pravlh kresnih ognjev. Tišti, ki so grmado pripravljali so se res potrudili im so si tudi prislužili priznanje, vse drugo paje tako rekoč »šepalo« Najprej je bila tezava že v tem, da se ni točno vedelo, kje kresovanje sploh bo V Odsevu smo na Vroči strani sicer pravilno napisali, da bo kresovanje tokrat v kamnolomu vehko ljudi paje enostavno pričakovalo, da bo kresovanje na že kar tradicionalnem prostoru ob brunaric, v Dolgi dolini oz. na trzinskem smučišču, saj je v zgibanki s programom trzinsk,h prired.tev, ki joje izdalo Turistično društvo, zapisano, daje prireditelj Smučarsko društvo. Ja, kje pa naj bi smučarji pripravljali kresovanje, če ne na svojem terenu, k, je tako ali tako že tradicionalni prostor za predprvomajske zabave-Kar precej ljudi seje z dolgimi nosovi obračalo, ko so ob dostopu k brunarici prebrali da gre tam za »pnvat piknik« in daje dostop dovoljen le povabljencem. »A je to spet ' tsti tnk kot pri tovarnah, ki so bile prej last vseh nas, zdaj pa so na lepem lastniki dolgo-prstez, k, so zna . pograbiti, kar seje v teh liberalnih časih dalo?« so se spraševali in ob mm,S?J l v "u 0bčina Z n3Šim Skupnim denar->em izdatno Polirala ureditev vnief aKn 0 J'f , ,naí,Ce in ali ni kar nekaJ Trzincev Iam Pridn° cele dneve v potu svoj ga obraza dělalo daje t.st, kotiček tak, kot je? Zdaj pa bodo iznajdljivi piknikaši
rZ nÍ P, J ZaPlra , fP m n3S Preganja,i 03 kresovanJ'a dru8am po okolici Bistriške ravrune.« Saj je v redu, če smučarji kdaj oddajo brunarico in njeno okolico za piknike zaključenim družbám, ampak da to naredijo ravno takrat, ko naj bi po pričakovanju večme drugih Irzmcev tam pripravili kresovanje za vse, pa ni najbolj pohvale vredna poieza.
SnhHh 17 2amen° dr,UgÍm POnUdÍIÍ kr£S0VanJe v kamnolomu, kjer smo že imeli ne-ÏL n i/ T,,J' Verldar VSVkUpaj ni bil° d0br0 Pr'Pravljeno. Ni bilo zadosti miz.
T;,! '! ^'63', :' naJ b' k takŠnemU Pikniku SPadal°- Nekateri™ seje mogoče čo	'!! L lme" kjC V 8™0VjU svo->° Platno zalogo piva ali pa so imeli pTja-
krenkô " ' A" I aVt0m0bllu> "stl- ki "^o v naprej vedeli, da bo tako, pa so bili krepko razočaran, Gledali so t.ste »srečneže«, ki so s slastjo srkali pivo in ujekali na pol prazne stek en,ce, in nad tem niso bili prav nič navdušeni. Res je, daje zdaj zaradi »Kebrovega zakona« s točenjem pijače precej težav, vendar se z dob o o ganizacjo d
Odseva' J r^t V TrZÍ"U Pa " Verj6tn° ni Prav posebne volje' V uredništvu Odseva smo slišali kar precej kritič-	<=u"isivu
nih pripomb na račun letošnjega 30. aprila, olajšanja pa ni prinesel niti sam praznik 1. maj. Letos je tradici- I onalna budnica odpadla. Marsikdo, ki seje v prejšnjih letih jezil nad zgodnjim ropotanjem in hrupom, se je v postelji zadovoljno obrnil na drugo stran in smrčal naprej. Tišti, ki menijo, da k prazniku delà sodi tudi budnica, pa so se spraševali, če je občina, podobno kot pri Odsevu, tudi pri godbi zaprla pipico. Alije tudi plačilo godbe za prvomajsko budnico prehud strošek za našo bogato občino? Mogoče pa imajo prav tišti, ki pravijo, da ne moreš biti bogat, če ne skopariš. Ampak uvod v praznik paje bil v Trzinu zares bolj skromen, da ne zapišemo reven. Še dobro, da so okrog nas revnejše občine, kjer so imeli prav prijetna praznovanja.
Miro Štebe
Prvi maj - kresovanje
Bilje dan pred prvim majem. Se še spominjate prvega maja, praznika delà? Oziroma praznika vseh, ki delajo, in si vsaj enk-rat letno lahko privoščijo malo nedela, sprostitve in zabave. In prav na ta dan po vsej Sloveniji že vrsto let tradicionalno prip-ravljajo tudi kresovanja, ki so z leti prerasla predvsem v prijetno druženje ljudi, v dmžabna srečanja. Pa sem si rekla, da bom, tako kot vsako leto doslej, tudi jaz odšla malo kresovat. In to kar v Trzin, da bom lahko tištim, ki se zadeve niso udele-žili, malce poročala o tej blazno nori žurki. Pa so nekateri znanci mojo namero že kar takoj v kali zatrli, da letos pa kresovanja pravzaprav ne bo. In ker mi ni bilo čisto nič jasno, zakaj ne, so
kot dodatno pojasnilo navrgli nekaj o Kebrovem zakonu, pa še nekaj o nekih privatnih kresovih tukaj v Trzinu, ki naj tako ne bi bih čisto pravi kresovi. Drugi ljudje pa so bili ravno nasprotno prepričani, da kres seveda bo, lc da niso čisto dobro vedeli, ali v Dolgi dolini ali v kamnolomu. Skratka, bolj sem poizvedovala, manj mije bilo jasno. Le daje minister Keber vsega kriv, so si' bili ljudje dokaj enotni. In zakaj Keber? Zaradi t.i. protialkohol-nega zakona vendar, ki je navsezadnje pokazal, kako globoko v alkoholizem smo Slovenci, posebej Trzinci (kot kaže), zabředli. Jah, v Trzinu smo se očitno odločili, da bomo sedaj, ko na pri-reditvah ni več dovoljeno prodajati alkoholnih pijač, rajši kulturno pili doma ali pa v kakšnem pajzlu, na prireditve pa pozabili. Tudi prav, če Ijudem tako ugaja! Bistvo tega, kar hočem povedati, paje to, da sem se kljub raznim govoricam namenila na kresovanje. S prijateljico Jano in sestrično Katjo smo jo najprej vžgale proti Dolgi dolini. Ampak, glej ga zlomka, tam smo res naletele na zasebno zabavico smu-čarskega društva, in jo po hitrem postopku ucvrle proti kamnolomu. Kajti rekle smo si, da če ni pravega kresa tukaj, bo zago-tovo tam. In res je bilo tako. V kamnolomu so v gruči poleg ga-silskega avtomobila stali gasilci, ki so se pač znašli, kajti srkali so pivo, ki so ga přinesli s seboj (seveda za lastno konzumacijo). In kljub zdolgočasenosti, ki sojo izžarevali, je vseeno pohvalno, da so priredili kresovanje, čeprav so verjetno že od vsega začetka pnčakovali slab odziv ljudi. Pohvalno, čeprav še vedno trdim, da bi tudi brez prodaje alkohola lahko ustvarili malo bolj živah-no vzdušje, prodajali pa bi lahko tudi kaj drugega. Poleg gasil-cev je bilo še nekaj ljudi, nekaj deset otrok pa seje podilo nao-koh. No, da ne pozabim, tudi kres je plapolal tam, tja někam v nebo. Sicer někam sam samcat, a tam je vseeno bil. «oč je bila zvezdnata in topla, zato smo se odločile, da malo Posedimo na kamnitem odru tam v skalnatém osrčju kamnoloma >ri kakšno rečemo. Pa smo sedele tam, ogenj nam je světil v oči, od gasilskega avtomobila je bilo slišati neke stare pesmi, ki so ' spominjale na partizanske (morda pa so to tudi bile), me pa smo se medtem pogovarjale o tem, kako se ljudje ne znajo zabavati. aiedilje vrhunec večera - ognjemet. No, neki otrok je spustil «eto... Naše oči so se pri tem ozrle tja gor v nebo, se na hitro Pogledale, nato pa smo se počasi odpravile proti domu. Pri tem em še pomislila, da bom tokrat lahko dolgo spala, kajti budnice 10 'eto ni bila na sporedu.
2 geslom Čisto vsak dan in s prenovo deponije za prijaznejše okolje
Zaradi t.i. protialkoholne-ga zakona vendar, ki je navsezadnje pokazal, kako globoko v alkoholizem smo Slovenei, posebej Trzinci (kot kaze), zabředli. Jah, v Trzinu smo se odločili, da bomo sedaj, ko na prire-ditvah ni več dovoljeno prodajati alkoholnih pijač, rajši kulturno pili doma ali pa v kakšnem pajzlu, na prireditve pa pozabili.
Prennueiuvullanadvu
«toaltovJliPPrMMli

Domžalsko komunalno podjetje Prodnik d.o.o., ki odvaža odpadke iz občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče, je z naložbami, izpelja-nimi konec lanskega leta, saniralo odlagališče odpadkov na Dobu, z nedavno prenovo vizualne podobe voznega parka podjetja in vpeljavo slogana Cisto vsak dan pa skušalo občanom približati del dejavnosti pri širjenju zavesti o pomenu skrbi za okolje.
Podjetje je natanko pred tremi leti s sloganom »Ločujemo, da ohran-jamo« in z odprtjem prvega ekološkoga otoka začelo z akcijo ločenega zbiranja odpadkov, z maskoto Grini (Zelenko) paje tudi najmlajše osveščalo o naravovarstvenem ravnanju z odpadki in s surovinami V želji po celovitejši celostni podobi in promociji je podjetje Prodnik v sodelovanju z oglaševalsko agencijo Nuit iz Ljubljane z minimalnim, sredstvi prenovilo podobo petih vozil za odvoz odpadkov. Uporabni-kom naj bi tako zagotovili prijaznejše opravljanje storitev - tudi s sloganom Cisto vsak dan, jih na nevsiljiv način nagovarjali k vsakodnev-m skrbi za čistejše okolje, obenem pa oglaševali dejavnost podjetja ki tako v domžalski kot v okoliških občinah edino skrbi za odvoz komunalnih odpadkov. Podjetje Prodnik omenjene odpadke v letošnjem letu že odvaža iz 103 ekoloških otokov na prenovljeno deponijo v Dobu kjer so konec lanskega leta opravili temeljite posege in deponijo prilagodili najsodobnejšim standardom; asfaltirali so dostopno cesto in ob vhodu v odlagališče namestili 30-tonsko mostno tehtnico, ki omogoča količinsko kontrolo materiala; z žično ograjo so ogradili celotno območje deponije in uredili brežine v naklonih (z njihovo zatravitvijo so preprečili erozijo tal in omogočili boljše odtekanje površinske vode) ter na posameznih odsekih zasadili več kot sto hitrorastočih topolov ki bodo v nekaj letih zakrili pogled na odlagališče. Z gradbenimi deli m namestitvijo 1200 kvadratnih metrov folije prek robov odlagalnih polj, ki preprečuje pronicanje deževnice v odlagališče in njeno izte-kanje v kontnice, namenjene čisti vodi, so ločili meteorne in izcednc vode (te zdaj odvajajo v čistilno napravo), z ureditvijo sortirnega pla-toja pa pridobili prostor za petnajst novih zabojnikov za zbiranje ko-nstnih odpadkov ter zabojnik, opremljen za zbiranje in odvoz nevar-nih snovi Odlagališče odpadkov Dob, na katerem so samo v lanskem letu zbral, več kot 300 ton najrazličnejših odpadkov .postaja tako ena najbolje urejenih deponij v Sloveniji, komunalno podjetje Prodnik pa eno tistih, ki jim skrb za okolje - in z njo tudi za prihajajoče generacije - pomeni prvenstveno nalogo in odgovornost. M. T.
HODIL PO DEŽELI SEM NAŠI... |
oletje se přibližuje s svellobno hit-rosljo in prav tako počitnice. Šolsko leto se izteka, zato so trzinski osnovnošolci pred kratkim na ogled postavili svojo šolo in znanje, ki so si ga pridobili v tem šolskem letu.
10. maja je imela Osnovna šola Trzin svoj praznik, dan odprtih vrat. Tema letošnjega projekta je bila Notranjska. Učenci vseh razredov v šoli so po svoje raziskali pokrajino Notranjske podolgem in počez. Ob devetih zjutraj je bila slavnostna ot-vorítev, za katero je program pripravila učiteljica Tatjana Tónin. Najprej je imel ravnatelj govor. V nekaj besedah je povedal o bodoči devetletki in prizidku k šoli, ki naj bi ga začeli graditi, kot je dejal, že v naslednjih dneh. Sledil je kratek kulturni program: učenci dramskega krožka so odigrali igrico, s katero so se udeležili državnega tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava. Dve dekleti sta prebrali spis o Notranjski. Šolski pevski zbor je odpel dve pesmi. Sledil je še en spis o Notranjski ter povabilo na ogled razredov, kjer so bile postavljene razstave. Pot meje vodila mimo panojev. okrašenih z umetniškimi slikami učencev, ter plakati. ki so upodabljali kraje in podzemne jame na Notranjskem: Cerknico, Rakov Škocjan, Slivnico, Cerkniškojezero, Križno jamo, Škocjansko jamo... Zavila sem na desno, kjer so v prvi učilnici razstavljali trzinski střelci pod mentorstvom Aleša Kosmača. Na ogled je bilo mnogo opre-
Kraške jame in pojavi, 5. A razred paje z učiteljico Stanko Jaklič raziskal teren Rako-vega Škocjana ter Cerkniško jezero. Pot me je zanesla v prvo nadstropje, kjer je Emil Pevec s svojim planinskim podmladkom učilnico zamenjal za hribovski tabor ter kar tam postavil dva šotora, zraven pa na ogled
postavil še drugo pohodniško in alpinistično opremo. Naslednjo učilnico pa so učenci spremenili kar v gledališki oder. Tam so pod vodstvom Marjane Galjot in Marjance Ipavec uprizorili odlomka iz zgodbe Martin Krpan ter Cesarjeva nova oblačila. Kdor pa je zamudil uprizoritev, pa sije v učilnici lahko ogledal razstavljena dela pisateljev in dramatikov: Frana Milčinskega, Ivana Can-kaija, Borisa A. Novaka ... V glasbeni učilnici je bila razstava o življenju in delu Marjance Ručigaj, ki sojo pripravili mladi člani turističnega krožka pod mentorstvom Nuše Slatner. Razred nasproti je pritegnil radov-edneže, ki so želeli izvedeti kaj o evropskih državah. Vodja razstave je bila učiteljica Tatjana Tonin. Najbolj napolnjena učilnica, tako kot zmeraj, je bila učilnica računalništva. Za tokratno priložnost je učiteljica Vanja Volker pripravila računalniški kviz o Notranjski. Prav tako je rdeči niti sledila
knjižnica, kije na ogled postavila vse o Notranjski, in sicer takšne in drugačne knjige, ki omenjajo to lepo pokrajino. Nato meje pot zanesla še v levo krilo šole, kjer imajo razrede nižja stopnja. 4.A razred je z razredničarko Slavko Kozelj preučil čarovnice, mojstrice za srečo. Če si bil dovolj spreten, si si v kratkem času lahko sam izdelal pravo strašno čarovni-co. 4.Bje z učiteljicama Matejo Peric in Ksenjo Rojs Viskovič na ogled postavil gradove. V tem razredu si na majhnem stoičku in mizici iz kartona 'sezidal' svoj grad. Učenci 3.A razreda z učiteljico Marto Gerbec so svojo učilnico poimenovali Močan in spreten kot Martin Krpan. Za obiskovalce so bile pripravljene težke vreče s soljo. Le najmočnejši sojih lahko premaknili. 3.B razred paje pod taktirko Božene Opara představil Notranjske narodne pesmi.
Sledila je pot po stopnicah v najnižje razrede. Učiteljici Maja Mušič in Mimi Župane Cotman sta s svojimi učenci raziskali notranjskega polha. Učiteljica Sara Anžin je s svojimi najmlajšimi raziskala cerkniško račko. V tem razredu si lahko, če si le imel tanke in spretne roke, s tehniko zgibanja papirja (origami) izdelal račko, tisti malo manj spretni pa sojo lahko pobarvali. Nadvse meje pritegnila moja soimenjakinja coprnica Uršula, ki je dobila dovolilnico za vstop v šolo pri učiteljici Anici Mušič. V sosednjem razredu paje učiteljica Nancy Vake s svojimi učenci preveijala spomin obiskovalcev. Ostal mi je le še zadnji razred pod mentorstvom Dragice Marinko, kjer so bili razstavljeni izdelki iz slanega testa ter cerkniški kos-matinec.
me: puške, pištole, obleka in še drugo. V naslednjem razredu je bila razstava mode-larskcga in podjetniškega krožka pod mentorstvom Aleša Šporna. Oči smo si napasli na medelčkih, izdelanih iz finega lesa. Na drugi strani hodnika smo mož-gančke utrudili s fizikalnimi zakoni: op-tične prevare, peščena ura, nihanje in ni-halo, prosti pad; z eno besedo, znanost za mularijo. Učenci so to razstavo postavili pod budnim očesom Maje Harter. Živali in rastline z območja Cerkniškega jezera so živele pod mentorstvom Zdeňke Oblak. Učenci 5.A razred so se pod vodstvom Erike Benkovič osredotočili na temo
VABIMO VAS NA DRUGO SREČANJE s predavateljico, go. Lili Jazbec na temo
ZNATI PRISLUHNITI OTROKOM,
ki bo 26. maja 2003, ob 18. uri v sejni sobi stare OŠ v Trzinu.
UDELEŽBA JE BREZPLAČNA!
SMO DOBRI STARŠI, STARI STARŠÍ, VZGOJITEUI, UČITELJI, TETE, STRICI... A LAHKO SMO ŠE BOUŠII SREČNOI
In za konec še ena izmed zanimivih misli:
Antoine de Saint: »Vsi odrasli smo bili najprej otroci - toda le redki se tega spominjajo!«
Na poti v telovadnico me je ustavil šc napis KVIZ O MARTINU KRPANU, ven-dar le za otroke nižje stopnje. V tistem času, ko sem prišla v telovadnico, so s tekmo v košarki začenjali učenci proti učiteljem. Rezultat je bil 2:2. Ko sem stopila iz telovadnico, me je premamil vonj coprniškega zavitka, ki gaje scopral Dušan Gorenc s svojimi eoprnicami in copr-
niki. Zunaj me je veselo pozdravil sonček in kmalu za tem skoraj curek vode. Otroci so se igrali mlade gasilce. Na drugem koncu travnika pa so se utaborili taborniki; postavili so si šotor in še neke druge stvari. To je bil dan odprtih vrat 2003. Poln novih idej, znanja ter pisanih slik.
UM
CENTER ZA MLADE V GOSTEH NA OŠ TRZIN
cr
JL ik pred velikonočními prazniki, na-tančneje v petek, 18.4.2003, smo zaposleni v Centru za mlade Domžale na pova-bilo Društva prijateljev mladine Trzin in njegove predsednice gospe Ani Mušič, v 7B razredu izvedli projekt »O sebi odlo-čam jaz, ne droga«. V torek, 24.4. 2003, dan po praznikih, pa smo isti projekt predstavili in izpeljali še s sedmošolci iz A razreda.
V	Centru smo bili povabila zelo veseli, saj vemo, da se mladi v tem občutljivem obdobju srečujejo z mnogimi problemi odraščanja in s tem posredno tudi s problemi z družbo, šolo in starši. Razveselji-vo je, da se njihovih težav zavedajo tudi šole injim omogočajo tovrstno izobraže-vanje. Delavci Centra imamo s tem kar precej izkušenj. Take in podobne projekte namreč izvajamo po mnogih osnovnih šo-!ah v domžalski občini, na željo pa že kar nekaj let tudi po drugih občinah. Mladi pri izvedbi projekta, ki poteka v obliki predavanj in delavnic, vedno z veseljem sodelujejo. Zanima jih veliko stvari v zve-
s škodljivostjo in zlorabo drog, kakor todi preprečevanje širjenja droge v njihovi neposredni okolici in tudi širše.
V	centru se vabilu vsakič znova z veseljem odzovemo. Prepričani smo, da mladim v veliki meri pomagamo pri pravilni
odločitvi, saj jih z izvedbo projekta ozaveš-čamo za zdrav način življenja. Odvračamo jih od negativnih zasvojenosti, informiramo jih o možnostih kakovostnega preživljanja prostega časa in jih tako odvračamo od brezciljnega in nezdravega življenjskega stila. Ko se znajdejo v kritičnih trenutkih, znajo drogi (alkoholu, cigaretam, pomirje-valom, poživilom, mamilom, inhalatom oz. hlapilom itd.) odločno reči NE. Žal je kljub temu poraba drog med mladimi v sodob-nem svetu vse večji problem, ki se nezadrž-no širi. Niža se tudi starostna meja porabni-kov. Mladostniki so zvědavi in zanima jih vse, kar je novo in nepreizkušeno. Zato po drogi posegajo tudi iz radovednosti in dol-gočasja ter okrnjene samopodobe. Uživanje droge zamegli razum, moti govor in spo-min ter možnost odločanja. Užival-ca zasvoji psihično in fizično. Poveču-je obolevnost in smrtnost. Zato moramo v medseboj-ne odnose vnašati odkritost, razume-vanje, radoživost in smeh, ki so ob-
ramba pred otopelostjo in zagrenjenostjo. S tem postavimo trdne temelje za zdrav način življenja.
Povedati moramo, da smo bili v gosteh s tem projektom na trzinski šoli prvič. Zato se ob tej priliki zahvaljujemo DPM Trzin za organizacijo in pobudo, vodstvu šole za podporo, učencem iz 7. A in 7. B pa za sodelovanje pri izvedbi projekta. Upamo, da bodo vsi ti mladi, s katerimi smo se v teh dveh dneh spoznali in sodelovali, tudi v bodoče naravnani tako pozitivno, da jim bo v življenju čim lepše in lažje. Srečno 7.A in. 7.B.
Nada Dalan
17. državni festival Turizmu pomaga lastna glava
Mentorica Turističnega podmladka OŠ Trzin Nuša Slatner
17. TURISTIČKI fřj FESTIVAL ^
u
11. aprila 2003 je na Vranskem potěkal 17. festival Turizmu pomaga lastna glava. Tema letošnjega tekmovanja je bila Bili so in ostajajo veliki Ijudje.
Na državnem tekmovanju je sodelovalo 14 turističnih podmlad-kov iz vse Slovenije. Poleg tega seje tekmovanja udeležilo še 18 podmladkov, ki so sodelovali samo z razsta-vo.
Tekmovanjeje potěkalo zelo zgoščeno, ker seje z običajnih dveh dni tek-movanje skrčilo na en sam dan. Na Vransko smo prišli že navsezgodaj, ob osmih. Z avto-
busom smo se odpeljali skupaj z dobskim podmladkom. Ob osmih smo že postavili razstave, ostali učenci pa so imeli general-ke. Predstave so potekale v dveh skupinah in prve igrice so se začele že ob pol enajstih.
Vmes smo si ogledali znamenitosti Vranskega: staro meščansko hišo s popolnoma ohranjeno izvirno opremo in muzej motocik-lov. Posebno tukaj je bilo izredno zanimivo, saj imajo v muzeju zbraně motorje vseh znamk in vseh letnikov. Učencem, ki so sodelovali na tekmovanju, v petek res ni bilo dolgčas, Po predstavah smo vsi zdrveli v kulturni dom, kamor nas je přišel zabavat Sebastjan, ki so ga posebno dekleta zelo težko čaka-la. Eno uro so navdušeno poskakovala in prepevala. Sledilo je še zadnje dejanje, podelitev priznanj. Marjan Rožič in vsi ostali govorniki so poudarjali, kako so zmagovalci vsi, ki so sodelovali. Kljub temu paje bilo treba določiti najboljše. Naša ekipa je dobila srebrno priznanje.
Organizatorji festivala so se resnično potrudili in v njihovi družbi smo se zares dobro počutili. Bili so odlični in prijazni gostitelji.
na oš trzin imamo odlične košarkarje
Po uspehih starejših fantov, o katerih smo že poročali, so se na košarkaških tekmovanjih odlično odrezali tudi fantje letnik 1990 in miajši. Na regijskem tekmovanju, ki zaje-ma konkurenco devetih šol bivše domžalske občine, so Trzinci dosegli prvo mesto, ko so v polfinaiu premagali Mengšane, v finalu pa košarkaše OŠ Venclja Perka. Končni vrstni red regijskega tekmovanja je tako bil: na prvem mestu OŠ Trzin, na drugem OŠ Venclja Perka in na tretjem OŠ Mengeš. Trzinski ko-šarkaiji v celotnem tekmovanju niso izgubili niti enkrat.
Kot finalisti regijskega tekmovanja so si pri-borili mesto na področnem tekmovanju, zno-traj katerega sodelujejo najboljši košarkarji iz medvoške, kamniške in domžalske regije. Tudi na področnem tekmovanju so Trzinci dokazali, da so na lem območju izven konkurence, saj so se po izredno borbenih tekmah in odličnih košarkarskih predstavah v konkurenci šestih šol ponovno brez poraza uvrstili na prvo mesto. V finalu področnega tekmovanja so tako premagali OŠ Frana Albrehta iz Kamnika. iretje mesto paje osvojila OŠ Marije Vere, ravno tako iz Kamnika. Zmaga na področnem tekmovanju paje fantom zagotovila nadalj-nje tekmovanje v skupini F na četrtfinalu državnega prvenstva, to je med 32 najboljšimi šolami v Sloveniji. V četrtfinalu so se poleg OŠ Trzin uvrstile še ekipe OŠ Grm Novo mesto, OŠ Franceta Bev-ka Ljubljana in OŠ iz Logatca. Prvo tekmo so igrali z OŠ Franceta Bevka, ki sojo zgubili le za tri točke, drugo tekmo pa so izgubili proti OŠ Grm iz Novega města, ki je bil veliko premočan nasproi-nik inje fante, kljub dobri in požrtvovalni igri, premagal. Tako so trzinski košarkarji tekmovanje zaključili v četrtfinalu. Daje uspeh trzinske ekipe resnično pomemben, nam pove že dějstvo, da jedro trzinske košarkarske ekipe tvorijo igralci, ki trenira-jo že od prvega ali drugega razreda osnovne šolc, v vseh tekmovanjih pa so premagovali ekipe, ki so jih sestavljali v povprečju veliko višji fantje, kot so trzinski. Premagovali so tudi ekipe, ki imajo do štirikrat ali pětkrát več učencev na šoli, s čimer imajo možnost večje selekcije, in liste, ki so po lihem veljale za favorite.
Fantom pa ne bi uspelo brez prizadevnih mentorjev OŠ Trzin, ki jih učijo košarkarskih veščin. Posebna pohvala pa gre tudi ravnatelju Francu Brečku, ki je ekipi omogočil dovolj terminov za trening in jim ob doseženem uspehu připravil pogostitev. Vsem fantom za odličen dosežek iskreno čestitamo!
Mateja Erčulj

	
	RTV
	SERVĚS
GORENCs.p.	telefon: 01 564- 17-91
Ljubljanska 44, Trzin	GSM: 041 644-121
Popravila:	- TV sprejemnikov,
	- PC monitorjev,
	- audio naprav.
Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike	
r flVTOTHJBSTVO VIDMfîR
g y .-^y^iUJS Nudimo vse avtolicarske în avtokleparske storitve
Habatova 7B, 1236 Trzin, Tel.: 01/564-20-27
ČISTILNI SERVIS!
STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI !
*	ČIŠČENJE STEKLA
*	TALNIH OBLOG
' OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOUJOCIJL..) ' GLOBINSKO ČIŠČENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL
*	STROJNO ČIŠČENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA
*	STROJNO ČIŠČENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA...
IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL!
*	LAM. ZAVES IN ŽALUZIJ
*	ROLOJEV
*	ZATEMNITVENE TERMOREFLEKTIVNE IN PROT1VLOMNE FOLIJE
SLIKOPLESKARSKE STORITVE!
I
clean beat d.o.o.
Pod gozdom 17, 1236 TRZIN
cel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 / 630 - 671
e-mail: samo.music@siol.net
JUHUHU, DRŽAVNO TEKMOVANJE!
10. marca je v Trzinu potěkalo območno tekmovanje Turizmu pomaga lasina glava. V boju za prvo mesto in nadaljnjo uvrstitev na državno tekmovanje seje potegovalo sedem šol. Najboljši je na koncu zmagal. Tokrat je bil to Trzin, Nekateri se niso strinjali, da smo bili najboljši, domači pa smo bili zmage seveda veseli. Še dober mesec časa smo imeli, da smo popravili igro ter dodělali razstavo. 11. aprila navsezgo-daj zjutraj smo se z avtobusom odpravili proti Vranskemu, Tam so nas prijazno sprejeli, nam dodelili prostor za odrom ter prostor, kjer smo postavili razstavo. Kmalu je sledila otvoritev, ki seje nismo udeležili. Ko smo stopali proti dvorani, seje tam kar trio ljudi. Tista množica nasje prepričala, da bomo vse otvoritvene govore raje poslušali kar za odrom. Čez dobre pol ure seje pričel prvi del nastopov. Prižrebali smo si drugo mesto. Organizacija za odrom je bila odlična. Scenski delavci so nam postavili kulise in jih po nastopu tudi pospravili. Odigrali smo odlično. Kot sem že omenila, smo igro nekoliko spremenili: otroci -nastopajoči, pod režisersko taktirko Marjánce Ručigaj skušajo naredili tretje dejanjc o Porednem Mihcu in pridni Marjetki. Otroci so iako živahni, da režisérko spravijo ob živce. Nato se otroci usedejo k Marjan-ci, ki začne pripovedovati o svojem delu: katere predstave je že zreži-rala in kaj sedaj dela. Med pogovorom se v ozadju kažejo diapozitivi starih fotografij iz njenih představ. Odločili smo se, da za tokraino pri-ložnost zamenjamo kostume. Vsi nastopajoči so se oblekli v oblačila iz 70-tih, v čas, ko je Marjanca Ručigaj v resnici režirala omenjeno igro. Po našem nastopu smo si ogledali še druge nastope. Večinoma so bili vsi odlični. Prvi so prepričali s kostumi, drugi s sceno, tretji z igro, nekateri pa z vsem naštetim. Po številnih predstavitvah smo že komaj čakali, da bo konec. Od sedenja nasje bolela zadnja plat, od slabega zraka v dvorani se nam je že kar malo vrtelo in vse skupaj seje že vleklo. Med drugim delom predstavitev so si otroci iz prve skupine (sedem šol), ogledali znamenitosti kraja in muzeje. Nato je sledilo čaka-nje, katerega smo bili že vsi naveličani. Kmalu je sledil koncert pevca Sebastjana. Nekateri so novico sprejeli z navdušenjem, drugi malo manj. A ob koncu so bili vsi navdušeni. Med tem pa smo morali men-torji na skupni razgovor s komisijo. Tam so nam povedali, kakšne napake smo delali, kaj bi lahko bilo bolje za v prihodnje ter kakšen kriterij je imela komisija pri ocenjevanju. Vcčerilo seje in končno so razglasili drugo in prvo uvrščene. Najprej so podělili priznanja za najboljše razstave. Naj omenim še to, da so lahko razstavljale vse šole, ki so tekmovale na raz.pisu Turizmu pomaga lastna glava in ne Ie izbrane šole za državno tekmovanje. In končno cei dan pričakovani finale: raz-glasitev najboljšega med najboljšimi. Trzin si je drugo, srebrno mesto dělil še z nekaterimi drugimi šolami. Najboljša paje bila prva nastopa-joča točka: osnovna šola iz Šempetra. V očeh naših nastopajočih ni bilo videti razočaranja. Veseli so bili, da so prišli tako daleč in da so videli, da imajo veliko znanja.
Po odhodu z Vranskega so nas na cesii najprej ustavili policaji, ki smo jih z našo dobro voljo pregnali iz avtobusa. Sledila je postaja na Trojanah in končno doma.
Urša Mandeljc
REGIJSKI PRVAK!
Tri leta smo se trudili in trudili in trudili... Letos pa nam je končno uspelo. Na festivalu Turizmu pomaga lastna glava smo po treh letih zmagali. Lepo je sodelovati, a še lepše je zmagati. Na regijskem tekmovanju smo si prislužili zlato priznanje, kar pomeni, da gremo v naslednji krog: na državno tekmovanje. Zmago nam je prinesel seštevek točk iz raziskovalne naloge, razstave ter igre. Ker sem bila mentorica nastopajočih v igri; Lare, Eve, Marka, Lane, Tine, Maje in Anabele, bi čestitke, ki sem jih přejela ob zmagi podarila tudi mojim nastopajočim, ki so res SUPER! Igro bomo popravili in se sredi aprila podali po novo izkušnjo. Moram reči, daje to za nas resnično priznanje. Na državnem ne pričakujemo zmage temveč, rezultat, da vidimo kako smo v resnici dobri. To bo možnost, ko bomo videli, na kateri stopnički je naše znanje.
Urša Mandeljc
POGLED IZ so U ZflODRJfl
V
rednik me je postavil pred těžko nalogo: V kratkem članku orisati zgodovino in bodočnost trzinske kulture. Skoraj nemogoče je v nekaj besedah opisati 80 let bogato KUD-ovsko zgodovino.
Prvi gledališki navdušenci so se že davnega leta 1924 zbirali kar pod kozolcem. Dolga leta so navdušeno uprizarjali tudi po več iger- premier letno. Vmes pa so še zgradili kulturni dom, ga po vojni obnovili in dozidali.
Glcdališče je predstavljalo prostor za druženje in skupno ustvar-janje, prostor za gojenje slovenske kulture, simbol ohranjanja slovenskega jezika. Družilajih je skupna Ijubezen do teatra, strast do ustvarjanja. (Kdor je kadarkoli sodeloval pri kakšni predstavi, ve, o čem govorim, kajti dobro pozna entuziastični občutek, ko skupina po mesecih vaj končno postavi pred domače občinstvo novo predstavo).
Trzinski kulturniki so s svojo zagnanostjo pod nesebičnim vodstvom številnih domačih režiserjev in predvsem s kvaliteto ponesli ime svojega teatra tudi preko meja svoje občine, o čemer nena-zadnje pričajo tudi številna priznanja, ki visijo na stenah našega društva.
S hitrim razvojem v zadnjih desetletjih, koje Trzin iz podeželske-ga naselja postajal vse bolj meščanski (da ne uporabim izraza spalno naselje), z nastajanjem novih medijev, z vse večjo mobil-nostjo ljudi in s številnimi novimi priseljenci je morala posledič-no tudi gledališka kultura najti zase nov prostor. Koje nekaj let po osamosvojitveni vojni skoraj že grozilo, da bo tudi trzinska dvorana začela samevati ali da bo celo postala pri-ročno skladišče kakšnemu lokalnemu obrtniku (kot je bila usoda marsikatere dvorane tudi v naši okolici), je generacija, ki je veči-noma izšla iz predhodnega klasičnega gledališča, našla svoj novi ustvarjalni potenciál v uličnem gledališču. Ta, za Slovenijo relativna nova oblika teatra in nov izziv za igralce, je trzinskemu KUD-u dokaj hitro přinesla uspeh in prepoznavnost praktično po celi Sloveniji in tudi na gostovanjih po osmih različnih evropskih državah.
Vendar je v tem obdobju, če odštejemo mladinsko sekcijo, prišlo do zastoja pri ustvarjanju klasičnega teatra, čeprav, kot je pokazal zadnji obči zbor, močna želja po njem še vedno ni usahnila. Forma uličnoga teatra izhaja iz samih začetkov, iz zgodovine gledališča, ko so se na eni strani uprizarjali razkošni religiozni pasi-oni, na drugi pa so ljudi zabavali razcapani ulični zabavljači, glu-rnači, ki niso smeli biti pokopani znotraj ograje cerkvenega poko-pališča. Že po definiciji je ta zvrst teatra bolj zabavljaška, cirku-santska, burkaška in spektakularna. Vendar je ne gre zapostavljati. Ustvarjanje ulične predstave je ravno tako zahtevno kot ustvar-janje predstave katerekoli druge gledališke zvrsti, dostikrat je to hoj a po noževi konici med komedijo in patetiko. Klasično gledališče je po drugi strani (ponavadi) bolj sporočilno in subtilno. Poleg zabave lahko tudi vzgaja in izobražuje. Predvsem pa opravlja funkcijo, ki je bila do sedaj bistvena za obstoj slovenskega naroda: neguje in razvija slovenski jezik in kulturo. Bodočnost trzinskega gledališkega ustvarjanja je torej v sobivan-ju obeh, trenutno aktivnih zvrsteh teatra. Ključna beseda paje kvaliteta, ki sejo lahko doseže s konstantnim ustvarjanjem in predvsem z izobraževanjem igralcev in domačih režiserjev, ki imajo lastno ustvarjalno vizijo.
Seveda pa ni bodočnosti brez lastnega podmladka. V KUD-u de-luje močna mladinska skupina, ki je trenutno ravno na generacij-skem prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Prednostna naloga društva je vsekakor, da ta skupina ostane še naprej aktivna in se tako vzgaja v naslednjo generacijo gledaliških ustvarjalcev. Ze več let je v društvu živa tudi ideja o uvedbi stalnega gledališkega programa, abonmaja. Kapaciteta naše dvorane je trenutno majhna, cca 140 sedežev. Hkrati je dvorana zaenkrat edini večji pokriti prireditveni prostor v občini in mora biti univerzalna, na razpolago za vse raznovrstne potrebe občanov. Na eni strani smo vpeti med Ljubljano z njeno mnogoštevilno kulturno ponudbo, na drugi strani je Mengeš s Špasteatrom in na tretji strani domžalski kulturni dom in poletno gledališče Studenec. Vsekakor bi bilo prav, da bi trzinski kulturni dom ponudi I svoj specifični, razpoz-navni program, ki bi pokrival kulturne črne lise na tem geograf-skem območju. Po statistiki se namreč za vse različne zvrsti kulture zanima približno 5% vse populacije. Na območju naše občine pridemo torej do približnega števila 200 ljudi, kar je premalo za uvedbo kakršnegakoii resnega, stalnega programa. Po drugi strani pa, če se le malo ozremo po časopisih, vidimo, da Slovenija kar brsti od kulturnega ustvarjanja. Prav gotovo je mogoče preko celega leta nabrati dovolj ustvarjalnih biserov, ki bi lahko vsebin-sko in finančno ustrezali temu geografskemu prostoru, kot tudi kapaciteti dvorane. Seveda paje tu še otroški program, ki ga, če odštejemo domžalski kulturni dom, ne ponuja nobena bližnja ustanova. Če bo v okviru društva prišlo do konsenza (beri: dovolj denarnih sredstev), si lahko z naslednjim šolskim letom že obeta-mo prvi trzinski mesečni otroški abonma, ki bo skušal ponuditi široko paleto představ za naše najmlajše. Na nivoju občine smo v zadnjem obdobju tudi priča vse večjemu številu kulturnih in kulturno- zabavnih prireditev. Kot sem že za-pisal v enem od prejšnjih Odsevov, bi bilo potrebno razmisliti tudi o kakšnem večjem dogodku, ki bi bil namenjen zunanjim obis-kovalcem in bi bil širše prepoznaven kot tipična trzinska prireditev. Pri iskanju osnovne tematike, rdeče niti te prireditve, bi se bilo potrebno nasloniti na našo bogato trzinsko zgodovino. Tu mi prihaja na misel predvsem naš razbojnik Dimež ali pa dějstvo, da je bilo v Trzinu nekoč letališče. Morda bi se lahko naslonili tudi na trzinsko podjetnost: če me spomin ne vara, je bilo nekdaj v našem kraju kar nekaj hladilnic- shramb za led. Izhajajoč iz te osnovne tematike bi bilo potem potrebno izpeljati sodobno, morda večdnevno prireditev z vsem spremljevalnim kulturnim in gostinskim programom, ki bi Trzinu tudi prinašala vsakovrstni dobiček. Morda ni najboljši primer, ampak vendarle: v Španiji, v nekem malem mestu, ki ga drugače ni moč najti na zemljevidu, vsako leto poteka svetovno znani festival Tomatina. Vsi vemo, daje eden od osrednjih dogodkov tega festivala obmetavanje z zrelimi paradižniki v središču mesta. Le málokdo pa ve, daje praznik paradižnika samo osrednja nit bogatega desetdnevnega festivala, polnega vrhunskih kulturno -zabavnih prireditev, na osnovi kate-rih si tudi domača občina in podjetniki dodobra napolnijo žepe. Seveda ne mislim, da bi se morali v centru Trzina sedaj obmeta-vati s paradižniki in ne želim, da bi tole moje pisanje jemali kot fantaziranje ali megalomanstvo. Dějstvo paje, da sije tudi v tem malem španskem mestu nekdo še nedavno tega, pred približno dvajsetimi leti, izmislil to prireditev, jo postavil na noge, šele po--tem pa je skozi leta trdega delà in razvoja postala svetovno znani festival. Seveda ne mislim, da bi morali Trzinci kar takoj štartati na svetovno znani festival, vendar po drugi strani ne vidim ovir, zakaj tudi v naši občini, ob sodelovanju vseh organizatorjev, ne bi mogli postaviti na noge neke osrednje prireditve z lastno identitete, ki bi se popolnoma razlikovala od ponudbe v naši okolici. Karkoli iz naše zgodovine pa bi vzeli za osnovo, ponavljam še enkrat: važna je kakovost tako izvajalcev kot tudi organizatorjev Vsekakor bi se bilo na eni strani potrebno izogniti ali pa vsaj malo preseči tako imenovano popkulturo, na drugi strani pa kultur-nemu elitizmu, ki je namenjen samo peščici ljudi.
Će na kratko povzamem svoje razmišljanje, se mi zdi, da se za razvoj kulture v našem kraju ni potrebno bati. V KUD-u obstaja močno ustvarjalno hotenje tako v klasič-nem kot tudi v cestnem gledališču. ln prav je tako, kajti teater brez lastnih představ ni teater. S samostojno občino smo dobili tudi oblast, ki ji gre predvsem za kvaliteto življenja posamezncga občana, za kvalitetno preživljanje prostega časa. In kaj je lahko lepšega, dragi ljubitelji teatra in kulture, kot porabiti svoj prosti čas za ogled kakovostnega in ino-vativnega kulturno- umetniškega dela?
Andrej Župane
SREČNO KEKEC!
Se prav dobro se spomnim, ko smo po premieri Pepel-ke, še z Jožetom Štihom, sedeli v zgomji sobi našega društva in smo delali načrt, katero igro bi si izbrali za naslednje leto. Prva odločitev je bila, da mora biti igra slovenskega avtorja. Tako smo imeli v mislih: Martina Krpana, Petra Klepca, Kralja Matjaža in Alenčico ... in na koncuje prišla ideja - Kekec. Ko sem to predlagala otrokom, so bili vsi nadvse navdušeni. Bilje le en problem: veliko otrok, željnih dobrih vlog, a malo nastopajočih v igri. Konec poletja sem se odpravila v Gledališki muzej, kjer imajo shranjene vse scenarije. Tam sem našla tri verzije Kekca, a nobene po moji volji. Ni mi preostalo drugega, kot da sama napišem scenarij iz vseh teh že napisanih scenarijev ter po tonskem zapisu iz prvih dveh filmov. Tako sem v predstavo vključila: Kekca in Tinkaro, njune starše, Rožleta in slepo Mojco ter njuno mamo, Pehto, Bedanca. Mišnjeka, Meno, ču-vaja, pastirja ter mnogo otrok. Po razdeiitvi vlog smo začeli z bralnimi vajami, nato s pravimi vajami v dvorani, sedaj pa nekaj časa že vadimo na prizorišču v Dolgi dolini. Moram priznati, da se stari in mladi zraven zelo zabavamo in nabiramo kondicijo. Vaje imamo skoraj vsak dan po nekaj uric. In sedaj, ko že odštevamo ure do premiere, napetost še bolj raste in vaje so vse pogostejše. A k izvajanju predstave spada še marsikaj drugega: postavitev scene - bo kot nekakšno malo Kekčevo mesto, izposoja in izbira kos-tumov, priprava sedežev, pogajanje glede elektrike v Dolgi dolini, glasba. ozvučenje, transport živali in še mnogo drugih stvari. Ekipa za tokratno predstavo bo res velika. Pri organizaciji nam bo pomagalo še nekaj drugih društev: Prostovoljno gasilsko društvo Trzin. Smučarsko društvo Trzin in Turistično društvo Trzin. Upam, da nam bo predstava uspele prav tako, kot si želimo.
In še nekaj napotkov za obiskovalce: v primeru slabega vremena bo predstava presta-vljena na naslednji dan - prvi dan lepega vremena. Priporočljivo je, da imajo obiskovalci s seboj topla oblačila, ker bo predstava zaradi tehničnih razlogov ob 20.uri, ko se začne temnili. Tudi kakšna baterija, ki vam bo kazala pot domov po gozdni poti, ne bo odveč.
Urša Mandeljc
Premiéra: 6.6.1001 ob 10.00
Občni zbor Kulturnega društva Franc Kotar Trzin
v četrtek, 24. 4. 2003, je imelo Kulturno društvo Franca Kotarja Trzin po kar dolgem času občni zbor, ki je bil za nameček tudi volilni. Ni čudno, da seje celotno dogajanje vrtelo predvsem okoli volitev novega predsednika/ce Kud-a in okoli izvolitve članov upravnega odbora društva.
Vse skupaj seje pričelo z nagovorom dosedanjega predsednika društva Janija Mušiča, ki je na kratko spregovoril o ustanovitvi kulturnega društva in o njegovem delovanju. Med drugim je opozoril na nekaj lepih uspe-hov v preteklosti in ob tem pripomnil, da se tudi za bodočnost društva ni bati. Nato je sledila izvolitev delovnega odbora, kateremu je predsedova-la Majda Ipavec, ob strani pa soji stali Janez Štebe,
Robert Moravec in
Tomaž Lajovic, kije tudi vodil zapisnik. Kot je običaj za takšne občne zbore, so dosedanji vodilni delavci kulturnega društva (predsednik Jani Mušič, tajnik Tomaž Lajovic, blagajnik Andrej Župane) predstavili vsak svoje poročilo, ki seje nanašalo na določeno področje, nato paje sledila razprava o poročilih. Bilo je kar nekaj zanimivih pripomb in opazk, Janez Štebe paje ob tem poudaril, da bi bilo dobro, če bi v kulturnem društvu v prihodnje delali bolj po pravilih in bi občne zbore sklicevali vsako leto (kajti do sedaj se to ni dogajalo). Le tako se bodo člani lahko bolje sez-nanjali z dogajanjem v društvu. Nadalje je bilo slišati še kritiko na račun vođenja evidence članov, odsotnosli plana dela ... Sledile so zahvale različnih drugih društev, ki že vrsto let sodelujejo s kulturnim društvom. Za dosedanje sodelovanje so se tako zahvali predstavniki Turističnega društva Trzin, Društvo upokojencev Žerjavčki in Društvo prijateljev mladine in se ob tem tudi priporočili za nadaljnje skupne akcije. Po končanem prvem deluje sledila podelitev priznanj zaslužnim članom Kulturnega društva Franca Kotarja Trzin. Za dolgoletno plodno delovanje v društvu so podělili naziv častni član: Linci Nemec, Mariji Perne, Ja-nezu Štebetu, Francu Kavčiču in Ivanu Ručigaju - Ivku. Spominska priznanja pa so prejeli še t.i. zaslužni člani, ki so prav tako veliko pripomogli k dejavnostim društva: Ivan Podobnik, Rajko Podobnik, Helmut Ver-bič, Peter Pelan in Irena Župan. Takoj za tem so sledile volitve predsednika/ce kulturnega društva in upravnega odbora. Še prej paje Tomaž Lajovic povedal, da statut društva potřebuje nekaj izboljšav. Primerjali so ga s statuti ostalih društev in ugotovili, daje zastarel, zato je Tomaž pripravi! nekaj predlogov sprememb. Med drugim naj bi po novem neposredno volili samo predsednika/co društva, ne pa tudi tajnika, blagajnika... Sledila je razrešnica starému upravnemu odboru in razrešnica članici častnega razsodišča Brigiti Dane, ki je kandidirala za predsednico Kud-a. Za nove člane upravnega odbora so bili predlagani: Ani Mušič, Ivko Ručigaj, Jani Mušič, Jure Lajovic, Majda Ipavec, Miro Cotman, Osmir Ružič. Simona Šaver, Urša Mandeljc in Mirjam Štih. Vsi so bili potrjeni, enajsti član odbora pa naj bi bil predsednik/ca. Ta del je bil še posebej zanimiv, kajti za mesto predsednika/ce kulturnega društva je kandidirala samo Brigita Dane, kljub temu daje bil še dan prej na predsedniški listi tudi Andrej Župane. Na dan volitev pa smo izvedeli, daje nenadoma opustil kandidaturo. In tako se nam je predstavila le Brigita Dane, ki joje pri kandidaturi podprl del aktivnih članov društva, kot je sama dejala. Povedala je, da "mora biti Kudodprt za vsakršno iniciativo in za kulturo nasploh. Kajti, kulturno društvo mora sprejeti vsa področja kulturnega udejstvovan-ja." Poudarila je, da mora biti Kud vedno odprt za nove ljudi in biti pripravljen na sodelovanje z ostalimi trzinskimi društvi: "Pozivam we, da se nam čim bolj aktivno pridružite!" Sledilo je glasovanje. Pri tem je Brigito podprlo petnajst polnoletnih članov društva, proti jih je bilo sedem, pet pa se jih je vzdržalo. Tako smo v kulturnem društvu dobili novo predsednico.
Na koncuje sledil še sklep vseh, da bi bilo dobro, če bi se upravni odbor čimprej sestál in se tako čim hitreje lotil dela. Sprejeli so tudi predlog, da naj bi se upravni odbor sestaja vsaj desetkrát letno.
Mirjam Štih
80 let Kulturnega društva Franca Kotar ja Trzin
KEKCEVA DEZELA V TRZINU
L
i*
z.
»etos Kulturno umetniško društvo Franca Kotarja Trzin praznuje 80. letnico svojega obstoja in aktivnega udejstvovan-ja na kulturnem področju v Trzinu. Če torej pogledamo malo nazaj v zgodovino in se tako dokopljemo do samih korenin, lahko ugotovimo, daje bil zametek društva ustanovljen leta 1923, imenoval pa seje Nepolitično izobraževalno društvo Trzin. Med ustanovnimi člani so bili: Jože Kralj, Stanko Sic-herl, Stanko Sicherl, Slavko Strmole, Ivan Kralj, Janko Ložar, Janez Perne, Ivan Lukan, Vilko Podvornik, Miha Kralj, Franc Kavčič st., Franc Cotman in Maks Kosernik. Dejavnost organizacije je bila prvotno usmerjena predvsem na področje dramske dejavnosti, leta 1925 pa so ustanovili tudi pevski zbor in knjižnico. Vendar slednji kategoriji gledališki dejavnosti nikoli ništa bili kos. Skratka, delovne energije in zanosa za udejstvovanje pri različnih aktivnostih društva in za ustvar-janje je bilo dovolj, le primernih prostorov, ki bi služili temu namenu, ni bilo. Zato so se člani odločili za izgradnjo prosvet-nega doma. Gradnja, pri kateri je pomagala velika večina Trzincev, seje pričela leta 1930, zaradi velike vneme in želje po svojih prostorih paje bilo vse skupaj rekordno končano že 5. 7. 1931. Društvo je tako uspešno delovalo vse do leta 1941, koje moralo zaradi nemške okupacije za štiri leta prekiniti delovanje, ki je bilo prepovedano. Leta 1944 pa so partizani stavbo takratnega kulturnega društva požgali. S tem je bilo uničeno vse dotedanje delo. Delà željni ustvarjalci pa so si v tem času nadomestne, začasne prostore našli v baraki kamno-loma, kjer so neutrudno ustvarjali naprej. Toda ni vse tako črno, kot se zdi na prvi pogled, kajti kot vemo, danes nova stavba kulturnega društva stoji, saj sojo leta 1946 delavci kulturno-prosvetnega društva in različnih družbenopolitičnih organizacij obnovili.
Kuiturnoumetniško društvo, kakršnega poznamo v današnji podobi, paje bilo ustanovljeno leta 1970. Takrat je društvo tudi dobilo sedanjc ime, in sicer po svojem članu, padlem borcu Francu Kotarju.
Skratka, društvo se dandanes ponaša kar s pestro preteklostjo, v kateri jc skozi vsa leta na različne načine izpolnjevalo svoje poslanstvo zabavati ljudi, pri čemer seje nenehno oprijemalo predvsem gledališke dejavnosti. Dolgo časa seje ponašalo predvsem z raznimi pravljičnimi in klasičnimi představami, sledilo je obdobje sodobnejše dramatike in gledališkega eksperimentiranja, sedaj pa, kot vemo, se gledališka skupina že lep čas ukvarja predvsem z uličnim gledališčem. Res paje, da je bilo do sedaj, s čimer koli seje društvo že ukvarjalo, vedno uspešno. Tako so prejemali nagrade za klasične predstave, pa za liste bolj modeme (na tem področju so veljali za eno naj-boljših amaterskih gledališč v okolici predvsem konec osem-desetih in pa v devetdesetih letih dvajsetega stoletja), kar pa sc tiče gostovanj po Sloveniji kot tudi po svetu, se jim je to področje prav gotovo najbolj odprlo z uličnim gledališčem Ci-zamo, ki še danes (poleg otroške gledališke skupine Urše Mandcljc) dominira na prizorišču kulturnega društva. Za konec pa naj dodam še to, daje res pohvale vredno, da društvo že toliko desetletij uspešno in neutrudno deluje na svojem področju, in upam, da bo tako tudi naprej. Seveda pa jc potrebno poskrbeti za podmladek (v Trzinu imamo srečo, da za to skrbi Urša), ki bo vso zadevo peljal naprej.
Mirjam Štih
»e nekaj časa nazaj, kakšen mesec, sem pisala o tem, da bomo mladi kulturniki za konec letošnjega šolskega leta pripravili igro z naslovom Kekec. In to se bo tudi res zgodilo. Ker letos Kulturno društvo Franca Kotarja Trzin praznuje osemdeseto obletnico, smo se odločili, da iz te predstave naredimo malo večji spektakel. Sama sem nekoliko priredila scenarij. Odločila sem se, da v isto zgodbo vple-tem Bedanca in Pehto. V zgodbo smo vključili še deklico Meno, ki je v nekaterih že napisanih scenarijih zamenjala vlogo Mojce. Iz vsega tega prepletanja različnih že napisanih besedil ter po filmski predlogi je nastal nov scenarij, ki bo prvič uprizorjen v naravi, na smučišču v Dolgi dolini v Trzinu, z domačo zasedbo. Z upanjem, da nam bodo pomagali in nas kaj naučili, smo k sodelovanju povabili še starejše igralce iz tistih starih, zlatih časov. No, naj vam zaupam svojo ekipo: člani dramskega krožka Trzin Sašo Štih v vlogi Kekca, Maja Gorenc v vlogi Tinkare, Eva Mioč - Mojca, Marko Mihalec - Rožle, Lara Župan kot Kekčeva mati, Jana Golob kot Rožlctova mati, Urša Kanduč kot Mena, Anabel Čmohorski - nočni čuvaj in otroci: Lana Čmohorski, Patricija Mušič, Tima Keranovič, Tina Stražar, Lara Matan... In kot sem že omenila, bomo imeli čast, da se nam bodo pridružili še Ada Mušič v vlogi Pehte, Jani Mušič v vlogi Bedanca ter Ivko Ručigaj v vlogi pastiija Mišnjaka. Že kot majhni otroci smo vsi od prvega do zadnjega znali Kekčevi pesmi in Mojčino pesem. In tudi v naši predstavi na glasbo nismo pozabili. Predstavo bo uglasbil Igor Razpotnik ml. Z gospodom Stražarjem se dogovarjamo o posoji kostumov. V Kekčevo deželo bomo postavili še Pehtino in Bedančevo bajto in če bo le možno, na kraj dogajanja pripeljali tudi kakšno kozo ali pa ovčko. Na koncu lahko rečem le, da upamo, da bomo nalogi kos, da bo stvar potěkala po načrtih in da si boste lahko predstavo prišli ogledat konec maja oziroma v začetku mcseca junija.
Urša Mandcljc
...TI ZNAŠ
Ti znaš biti v uteho, vidiš dobro in pregreho, znaš izničiti bolezen, vrniti zdravje in Ijubezen.
Kdo ti dalje moč božansko, energijo to neznansko? Jc to tvoja volja silna, Ijubezen vscobsežna in obilna?
Zvezde so te prosvetlile, moč viđenja ti podelile, sprejeti sporočila tajnih zvokov in nadnaravni dar prerokov.
Anka Jurše
PEVCEM
Kar v srce nam mati dala, naj se zlije v pesem do srca, ponesi jo visoko, v daljavo, dvigni našo pesem do neba.
Melodija naj bo glasna, bodi radost nas vseh, vedro lice, vedro čelo, v veselje, radost vseh.
Pesem lepa naj doni, moči in zdravja dodeli, da bi pevci iz srca, dolgo veselo še prepevali.
Alojz Muhar
MUCEK
Mue se šel potepat je, srečal lepe mucike. V glavi se mu je zavrtělo, za njimi mahne jo veselo.
Se vnela prava dirka je, muce so vse mjavkale. Nato si eno je ulovil, Ijubezen ji je podařil.
Vso noč sta se podila, dirkala - glasno cvilila. Vso sosesko sta zbudila in do zore se ljubila.
Anka Jurše
LINHARTOVO SREČANJE
42. srečanje gledaliških skupin Slovenije, Trzin - Domžale, 28. maj -1. junij 2003
V
* gledališkem delu festivala Trzinska pomlad bo v času med 28. majem in I. junijem v dvorani Kulturnega doma v Trzinu in v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah potěkalo 42. državno Linhartovo srečanje - srečanje gledaliških skupin Slovenije, ki ga letos soorganizira-jo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava javnega sklada Domžale, Občina Trzin in Kulturno umetniško društvo Franca Kotarja Trzin.
Kaj Je Linhartovo
srečanje?
Srečanje gledaliških skupin Slovenije je kulturni gledališki dogodek, ki poteka na državni ravni. Njegovo poslanstvo je vzpodbuditi razvoj in kakovostno rast amaterske gledališke produkcije inje kot tako prikaz kvalitetnega vrha Ijubiteljske gledališke dejavnosti, ki nastane v tekoči sezoni.
Samo srečanje zadnjih nekaj let poteka v dveh tekmovalnih kategorijah, in sicer v kategoriji Ijubiteljski odri in kategoriji gledališke vizije, pri čemer tričlanska strokovna žirija na koncu srečanja izbere in nagradi najboljšo predstavo v obeh kategorijah z denarno nagrado v višini 200.000 tolarjev.
Na letošnji razpis Sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti seje za ude-ležbo na republiškem Linhartovem sre-čanju prijavilo preko 150 Ijubiteljskih gledališč. Selekcijski ogledi so potěkali na območnih in medobmočnih srečanjih JSKD gledaliških skupin, pri čemer sta republiška selektorja Miha Alujevič in Kaj etan Čop v svojem izboru upoštevala kriterije, ki temeljijo predvsem na celoviti izdelanosti, izvirnosti in prepričljivosti predstave, kvalitetni interpretaciji posa-meznih vlog, kot tudi igralskega ansambla v celoti in funkcionalnih kostumskih in scenskih rešitvah.
Ker v času pisanja tega članka še vedno Poteka izbor gledaliških skupin, ki se nam
bodo predstavile, vam žal zaenkrat še ne moremo posredovati dokončnega seznama izbranih skupin in natančnega programa srečanja.
Predvidoma pa pričakujemo, da se bo v tekmovalni del uvrstilo deset do dva-najst představ, v spremljevalnem delu srečanja pa si bomo lahko ogledali tudi predstavi gledaliških skupin iz Srbije in Avstrije, kar pomeni, da bosta Trzin in Domžale v zadnjem majskem mesecu gostila okrog 300 domačih in tujih gle-dališčnikov.
Zagotovo pa lahko napovemo in vas pri tem tudi vljudno vabimo na otvoritev srečanja, ki bo v sredo, 28. maja, ob 20.00 uri v dvorani KUD-a v Trzinu, kjer si boste lahko po kratki otvoritveni slovesnosti ogledali prvo tekmovalno predstavo, in sicer klasično komedijo J. B. P. MoliUa: Improvizacije v Versail-lesu - Scapinove zvijače, v režiji Jožeta Vozny-ja in izvedbi Loškega odra iz Škofje Loke.
Organizacijske posebnosti 42. Linhartovega srečanja
Prva izmed posebnosti je prav zagotovo že omenjen podatek, da se bodo izbrane predstave 42. Linhartovega srečanja odvijale v Kulturnem domu v Trzinu in Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Ker bodo predstave potekale na dveh različnih lokacijah, bomo za obiskovalce srečanja organizirali tudi brezplačen prevoz na relaciji Trzin-Domžale, ki nam gaje z izposojo svojega kombija omogočil Studentski klub Domžale.
Posebnost pri organizaciji paje nedv-omno tudi ta, da slednja poteka po vzoru organizacije podobnih festivalov v tujini, kar pomeni, da skušamo doseči čim večjo interakcijo med udeleženci in obiskovalci festivala. V ta namen bo v času srečanja na ploš-čadi za Kulturnim domom v Trzinu ves čas srečanja postavljen montažni šotor z gostinsko ponudbo, ki bo služil ne le
kot informacijski center, ampak tudi kot družabni prostor tako za udeležence kot tudi za obiskovalce prireditve in bo svoj vrh nedvomno dosegel v soboto, 31. maja, ko bomo po zadnji gledališki predstavi, ki bo na sporedu ta dan, organizirali brezplačen golaž-piknik za obiskovalce in udeležence, na katerem nas bo vse skupaj zabaval pihalno-tolkalni ansambel Kar češ brass band.
Skratka za vse vas pripravljamo brezplačen gledališki maraton, kajti vse predstave so za obiskovalce zastonj, na katerega vas bomo od 19. maja naprej še dodatno opozarjali s transparenti, panoji in plakati. Posebej pa bomo připravili tudi programske letake, na katerih bo objavljen natan-čen spored gledaliških představ v Trzinu in Domžalah, vozni red kombijcv in ostale pomembne informacije.
Linhartova srečanja in trzinski gledališčniki
Trzinski gledališčniki smo v svojem 80-letnem gledališkem ustvarjanju s svojimi představami devetkrat sodelovali na območnih ali republiških Linhartovih srečanjih, in sicer s představami Gospa ministrica (81), Hlapci (83), Strast pod bresti (86), Bog (88), Legenda o poldrugem Slovencu (93), Shakesperiada (98), Ogenj, kakšen ogenj? (99), Mega ata (2001), To je to! (2002). Letos pa nam je bila zaupana vloga soor-ganizatorjev srečanja, kar si v društvu ob našem visokem jubileju štejemo za posebno čast in priznanje našemu dosedanjemu delu in ustvarjanju, za kar se za povabilo k soorganizaciji še posebej zahvaljujemo Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Za pomoč pri organizaciji srečanja pa se zahvaljujemo tudi Občini Trzin, Prosto-voljnemu gasilskemu društvu Trzin, Smučarskemu društvu Trzin in kolesarski sekciji smučarskega društva Trzin, Turis-tičnemu društvu in Civilni zaSčiti občine Trzin.
Brigita Dane
28
od sr
PmGMM
LINHARTÛUEGA SREČANJA
42. SREČANJA GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE
Sreda, 28. maj 2003
20.00 Kulturni dom Trzin
slavnostna otvoritev linhartovega srečanja
Ljubiteljski odri
LOŠKI ODER, ŠKOF JA LOKA
J.B.P. MoliCre: Improvizacije v Versaillesu - Scapinove zvijače
(komedija, 1 ura 40 minut)
Četrtek, 29. maj 2003
19.00 Kulturni dom Trzin
Spremljevalni program
TEATER TROTAMORA - TTM, ŠENTJAKOB V ROŽU, AVSTRIJA
Rainer Werner Fassbinder (Lope Felix de Vega): Goreča vas
(slovenska praizvedba, spektakel, 1 ura 40 minut)
22.00 Kulturni dom Trzin
Ljubiteljski odri
KUD GLEDALIŠČE STEPS IZOLA - STUDENTSKA SKUPINA
Klelka (priredba drame August Strindberg: Gospodična Julija)
(monodrama, 30 minut)
Petek, 30. mai 2003
16.00 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Vizije
GLEDALIŠKA ŠOLA PRVE GIMNAZIJE MARIBOR KGD Najgrša klobasa
(rnjuzikl za 6 fušačic, 1 ura)
18.00 Kulturni dom Trzin Ljubiteljski odri
GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE
Friedrich Durrenmatt: Portret planeta / Vaja za igralce (krstna izvedba v Sloveniji, drama, 1 ura 35 minut)
20.30 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubiteljski odri
GLEDALIŠKA SKUPINA KD IVAN KAUČIČ, LJUTOMER
Vinko Môderndorfer: Podnájemník (komedija, 2 uri - 10 minutni odmor)
23.00 Kulturni dom Trzin Vizije
LUTKOVNO GLEDALIŠČE "KORUZNO ZRNO", SLOVENSKA BISTRICA - LUTKOVNA SKUPINA "ZRNCA"
K. Zrnovič: Sencolucija (30 minut)
Sobota, 31. maj 2003
16.00 Kulturni dom Trzin Vizije
TEATER POZITIV, PLESNO GLEDALIŠKA SKUPINA DD IVAN CANKAR LJUBLJANA Lej do luta! (samostojni avtorski projekt)
(plesno-gledališka predstava, 50 minut)
18.00 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Vizije
SATIRIČNO GLEDALIŠČE CERJAK Janez Menart: Srednjeveške pridige in balade
(55 minut)
20.00 Kulturni dom Trzin Ljubiteljski odri
GLEDALIŠKA ŠOLA PRVE GIMNAZIJE MARIBOR Federico Garcia Lorca: Dom Bernarde Albe
(drama, 1 ura 20 minut)
Po predstavi - ploščadza kulturnim domom Trzin
KAR ČEŠ BRASS BAND (pihalno-tolkalni ansambel iz
Trebnjega)
Nedelja, 1. junij 2003
17.00 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Vizije
KULTURNO DRUŠTVO »»SVOBODA OSVOBAJA« SLOVENSKE KONJICE EugChe Ionesco: Plešasta pevka
(absurdna komedija, 1 ura 15 minut)
20.00 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Spremljevalni program NARODNO POZORIŠTE KIKINDA Jovan Sterija Popović: Rodoljupci
(komedija, 1 ura 10 minut)
RAZGLASITEV IN ZAPRTJE SREČANJA
NOVICE IZ PGD TRZIN
delo, ki paje bilo nevarno in fizično precej zahtevno. Najprej smo se oblekli v zaščitno obleko z vso pripadajočo ostalo opremo. Nato so nas inštruktorji pregledali, če naša oprema ustreza zahtevam. Vsak je vzel še izolirni dihalni aparat in nato seje začelo zares. Vadili smo v pre-delanih ladijskih kontejnerjih, ki so bili narejeni tako, kot da gori v nekem zapr-tem prostoru. V prvem kontejnerju smo opazovali, kako se ogenj širi, kako naraš-ča temperatura, kako se spušča dim in kako se kažejo znaki efektov, ki sem jih že omenil. Seveda smo imeli s seboj cev z vodo, da smo te pojave še pravočasno preprečili. Gasilci smo to opazovali pri vročini cca 150-200 stopinj. Verjetno mi ni treba posebej omenjati občutkov pri takih dogajanjih, Vročina je dobesedno sevala v nas, da o znojenju niti ne govorim. Po 20 minutah delà smo prišli ven in še z maskami na obrazu pospravili ostanke lesa. Ko smo si sneli maske z obrazov, smo pot dobesedno zlili iz njih, prav tako pa smo komaj čakali, da si odpnemo zaščitno obleko, da se ohladimo. Seveda je bilo takoj potrebno spiti nekaj vode, da ne bi dehidrirali. Ko smo po celodnevnem treningu sešteli, koliko vode smo spili, nismo mogli verjeti, da člověk lahko popije take količine vode. V drugem predelanem kontejnerju pa smo vadili vstop v objekt, gibanje v njem in delo gasilcev ter poga-sitev ognja. Naučili smo se, kako pogasiti tak ogenj, pri tem pa ne narediti škode. Verjeli ali ne, po pogasitvi so bila tla tako rekoč suha. Po napornih vajah je sledila analiza in zaključek. Bili smo si edini, da smo se ogromno naučili in da smo morali pokazati res veliko znanja in moči. Kot že rečeno, smo bili prva skupina v Sloveniji, ki seje udeležila takega tečaja in ni nam žal časa, ki smo ga porabili za to, saj je bil tečaj res na visoki kakovostni ravni.
Poleg izobraževanj pa smo imeli tudi na drugih področjih polne roke delà. Spet je bilo nenormalno veliko število požarov in posredovanj. Kljub prepovedi kurjenja zaradi suše so neprevidneži vsak dan kurili na raznih koncih po Trzinu. Ne more-mo razumeti neodgovomega ravnanja nekaterih posameznikov. Verjetno ne vedo, do kakšnih posledic lahko pride. Naj po-nazorim z medijsko znanim primerom. Upamo, da ste spremljali novice v začetku maja, koje bilo podtaknjenih več požarov, največji v Radomljah, kjer seje dobrih 12 ur z ognjem borilo preko 250 gasilcev (številka še ni uradna), s tem da
(Ls° enomesečnem premoru se vam J- zopet oglašamo.In kaj smo počeli ta dva meseca? Čisto pošteno povedano, smo se dobesedno utapljali v delu. Naj začne pri najmlajših. Pridno so se pripravljali na dve tekmovanji. Prvo tekmovanje je bil kviz, ki so ga letos organizirali v lhánu. Naši tekmovalci so se dobro odrezali in zasedli odlično peto mesto. Drugo tekmovanje pa jih je čakalo na Brdu pri Lukovici, kjer so morali res pokazati vse svoje znanje. Tekmovanje je dodatno ote-ževalo še vřeme, saj je ves čas tekmovanja kar močno deževalo. Toda naših nado-
budnežev tudi dež ni motil, tako da so uspešno zaključili tekmovanje. Boj za najvišja mestaje bil ogorčen, saj so na koncu odločale desetinke sekunde. Po zaključenem tekmovanju je seveda sledila prigarana malica, po malici pa razglasitev zmagovalcev. V hudem boju so naši tekmovalci osvojili 10. mesto, z zares minimalnim zaostankom. In kaj smo počeli malo starejši gasilci? V minulem obdobju smo zopet veliko vložili v izobražcvanje. Tako smo se udeležili tečaja za uporabnike radijskih zvez in ga uspešno zaključili. Prav tako smo se udeležili praktičnih vaj v izobraževalnem centru na Igu. Na teh va-
jah smo obnovili določena znanja, predvsem pa preizkusili sami sebe. Dva naša člana sta uspešno zaključila tečaj za nevarne snovi, en član je uspešno opravil izpite za čin gasilski častnik, en član paje uspešno opravil tečaj za nosilca dihalnih aparatov.
Višek na področju izobraževanja je bil prav gotovo t.i. trening HOT - FIRE (po slovensko gašenje notranjih požarov), ki je bil v Sloveniji izveden prvič. Na nek način bi lahko rekel, da smo bili poizkusni zajčki. Tako pri tečajnikih kot pri predavateljih in inštruktorjih je bilo opaziti nervozo.
Tečajniki seveda nismo vedeli, kaj nas čaka, predavatelji pa, kako se bo vse skupaj izšlo in da se ne bo nihče poš-kodoval. Prvi dan in del drugega smo porabili za teorijo in ponavljanje že znanega pa morda pozabljenega. Pogledali smo si, kako se razvija požar v prostoru glede na čas in kakšni pojavi in temperatura se pojavljajo v prostoru. Obdělali smo tudi pravilen pristop k takemu požaru in spremljajoče pojave. Pri notranjih požarih lahko pričakujemo požarni preskok (flash over) in
pa povratni ogenj (backdraft). Požarni preskok je pojav, pri katerem se v trenutku vname cei prostor zaradi temperature (cca 600 stopinj), povratni ogenj pa nastane zaradi vdora svežega zraka (kisika) v prostor. Ko pride do vdora svežega zraka, se ogenj tako rekoč raz-bohoti, poleg tega pa se vnamejo tudi dimi, ki so nastajali pri nepopolnem gorenju. Ta dva pojava sta življenjsko nevarna za gasilce, ki so mu iz-postavljeni in praktično nimajo možnosti za pre-živetje.
Po končani teoriji smo se odpravili na praktično
je na pomoč přišel tudi helikopter slovenske vojske. Na terenu je bila vsa tehnika in oprema, kar jo društva premorejo. Teren je bil težko dostopen, zato so bile telesne obremenitve gasilcev zelo velike. Vodo oz. cevi smo vlekli po hribu približno 1 km daleč, skratka vsa čast vsem, ki so delali. Marsikdo je odšel domov s kr-vavimi žulj i na nogah in na smrt utrujen. Da ne govorimo o škodi na opremi, kaj šele v naravi.
Tudi pri nasje bilo nekaj primerov gozd-nih požarov in hvala bogu, da so bili pra-vočasno opaženi in daje gašenje hitro steklo.
Poleg naštetega pa smo tudi Ietos, kot je že v navadi, odšli k Florjanovi maši. Udeležilo se joje okoli 130 uniformiranih gasilcev, 31 narodnih noš in 35 članov Mengeške godbe. Po maši je sledilo
krajše družabno srečanje.
Prav tako smo Ietos izvedli nenapoveda-no gasilsko reševalno vajo, s katero smo želeli preizkusiti alarmiranje,operativno pripravljenost enot in uporabo ra-dijskih zvez. O tem pa kaj več v prihod-nji številki.
Predsednik PGD Trzin Jože Kajfež
Slike zgoraj ln desno: Florianova nedelja. Slikl spodaj: Nenapovedana gasilska reševalna vaja.
STRELSKO DRUŠTVO TRZIN - 50 LET
ODLIČNI STŘELCI IZ »LUKNJE«
n\/f ed letošnjimi dobitniki občinskih JVL priznanj je tudi Strelsko društvo Trzin, ki ietos praznuje 50-letnico usta-novitve. Ob tem je treba povedati, da začetki organiziranega streljanja v Trzinu segajo precej dlje v preteklost, saj so naši predniki že leta 1933 ustanovili svojo strelsko družino in si uredili tudi strelišče ter leseno shrambo za strelske pripomočke. Družina je sicer zamrla, po vojni, leta 1953, paje Matevž Štefe za streljanje navdušil še nekaj sokrajanov in so ustanovili strelsko družino. Matevž Štefe je bil tudi predsednik družine, vadili in tekmovali pa so samo z vojaš-kim orožjem. Družino so uradno ustanovili 12. januarja 1955, vendar je delo v njej kasneje povsem zamrlo. V letu 1974 je delovanje društva spet zaživelo in o življenju in delovanju društva od tistega časa naprej smo se pred kratkim pogovarjali z Francijem Mušičem, Damijanom Klopčičem, Bo-žem Habjanom in Alešem Kosmačem. Prvih začetkov se najbolje spominja Franci Mušič. »Poleg tistih, ki so leta 1953 ustanovili strelsko društvo, pri tem moram še zlasti omeniti Matevža Štefe-ta, Zvoneta Pojeta in Andreja Perneta, smo takrat v društvo novo življenje přinesli mladi: Peter in Vilko Kralj, Mar-jan Capuder, dva Mušič Marjana (Ma-tevžev in ta gorn Marjan) in še nekaj mlajših. Sodelovali so tudi nekateri nekoliko starejši, na primer Štefan Jalušič in Cveto Stopař. Takrat smo imeli strelišče kar v dvorani kulturnega doma. Tam so nam postavili lesene table, na katere smo pritrjevali bele papirnate tarée. Imeli smo nekaj navadnih društvenih pušk, nekaj paje bilo tudi zasebnih. Po vsakem streljanju je bilo treba strelišče pospraviti. Želeli smo dobiti kak-šen ustreznejši prostor in takratna kra-jevna skupnost nam je dodelila prostore v kleti takratnega zadružnega doma, to je v kletnih prostorih stavbě, v kateri je zdaj Občina. V tistih prostorih so bile včasih drvarnice, pa jih niso preveč uporabljali. Podrli smo vmesne stene in začeli urejati strelišče. Na pomoč so nam priskočili nekateri starejši Trzinci. Na primer Fene Kavčič je s ploščicami obložil stopnice. V Mlinostroju so nam dali kovinska vrata, v tovarni File iz Mengša smo dobili obloge za stene, spet drugi so nam pomagali, da smo naredili kovinsko konstrukcijo za strelišče. Razmišljali smo, kako bi uredili avtomatsko Premikanje tarč. Morali smo se kar sami
znajti. Blažev oz. Mušičev Franci nam je priskrbel motorčke od starih čeških računskih strojev, v delo pa smo nato vključili Petra Kralja, ki je bi! elektromehanik, in Vilka Kralja, ki je bil kovinar. Nekako smo skombinirali svoje strojčke, ki so lahko k střelcem vračali tarče. Takrat ni bilo nobe-nega uvoza in za naše avtomatsko petstezno strelišče je bilo ogromno zanimanja. Tudi drugi so si želeli takšna avtomatska streliš-ča in skoraj smo se že dogovorili, da bomo izdelali še 60 takšnih strojčkov.« Vse to so opravili ob svojem rednem delu, zraven pa so hodili tudi na strelska tekmovanja in na njih so dosegali prav vzpodbud-ne rezultate. Zanimanje za streljanje seje med Trzinci precej povečalo. Strelišče je bilo odprto po ves dan in v društvo seje vključilo precej mladih. Poskušali sojih usmerjati, in so izoblikovali pionirsko tek-movalno skupino in z njo začeli obiskovati tekmovanja. Prvi trener mladih je bil Franci Mušič, društvo paje zelo veliko pridobilo tudi s prihodom odličnega strelca in organizatora Franca Brečka, ki je prej tekmoval v Ljubljani. Kot ravnatelj in izkušen organizator je lahko precej pomagal pri usmerjan-ju dobrih mladih strelcev, da so tekmovali za trzinsko društvo. Franci Mušič se spominja, kakšna pridobitev za društvo je bil prihod Franca Brečka v Trzin. »Prej sem bil na organizacijskem področju za vse skoraj sam. Saj smo imeli predsednika in tište, ki so skrbeli za posamezna področja, ampak ogromno tistega nehvaležnega organizacij-skega delà sem moral opraviti kar sam. Ko je přišel Franček, me je na številnih področ-jih precej razbremenil. Imel je izkušnje in voljo do delà, v prid pa mu je bilo tudi dějstvo, daje bil ravnatelj Šole. Moram pa po-udariti, da smo v društvu ves čas gojili posebno kolektivno vzdušje. Posameznik ni bil toliko pomemben, važna je bila skupnost. Nismo želeli delati zvezd, skušali smo doseči, da bi bili vsi skupaj, kot celota, čim boljši.«
Ob tako zavzetem delu so dobri rezultati morali priti. Društvo seje prvič odmevneje pokazalo leta 1983, koso pionirji in pionirke prvič sodelovali na državnem prvenstvu v Beogradu in tam takoj presene-tili z osvojenim petim mestom v ekip-ni konkurenci. Ko
so prebili led, trzinski střelci niso več sestopili z odra najboljših strelskih ko-lektivov v državi. Po presenečenju (za druge) v Beogradu so pionirji naslednje leto zmagali na državnem prvenstvu v Zenici, a so jih zaradi neizkušenosti in nepoznavanja nekaterih pravil diskvalificirali. »Z rezultati, kakršne smo takrat dosegli, bi še zdaj zmagali na večini prvenstev, pa čeprav se oprema, ki smo jo imeli takrat, ne da primerjati s sodobno opremo!« je přibil Božo Habjan. Toda to jih ni omajalo in naslednja leta so na vseh pomembnejših tekmovanjih mine-vala v znamenju trzinskih pionirk in pi-onirjev, saj so nizali republiške naslove, na državnih prvenstvih pa so bili ves čas med najboljšimi.
Leta 1985 so začeli trenirati s standardnim zračnim orožjem, izposojenim pri SD Olimpija. Že po nekaj mesecih tre-ningov sta Božo Habjan in Damijan Klopčič prišla v pionirsko reprezentan-co Slovenije in nastopala na tekmovanjih treh dežel Alpe-Adria. Naslednje leto, ko so nekateri od pionir-jev prešli med mladince, so tudi na nila-dinskih tekmovanjih začeli nizati zavid-Ijivo dobre rezultate. Višek so dosegli leta 1989 na državnem prvenstvu v Sarajevu, koje Boštjan Kralj postal prvak Jugoslavije. Ne gre pa zanemariti tudi odličnih rezultatov starejših strelcev, še zlasti Andreja Perneta, Franca Brečka, Francija Mušiča in drugih, ki so se tako rekoč z vsakega tekmovanja vračali z odličnimi rezultati. V članski konkurenci sije stalno mesto v ekipi prislužil Andrej Perne, za spremstvo v tekmoval-ni ekipi pa seje ves čas potegovalo še kakih deset odličnih strelcev. Andrej ni le zmagoval, podiral je tudi rekorde, med rekorderje v streljanju z vojaSko puško pa seje vpisal tudi Franc Brečko. Treba paje povedati, da so imeli v svo-
jih vrstah tudi kar nekaj odličnih strelk. Se zlasti je treba omeniti sestri Perne Andrejo in Ireno, ne smemo pa pozabiti tudi odličnih rezultatov Barbare Lovše, Tanje Mušič, Nataše Jemc in Nůše Mátán.
Precej pozornosti so ves čas namenjali tudi organizacijskim vprašanjem. Iz strelskih vrst so kmalu usposobili 6 in-štruktorjev in 18 strelskih sodnikov, od tega tudi 4 zvezne. Leto 1986 paje bilo za Strelsko društvo prelomno. Strelska zveza Slovenije jim je zaupala organizacijo enega največjih strelskih dogod-kov v tistem času, prestižno finale tekmovanja za Zlato puščico Franca Pla-ninca. Ker so se kot organizatorji odlično izkazali, so jim na Strelski zvezi Slovenije zaupali priprave še drugih tekmo-vanj. V zadnjem času redno pripravljajo različna republiška in tudi mednarodna strelska tekmovanja. Leta 1988 so tako prvič pripravili Prvenstvo Slovenije v streljanju s serijskim zračnim orožjem. Tekmovanja seje udeležilo kar 120 ekip s 574 střelci. Leta 1987 je društvo přejelo priznanje za najboljše društvo v Sloveniji. Člani strelskega društva pravijo, da so bila osemdeseta leta zlata leta trzinskega društva, vendar so uspešno pot nadaljevali tudi v devetdesetih letih. Začeli so z naslovom državnih prvakov v ekipni mladinski konkurenci, ponovno vrhunsko uvrstitvijo Boštjana Kralja in enournim državnim rekordom Irene Perne. Oba sta na takratnem državnem prvenstvu v Smederevu, ki je bilo tudi zadnje v nekdanji Jugoslaviji, zasedla drugo mesto.
Z osamosvojitvijo Slovenije je tudi Strelska zveza Slovenije spremenila nacionalni program in vedno bolj usmer-jala strelske družine v mednarodni program oziroma v standardno orožje. Ker je imelo društvo takrat zelo veliko članov in tudi tekmovalcev, je bilo to, zaradi zelo skromnih sredstev, ki jih je društvo prejemalo, za društvo težko ob-dobje. Opremili so lahko le prvo ekipo, ki je nastopala v državni ligi. Kasneje so za streljanje s standardnim orožjem opremili še druge tekmovalce, vendar ti na tekmovanjih niso dosegali vidnejših rezultatov. Še najbolj sta se najboljšim približala Irena Perne in Boris Pater-nost. Društvo paje hud udarec pretrpelo ob tragični prometni nesreči Borisa Paternosta in ni čudno, da so izpadli iz prve državne lige.
Vendar seje društvo kmalu spet postavilo na noge. Ob obilnejši pomoči sponzorjev so se uspehi spet pojavili, v družini pa so uvedli še pištolaško sekcijo. Sprva so tekmovali le trije střelci s pištolami, a so se jim kmalu pridružili
še drugi, predvsem mladinci in kmalu so se uvrstili v prvo državno ligo. Ker brez nihanj ne gre tudi pri najboljših, ni čudno, da so tudi trzinski střelci nekaj časa nastopali v drugi državni ligi tako pri streljanju s puško kot pištolo. Treba paje reči, da so bili tudi tedaj ves čas v boju za napredovanje, a se jim je športna sreča le nasmihala in jim obraćala hrbet, ko bi jo najbolj potřebovali. Iz želje po ponovnem nastopanju v prvih ligah so se v društvu zavzeteje začeli posvečati delu z mladimi. Kljub povprečnim rezultatom so v družini vztrajali in konec devetdesetih je bilo v družini okrog 30 strelcev, ki so vselej nastopali na regijskih prvenstvih, polovica med njimi pajih je izpolnjevala tudi norme za nastopanje na državnih prvenstvih. Veliko tekmovalnih stroškov so bili v društvu sposobni kriti sami. Precej so se stvari izboljšale, koje Trzin postal samo-stojna občina, vendar střelci s tem, ko se primerjajo z drugimi športnimi dejavnostmi v Trzinu, niso zadovoljni. So prav gotovo najkakovostnejše in najuspešnejše športno moštvo v Trzinu. Ves čas vsaj po dve njihovi ekipi nastopata v ligaških tekmovanjih in se z njih vračata z zelo dobrimi rezultati, vendar na Občini namenjajo sorazmerno več denarja športom, ki ne dosegajo takšnih rezultatov. Kljub vsemu pa so trzinski střelci po svoje uganka za druge strelske družine. Vsi vedo, daje trzinsko petstezno stre-lišče že zastarelo in da so pogoji za delo v društvu zelo slabi.
»Enostavno ne morejo razumeti, kako lahko střelci iz »tište trzinske luknje«, kot pravijo, dosegamo takšne rezultate,« je povedal se-danji predsednik društva Damijan Klop-čič. »Nikakor ne morejo razumeti, kako lahko trzinski střelci izžarevamo takšno prijateljstvo, kako dosežemo tak kolektivni duh in družabnost. Trzinci se temu smeje-mo. Vidimo, kako prihajajo k nam in gleda-jo, kaj je pri nas drugače kot pri njih. Opra-
vili so že cei kup »meritev«, ki so bile zgolj pretveza, da bi videli, kako dela-mo pri nas, pa nas niso »pogruntali«. Tudi sami ne vemo, kaj je vzrok temu. Enostavno v našem društvu veje pozitivni duh. Saj se sporečemo, vendar nikoli zares. Vemo, da vsi skušamo po svoje prispevati k boljšemu vzdušju in uspehom društva. Posameznik ni po-memben, a vsi nekaj dobimo.« Ni čudno, da so se jim zaradi takšnega vzdušja začeli priključcvati tudi nekateri drugi odlični střelci, ki so okrepili tekmovalne vrste Trzincev. Še zlasti je treba omeniti Jerneja Adlešiča iz Domžal in slovenskega reprezentanta Srečka Vinka iz Ljubljane. Ni čudno, da so uspehi društva temu primerni. V strelskih vrstah Trzince zelo spoštujejo. Kamor pridejo, so deležni velike pozornosti. Vsi vedo, da so dobri. Člane društva pa moti, da jih v Trzinu premalo cenimo. »Delaš, delaš, pa te nihče niti ne opazi. Nihče ne ve, koliko je tu samega odre-kanja, truda. Naš šport ni tako poceni, kot si marsikdo predstavlja. Že oprema posameznega strelca ogromno stane. Potrebna je posebna puška, ki je sicer v lasti društva, vendar z njo lahko strelja samo en tekmovalec. Puško je treba zelo natančno prilagoditi strelcu, ki jo uporablja. Veliko je najrazličnejših na-stavitev in če bi želei isto puško pripraviti za drugega strelca, bi potřeboval več ur privijanja in odvijanja ter meritev. Vsak tekmovalec potřebuje tudi zelo veliko střeliva za treninge. Na leto v društvu izstrelijo vsaj po 250.000 strelov. To pomeni tudi precej denarja, saj gre za posebno střelivo, ki je dražje od tistega, ki ga uporabljajo priložnostni střelci, ki imajo doma kakšno puško. Da ne govorim o stroških, ki jih predstavlja posebna obleka, obutev in druga opre-
ma. Oprema za enega strelca slane od 500 do 600.000 SIT. Če je v društvu 25 aktivnih tekmovalcev, kot jih je v Trzinu, paje to že visoka številka. Pa to še ni vse. Potrebno je plačevati tudi prijav-nine za tekmovanja in potne stroške za ekipe. Ker tekmovanja včasih trajajo tudi po dva dni, je treba za tekmovalce zagotoviti hrano in prenočišča. Vse to niso mačje solze. Zaradi dobrih rezultatov morajo tudi na mednarodna tekmovanja v tujino, kar je temu primerno dražje. Med drugim so bili v Litvi, Munchnu, na Nizozemskem, tekmovanja na območju sosednjih držav, še zlasti na Hrvaškem, so pa že tako ali tako nekaj povsem običajnega, vendar tudi ta niso poceni.
»Bili so časi, ko smo hodili na tekmovanja in smo na njih, kar se rezultatov tiče, »pobrali« vse, kar seje dalo. Ampak doma nas ni pa nihče povohal. Poli-tiki so hitro pripravljeni podpreti nogomet pa kakšno košarko, za takšne Sporte, kot ga gojimo mi, pa nimajo posluha.«
Treba paje reči, da so střelcem vseeno prisluhnili tudi nekateri podjetniki. Zelo hvaležni so podpori podjetja Biring, saj jih je dalj časa izdatno podpíralo. Se zlasti zaslužno je bilo za razvoj pišto-laške sekcije. Posebno vlogo igra tudi Jan bar, saj jim lastnica Nataša Jemc, ki je bila včasih dobra tekmovalka, ves čas stoji tudi finančno ob strani. Nenazadnje so mnogi Trzinci lahko opazili, da imajo v zadnjem času trzinski střelci enake bunde, tako da le lahko na-
stopajo enotno kot ekipa. Treba paje povedati, da so trzinski střelci tudi dobri amba-sadorji Trzina, saj tako rekoč vsak teden na strelskih tekmovanjih povzdigujejo ime Trzina. Nekateri střelci celo menijo, da bi bili trzinski střelci lahko zaščitni znak naše občine.
Po drugi strani pa se vse spet vrača k pogo-jem njihovega dela. Ker je društvo številno, strelišče pa majhno, je treba zelo pažljivo usklajevati urnik treningov. Strelišče je tako rekoč stoodstotno izkoriščeno. Ko ena skupina strelja, se druga že lahko pripravlja na streljanje. Treba seje zavedati, da strelski šport ni odvisen samo od mirne roke in dobrega pogleda.
Božo Habjan pravi, da je90 % uspeha pri streljanju »glava«. Streljanje je namreč dejavnost, ki zahteva izjemno psihično pripravo. Potrebnaje dobra koncentracija, střelec mora imeti tudi zelo dobro telesno kondicijo, da vzdrži dolgotrajno streljanje. »Potrebnaje pravilna tehnika dihanja, merjenja, proženja. To niso tako enostavne stvari, kot se zdi nepoznavalcu!« je povedal Aleš Kosmač. Aleš je novi trener mladih strelcev. Z novimi pristopi je že pridobil zaupanje mladih in celo tekmovalci iz drugih klubov se po pomoč raje zatekajo k njemu kot k svojim trenerjem. »Za zdaj med mladimi še nimamo izjemnih strelcev, ampak delamo na tem in mislim, da bomo kmalu imeli spet dobro pionirsko strelsko vrsto. Med mladimi je zdaj ambasadorka streljanja Urša Berlič, kije res izredna tekmovalka in z vsem srcem privržena streljanju. Mislim, da bo Urška s svojim vzgledom pritegnila še kakšnega mlađega strelca,« ocenjuje Aleš,
Damijan pa meni, da bi več strelcev lahko pridobili tudi, če bi dobili novo strelišče. »Že leta govorijo, da bomo dobili novo strelišče, vendar v rokah nimamo še niti enega papirja o tem. Mislim, da je to še en dokaz zapostavljenosti našega športa v občini.«
Nekaj časa so v občinskem vodstvu razmišljali, da bi strelišče uredili v kletnih prostorih T-3, zdaj pa se zdi najbolj ver-jetna možnost, da bodo strelišče uredili v zaklonišču osnovne šole Trzin. V tistih prostorih so zdaj garderobe. Ker so precej neugledne, se vsi veselijo novega prizidka k osnovni šoli, v katerem bodo uredili tudi garderobe, v izpraznjenih prostorih pa bi lahko za střelce uredili strelišče. Střelci sanjajo o dvanajststez-nem strelišču, vendar pa opozarjajo, da ni dovolj v prostor samo postaviti tarče. Treba je še marsikaj več. Prostor je treba zvočno izolirati, potrebno je posebej urediti razne napeljave in sploh je treba takšno strelišče urediti v skladu z dobrim projektom. V Trzinu je sicer dosti govora in razmišljanja o tem, a střelci »v rokah še nimajo nobenega papirja«, ki bi črno na belem dokazoval, da vse skupaj ni Ie govoričenje. V letošnjem jubilejnem letu vseeno upa-jo, da se jim bo sen le začel uresničevati in da bodo dobili sebi in svojim rezultatom primerno strelišče in da Rajmond Debevc ne bo več rekel: »Pa ja ne boš šel v tisto trzinsko luknjo streljat!«
Miro Stebe
NA TURNIRJU TROJK TEKMOVALCI IZ VSE DRŽAVE
Cj) soboto, 12. aprila, je Trzin pokazal svoje športno srce. V V telovadnici osnovne šole je namreč potěkal tokrat že tretji košarkarski turnir trojk, ki je kljub temu, da seje vreme bolj kislo nasmihalo, přivábil košarkarske navdušence iz cele Slovenije. Tako smo med pristno Ijubljanščino lahko slišali tudi nekaj dolenj-skih vzklikov, namenjenih zadetku ali pa sodniku. Turnir trojk je (tokrat že tretjič) organiziralo Športno društvo Trzin. Tekmovanje seje začelo ob 12. uri, ko so prve štiri trojke zavzele obe polovici telovadnice. Trojke so se na parketu menjale kot po tekočem traku, saj seje med sabo moralo pomeriti kar 15 ekip, nekateri dvoboji med njimi pa so bili tako srditi, daje nekaj ko-šarkarjev zagotovo odšlo domov z eno buško več. Še posebej razburljivo je bilo finale, saj sta bili ekipa Iraqa (v sestavi: Đorđe-v'č, Ortar, U. Ninič, D. Ninič) in 3M TNT (v sestavi: Jovanovič-Jovo, Vrečič, Omahen, Petronijevič-Balki) izredno borbeni, sliša-11 je bilo tudi nekaj kletvic, nekatere tudi na račun sodnika Matja-ža Erčuija. Na trenutke sta ekipi pozabili tudi na pravila fair play-ki so osnova za turnirje trojk. Vzrok za takšno borbenost fantov v finalu bi lahko bila prva nagrada, kije znašala mamljivih 50.000 tolarjev, ali paje bilo za vse skupaj krivo neravnovesje jestosterona.Kakorkoli že, nazadnje je slavila ekipa 3M TNT iz "'Je. kije Iračane premagala z rezultatom 16:14. Tretje mesto je
zasedla ekipa Olimpic Team iz Novega mesta (v sestavi: A. Gli-ha, M. Gliha, Vardič, Dakič), najboljši Trzinci, ekipa Zele (v sestavi: Pevc, Smuk, Vouk, Trtnik) pa so se uvrstili na nehvalež-no četrto mesto.
Omeniti paje treba še dogajanje pred finalom, ko so nekateri ko-šarkarji pokazali svoje posebne prijeme, kijih uporabljajo trojke, ko mečejo in zabijajo. Bilo je očitno, da fantje raje mečejo za tri, kot pa zabijajo, saj smo ob metu za tri lahko opazovali 30 različnih tehnik, pri zabijanju pa samo šest. Nazadnje je lovoriko za trojke pobral Andrej Gliha iz Novega mesta, v zabijanju paje zmagal Tijan Milič iz Mengša.
Zvok košarkarske žoge je v telovadnici odmeval do sedme ure zvečer, prireditev pa ne bi uspela brez (\(t\\1 Pomoči različnih sponzorjev:
VVj	Studentski servis in klub Domžale, Kava bar
jïî&	Lili Mengeš, El Žiko, Pevc (leseni izdelki),
jmM	Zavarovalnica Triglav, Habat, Pekos Pub,
T	Bahne (žganjekuha), Picerija Pipca in Kava
SK 1	bar Jurček.
jgff	Mateja Erčulj
1983-2003
20 let
f* etošnja zima je biia spet vsaj několiko bolj »zimska«. To so jL_i izkoristili tudi nekateri člani trzinskega planinskega društva. Izleti v zasnežene hřibe so bolj zahtevni, saj terjajo kar precej več znanja, drugačno opremljenost pa tudi boljšo telesno pripravlje-nost. Vseeno paje med nami kar nekaj takih, ki so kos tudi takš-nim zahtevam. Na planinskem društvu Onger Trzin je bil »motor« in glavni pobudnik zimskih avantur v hribih Dušan Kralj, izkušen planinski vodnik z UIAA licenco, ki je okrog sebe zbral skupinico navdušencev in z njimi okušal drugačne zimske radosti.
19. januarja so se v lepem sončnem vremenu podali na 2.050 m visoki Viševnik nad Pokljuko. Z avtom so se odpeljali do Rudnega polja, od tam pa so se s tur-nimi smučmi podali proti razglednemu vrhu, ki se spogleduje s Triglavom. Ker je bilo malo snega, so se ponekod morali odpove-dati smučem in kar peš pre-magovati ovire. 6 udele-žencev izleta je bilo po končani turi nadvse zadovoljnih in so si obljubili, da bodo na takšne izlete še šli. Nekaj manj sreče z vremenom so imeli 16. februarja, ko so se odločili za sankan-je po stari cesti z gorskega prelaza Ljubelj. Naletaval je sneg, vendar to ni motilo velikih duhov. Na vrhu prelaza sta jih prijazno sprejela zakonca iz Tržiča, ki oskrbujeta v planinski dom spremenjeno nekdanjo karavlo. Spust na saneh v dolino je trajal kar 15 minut. Res, da so jih pri tem nekoliko ovirali številne družine izletnikov z otroki, ki so imele enako željo po sankanju, vendar niso upoštevale, da tudi sankači na cesti potrebujejo prostor. Kljub všemu jim je bila vožnja tako všeč, do so se še enkrat zagnali v hřib in po eni uri spet dosegli vrh prelaza ter se še enkrat navduše-no spustili v dolino. Treba je še povedati, da so se na sankanje od-pravili z dvema avtomobiloma in posebnim kombijem, v katerega so zložili osem sank.
V soboto, 3. marca, pa seje skupina šestih privržencev turnega smučanja podala s kombijem v dolino Vrat. Sneg je njihovo napredovanje ustavil že v Poldovem rovtu, kar jih je navdušilo, saj so
VABILO NA 13. NOČNÍ ROKOVNJAŠKI POHOD
(Trojane - Trzin)

Meddruštveni odbor planinskih društev kamniško-bistriškega območja, MDO Ljubljane in PD Onger Trzin Vas vabijo na 13. nočni Rokovnjaški pohod od Trojan do Trzina.
Start bo 24. maja 2003 ob 20.30 izpred gostišča Gosti nske-ga podjetja Trojane d .o.o. na Trojanah, cilj pa 25. maja okoli 10.00 v kamnolomu v Trzinu.
Pohod bo potěkal po smeri: Trojane - Doline - Limbarska Gora - Dole pri Krašcah - Vrhpolje - Sv. Trojica - Žeje -Ihan - Pšata - Depala vas - kamnolom Trzin. Hoje bo za dobrih 12 ur po srednje težki poti, vsak po-hodnik hodi na lastno odgovornost. Poskrbljeno bo za nuj-no zdravniško pomoč.
Štartnina (plača se na štartu na Trojanah): 1.500 SIT (ne-polnoletni in organizirani vodniki brezplačno). Vsak udele-ženec dobi krof, čaj (3x), sendvič in na cilju rokovnjaški golaž.
Poleg tega dobi vsak pohodnik na cilju tudi žig v izkaznico rokovnjaških pohodov ter spominsko diplomo.
Ker je tokrat PD Onger Trzin prevzelo organizacijo zaključka prireditve (Občina Trzin je generalni pokrovitelj), je želja organizatorjev, da se pohoda udeleži čimveč, Trzincev -seveda sposobnih prehoditi tako pot!
Kdor se torej čuti sposobnega in želi sodelovati na pohodu, naj se prijavi na številko: (051) 204 208 (Dušan Kralj) ali (031) 570 533 (Emil Pevec) zaradi lažje organizacije skup-nega prevoza.
bili prepričani, da se bodo nazaj grede lahko smučali vse do tja. Kot se za turne smučarje spodobi, so se počasi prebili do sedla Luknja med stenama Triglava in Stenarja. Nekajkrat so se morali prebijati tudi čez ruševje, vendar je vse napore odtehtala dolga smuka v dolino, ki pa vseeno ni bila tako dolga, kot so pričako-vali. Zaradi toplega vremena seje namreč sneg izredno hitro talil in kar precejšen del poti od Poldovega rovta do Vrat, kjer so zjutraj gazili sneg, je bil kopen. Dan paje vseeno vsem udeležen-cem ture ostal v prijetnem spominu in kar takoj so začeli načrto-vati nove podvige. Njihova zimska sezona se tako za letos še ni zaključila, načrtujejo namreč še turne smuke z višjih vrhov v Avstriji. Najprej se nameravajo povzpeti na Sonnblick v Avstriji V načrtih so ga imeli že dvakrat, pa jim je vreme obakrat prekri-žalo račune, vendar so vztrajni in pravijo, da v tretje rado gre.
M.Š.
Narava je milijonom radodarna mati, toda kadar si bedak ne more izpolniti želja, jo zmerja s skopo maćeho.
Mladinski planinski tabor
DREŽNICA 2003
29. julij - 6. avgust
Mladinski odsek PD Onger Trzin organizira letos že 17. mladinski planinski tabor- Tabor je namenjen osnovno-šolcem od 1. do 8. razreda in dijakom 1. letnika.
Letos se bomo podali v Drežnico, vas pod Južniml stěnami mogočnega Krna. V Drežnlci In okolici je precej naravnih, kulturnih in zgodovlnskih zanimivosti (soška fronta).
Na voljo je še nekaj prostih mest- prijavnice dobite v OŠ Trzin!
MO PD Onger Trzin
ČE TE NE BO Z NAMI... TI BO KASNEJE ŽAL!
http://www.onger.org
Končno - bi lahko rekli. Planinsko društvo Onger Trzin se predstavlja na svojih spletnih straneh, za katere upamo, dajih boste radi obiskovali.
Strani niso obremenjene z grafiko, zato pa prinašajo toliko več koristnih informacij. Strani so še v nastajanju, a za »prvi okus« že lahko »oddeskate« na zgomji naslov.
V bližnji příhodnosti bo začel delovati tudi forum na katerem boste lahko povedali kaj vas »žuli«, kam bi radi šli, zaupali boste lahko svoje podvige v »nekoristnem svetu«.
Društvo bo imelo tudi nov naslov elektronske pošte:
info@onger.org
Planinsko društvo Onger
ONOER
v. tradicionalni pohod po mejah občine trzin
V. tradicionalni pohod po mejah občine Trzin bo v soboto, 7. junija. Poleg naravnih in kulturnih znamenitostih Trzina ob poti, si bodo pohodniki ogledali grad Jablje, ki v svoji notranjosti in bližnji okolici dobiva prvotno podobo. In kot vsako leto, bomo pohod zaključili pri brunarici v Dolgi dolini, kjer naj bi nas spre-jeli "prebvivalci Kekčeve dežele". Prav v teh dneh bodo namreč tam predstave Kekec v izvedbi Kulturno-umetniškega društva Franc Kotar Trzin.
Na pohod bomo povabili pohodnike sosednje občine Mengeš in občine Vodice,, s katenmi pripravljamo traso pešpoti treh občin in zloženko. Po tej trasi naj bi skupaj zakorakali ob svetovnem dnevu hoje v začetku oktobra.
se o cistilni akciji v trzinu
Skupina osnovnošolcev pod vodstvom Dušana Gorenca, nekaj članov turističnega društva Trzin in cerkvenega odbora župnije Trzin so pred velikonočními prazniki očistili domnevno rimsko cesto nad cerkvijo Sv, Florijana v Trzinu.
Ob vznožju hriba Onger, predvsem pa za cerkvijo sv. Florijana seje v več letih zaraslo razno grmičevje in drevje, ki je že segalo do zahodnih zidov cerkve in povzročalo škodo. V soglasju z me-jaši so člani cerkvenega odbora župnije v dvodnevni delovni akciji drevje posekali in odstranili debelejše dele, preostalo vejevje in drugi drobni gozdni odpadki so našli prostor na za to določeni deponiji. Sedaj je tod lepo vidna in prehodna prvotna pot, po ljudskem izročilu rimska cesta.
MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL
v Trzinu, Domžalah in Kamnlku - "Lent pred Lentom"
V	soboto 21. junija in nedeljo 22. junija 2003 bo v Trzinu, Kam-niku in Domžalah Mednarodni folklorni festival, ki smo ga or-ganizatorji poimenovali "Lent pred Lentom". Postal naj bi iradi-cionalen in sčasoma pritegnil k sodelovanju vseh osem občin Podjetne regije.
Folklorne skupine iz vsega sveta namreč vsako leto pnhajajo v Maribor in to je priložnost, dajih nekaj gostimo na našem območju. Letos, ko bo festival prvič, je organizatorjem pod vodstvom prof. dr. Ravnikarja, uspelo pridobiti folklorno skupino i/ Rusije, Češke, verjetno tudi Filipinov, folklorno skupino iz hr-vaške Koprivnice, študentsko folklorno skupino Ozara in folklorno skupino Sveti Sava iz Kranja. Seveda bodo nastopili tudi mladi trzinski folkloristi
V	Trzinu bo prireditev v soboto, 21. junija, od 17. do 20. ure. Ob tej priliki bo izšla posebna zloženka s predstavitvijo folklornih skupin in programom prireditev.
deset novih stojnic za trzinske
prireditve
Na pobudo Turističnega društva Trzin je trzinska občina letos financirala deset no-v'h stojnic. V nekaj naslednjih letih naj bi jih pridobili še toliko, da bi zadostili potřebám trzinskih prireditev.
Člani društva so v enodnevni delovni akciji stojnice zaSČitili in prebarvali. Barvo so Pnspevali Helios d.o.o. Domžale, Belinka d.d. Ljubljana in Turistično društvo Trzin.
FLORJANOV SEJEM DOBIL KORENINE
TRZIN
v
r
lani Turističnega društva so letos ob pomoči gasilcev, članov Društva prijateljev mladine, žerjavčkov in številnih drugih priza-devnih Trzincev 10. in 11. tega meseca pripravili že četrti Florja-nov sejem. Ker je bila Florjanova nedelja 4. maja, se pravi ob koncu prvomajskih praznikov, so se organizatorji odločili, da sejem pripravijo izjemoma en teden kasneje, saj bi v nasprotnem težje dobili razstavljavce in tudi obisk bi bil verjetno slabši. Odločitevje bila kar dobra, saj je sejem res opravičil svoj namen. Na njem je razstavljalo več kot 30 razstavljavcev. Razveseljivo je, da ni bilo toliko kramarstva, ampak so si obiskovalci lahko ogledali predstavitev turistične ponudbe našega območja in nekaterih drugih zani-mivih občin, umetno obrt, nekatere tradicionalne dejavnosti in že skoraj pozabljene spretnosti. Sekcija trzinskih rezbarjev seje predstavljala s kar dvema stojnicama, na stojnici Turističnega društva paje posebno mesto pripadalo trzinskim - kranjskim klobásám. Zelo zanimiv je bil tudi prikaz medičarstva in pridelkov iz medu. V Trzinu so spet razstavljali nekateri že »tradicionalni« razstav-Ijavci in prijatelji našega kraja. Žene iz Društva za ohranjanje naravne in kulturne dediščine iz Krašnje, ki pravijo, da zelo rade pridejo v Trzin, so zopet predstavljale pletenje kit iz slame, Cirila Ules iz sosednje Loke je spet razstavila svoje lepe narodne noše, kot že stare prijatelje smo lahko pozdravili tudi izdelovalce suhe robe in rezbarje z Dolenjske, pletilce, ki iz šibja delajo zaščitne košarice za steklenice in drugo posodo, pridelovalce biološko pri-delane hrane, zeliščarko in druge. Novost letošnjega sejma, ki je površni obiskovalci niti niso opazili, so bile stojnice, ki so nova pridobitev Turističnega društva. Tokrat prvič je bil del stojnic trzinskih in ne več izposojenih iz Mengša. Trzinske stojniceje mogoče prepoznati po rumenih črtah na platnenih nadstreških. Ob sejmu paje bil tudi zelo bogat kulturno- zabavni program. Nastopili so mešani pevski zbor Društva upokojencev Žerjavčki, otroci iz trzinskega vrtca, folklorna skupina Osnovne šole in Turističnega društva, moški pevski zbor Zvon iz Mengša, glasbeniki iz Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici, harmonikarji in pevci Turističnega društva Lukovica, predstavili so se trzinski kolesarji in konjeniki. Precej navdušenja so poželi tamburaši z Moravškega, ob vcčerih pa sta za zabavo poskrbela dva trzinska glasbena ansambla. Prvi večer je igral ansambel Zabava, drugi večer pa an-sambel Replay.
Ob sejmu je bilo tudi dosti priložnosti za različne druge dejavnosti, na primer za kiparjenje, izdelovanje dražgoških kruhkov, mozaika ali pa pletenje kit. Za otroke je bil zelo privlačen avtopark Jumicar, kjer so se malčki lahko seznanjali z vožnjo, pri kateri je treba upo-števati prometne znake. Kar dobrodošla je bila tudi povezava med Florjanovim sejmom in osnovno šolo, kjer so imeli v soboto dan odprtih vrat. Precej tistih, ki sije zjutraj ogledovalo predstavitve dejavnosti šolarjev v OŠ, so dopoldanski potep lahko zaključili s sprehodom med stojnicami in klepet ob dobro založenim šankom gostilne Narobe, ki je v času sejmarjenja skrbela, da usta niso postala suha in da ni bilo praznine v želodcih. Ponudba in zabava sta bili tako dobri, da so še zlasti v soboto zvečer nekateri obiskovalci vzdržali na sejmišču kar solidno dolgo. Vendar to skoraj nikogar ni motilo. Malo so bili sicer nezadovoljni stanovalci bližnjega bloka, vendar en večer na leto pa res lahko žrtvujejo za boljše razpo-loženje in družabnost v kraju, v katerem so si izbrali bivališče.
Miro Štebe
Podatki za Florijanov sejem:
•	zelo vidno:
•	lončarska delavnica
•	pletenje kit
•	razbarstvo
•	medeni dražgoški kruhki
•	izdelava mozaika članov KD F. Jelovšek iz Mengša /izdelali so žerjavčka na pokrov kanalizacije in ga poklonili Trzinu/
•	delavnica DPM
Od TD prišli iz Žcleznikov s razsta-
vo čipkarskih izdelkov - trzinski
rezbarji vrnjejo obisk ob 41. čipkarskih dnevih 20. julija.
Kulturni program:
•	nastop otrok s plesi, pesmimi in recitacijami iz vrtca Trzin pod vodstvom vzgojiteljic
•	instrumentalni in pevski program osnovnošolcev OS Trzin pod mentorstvom Alenke Markus
•	pevski zbor DU Žerjavčki Trzin,
•	Mengeški zbon
•	folklorna skupina OŠ in TD pod mentorstvom Maje Vujovič
•	temburaški orkester Vrhpolje pod vodstvom Milana Kontarčeka
•	Kapelski fantje s harmonikašem iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici
•	mimohod kolesarjev kolesarske sekcije SMD Trzin,
•	večemi zabavni program: Ansam-
bel Zabava in ansambel Replay Pekama Kralj izdelala pletenico, ki je bila na dražbi prodana za 3.500 SIT
Prireditev so omogočili Občina Trzin kot pokroviteljica Osnovna šola vključno z vrtcem Trzin
Gostiina "Pr Narobet" Signa d.o.o Biring d. o.o.
Varnost, Podjetje za varovanje, d.d. Mengeš
EL-ŽI-KO, Žiga Kosmač, s.p. Trzin
Marjan Habat, s.p. Trzin
Zoran Rink, s.p. Trzin
Mlin in pekama Krejan. Trzin
Pekama Kralj, Trzin
HIT Domžale
Napisi Trzin
Zahvala številnim sodelavcem iz trzinskih društev PGD Trzin, DU Žerjavčki. KUD F. Kotar, SMD Trzin. DPM Trzin, Osnovne šole Trzin, Mladinskemu aktivu in go-spodinjam, ki so pripravile značilne trzinske dobrote /potiče, pecivo, špehovko. . ./
Posebna zahvala gre slanovalcem ob prireditvenem prostoru za razume-vanje in sodelovanje, predvsem družinám Kralj in Tavčar in Siemens -servisu in trgovini Trzin.
oo sev
37
fr" uristično društvo je zopet prisostvovalo na še eni prireditvi X za promocijo Trzina. Naloga predstavljati naš kraj je bila toliko lepša, ker smo bili dobesedno med rožicami. Podjetna regija seje predstavila v Volčjem Potoku v íasu razstave cvetja, ki je potěkala od 26. aprila do 4. maja. Trzin seje představil 2. maja, svoje izdelke pa sta na ogled postavila čebelar Praprotnik in Stane Mesar, za medeno pecivo paje poskrbela Majda Šilar. Konrád iz ansambla Zabava nam je eno uro popestril z domačimi vižami.
Rdeča nit Podjetne regije je bila predstavitev čebelarjev in promocija svetovnega čebelarskcga kongresa Apimondia, ki bo av-gusta v čebelarskem centru Slovenije v Lukovici. Odziv obiskovalcev v Volčjem Potoku je bil kar zadosten, obisk naše stojnice pa zanemarljiv. Če si dovolimo posplošeno statistiko, je bilo največ Primorcev, sledili so jim Štajerci, tem pa Itali-jani. Med hitro hojo sem opazila tudi nekaj Trzincev in okoliša-nov. Na stojnici sem res delovala kot prava informatorka: kako se pride do živalskega vrta, kje se gradijo hiše na našem območ-ju, ali so stanovanja v naših blokih še prosta, ali mogoče proda-jam karte za vlakec, ki je blizu mene neumorno prevažal otroke za 100 tolarjev, kako se po latinsko reče kranjski čebeli... Hkrati pa sem vse, ki so pokazali vsaj malo zanimanja za naš rajon, po-vabiia na Florijanov sejem.
Kljub celodnevnemu obisku v Volčjem Potoku si nisem uspela ogledati tulipanov in ostalega rastlinja v bujném razcvetu. Za to
Recept iz babičine škrinje
1	kg moke
D kg margarine
2	kavni žlički jedilne sode 30 dag mletega sladkorja 30 dag tekočega medu
4 jajca malo soli
1 závitek Kotamy za medenjake ALI zmes začimb (klinčki, cimet, piment, malo muškatnega oreščka)
Iz vseh sestavin zgnetemo těsto, ki naj če z noč počiva v hladilni-ku. Testo razvaljamo na pomokani dcski na pol centimetra debelo in oblikujemo pecivo z modelčki za piškote. Te položimo v pekač na papir za peko. Piškote pečemo pri 180X približno 15 do 20 minut.
(Če ne boste pekli za celo žlahto, lahko mirne volje recept raz-polovite. © )
Ajdov med krepi organizem in pomaga pri okrevanju. Hojev med pomaga pri slabokrvnosti. Kostanjev med je korišten za krvni obtok, prebavila, jetra in pri nespečnosti.
Akacijev med pomirja, blaži utrujenost, pomaga pri čiščenju jeter in pri obolenjih grla. Lipov med pomaga pri premagovanju prehlada. Repični med pomaga pri čiščenju jeter. Smrekov med je odličen za izkašljevanje, pomaga pri obolenjih dihal.
Travniški ali cvetlični med krepi srce in ožilje. Gozdni med pomaga pri vnetju žrela in krepi odpomost organizma.
Propolis - čebelji pridelek iz rastlinskih smol. Pomaga pri vnetjih ustne votline. Deluje protivirusno, protimikotično, je anestetik in pomaga pri celjenju tkiv.
bo mogoče priložnost naslednje leto. Morda pa se kar med letom podam na prijeten sprehod po vedno zanimivem parku.
Naštejmo še nekaj zanimivih dogodkov v Trzinu v prihodnjih tednih.
•	7. junij - Pohod po mej i občine Trzin
•	14. in 15. junij - Dneva glasbe v Trzinu
•	22. junij - Občinska proslava ob dnevu državnosti
Vabljeni še na vse druge zanimive prireditve, ki se, ne boste ver-jeli, dogajajo v Trzinu! (Glej: Program prireditev 2003).
Za sladokusce objavljam še recept za medeno pecivo in medeni leksikon.
Lep pozdrav do prihodnjič!
Anamarija Šilar, TD
CEBELARSTVO VTRZINU IN OKOLICI
<TS onec avgusta (24. - 29. 8.)
V-bo v Ljubljani Svetovni čebelarski kongres APIMONDIA, kar je vsekakor priznanje slovenski čebelarski organizaciji. Prav je, da ob takem dogod-ku bralce Odseva na kratko se-znanimo tudi s čebelarstvom na našem območju. Čebelarstvo je ena najstarejših gospodarskih dejavnosti v naši deželi. Znanje o čebelarstvu so naši slovanski dedje přinesli iz stare domovine. Prvotno so med in druge pridelke pridobivali v gozdu. Najprimernejši za to dejavnost so bili lipovi goz-dovi. Sčasoma so naši predniki preselili čebele iz gozda v bliži-no svojih domov in jim pripravili prebivališča najprej v slamnatih koših, nato pa v lesenih panjih. V urbarjih iz 13.stoletja je že zapisana obvezna oddaja
medu, voska in tudi čebeljih panjev.
Kako so na Kranjskem čebela-rili, je že leta 1689 pisal Janez Vajkard Valvasor. Kasneje sta bila za razvoj slovenskega če-belarstva zelo pomembna Anton Janša (1734-1773), kije bil prvi čebelarski učitelj v Čebelarski šoli na Dunaju, in Peter Pavel Glavar (1721-1784), kije bil župnik v Ko-mendi ter je učil in spodbujal kmete k čebelarjenju. Prvi znani pisni vir o čebelarjenju na našem območju je v cerk-veni matični knjigi v Mengšu, v katerije bil leta 1432 kot krstni boter vpisan Ručigaj, čebelar z Dobena. Prva čebelarska organizacija na Kranjskem je bila ustanovljena leta 1873, to je bilo Kranjsko čebelarsko društvo -
Marija in Jože Dolinšek sta ob svojem domu na Ljubljanski cesti leta 1988 postavila čebelnjak za 60 družin.
Ivan Abe, Jože Dolinšek, Maks Kosirnik, Jože Pirnat, Adolf Rebolj in Franc Ručigaj. Leta 1989 so mengeški in oko-liški čebelarji izstopili iz domžalske družine in ustanovili Čebelarsko družino Mengeš. V njej je bilo prvo leto včlan-jenih 29 čebelarjev (6 iz Trzina). Člani družine so imeli 622 gospodarskih in 207 rezervnih družin. Konec leta 1995 je bilo ustanovljeno samostojno Čebelarsko društvo Mengeš; letos so v njem iz Trzina včlanjeni: Stane Kralj in Viljem Kralj, Franc Krizman, Božidar Limpelj, Stane Mesar, Janez Praprotnik in Mitja Weixler. Po zbranih po-datkih naj bi trzinski čebelarji imeli 146 gospodarnih in 67 rezervnih čebeljih družin. Čebelarska društva povezuje krovna organizacija Čebelarska zveza Slovenije, ki med drugim načrtuje zdravstveno varstvo čebel in skrbi za us-
trezno promocijo kakovostnega slovenskega medu in drugih za zdravje pomembnih čebeljih proizvodov.
Stane Mesar
PU: Stane Mesar se v zadnjem času precej posveča čebelarstvu, je eden od funkcionarjev v mengeš-kem čebelarskem društvu, leta 2000, ob 95-letnici organiziranega čebelarjenja v Mengšu in okolici, je izdatno pomagal predsedniku mengeškega društva g. Matiju Blejcu pri zbiranju podatkov in pisanju Kronike čebeiarstva v Mengšu in okolici, zato bo tudi v prihodnjih številkah Odseva objavi] nekaj člankov na to temo. Naj izdamo, da se precej zavzeto ukvarja tudi s pripravo zanimivih napitkov iz medu, med drugim je přidělal prvo pravo trzinsko medico, ki joje představil tudi na predstavitvi domačega turističnega društva. Obljubil nam je, da bo napisal tudi nekaj zanimivosti o pijačah iz čebeljega medu.
Čebelarska zveza Slovenije ima sedež v lani dograjencm Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici. V centru sta tudi gostišče z do-mačo hrano in razstavno prodajni salon, ki nudi opremo za čebelar-jenje ter bogato izbiro čebeljih pridelkov.
Ljubljana. Leta 1905 je bil ustanovljena Čebelarska podružnica Kamnik, leta 1924 pa podružnica Domžale. V obeh so bili včlanjeni tudi čebelarji iz Trzina.
Po drugi svetovni vojni je bilo čebelarstvo organizirano že leta 1945. Čebelarji iz Trzina (6) so bili včlanjeni v Čebelarsko družino Domžale. Trzinski čebelarji iz leta 1945:
Gospod župan in gospa demokracija
Gospod Tone Peršak je brez dvoma vrhunski politik. Zelo vidno in konstruktivno je sodeloval pri osamosvajanju Slovenije. Vsa čast! Vidi pa se, da ga občinske meje utesnjujejo. Njegovi interesi in ambicije segajo čez planke naše občine. Na predzadnjih volitvah za predsednika države se je več kot le enakovredno kosal z ostalimi kandidati. Seveda paje bil takrat zmagovalec znan že vnaprej. Potem je gospoda Peršak zaneslo bolj na obrobje slovenske velike politike. Čaka na pravo priložnost za vrnitev? Morda se ena ponuja prav zdaj. Na referendumu za vstop v NATO je okrog tretjina volilnega telesa ostala brez predstavnika v parlamentu. Nastal je politični prostor za novo stranko.
Gospod Peršak je na volitvah za župana Trzina zmagal zlahka. Gladko in prepričljivo, bi rekli na prvi pogled. Jaz bi dejal samo gladko in nikakor prepričljivo. Vedeti moramo, daje šio za boj prekaljenega, vsem volivcem dobro znanega politika. Kot edina protikandidatka se mu je zoperstavila neznana družinska podjet-nica, popolna začetnica v politiki. Brez zgodovinskih zaslug, brez pisateljske karizme, brez medijske podpore, brez prave ekipe. In kljub temu pobrala četrtino glasov!
Kako gospod župan dojema svojo zmago? Alije sposoben toliko samokritičnega pogleda, da bi si rekel: "Ljudje očitno niso povsem zadovoljni z mojim županovanjem. Če bi imel za protikan-didata nekoliko izkušenejšega politika, bi jo tokrat slabo odnesel." Vedeti je treba, da so nezadovoljni ostali doma, ker prave alternative pač na volitvah ni bilo.
Po mojem mnenju smo tokrat na volitvah nezadovoljstvo z županovanjem izrazili predvsem prebivalci Mlak. Gospod župan namreč vodi politiko, kije povsem proti našim interesom. Tu mislim predvsem na izgradnjo športnega parka in "ureditev" parkirišč. Občani, ki niso neposredno prizadeti, so pač po inerciji volili bolj
uveljavljenega in politike ter nastopanja veščega kandidata. Tudi sam sem na prvih županskih volitvah volil enako.
Koncept športnega parka, ki gaje sprejel občinski svet, je po mo- ; jem mnenju (in mnenju večine občanov, ki se jih ta problematika dotika,) nesprejemljiv iz več vidikov:
1.	koncept parka ni v harmoniji z naravo in okolico
2.	do njega je predviden motoriziran dostop
3.	asfaltirana igrišča so potisnjena preblizu spalnega naselja Po vrsti od točke do točke:
1. Nobenega dvoma ni, da potrebujemo otroško igrišče, urejene potke s klopcami, gugalnice, peskovnike itd. Temu prav nih- ' če ne nasprotuje. Poleg otroškega igrišča pa so predvidena še tri (!) velika asfaltirana igrišča (dve košarkarski in eno ro- t kometno-nogometno). Poleg tega so tudi vse vmesne površi- i ne med igrišči zabetonirane, tako da nastane na mestu zdaj-šnjega zelenega travnika in deloma gozda ogromna enovita asfaltno-betonska površina. Brez trohice zelenja. Temu kon- i ceptu pa krajani Mlak (seveda najbolj aktivno bližnji sosedi igrišča) odločno nasprotujemo. Menimo, da bi se morala igrišča bolj harmonično zlivati v okolico. Med posameznimi igrišči bi morale biti zelene površine, zasajene z drevesi, ki bi dajale prijetnejšo vizualno podobo in tudi omilile poletno pripeko na igrišču. Tri velike asfaltirane površine so odločno j preveč za naše potrebe. Več bi moralo biti večnamenskib travnatih površin za nogomet, badminton, odbojko (tudi peščeno igrišče), nogomet, med dvema ognjema itd. Vzdrže-vane travnate površine so bistveno prijetnejše in manj nevar- -, ne za igro ter prijaznejše za bližnje prebivalstvo. Asfaltno-betonska površina je potisnjena povsem v naročje stanovanjskih hiš in jo obdajajo kot nekakšen amfiteater ter tvorijo svojevrsten akustičen lonec. Vsak odboj žoge ob asfalt, vsak
prekopic rolke, vsak vzklik bomo stanovalci v svojih sobah slišali, kot bi sedeii v prvi vrsti. Za povrh se nam obeta še "manjši" bife ob večnamenskem spremijevalnem objektu. Vsakdo ve, da se ima vsak bife tendenco širiti in da so dono-sni obiskovalci takih lokalčkov predvsem mladi na mopedih in vespah in nikakor ne športniki z bližnjega igrišča. Za to pa je očitno tudi predviden cestni dostop do igrišča (točka 2).
2.	Župan nas prepričuje, daje igrišče namenjeno predvsem okoliški mladini (iz novega delà Trzina torej), za katere je neprimerno, da bi se vozili igrat na igrišče pri šoli. Dobro. Tu se lahko strinjamo. Vendar po isti logiki sklepam, da se tudi mladina iz starega Trzina ne bo vozila igrat na "naše" . Zakaj je torej predviden motoriziran dostop do igrišča? Vsak, ki prihaja na športno udejstvovanje iz bližnje okolice, bo kratko pot zlahka zmogel peš ali s kolesom. Izgleda, kot daje v igri širša gostinska in morda še kakšna dejavnost. Za nameček je motoriziran dostop predviden po najdaljši možni poti skozi najbolj gosto naseljeni del Mlak in bo obremenil ulice, ki so izredno nevarne za otroke. Prešernova ulica je brez pločnika (!), Mlakarjeva pa ga ima samo na eni strani (zanemarimo sedaj, daje zaparkiran z avtomobili). Dostop do pločnika je torej vedno preko Mlakarjeve ulice! Dodatno obremenjevati te ulice je maksimalno neodgovorno dejanje! Ne vem, kako bo lahko gospod župan še pogledal v oči krajanom, ko brezobzirno ogroža varnost njihovih otrok.
3.	Dějstvo je, da se bo za prebivalce športnemu parku bližnjih ulic, če bo uresničena izgradnja parka po trenutnem náčrtu, kvaliteta življenja bistveno poslabšala. Izgubili bomo svoj mir in pogled na zelenje, po katerega smo pravzaprav prišli v Trzin. In se bili pripravljeni dolga leta po cele ure voziti iz službe po stari magistralki iz Ljubljane. Ko smo z gospodom županom poskušali doseči, da bi se igrišča za nekaj deset metrov odmaknila od naselja, je nastopal z argumentom, da so tudi igrišča v mestu povsod v neposredni bližini stano-vanjskih hiš. Hm, včasih podvomim o tem, daje naš župan vrhunski politik. Ja seveda, kje pa naj bodo igrišča v mestu, če ne v bližini hiš. Ena od značilnosti mest je, da so hiše blizu druga druge. Ker ni prostora, jih zidajo celo v nadstropja. Definicija mestaje, daje to strnjeno naselje hiš ... Šalo na stran. Se v mestih, če je le mogoče, igrišča postavijo v kak zeleni kompleks (npr. Tivoli, Kodeljevo, stadion Ljubljana v Siški itd.). Je prijetnejše za športnike in stanovalce. Ne spomnim se, da bi bil sredi Rožne doline ali Murgel ali ka-kega podobnega naselja kakšno športno igrišče. Z ogromni-mi asfaltnimi površinami. Lepo prosim ! Trzin bo glede tega res edinstven. Prebivalci Trzina bežimo iz mesta v zelenje, v bližino narave, lokalna oblast pa se na vse načine trudi pri-
čarati nam mestno okolje. Kar se mene tiče, bi potem raje ostal v Ljubljani in si prihranil vožnjo.
Kar najbolj boli pri vsej stvari, paje način, kako gospod župan reagira na izražene interese drugače mislečih občanov. Kultura demokratičnega dialoga. Glede s strani župana (občine) predlaga-ne izvedbe športnega parka so bila s strani občanov izražena mnoga negativna mnenja. Napisana v pismih v Odsevu in v us-trezni knjigi pri javni razgrnitvi načrta ter nedvomno većinsko izražena na javnih tribunah v sklopu javne razprave. Zbrani so bili celo podpisi preko 130 občanov, ki so bili jasno proti župano-vem konceptu športnega parka. Resnici na ljubo je treba priznati, daje pod pritiskom g. župan popustil in zmanjšal prvotni obseg večnamenskega spremljevalnega objekta in število parkirnih mest pri njem. Predviden je bil tudi 2m visok protihrupni nasip. To pa je tudi vse! Náčrt je v svojem bistvu ostal tak, kot je bil, in se ni približal zahtevam občanov. In kljub temu, da se prebivalci Mlak še vedno ne strinjamo z načrtom, je demokratične procedure konec, saj je náčrt potrjen v občinskem svetu. Vsi protesti občanov so bob ob stěno. Izražena večinska volja prizadetih je okrasek demokracije. G. Županje predstavnike nezadovoljnih sicer sprejel v svoji pisarni. In? Nič! Gladko je zavrnil vse zahteve, tudi naj-manjše modifikacije načrta. Na našo minimalno željo, da se vsaj rokometno igrišče izvede kot travnato (na njem se itak igra nogomet) je dejal, da se mora glede izvedljivosti tega posvetovati z projektantom. Zgodbe od tu dalje ne bom pravil, ker bi želel, da se stvari vrnejo tja, kjer bo lahko gospod župan ohranil svoje dostojanstvo in politično verodostojnost.
Težko je vedeti, koliko tako dostojanstvo in politična verodostojnost pomeni gospodu Peršaku. Dejsto je, daju ne potřebuje za županovanje v Trzinu. Volitve je dobil zlahka in jih bo nemara še enkrat. Za legálnost izvedbe športnega parka bo verjetno znal po-skrbeti. Ali paje taka izvedba parka legitimna, je drugo vprašan-je, ki ga v tem trenutku očitno ne zanima. S svojo vestjo in politično vestjo bo, kot kaže, opravil brez težav. Se pa nelegitimno in nedemokratično ravnanje lahko še zelo maš-čuje, predvsem pri vračanju v »veliko« politiko. Spomnimo se samo primera dr. Puhariča (kandidat za ustavnega sodnika). Politični nasprotniki znajo kakšno »malo« oholost v pojmovanju demokracije še kako izkoristiti.
Matjaž SERAŽIN
Prešernova 48
TRZIN
P.S.
Vse tole je napisano z enim samim namenom: da se vrnemo k demokratičnemu dialogu, preden bo prepozno za zeleni in demokratični Trzin.
Testenova 69,1234 Mongoš Tel. 723-02-70, fax 723-02-75 GSM 040/730-275 e-mail: elshop@siol.net http://www.elshop-sp.si
SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA
avtomatska vrata
z DALJINSKIM ÛDPIRANJEW
Cniwfond
garažna in industrijska vrata, nakladalne ploščadi
PRIPOMBA
Pripomba na vest, objavljeno v Odsevu št. 4, april 2003, str. 24, z naslovom Brv so le řešili
Morda trzinski "pobalini" ne bi čutili tolikšne potrebe po objes-tnosti, če bi se jih Ijudje, ki so njihovi vzorniki (starši, sosedje, učitelji), kdaj zares potrudili slišati in razumeti (in ne le deliti nasvete staršem o tem, kako naj bi se "ta zadnje" njihovih otrok kot lučke svetile zaradi izpraševanja).
Lepo vas pozdravljam, Romana Potočnik


40
o osev
Otroško igrišče
Spoštovani g. župan Tone Peršak, občinski svetniki ter časopis Odsev
Želim vam sporočiti, da najina hiša meji na edino vsem dostopno otroško igrišče v naselju, ki pa ni niti slučajno urejeno, kot bi moralo biti.
V osmih letih in pol sem sama vsako leto pokosila igrišče vsaj 6 do 8 krat. Smetnjak praznim redno sama, ker bi drugače zelo smrdělo. Ne vem, zakaj Komunalno podjetje PRODNIK d.o.o. tega ne delà? Sama stalno kupujem plastične vrečke za odpadke in praznim smetnjak, če tega ne bi počela, bi imela poleg hiše čisto navaden svinjak. Žal je veliko mlajših ljudi močno nevzgojenih, kar je seveda posledica ignorantskih staršev.
Na igrišče vsak dan pride veliko mladih marnic z otroškimi vo-zički in zelo majhnimi otroki. V zadnjem mesecu pa samo še zmajujejo z glavami, ker je igrišče močno zaraščeno in zelo nedo-stopno. Zgodba se ponavlja vsako leto, če pačjaz, včasih pa tudi moji sosedi, ne uredimo zadeve.
Predlagani sledeče: Ker komunalne storitve občinskih javnih po-vršin ne funkcionirajo in ker imam sama pogled v rastočo travo na igrišču, se prostovoljno javim, da bom poskrbela, da bo igrišče vedno urejeno. V vsakem primeru skrbim zanj, ker bi bilo drugače nevzdržno.
Verjetno za košnjo in urejanje občina nekomu plačuje nadomesti-lo, katero bi v tem primeru pripadalo meni. Denamo nadomestilo za košnjo in skrb za čistočo na otroškem igrišču, ki bi mi pripadalo za opravljeno delo, naj se nakaže v občinski fond za pomoč revnejšim otrokom oziroma v fond za sociálno ogrožene sokraja-ne. Če takega fonda občina Trzin nima, potem naj se sredstva nakažejo Turističnemu društvu Trzin.
S sprejemom mojega predloga bi bili vsi bolj zadovoljni.
Sedaj pa še vprašanje glede načrtovane pozidave zelenega igriš-ča!
Izid ankete prebivalcev Reboljeve, Prcšernove in Mlakarjeve ulice je bil : 80 % ZA, 7 % NE VEM in 12 % PROTI, torej otroško igrišče ostane, kar pomeni, da tu ne bi smelo biti nobene gradnje in bi občina pač morala skrbeti za čistočo javne površine. Glede pozidave igrišča (če je bil predlog umaknjen iz načrta PUP-a glede na tako visoko izraženo voljo ljudi, ki stanujemo tu in imamo edini pravico odločati o svojem bivanjskem okolju, a ne?) bi želela pridobiti vaš pritrdilen odgovor. Žal sem bila v lanskem letu močno angažirana v službi, in se nisem uspela seznaniti z načr-tom spremembe PUP-a, sem pa močno prepričana, da ste upoštevali voljo ljudi, saj živimo v demokraciji, kajne? Če od vas odgovora ne bom pridobila, se bom obrnila na Ministrstvo za okolje in prostor in pri njih poskusila pridobiti podatke o PUP-u, kije bil, mimogrede, izredno nestro-kovno pripravljen. Po pogovoru z Ano Ku-čan, ki je kot docentka fakultete vodila projekt študentske delavnice na temo "Problem parkiranja v Trzinu", mije bilo z njene strani zagotovljeno, daje bila to samo študentská delavnica, kar pomeni, da so se študenti učili, ob tem pa seveda naredili 150 risb, kako si zamišljajo rešitev problema parkiranja v
naselju Trzin. V primeru Studentskih risb ne moremo govoriti o "STROKOVNI PODLAGI" Biotehniške fakultete - katedra Krajinska arhitektura, katera je navedena v prvotném PUP-u. To pač ni argument. Podpisa profesorja, ki bi "stal" za to strokovno pod-lago, kije omenjena v PUP-u, nisem uspela "najti", prof. Ogrin se je od tega problema "močno ogradil".
Tako, to je to. Jaz sem s svoje strani ponudila dobro voljo, pa čeprav sem močno zaposlena oseba - za lepo okolje in prijetno so-bivanje se mora vedno najti čas, kajne?
MOJ NAMIG, PREDLOG za vas, občinske svetnike in seveda urednika Odseva!
Kar se tiče problema parkiranja (vsevprek in vsepovsod pred last-no spainico), še vedno pogrešam kakšno akcijo s strani občine. Kakšni letaki, osveščanje, plakati?
Kdaj boste začeli delati na tem, da bi se začelo spreminjati javno mnenje in da bo začel ignorantski in asocialen odnos določenih ljudi do ostalih krajanov veljati kot družbeno nepřiznáno obnašanje? POIZKUSITE S KAKŠNO TAKO AKCIJO! Ljudi bo vedno več in počasi bo potrebno začeti razmišljati, da se bomo morali vsi malo potruditi, postati obzirnejši drug z drugim, da bomo imeli vsi skupaj znosno življenje. Poskusite najprej s prevzgojo, preden se uniči še tisto malo zelenja, ki gaje ostalo znotraj naselja! Mislim, da bi bilo to tudi najceneje, verjetno pa naj težje.
Tudi glede teh akcij sem pripravljena kaj storiti. Tak izziv ne bi smel biti problem, glede na to, da ste se predhodno lotili celega PROTINATO projekta, g. župan?
Če občinski svetniki nimajo e-naslova, jim prosim moje pismo posredujte vi.
Tako, g. župan Tone Peršak, beseda je vaša, hvala za vaš odgovor.
Andreja Mušič Reboljeva 15 Trzin
Mimogrede, če drugi teden do četrtka ne pridejo pokosit trave na igrišču, jo bom jaz!!!
ŽAL SEM UGOTOVILA, DA SVETNIKI NIMAJO SVOJE E-POŠTE! PROSIM VAS, DA JIM VI ODSTOPITE SVOJO.
IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE
(april 2003)
POLICIJA SVETUJE
Na območju policijske postaje Domžale narašča Slevilo vlomov v vozila, zato voznikom svetujemo, da ob zapustitvi le tega zakle-nejo, preverijo zaprtost šip in na vidnih mestih naj ne puščajo vrednejših predmetov (oblačila, torbice, mobilne telefone, denar-nice, razne dokumente itn.) Prav tako naj vozniki, ki imajo v vozilu vgrajen avtoradio s snemljivo ploščico, le-to, ko zapustijo vozilo, snamejo. Storilci vlomov in tatvin iz vozil se za svoje podvige odločajo po predhodnem pregledu notranjosti vozil. Poletje je tudi čas, ko na delo pridejo tatovi koles, koles z motor-jem in motornih koles. Doma preverite, ali hranite račun kolesa ali kak drug dokument, na katerem so indentilikacijske Stevilke predmetov. Če tega nimate, preglejte svoje predmete (kolo, akustične naprave, mobilni telefon...) in si izpišite njihove serijske Stevilke, saj je to lahko policistom pri ugotavljanju ukradenih predmetov v veliko pomoč.
Sami lahko največ prispevate k varnosti svojega premoženja! Policisti PP Domžale
Policisti PP Domžale so v aprilu 2003 posredovali pri zagotavljanju prometne in javne varnosti ter ob pojavih kriminalitete. Prometna varnost
Obravnavali so dve prometni nesreči, v katerih je nastala gmotna škoda. Vzroka za nesreči sta bila enkrat nepravilno prehitevanje, enkrat pa nepravilen premik z vozilom. Javna varnost
Zaradi kršitve javnega reda in miru so morali policisti posredovati dvakrat. F.nkrat so posredovali na javnem kraju, enkrat pa v zasebnem prostoru; slednjega kršitelja so pridržali na PP. Kriminaliteta
Policisti so obravnavali 17 kaznivih dejan, od tega 7 tatvin, 3 poškodo-vanja tujih stvari, en vlom v hišo, dva vloma v vozilo, eno ponarejanjc denarja in eno tatvino osebnega avtomobila.
Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih oz. o pojavu sumljivih oseb, naj informacijo sporočijo na PP Domžale, tel. št.: 724-65-80 ali na anonimen brezplačni telefon 080 1200.
Policisti PP Domžale
V TRGOVINI ŽELII0 0B JUBILEJU RAZVESELITI STBANKE
Cas pa res hitro teče! Zdi se, da je bilo še pred kratkim, ko so na Kid-ričevi cesti, tam, kjer je cela vrsta lokalčkov, odprli prijetno urejeno trgovino z modno konfekcijo Naomi, pa nas je lastnica lokala Duška Obermajer presenetila z novico, da trgovina Naomi letos praznuje svoj deseti rojstni dan, in bi želela jubilej obeležiti tako, da bi se tega lahko razveselile tudi stranke.
V trgovini Naomi bodo tako kupci v poletnem času lahko kupovali ce-neje, z jubilejním popustom. Znižanje cen bo od 10 do 30 %, s popustom pa bo mogoče kupovati že od 2. junija naprej. Ker bo kasneje začel veljati še sezonski popust, bo v trgovini Naomi tako rekoč vso poletno sezono mogoče izbirati med konfekcijskimi izdelki po privlačnih cenah. Lahko rečemo, daje to res prijazna poteza trgovine in po njej bi se lahko zgledovali tudi drugi.
Lastnica trgovinice ga. Obermajer pa pravi, da je v desetih letih med Trzinci, in predvsem Trzinkami, dobila kar nekaj stalnih strank in tudi prijateljic. Pravi, daje vesela, da seje odločila za lokalček na Kidričevi ulici, saj seje trgovinica v Trzinu dobro -přijela-. Njene stranke, med katerimi jih je največ iz Trzina, so prijazne in ima z njimi dobre odnose. Ga. Obermajer svojim stránkám večkrat naredi kakšno drobno uslugo, prisluhne njihovim željam in naroči tudi takšne modele, ki si jih stranke posebej zaželijo. Nekatere zahteve kupčev lahko izpolni tudi zato, ker ima trgovina Naomi tudi šivalnico - popravljalnico, to pomeni, da stránkám lahko v skladu z njihovimi željami ali potřebami popravijo kupljena oblačila.
Za marsikoga je prikladno, da je v trgovini Naomi tudi odvzemno mesto oz. zbiralnica za čistilnico in pralnico Usluga. Čistilnica opravlja kemieno čišćenje vseh tekstilnih izdelkov, pranje in likanje posteljnine in zaves, čišćenje usnjenih izdelkov, ob tem pa lahko poskrbi še za globinsko čišćenje lamelnih zaves. preprog vseh vrst in velikosti, lahko pa tudi impregnirajo vsa vrhnja in športna oblačila. Ko se ga. Obermajer ozira nazaj na prehojeno pot, je zadovoljna, saj ji je uspelo pridobiti sloves dobre trgovine z modno žensko konfekcijo. Stranke ji zaupajo, saj vedo, da v trgovini lahko dobijo lepa in kakovostna oblačila za vse priložnosti. Na razpolago je kompletna ženska konfekcija, od bluz, majic, oblek, kril, dolgih in kratkih hlač, do različnih modnih dodatkov. Prav zdaj je v Naomi zelo pestrá izbira lažjih poletnih oblačil. Med takšnimi lahkimi oblačili različnih barv in ma-terialov stranke lahko prav gotovo najdejo sebi primerne modele, v katerih se bodo dobro počutile. Zelo zanimivje na primer športni program, v katerem je mogoče najti primerna oblačila za najrazličnejše poletne športne dejavnosti pa tudi za druge sproščene priložnosti v času počitnic. V trgovini Naomi si prizade-vajo, da bi zadovoljili kar najširšemu krogu strank, zato imajo na zalogi vedno tudi različne številke prodajnih modelov, tako da kaj primernega zase lahko najdejo tudi tište stranke, ki se po postavi niso pripravljene kosati z manekenkami.
V desetih letih seje trgovina Naomi specializirala za žensko konfekcijo. V prvem obdobju je namreč ponu-jala tudi otroška in moška oblačila, vendar so kasneje to opustili in še obogatili ponudbo ženskih oblačil. V desetih letih se je res marsikaj spremenilo. Ga. Obermajerjeva pravi, da je žalostna, ko vidi, da so nekateri sosednji lokalčki usahnili, da so lastniki svojo dejavnost zaradi boljšega zaslužka preselili drugam ali pa lokalčke preprosto prodali drugim. Prej je bilo za Naomi ugodno, da so bili v blizini lokalčki, v katere so ženske hodile k masaži in negovanju telesa, v drogerijo itn, saj so se takrat pogosto pomudile tudi med policami trgovinice Naomi. Čeprav nekaterih od prejšnjih lokalov ni več, je trgovina Naomi ohranila svoje stranke in to ji daje jamstvo, da z večjim prepričanjem vstopa v svoje novo desetletje. Res je opaziti, da kupná moč prebivalcev pada, vendar je med Trzinci še vedno kar dosti takih, ki krize ne čutijo, v naselje pa se še naprej priseljujejo tudi novi prebivalci, morebitni kupci. Ga. Obermajerjeva pravi, da z zadovoljstvom opaža, da trzinske ženske in dekleta pazijo na kulturo oblačenja in da jim ni vseeno, kakšne se pojavljajo med Ijudmi. Prav to govori o omikanosti in kulturni ravni prebivalk naše občine. V trgovini Naomi so jim pri tem vedno pripravljeni pomagati, zato ponujajo blago resnično za vse priložnosti.
VftOČA ÔTf^AN
L^iyij s« mtù D^cúřjjjML© uirzqûgkq y m^summjm® mss^zi
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev. da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek, zato se s svojimi podatki obračajte nanjo (telit. 564 18 73) Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
25.	5. 10.00 PD Onger Trzin Zaključek "Rokovnjaškega pohoda" (Trojane - Limbarska gora - Trzin) v Trzinu
26.	5. 18.00 DPM Trzin	ZNATI PRISLUHNITI OTROKOM (predavanje: Lili Jazbec)
28.	5. 20.00 KUD F. Kotar Trzin SLAVNOSTNA OTVORITEV LINHARTOVEGA SREČANJA - nato: Loški oder (Škořja Loka): J.B.P. MoliTre: Improvizacije v Versaillesu - Scapinove zvijače
29.	5. 19.00 KUD F. Kotar Trzin Linhartovo srečanje: Teater Trotamora - TIM (Šentjakob v Rožu, Avstrija): Rainer Werner Fassbinder (Lope Felix de Vega): Goreča vas
29.	5. 22.00 KUD F. Kotar Trzin Linhartovo srečanje: KUD Gledališče Steps (Izola) - študentská skupina: Kletka (priredba drame August Strindberg: Gospodična Julija)
30.	5. 18.00 KUD F. Kotar Trzin Linhartovo srečanje: Gledališče Toneta Čufarja (Jesenice): Friedrich Durrenmatt: Portret planeta / Vaja za igralce
30. 5. 23.00 KUD F. Kotar Trzin Linhartovo srečanje: Lutkovno gledališče »Koruzno zrno« (Slovenska Bistrica) - lutkovna
skupina »Zrnica«: K. Zrnovič: Sencolucija 31.5. 16.00 KUD F. Kotar Trzin Linhartovo srečanje: Teater Pozitiv, plesno gledališka skupina DD Ivan Cankar (Ljubljana): Lej do luta! (samostojni avtorski projekt)
31.5.	20.00 KUD F. Kotar Trzin Linhartovo srečanje: Gledališka šola prve gimnazije (Maribor): Federico Garcia Lorca:
Dom Bernarde Albe -popredstavi -ploščadza kulturnim domom Trzin: KAR ČF.Š BRASS BAND (pihalno-tolkalni ansambel iz Trebnjega)
6.	6. 20.00 KUD F. Kotar Trzin Kekec /na smučišču v Dolgi dolini/
7.	6. 20.00 KUD F. Kotar Trzin Kekec /na smučišču v Dolgi dolini/
7.6. TD Trzin	V. TRADICIONALNI POHOD PO MEJAH OBČINE TRZIN
8.	6. 20.00 KUD F. Kotar Trzin Kekec /na smučišču v Dolgi dolini/
11.6.	20.00 KUD F. Kotar Trzin Kekec /na smučišču v Dolgi dolini/ 14. - 15.6. TD Trzin	Dneva glasbe
21.6. 17.00 TD Trzin	Mednarodni folklorni festival »I.ent pred Lentom«
21.6.	Občinska proslava ob dnevu državnosti
Maj MO PD Onger Trzin slap Orglice Junij MO PD Onger Trzin Kopitnik
NAPOVEDUJEMO:
Julij MO PD Onger Trzin »Spoznavna« tura pred mladinskim planinskim taborom (KamniŠko ali Kokrško sedlo) 29. 7. - 6. 8. MO PD Onger Trzin 17. mladinski planinski tabor za osnovnošolce »Drežnica 2003«
Obvestila:
>	Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek (Planinski krožek za osnovnošolce (razredna stopnja) vsako sredo od 15.00 do 16.00 (učilnica zemljepisa), srečanja za dijake in študente vsak drugi četrtek v mesecu od 20. do 22. ure v društveni kišiti). %flTsS0ZH94IMVnOSOlCe ipredmetn" s'°P"ja> s" obpetkih (17.00 - 19.00) v društveni hišici. Več informacij dobite pri TomaŽM
>	Žerjavčki vabijo vse, ki bi se jim radi pridružili, vsak ponedeljek ob 16. uri v Bar »Doza« (zraven pizzerije).
>	Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin obvešča svoje člane, da vsak četrtek ob 08.00 uri organizira pohodništvo. Pohodniki se zberejo ob navedeni uri pred Mercatorjem v Mlakah
>	Rekreacija ob sobotah v telovadnici OŠ Trzin: košarka 15:00
nogomet 16:30.
>	333jb'k" /VZy< VS"k IOrCk °b 2000 "" '" čelrtek "b l9-00 "" v telovadnici OŠ Trzin (informacije: Andreja, tel.šL 041/748 -
^^ Ugodni plačilni pogoji za vsakogar!
<J)lui - qnjmfr it z njùn!
SIP ~J]
NA VRTNARIJI VAM ZA VAŠA CVETOČA OKNA, BALKONE IN VRTOVE NUDIMO:
Hjffre pelargonije, bršljanke, Imtmsurfinije, vodenke, obešanke ^^Kfrukturne rast/ine in enoletnice HÉ/ 'nasadimo tudi vaša cvetlična korita ^^HpSfor/fe sami z našo mešanico zemlje ^BmffitCe in zelenjave
/ 723 09 00 www.hp-commerce.si
Čistilni servis
Depala vas d.o.o.
Depala vas 5, Domžale
Tel.: 01/ 72 41 657. 041/ 695 339.01/ 72 42 489
Čistimo: • vse vrste oblaćil. tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrsle zaves (tuđi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Pridemo na dom. po dogovoru lahko tudi ob vikendih in prazmkih. Cistilni servis imamo v Depali vasl tik ob cesti z velikim parkirišćem Odprto imamo vsak dan od 7h do I9h. ob sobotah od 8h do I3h.
Cistiln. servis
Nudimo Vam celotne storitve pri izvedbi ogrevanja na plin:
-	izdelavo projektne dokumentacije notranjih plinskih instalacij.
-	ogled objekta in izdelava predračuna brezplačno,
-	nájem plinohrama v kolikor ni zemeljskega plina,
-	pridobiiev soglasij,
-	izdelava notranjih plinskih inastalacij,
-	dobavo in montažo plinskih peći,
-	dobavo in montažo radiatorjev po izbiri strank,
-	sanacijo dimnika (s soglasjem) v kolikor je potrebna,
-	pooblaščen servis Junkers.
RENAULT AVTO SET d.o.o.
•mjomelj 28, Domžale
Delovni čas: SALON: SERVIS: SOBOTA:
od 8. do 18. ure od 8. do 17. ure od 8. do 13. ure
Prodaja vozil:
Servis:
Nadomestni deli: Fax: e-mail:
Iomaz.setnikar.avtoset@dealcr.renaulLsi
01/56 27 111 041/648 166 01/56 27 333 01/56 27 222 01/56 27 444
Loren Line
POPOLNA TOPLOTNA TEHNIKA
Plinski center Ljubljana
Verovškova 70, Ljubljana, tel.: 01/565 86 30, 01/566 16 12
ZAPELIITE SE S HLADNIM VOZILOM NA POČITNICE!
BONBON
V mesecu maju pri nakupu novega clia klima brezplačno + dodatni popust 200.000 SIT!