tsSaJa vsak četrtek In pella 8 poštnino vred ali H Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 82 D, pol leta 16 D, •etrt leta 8 D. Izven Ju-Botlavije 56 D. Naročnina se pošlje na uprav-aiitvo »Slov. Gospodar- E* v Mariboru, Koroš-i cesta 5. List se do-jpešilja do odpovedi, «rečnina se plačuje v *prej. — Telefon inter-urban št 113. Posamezna številka stane 1-50 din. Poštnina plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništvo je v Marib», ru, Koroška cesta št, B. Rokopisi se rie vračajo, ©pravništvo sprejema ■aročnino, inscrate in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije s* poštnine proste. Čekovni račun poštnega Hrada Ljubljana 10.608. Telefon interurb. št. 118. 29. Številka. IÜARIBOR, dne 2. julija 1925, 59. letnik. Od Stefozarja Markoviča do flikole pašiča. 1875 — 1925. Letos spomladi je bila 50. obletnica smrti prvega srbskega ljudskega politika v zapadno evropejskem smislu Svetozarja Markoviča, začetnika narodnega gibanja, iz katerega je nastala radikalna stranka. Svetozar Markovič, rodom iz Jagodine v Srbiji, je študiral par let tehniko v Rusiji in se je navzel duha voditeljev ruskih delavcev in kmetov, ki so po vzoru angleških in nemških socijalistov ter tudi na svoje načine iskali pota in sredstva za odpor proti strašnemu ruskemu cnrizmu in za preporod ter za osamosvojitev ruskega delovnega ljudstva. Iz Rusije je šel v Švico, iz Švice se je pa vrnil domov, kjer je z največjo vnemo in požrtvovalnostjo začel protbujati in vzgajati srbsko kmetsko ljudstvo. Ker v Srbiji ni bilo veleposestništva, kakor na zapadu, je naperil Markovič vso moč mladega seljaškega pokreta proti slabi upravi, videč v njej največje zlo in jedro nesposobnosti, krivic in nasilja. Markovičev pokret je bil najodločnejše naperjen tudi proti centralizmu ter je zahteval razdelitev dežele na čisto samoupravne okraje. Glede srbskega in jugoslovanskega življa sploh je pa podal svoje mnenje v knjigi, Id raizmotriva o skupni, avtonomistično in federativno (zvezno) urejeni državi južnih Slovanov ne glede na obstoječe meje, ki jih ni postavil narod, ampak posamezni oblastniki. Radi tega mnenja so ga silno napadali in tudi preganjali tedanji srbski na-cijonalisti in oblastniki. Markovič je položil tudi temelje srbskim kmetskim zadrugam, po mestih pa delavskim stro kovnim organizacijam ter je osnoval na Balkanu prvo razredno delavsko glasilo pod imenom »Radnik« Navadna bolezen vnetih duševnih delavcev in siromašnih študentov — jetika — ga je pa uničila komaj 30 let starega, ostala so pa njegova dela, njegovi nauki in malo poslanstvo njegovega pokreta v beograjski skupščini je hitro naraščalo. Pašič — dedič Svetozarja Markoviča. Nauki navdušenega in požrtvovalnega Svetozarja Mar koviča so zavzeli velik razmah med srbskim narodom, iz male njegove skupine je nastala velika politična stranka, M je postala prav kmalu privlačljiva tudi za ljudi z manjšo požrtvovalnostjo, a zato z velikim pohlepom po dobička-nosni politiki. Ne dolgo po Markovičevi smrti je prišel na krmilo radikalne stranke Nikola Pašič, Markovičev vrst-«iik, ki je tudi nekaj let bival v Rusiji ter se učil od ruskih socijalistov. V kolikor je pokojni Markovič vodil politiko v navdušenju, z dušo in srčno krvjo, v toliko se je pa Pa-šč ravnal po razumu in po vsestranskem preračunavanju. Prvi začetniki pokreta s Svetozarjem Markovičem vred se v bojih za svobodo ljudstva niso strašili ne ječe in ne smrti ter so marsikaj storili brez pomislekov na posledice. Nasprotno je pa Pašič vsako stvar poprej najnatančnejše in najhlaanokrvnejše premislil ter se je za vsak korak in za vse slučaje tudi dobro pripravil glede posledic za svojo osebo. Ljudskemu ogorčenju proti nasilni vladi je sicer dajal duška, organiziral je celo upore, a pri tem je imel za svojo osebo vedno vse najvarnejše pripravljeno in zavarovano: ali prijatelje pri vladi in na dvoru, ali pa beg varno in pravočasno. Tudi te navade v mladih letih ni imel, da bi svojim tovarišem razložil in poveril svoje namene, naklepe in priprave. Ko so bili njegovi tovariši parfcrat pripeljani v ječo in niso vedeli, ali gredo v smrt ali pa bodo dolga leta zaprti, so mislili, da bodo v ječi že našli svojega voditelja Pašiča, a ta je bil že preko meje na Bolgarskem, kamor jo je umaknil po svojih pripravah, ne meneč se za usodo svojih tovarišev.- Večkrat so šle njegove priprave in njegovi računi celo tako daleč, da je, kakor nekaj samo ob sebi razumljivega, odgovornosti za svoja dela naprtil drugim. Ko je radikalna stranka postala vladna stranka, so seveda te Pašičeve navade samovolje zavzemale vedno večji razmah in so danes že do skrajnosti. Na vladi so radikali — kakor se danes najboljše vidi — postali prav kmalu ne samo zagovorniki, ampak izraziti predstavniki vsega tega, kar je nekdaj Svetozar Markovič tako odločno in vneto pobijal in proti čemur se je tudi osnovala radikalna stranka. V tej poli-ki je bil Pašič, nekdanji učenec ruskih revolucijonarjev, kakor doma in če so se mu stari tovariši postavili po robu, sklicujoč se na duh strankinega začetka ter na pravice, potrebe in zahteve ljudstva, jih je kratkomalo odrinil, ali od politike odžagal. Tako se je — kakor je vsem Jugoslovanom znano — zgodilo tudi s poštenim radikalskim prvakom Stojanom Protičem, k", je nosil težke okove v beograjski ječi, ko je bil Pašič na Bolgarskem lepo na varnem in se je začel že mirno pogajati s kraljem. Že v nekdanji Srbiji se je radikalna stranka pod vodstvom Pašiča tako spremenila, da bi se proti njej z vsemi silami boril Svetozar Markovič, če bi mogel vstati iz groba v tuji zemlji, kamor je šel iskat zdravja, a je našel smrt, ker je bilo že prepozno. V Jugoslaviji je Pašičeva samovoljna politika dosegla vrhunec» kar pa ni treba še posebej razlagati. Ko si danes razni srbski poli- tiki od radikalov, demokratov, zemljoradnikov, socialistov in komunistov lastijo od Markovičeve politične dedščine tudi njegovo ime, je do tega od vseh drugih najmanj upra vičeno vodstvo radikalne stranke. Še veliko slabši in pogubne jši kot nekdaj v mali Srbiji, bi izgledal danes Sveto-zarju Markoviču centralizem v veliki Jugoslaviji in ko bi proti njemu vstal, bi ga radikali takoj dali pod obznano in obsodili po zakonu o zaščiti države. Stari radikali iz dobe nekdanje prave narodne stranke izumirajo. Med najstarejšimi je danes Ljuba Jovanovič, ki pa že dolgo časa ne soglaša s Pašičem, vse drugo je pa mlado in tako se samovoljni politiki voditelja ne dela pravih zaprek. Poslanci, ki jih je stranka, odnosno njeno vodstvo, moralo vzeti iz kmetskega stanu, kažejo sicer cesto mnogo pravega ljudskega čuta, a gospoda v stranki jih uspešno preobrne ali pa pregoljufa, če je treba. Vsem | radikalnim poslancem in zaupnikom se venomer vbija v glavo, da »baja« Pašič vse zna, vse napravi, in vse ima ; ter da je to v popolnem redu in za Srbe najkoristnejše. Če ta nauk včasih tudi ne drži izven kluba, ko si radikalni kmetski poslanci upajo imeti svoje lastno mnenje ter so že parkrat tudi v skupščini soglašali s pravimi slovenskimi in hrvatskimi ljudskimi zastopniki, je pa v klubu upliv voditelja merodajen, da se večina že na migljaj pokori — vsem zahtevam, dočim se posamezni uklonejo pred grožnjo, da se jim ne bi zgodilo, kakor Protiču, Nastas Petroviču in drugim, ki so si upali dosledno slediti svojemu prepričanju. Pašič je star in bolan. Nikjer se sicer ne pove, koliko je pravzaprav star, a po vrstništvu s pokojnim Markovičem se da sklepati, da ima dobrih 80 let — torej visoko starost, ki tudi njemu ne prizanaša z vsemi svojimi nadlogami. Nekaj časa sem se že vsak dan piše in razmišlja o zdravstvenem stanju vladnega predsednika in šefa radikalne stranke Nikole Pašiča. Enkrat rečejo da je slabo, drugič, da je boljše, potem zopet slabše, zopet boljše, a ves ta čas in še od dalje poprej se stalno razmišlja in razpravlja o tem, kdo bo njegov naslednik, če se enkrat umakne iz političnega delovanja. Pri politikih, ki so vse sami vodili in vse sami držali v rokah, je vprašanje nasledstva res zelo važno in težavno. Nasledstveno vpiašanje — toliko pretreseno — ni niti malo rešeno. Ko je umiral Lenin, ki je vodil novo Rusijo, je najmanj pol sveta pričakovalo, da bo po njegovi smrti vsled pomanjkanja pravega nasledstva tudi nova Rusija propadla. To se pa ni zgodilo, ker je Lenin pravočasno poskrbel za večje število dobrih LISTEK. Zjodbe napoleonskega vojaka. f Francoski spisai Erckmann-Chatrian; preložil Al. B. 14. nadaljevanje. V sredi sem v smodnikovem dimu opazil polkovnika, faokatega moža na konju in s sabljo v roki, poleg njega pa prapor, ki je bil tako raztrgan, da je bil podoben samo še cunji, ki visi na drogu. Bolj zadaj na levi je na ovinku velike ceste prodirala sovražna kolona ter korakala proti Malemu Görschenu. Ta kolona se je hotela zagozditi povprek med naše in vas ter jim tako odrezati umikanje. A z nami vred se je bilo ®e vrnilo več sto razkropljenih vojakov in od vseh strani so vreli še drugi. Nekateri so se obračali vsakih petdeset korake v in streljali, drugi, ki so bili ramjeni, pa so se s te-9£avo pomikali naprej, da bi le prišli kamorkoli. Prodirali so v hiše, in ko se je kolona bližala čedalje bolj, se je iz vseh oken pričelo nanjo brzo streljanje. To jo je zadržalo, tem bolj, ker so obenem na desnem griču pričele nastopati divizije Brenjeja in Maršanda, katere nam je poslal na pomoč knez Moskovski. Pozneje smo zvedeli, da je šel maršal Ney sicer za eesarjem proti Lipskem, a ga je grmenje topov zvabilo nazaj. Tam so se torej Prusi ustavili in streljanje je prenehalo na obeh straneh. Naši štirikotniki in kolone so spletale na breg, nasproti Starsiedla in vse v vasi je pričelo zapuščati hiše ter se vračati k polku. Naš je bil pomešan med dva druga. Ko so se divizije ustavile pred Kajo s puško ob nogah, smo komaj našli drug drugega. Ko je bil prečitan poziv, se je izkazalo, da je od cele naše stot-nije ostalo samo dvainštirideset mož. Dobrega Fürsta in Legerja ni bilo več med nami, Cebedej, Klipfel in jaz pa »mo bili odnesli zdrave pete. Toda ni bilo še vsega konec. Prusi so vsled našega umikanja postali predrzni in prevzetni ter se znova pripravljali, da nas napadejo v Kaji. Dobili so velika ojače-nja. Ko sem to zapazil, sem si mislil, da je bil cesar za tako velikega vojskovodjo slabo pogodil, ko je krenil proti Lipskemu ter ,pustil, da so nas med tem napadli z armado, ki je štela več nego stotisoč mož. Baš ko smo se ravno nanovo urejali za divizijo Bre- , njéja, je naenkrat gor po hribu prihrumelo osemnajst tisoč starih vojakov pruske garde. Čake naših padlih tovarišev so zmagoslavno nosili nataknjene na bajonete. Obenem se je vnel boj tudi na levi, med Malim Görschenom in Starsiedlom. Ruska konjenica, katero smo bili zjutraj videli za Gruno, nas je hotela obiti, toda šesti armadni zbor neon je prišel za kritje, in mornariški polki so stali kot zi-| dovi. Vsa dolina je bila en sam oblak prahu in dima, iz katerega so lesketale čelade, oklepi in sulice na tisoče. Mi smo se umikali čedalje bolj, naenkrat pa je nekaj završalo mimo nas kakor vihar: bil je maršal Ney, ki je bil prišel v diru s svojim generalnim štabom. Še nikdar nisem videl takega obraza: iskre so mu švigale iz oči in nozdrvi so mu trepetale od jeze. Kot bi mignil, je premeri celo črto ter stal pred fronto naših kolon. Vse je šlo za njim, kakor gnano od nepremagljive sile: namesto da bi se umikali, je vse šlo Prusom nasproti. V desetih minutah je bilo vse v ognju. A sovražnik je stal trdno. Mislil je, da je že zmagal in zmage ni hotel izpustiti, tembolj, ker je nprestano dobival ojačenja in smo bili mi že Utrujeni od peturnega boja. Naš bataljon je bil sedaj v drugi črti in krogle so letale čez naše glave. Dosti bolj pa mi je trgal živce hrup karteč: žvižgalo je kalkor grozna godba, ki se je slišala od daleč Kljub temu smo med kričanjem, poveljevanjem ter streljanjem iz pušk pričeli zopet marširati navzdol in prve naše divizije so zopet vdrle v Mali Görschen. Tam se je boril mož proti možu: na široki vaški cesti ni bilo videti drugega kot dvignjena puškina kopita in generale na konjih, ki so vihteli sablje kot navadni vojaki. To je trajalo nekaj minut in v naših vrstah se je že govorilo: »Dobro kaže! . . . prodiramo!« Ko pa so na pruski sitrani prišle nove čete, smo bili prisiljeni, da sm. se umaknili že drugič, sedaj pa tako hitro, da so nekateri oddelki zbežali prav v vas Kajo. Vas je stala na griču i. je bila zadnja tostran velike ceste proti Lützenu. Imela j. dve dolgi vrsti hiš, ki so bile ločene druga od druge z majhnimi vrtovi, hlevi in ulnjaki. Ako bi sovražnik tv Kajl pritiskal na nas, bi bila armada razdeljena v dva dela. Med tekom sem se spomnil besed gospoda Guldena: »Ako nesreča hoče, da nas zavezniki premagajo, se bodo v naši deželi maščevali za vse, kar smo jim mi storili v desetih letih.« Prepričan sem bil, da je bitka izgubljena, kajti celo maršal Ney se je umikal z ostalimi sredi štiri-kotnika, vojaki pa so odnašali ranjene častnike na nosi-lih, napravljenih iz skupaj zvezanih pušk. Vse se je bilo obrnilo na slabo. Jaz sem na desni strani vasi prišel v Kajo, plezajoč čez žive meje in skakajoč čez plotove, ki so mejili vrtove. Baš sem hotel zaviti okrog skednja, ko sem na vrhu nasprotnega griča ugledal kakih petdeset častnikov. Nekoliko dalje za njimi so topniška krdela dirjala semkaj po lipski cesti. Zaradi tega sem pogledal natančneje in sem spoznal cesarja, ki je jahal nekoliko pred drugimi: sedel je na svojem belcu kot v naslonjaču. Prav dobro sem ga videl: nepremično je skozi daljnogled opazoval spodaj divjajočo bitko. Ta prizor me je tako navdušil, da sem na ves glas zaklical: »Živ i o cesar!« Potem sem skozi prehod med dvema starima hišama tekel po glavni vaški cesti. Bil sem med prvimi in sem še lahko videl, kako so vaščani, moški, ženske in otroci, drli v kleti. Ko sem pozneje pripovedoval vse to, mi je marsikdo očital, da sem bežal tako hitro, jaz pa sem jim odgovoril, da se je pač tudi lahko umaknil Jože Bertha, ako se je umaknil celo Mihael Ney. Klipfel, Cebedej, seržant Pinto in vsi drugi, ki sem jih poznal od stotnije, so bili še zunaj. Bojni hrum je bil tako grozen, da ga ni mogoče opisati. Dim se je valil preko streh, opeka je padala z njih na cesto, krogle pa so podirale zidove ali pa z groznim pokanjem lomile tramove. Obenem so od vseh strani drli v vas naši vojaki po ulicah, čet meje in plotove na vrtih. Vs»k hip se je kdo r Btnm 2. »SLOVENSKI GOSPODAR.« 2. julija 1925. in vrednih naslednikov. Svoje ideje je Lenin podajal in vglabljal z govorom in pismom in tako nasledstveno vprašanje sovjetski Rusiji ni prizadelo niti najmanjšega udarca. Pašič pa vse sam zna in ima vse sam v svojih rokah in tako je nasledstveno vprašanje za radikale najtežja stvar. Za samostojno predsedništvo stranke po načinu Pašiča bi bilo toliko tekmecev, da ne bi bilo tekme ne konca in ne kraja, če bi se pa za vodstvo stranke volili in postavljali veččlanski odbori, pa tudi to ne bi zaleglo, ker ni nihče od Pašiča uveden v razne posle in ker Pašič nikomur ne bo mogel zapustiti svojega vpliva. ! Edino, česar se bodo radikali oklenili, bo pod njegovim vodstvom priučena in uveljavljena navada čakanja in odlašanja. Težave, spori in boji v vodstvu stranke se bodo prikrivali, voditelji si bodo mislili »ima vremena«, da se pobotamo, številnim pristašem bodo pa složno pravili: »Čakajte, čakajte, kakor ste doslej navajeni!« Prej ali slej pa pridejo zopet volitve in ob tej priliki prenehajo vse u-godnosti čakanja in odlaganja. Celo Pašič sam ima pri vsakih volitvah velika sitnosti s silno množico kandidatov, a ker mu je končno vseeno, ali pride v njegov klub in pod njegov vpliv Jovo ali Laza, mirno prepusti, da se ti kandidati prepirajo med seboj ter nastopajo vsak s svojo volilno listo. Ko pa Pašič enkrat ne bo več vodil velike radikalne stranke, bodo pa volitve na vsak način pravi vihar, blisk in grom za to veliko politično stavbo. Razna zna menja kažejo, da se bo en del radikalov tedaj povrnil v Svetozar Markovičevo dobo in da bodeta iz radikalne stranke nastala dva tabora: gosposki in kmetski. D'#n neprijafelfa. Na eni strani Pivko — na drugi Pucelj. Beograd, koncem junija. ' To sta dva junaka, ki znata zavijati resnico! Pivko je celo še tako drzen, da se na shodili norčuje iz slovenskih davkoplačevalcev. Pucelj pa, ki je sedaj tudi v opoziciji, in ve, kako odločno se Jugoslovanski klub bori proti vedno višjim davkom, namenoma borbo proti krivici razlaga drugače nego v istini je. Poglejmo, kako se ta dva gospoda obnašata! ! Dr. Pivko! Mož je s pomočjo učiteljske agitacije dobil tudi nekaj glasov kmetskih davkoplačevalcev. Se- j daj pa vi, kmetski volilci poglejte, kako se iz vas norčuje! Dne 31. marca je Pivko glasoval za nove davke in za zvišanje starih. To stoji kakor amen v Očenašu. Dne 13. junija je isti Pivko v parlamentu glasoval proti Ve-smjakovemu ,p[redlogu za znižanje dohodnine in za ; znižanje taks. On tega niti ne taji. Pivko mora tako glasovati, ker stoji njegova stranka na stališču, da še Slovenija ni preveč obdavčena! Saj je »Jutro« pisalo tako! j Pivko pa pride sedaj in na shodu samostojnih demokratov v Mariboru, 20. junija govori, da so predlogi poslancev Slovenske ljudske stranke za znižanje davkov, za zboljšanje žalostnih razmer »navaden humbug m goljufija«. Pivko si drzne reči, da hoče »samo dokazati, kako globoko so padli slovenski klerikalci«, ker se brigajo za Slovenijo. Kaj takega more izgovoriti samo človek, ki mu je blagor ljudstva deveta briga. Vprašam: Ali je to šala, če naši poslanci obsojajo politiko Pašič-Pribičevičeve vlade; če obsojajo, govorijo in glasujejo proti povečanju davkov; obrnil ter ustrelil. Pomešani so bili od vseh polkov, brez j čak, razJhrgani, s krvjo oškropljeni in razljučeni. Še danes, po toliko letih, jih vidim pred sabo: bili so sami otroci, od petnajst do dvajset let stari in vsi še brez brk. Zdaj so Prusi pod vodstvom starih častnikov, ki so venomer kričali: »Naprej! Naprej!«, navalili na nas kakor j čreda volkov, ki skačejo drug drugemu na hrbet, da hi- i treje pridejo naprej. Nas dvajset do trideset mož pa je i izza skednja nasproti vrtu, v katerem je stal majhen ulnjak i in visoke, cvetoče črešnje, pričelo z brzostrelbo na te lopove, ki so hoteli niže doli poskakati preko nizkega zidu i in osvojiti vas. \ Ne vem, koliko izmed njih je zopet popadalo nazaj med druge, komaj da so prilezli na zid, a na njih mesto so vedno znova prihajali drugi. Na stotine "krogel nam ie žvižgalo ckrog ušes ter se sploščevalo ob zidu, apno je ( padalo s sten, slama je visela s prečnih brun, velika vrata 1 na levi so bila čisto preluknjana od krogel, mi pa smo bili za skednjem nabili puške ter skakali zdaj naprej zdaj nazaj ter sifteljali v gruče. To je trajalo toliko časa. kolikor ga je bilo treba, da simo namerili in izprožtli, a vendar jih je že kakih šest z obrazom proti tlom padlo na oglu «kednja. A bili smo tako razljučeni, da se niti zmenili nismo za to. Ko sem desetikrat skočil naprej, mi je med tem, ko sem pomeril, puška padla iz rok. Pripognil sem se, da bi jo pobral, pri tem pa sem padel čez njo — dobil sem kroglo v levo ramo. Kri mi je lila po prsih kot topla voda. Skušal sem vstati, a nisem mogel drugega, kakor da sem se naslonil ob zid. Zdaj mi je tekla kri do stegen in spomnil sem se, da moram takoj umreti, in mraz me je stresel. Tovariši so še vedno streljali preko moje glave, Prusi pa so Odgovarjali brez prestanka. Ker sem se bal, da bi me druga krogla popolnoma ne ubila, sem se z desno roko, da bi prišel naprej, s tako močjo oprijel ogla, da sem padel v jarek, po katerem je tekla voda s ceste na vrt. Moja leva roka je bila težka kot svinec, v glavi se mi je vrtelo; sicer sem še vedno slišal pokanje pušk, toda le kakor v sanjah. To je gotovo trajalo dalje časa. ko vendar že vsakdo ve, kako dobro vplivajo »TORO« prsne karamele na le proti kašlju, nego tudi proti pre-hlajenju, hripavosti, katarju ter na prebavo. Prepotreb-ne so za hriboiasce, bolnike, otroke. S 3 D si prihranite marsikdaj zdravnika. »TORO« dobite pri vsakem trgovcu ali lekarni. če predlagajo ,da se morajo davki znižati; če obsojajo korupcijo, to je strašno razmetavanje in zapravljanje davčnega denarja; če zahtevajo varčevanje v državnem gospodarstvu; če govorijo za znižanje vojaštva in izdatkov za armado; če zahtevajo samostojnost Slovenije; če se z vso odločnostjo protivijo brezverskemu šolskemu zakonu; če zahtevajo za naše kraje krščansko šolo; če naši poslanci ne božajo z mehkimi rokavicami ne Pašiča, ne Pribičeviča, ne Žerjava, ne Pivka, ampak z vso odločnostjo, z glasno besedo in če treba s pestjo ugovarjajo proti krivicam, ki se godijo našemu ljudstvu? In če se potegujejo naši za pravice invalidov in drugih revežev? Ali jr to šala, humbug in goljufija? Ali s tem pada ugled Slovencev, če nočemo biti podlaga peti naših protivnikov! Pivko, Pivko, daleč si padel, da upaš celo javno smešiti pravice slovenskega ljudstva! Sedaj pa Pucelj! V svojem »Kmetijskem listu«, ki bo kmalu zmrznil — sredi poletja — piše, da bi bili »klerikalci«, ko so bili na vladi, lahko znižali dohodnino in se tako tudi on norčuje iz Vesenjakovega predloga za znižanje dohodnine. Pucelj jc bil celi dve leti kraljevski minister zraven Pašiča, a ne enega davka ni znižal. Za časa njegovega ministrovanja se je zvišal zemljiški in drugi davki. — Zakaj se ni Pucelj tedaj usmilil ubogega slovenskega kmeta! Kje je bilo tedaj njegovo samostojno srce? Pri Pašiču! Ni si upal nič storiti za Slovenijo! Res pa je, da so v jeseni leta 1924 naši poslanci in ministri pripravljali predlog zakona o pravičnem izenačenju davkov. Tako bi se Slovenijo razbremenilo. Ko bi naj ta predlog in drugi koristni predlogi prišli pred parlament, pa so »visoki gospodje« našo vlado vrgli. Kateri so tisti visoki, vemo vsi. Tudi Puclju je to znano. To sem napisal, da vidite slovenski davkoplačevalci kaki hinavci in vaši neprijatlji so samostalni demokrati in samostojneži. Ljudstvo jih predobro pozna, zato jim tudi laž in hinavstvo ne bo prav nič koristilo! Ko sem zopet odprl oči, se je že noičilo in Rusi so , šli v teku mimo po ulici. Cela vas jih je bila že polna V vrtu meni nasproti je bil star general, gologlav in belolas j na velikem rjavcu. Z rezkim glasom je ukazoval, naj pripeljejo topove, in nekaj častnikov je oddirjalo z njegovim i poveljem. Poleg njega je stal na nizkem zidu, ki je bil po- ! ■krit z mrtveci, eden njihovih ranarjev ter mu obvezoval i roko. Na drugi strani je nekoliko bolj zadaj sedel na konju suh ruski častnik, mlad mož, ki mu je glavo pokrival klobuk z zelenim, visečim perjem. Vse to sem videl na prvi pogled: starca z debelim nosom, širokim, ploščatim čeloni, živimi očmi in drznim obrazom; druge okrog njega; zdrav- >. nika, majhnega, plešastega miotža z očali. Potem pa kakih šest- do sedemsto 'korakov proč med dvema hišama naše vojake, ki so se zbirali in urejevali. Vse to mi je bilo pred očmi, kakor bi še danes ležal na tistem kraju. Streljali niso več, a med Malim Gorschenom in Kajo se je vzdignilo grozno vpitje. Culo se je vodo bobnenje, rezgetanje, preklinjanje in pokanje z bičem. Sam ne vem, zakaj sem zlezel iiz kolesnic ter se zopet naslonil ob zid. Isti hip sta pri prvi vaški hiši okrog ogla zavila dva šestnajstiuntna topa, pred vsakim po šest konj. Jezdeči top-ničarji so na vso moč z biči naganjali konje in kolesa so rezala v kupe mrtvecev in ranjencev kakor v slamo> da so kar kosti pokale. Odtod groizno vpitje in kričanje, katero sem slišal — lasje so se mi ježili na glavi. »Semkaj-« je starec kričal po nemško. »Merite tj® doli, med tisti dve hiši poleg vodnjaka!« Takoj so obrnili topa, v diru so za njima pripeljali vozove s smodnikom in kroglami. Starec, ki je imel levo roko v obvezi, je prijezdil bliže, da si vse ogleda. Med tem, ko so jezdili po cesti gori, sem slišal, kako je presekano govoril mlademu ruskemu častniku: »Recite carju Aleksandru, da sem v Kaji . . . Bitka je dobljena, ako mi pošljejo ojačenja. Nič dolgo posvetovati se . . . delati! . . . Pripravljeni moramo biti na silen naskok. Napoleon pride ... to čutim! V pol ure ga imamo pred sabo z gardo vred ... A naj stane, kar hoče, jaz se mu postavim ... A za Boga naj ne zamude niti minute . . . potem je zmaga naša!« Naši poslanci na delu. Poslanec dr. Hohnjec za obrambo mariborske sadjjarske in vinarske šole. Poslanec dr. Hohnjec je naslovil na poljedelskega ministra sledečo interpelacijo: Po slovenskih časnikih gTe te dni vest, da misli ministrstvo poljedelstva s 1. avgustom 1925 ukiniti nižjo vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Ta vest se mi ne zdi docela verjetna, ker si ne morem misliti, da bi ministrstvo moglo ukiniti šolo, katera je 53 let z velikimi uspehi delovala za povzdigo kmetijstva v Sloveniji ter si je pridobila popolno zaupanje slovenskega kmetskega ljudstva. Šol te vrste ne kaže odpravljati, marveč je potrebno, da bi se jih v Sloveniji še več ustanovilo, ker so najbolj primerne in potrebne. Nimamo ničesar proti novi srednji sadjarski in vinarski šoli, katero namerava vlada v Mariboru ustanoviti. Ne moremo pa dovoliti, da bi nižja sadjarska in vinarska šola morala prenehati, da bi vlada mogla dobiti prostore, kjer bi namestila srednjo šolo. Imamo dokazano-zagotovilo vlade, da se nižja sadjarska in vinarska šola v Mariboru ne bo ukinila. Ko je namreč bila srednja kmetijska šola, katero hoče ministrstvo sedaj opustiti, v Mariboru ustanovljena, sem se obrnil na ministrstvo poljedelstva ter z vso vnemo zahteval, da se nižja sadjarska in vinarska šola v Mariboru ne sme odpraviti. Ministrstvo mi je takrat dalo pismeno zagotovilo, da se to ne bo zgodilo. Ako vlada sedaj mi^li proti danemu zagotovilu nižjo sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru opustiti, moram proti tej nameri v imenu slovenskega kmetskega ljudstva naj-odločnejše protestirati. Vprašam gospoda ministra: 1. Ali so vesti o nameravani preosnovi vinarske in sadjarske šole v Mariboru istinite? 2. Ali je istina, da misli vlada nižjo sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru opustiti? Prosim, da mi blagovolite takoj dati odgovor. Poslanec Pušenjak in tovariši proti protizakonitemu razpustu občinskih odborov. Poslanec Pušenjak in tovariši so poslali notri mu ministru sledečo interpelacijo: Za časa volitev v narodno skupščino se je razpustil občinski odbor v Bočni (glavarstvo Gornjigrad, oblast Maribor), po volitvah pa občinski odbor v Solčavi v istem glavarstvu. Za razpust teh dveh občinskih odborov ni bilo zakonitih razlogov, razpust se je izvršil iz -jtrankarsko-poli ličnih, oziroma v zadnjem slučaju iz osebnih razlogov. Oba občinska odbora sta delovala v smislu določb zakona, sta v polni meri vršila svoje dolžnosti, sta dobro upravljala občinsko premoženje, sta imela le koristi sploš-nosti pred očmi, a kljub temu sta bila raapuščena. Pritožili so se očinski odbori, pritožili so se poslanci pri velikem županu v Mariboru, a pritožbe so ostale nerešene, četudi je preteklo več mesecev. Lista »Straža« in »Slovenski Gospodar« sta prinesla uničujočo kritiko o uradnikih glavarstva v Gornjemgradu» a ni nam znano, da bi se kaj ukrenilo in gospode opozorilo nato, da se glavarstvo ne sme dati voditi od strankar-sko-političnih strasti ali pa razpuščati občinskih zastopov iz užaljenega samoljubja. Radi velike ogorčenosti, ki vlada v omenjenih občinah, in radi kršenja ljudskih pravic stavim na g. ministra sledeče vprašanje: 1. Iz katerih zakonitih razlogov sta se razpustila obč. odbora v Bočni in v Solčavi? Mladenič je oddirjal proti Malemu Gorsohenu, isti hip pa je nekdo rekel poleg mene: »Tisti starec ... to je Bliicher . . . Lopov! če bi jo« le imel puško!« Ko sem se ozrl, sem ugledal starega, izmoaganega» suhega seržanta z razoranimi lici, ki se je naslanjal ob skedenjska vrata. Ker mu je bila krogla zdrobila ledja, se je z rokami namesto bergel upiral ob tla. Z rumenkastimi očmi je po strani gledal za pruskim generalom, že svinčeno višnjevi, upognjeni nos mu je kot kljun tičal v gostih brkih: njegov obraz je imel obenem grozen in ponosen izraz. »Ko bi jaz imel puško«, je še enkrat ponovil, »bi ti že videl, je-li bitka dobljena!« Midva sva bila še edina živa v item kotu, polnem mrtvecev. Pomislil sem, da me drugi dan z vsemi drugimi zakopljejo tam na onem vrtu in da nikdar več ne bom videl Katarine. Solze so mi lile po licih. Nehote sem vzkliknil: »Zdaj je vsega konec!« Keržant me je pogledal po strani, in videč, da sem še tako mlad, je vprašal: »Kaj pa ti je, rekrut?« »Kroglo imam v rami, gospod seržant.« , »V rami — to je boljše nego v ledju. Ne bo te še konec.« Ogledal si me je natančneje in pristavil z mečjim glasom: »Nič se ne boj ... še boš videl dom.« Mislil sem, da se mu smili moja mladoslt in me hoče tolažiti. A moje prsi so bile kakor razdrobljene in to md je jemalo sleherno upanje. Seržant ni govoril več, le včasih je skušal dvigniti glavo, da bi videl, če že prihajajo naše kolone. Vmes je klel skoei zobe, nazadnje pa se je z ramo uprl v kot pri vratih, se spustil na tla in rekel: »Z mamo je pri kraju . . . razbojnik pa jo je vendarle skupil.« Pri tem je gledal v bližnjo živo mejo, kjer je ležal na hdbtu pruski grenadir: bodalo mu je tičalo v prsih. »SLOVENSKI GOSPODAR.« Stran 8. 2. Zakaj ne rešuje v etiki župan v Mariboru vloženih pritožb, zakaj ne odredi preiskave in ne zasliši razpušče-nih občinskih odborov? 3. Kaj misli Ukreniti, d ase uredijo razmere pri glavarstvu v Gomjemgradu, da se nesposobni uradniki, Id ne upoštevajo zakonov, premeste in da neha šikaniranje prebivalstva od strani uradništva glavarstva v Gornjemgradu? 4. Ali hoče nemudoma odrediti preiskavo proti uradnikom glavarstva v Gornjemgradu •" zaslišati v tem odru iupane vseh občin v okraju Gornjigrad glede pritožb prebivalstva, katere sta objavila lista »Straža« in »Slovenski Gospodar« v Mariboru. 5. Ali hoče takoj razpisati volitev za razpuščene obč. odbore v občini Bočna in Solčava? Prosim za ustmen odgovor! {Odgovora na obe interpelaciji bomo objavili v našem listu.) II ll I «II» III»« Politični ogled. DRŽAVA SHS. Pretečeni teden sla zaključila dva politična dogodka, katerim nekateri čisto po nepotrebnem pripisujejo pretirano velik pomen. Na seji skupščine v soboto so bili verificirani preostali hrvatski mandati. Predsednik skupščine je na kratko sporočil, da je na dnevnem redu poročilo verifikaeijskega odbora, in ker se ni k tej točki nihče javil k besedi, so bili mandati ravno tako, kakor v verifikacijskem odboru, tudi pred skupščino verificirani. Zagovorniki brezpogojnega sporazuma med radikali in radičevci menijo, da je overov-Ijenje mandatov nekaj posebno važnega in najboljši .znak napredovanja dela za sporazum. V resnici pa ni to od strani radikalov nobena naklonjenost, nobeno zna menje smisla za -sporazum, nobena miloščina, ampak verifikacija je temeljna pravica izvoljenih poslancev, katero je Pašič-Pribičevičeva vladna večina kršila in zavlačevala cele tri mesece. v Drugi važni dogodek je imenovanje Pašičevih namestnikov. To se je izvršilo popolnoma v skladu z dosedanjimi Pašičevimi navadami in nastopi. Radikalni poslanci vodstva niso izbrali iz svoje srede, marveč so dobili od Pašiča pismo, s katerim se imenujejo za njegove namestnike predsednik kluba Ljuba Živkovič, predsednik skupščine Marko Trifkovič in minister Marko Gjuričič. Pašič je svoje namestnike imenoval ravno tako, kakor se imenujejo n. pr. veliki župani in ni pri tein nikogar vprašal za mnenje. V zvezi s tem imenovanjem sicer ni i>ilo nobenih izjav o sporazumu ali o RR pogajanjih, razširile so se pa vesti, da so RR pogajanja pred zaključkom iti da se bodo javno vodila in sklenila med prej ime-siovanimi namestniki Pašiča in med Pavlom Radičem, 'dr. Nikičem in dr. Šuperinom od strani Hrvatskega se-Ijaškega kluba. Značilno je, da o tem sporazumu ne vedo ničesar povedati ne radikali, ki so se zanj že odločno i®javili, kakor n. pr. Ljuba Jovanovič in tudi ne večina hrvatskih poslancev. O RR sporazumu piše »Slobodni narod« — glasilo Davidovičevih pristašev. — da je treba pod tem imenom razumeti saino začasno RR vlado na podlagi natančnega delovnega načrta, od katere se pa da pričakovati to dobro, da nekateri zakoni ne bi izpadli tako zelo nazadnjaško, kot so bili «d PP vlade nameravani. O kakem načrtu pravega končnega narodnega sporazuma, ki bi rešil naša notranja vprašanja, za sedaj sicer še ni govora, RR pogajanja in vladi pa ne kaže delati zaprek, ker je na vsak način nekako prehodno stanje k boljšemu. GRČIJA. j V Grčiji imajo že dolga leta višji oficirji monopol »a politiko ali na vodstvo države. Med svetovno vojno je en del generalov s kraljem Konštantinom na čelu hotel uvesti Grčijo v vojno na strani Nemčije, drugi del je pa hotel vojno na strani antante. Druga skupina je zma gala, kralj je moral odstopiti ter prepustiti prestol svojemu sinu. Po zaključku svetovne vojne je pa ta oficirska skupina spravila Grčijo v usodno vojno proti Turčiji za angleške interese. Ko se je to končalo z usodnim porazom, so bili zopet oficirji, ki so napravili preobrat, po izreku svojega prekosoda postrelili več ministrov in prav kmalu tudi iz monarhije napravili republiko. Med tem časom so se seveda druge oficirske skupine udejst-vovale kot monarhistični zarotniki. Ker pa oficirji sploh ne trpijo, da bi bila vlada v civilnih rokah, so nedavno izvedli zopet državni udar aH preokret, o katerem pa sami zatrjujejo, da ni revolucija, ampak navadna politična kriza. Novo vlado je sedaj sestavil general Pángalos, ki izjavlja, da se je morala prejšnja vlada umakniti samo radi tega, ker ni bilo kos mnogim notranjim vprašanjem in ker se je preveč ozirala na posamezne stranice. Zveza slov. fcnefskeja Ijudsiva. Od prevrata do danes, ako pregledujemo v duhu politično življenje, ki sr je doigralo v tem času, mora- a •M @ @ s ^ 1 T s jf a¡ □ □□□¡□□□□□□O □□□□□□□□ Zdravnik Di.VILKO MARIN se je vrnil in od 1. julija 1.1. zopet redno ordinira vsak dan od 10 —12. ure dopoldne in od 2.-4. ure popoldne v Mariboru, Razlag ova ulica št 15 Telefon 205. ra® ¡«H"M"1¡ P □ID ISHHHH1 > mo priznati, da je naša Jugoslavija: zemlja vseh mogočih nemožnosti. Kar bi bilo v vsaki drugi državi ne- j mogoče, to se pri nas zgodi po večkrat na leto. Kmalu po prevratu smo se čudili neverjetnostim, o j katerih nam je poročalo časopisje iz naših južnih krajev, posebno iz Srbije. Sedaj po šestem letu ujedinjenja se nikakor ne smemo več čuditi političnim neverjetnostim po naših južnih krajih, ker jih doživljamo že tudi doma v naši Sloveniji. Ena takih političnih neverjetnosti se je doigrala | v Ljubljani. Slovenski republikanec Albin Prepeluh in samostojni zemljoradnik Ivan Pucelj sta obhajala poli- ; tično »ohcet«, katero sta krstila z imenom »Zveza slo- i venskega kmetskega ljudstva.« Kakor je že javnosti znano, se je pojavil g. Albin Prepeluh po preobratu kot socijalni demokrat. Ko je pa videl, da sta socijalistična voditelja Tone in Etbin Kristan pripomogla za osebne koristi centralizmu na noge in razbila Žerjavovcem na ljubo nekdaj močno socijalistično stranko, je ostavil socijalne demokrate in se prelevil v enega najbolj. gorečih avtonomistov. Izdajal je skraja priljubljeno glasilo »Avtonomist«, v katerem je najbolj bičal ravno Puclja in samostojne, ki so s svojimi glasovi pomagali izglasovati bič cele Jugoslavije — centralistično ustavo. Prepeluh je pri predzadnjih volitvah znatno pripomogel, da so ljudje sprevideli Pucljevo pogubonosno politiko in mu obrnili hrbet. Pucelj je že po predzadnjih volitvah spregledal, da je z glasovanjem za centralizem zablodil na kriva pota. obrnil je hrbet Beogradu in pričel ljubimkati z Zagrebom, kjer je tedaj paševal na zunaj in za ljudske množice republikanec g. Štefan Radič. Tudi Prepeluhu je postala avtonomija preozka, že pred zadnjimi volitvami se je odločil za Radičevo republiko in prekrstil svojega »Avtonomista« v »Slovenskega republikanca.« Kot slovenski republikanec je kan didiral pri zadnjih volitvah, a je izplaval iz volitev brez mandata! Sedaj pa, ko je Radičeva stranka zatajila republi- j kanski program, priznala monarhijo, ustavo ter hoče j za vsako ceno v vlado, sta se tudi Prepeluh in Pucelj i politično poročila. »Kmetijski list« od dne 24. junija prinaša slovenskemu kmetskemu narodu proglas, v katerem javljajo: Pucelj, Prepeluh in Radičev poslanec , Kelemina iz Središča, da bodo šli odslej skupaj in ta skupna politična tvrdka se bo imenovala »Zveza slov. kmetskega ljudstva.« Ta nova vez med Pucljem in Pre- , peluhom se bo naslonila na radičevce, ki imajo veliko upanja, da jih bo Pašič sprejel v vlado in potem bi še znal tudi Pucelj zopet postati minister, g. Prepeluh bi pa dobil zopet kako odločilno mesto v Ljubljani. Pucljev »Kmetijski list« in Prepeluhov »Slovenski republikanec« prenehata in izhajalo bo skupno glasilo, ki bo nosilo ime »Kmetski list.« Pod tvrdko »Zveza slovenskega kmetskega ljudstva in z novim glasilom »Kmetskim listom« hočeta bivši podpredsednik demokratske (Žerjavove) stranke, samo stojni centralist, zemljoradnik, republikanec itd. Pucelj ter socijalni demokrat, avtonomist, republikanec in naj novejši oboževatelj Pašičeve politike g. Prepeluh premotiti slovensko kmetsko ljudstvo, a se bosta oba gospoda urezala tokrat ravnotako, kakor se je Pucelj s svoj veternjaško politiko že pri dveh volitvah in g. A. Prepeluh pri — zadnjih! Toliko beležimo o najnovejših Pucelj-Prepeluho-vih političnih spremembah za danes, da lahko naš kmet uvidi, koliko je bilo svojčas Puclju za centralizem, Prepeluhu pa za avtonomijo in republiko, ker oba pač hočeta postati deležna dobrot vladne mize in jima je vseeno, kako dosežeta ta svoj cilj, ker težnje, trpljenja in koristi kmetskega ljudstva so bili in ostanejo tema gospodoma — deveta briga! prireditve. Orlovska prireditev v Rušah, ki se je vršila zadnjo nedeljo, je prav hvalevredno uspela. Obisk je bil po-voljen, telovadba in sicer proste vaje in ona na orodju I je navdušeno zadovoljila vse gledalce. Prireditev so po-I častili poleg domačinov tudi odlični gostje iz Maribora. Velik mladinski tal>or v Ptuju. Mariborska ekspozitura Orlovske Podzveze priredi letos svoj prvi javni nastop v Ptuju dne 2. avgusta. Ves severni del Slovenske Štajerske se na ta dan že živahno pripravlja. Kakor lani na Mladinskih dneh v Mariboru, bo letos v starodavnem Ptuju pokazala mladina uspehe svojega dela v vzgoji in izobrazbi ter si začrtala pot za delo v prihodnjem letu. Da bo tabor res veličastno uspel, pripravite še ta mesec vse, kar je treba za nastop: petje, narodne noše, konjenike, kolesarje. Podrobnejša navodila objavimo prihodnjič. Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. priredi Slovensko i/.obra ževalno društvo dne 12. t. ni. ob treh popoldne v prostorih g. Peklarja igro »Božja roka« in šaljiv prizor »Zamorec.« Tudi nekaj petja bo in pa srečolov s številnimi lepimi dobitki. Domačini iii sosedje so s tem prav prijazno povabljeni, ker posebnih vabil ne bomo razpošiljali. — Odbor. Orlovska prireditev v Gornji Radgoni. V nedeljo, dne 5. julija, priredi ljutomersko orlovsko okrožje v G. Radgoni orlovski tabor. Naj bo ta dan pred vsem sve-čanostni praznik za našo mladino, ki potrebuje močne verske, narodne in telesne vzgoje. Naj bo orlovska prireditev našemu ljudstvu mogočna manifestacija za katoliška načela v zasebnem in javnem življenju. Ciril in Metodova nedelja naj dokaže našemu obmejnemu pre-bivalstvu.da goji orlovska organizacija v mladih srcih pristno slovensko zavest. Ta zavest in ta duh naj se po mladini širi po naših obmejnih krajih in tako bo dobro zavarovana naša severna državna meja. Zato bodite prav prisrčno pozdravljeni v Gornji Radgoni vi Orli, bojevniki za uveljavljenje katoliških načel med našo mladino, bodite pozdravljeni vi seme nove, zdrave družbe! Tebe, nadebudna mladina, in vas, dobri lcrščan ski stadši, pa prav ljubezn jivo vabimo k tej prireditvi in vas prosimo, sprejmite mnogoštevilno in s prisrčnim veseljem idealno orlovsko mladino v svojo sredino. Vsi, ki se zberete prihodnjo nedeljo k skupnemu orlovskemu okrožnemu prazniku, črpajte ob mladih Orlih in Orlicah navdušenje za vzvišene vzore. Obrtna razstava v Ljutomeru. Odbor obrtne razstave v Ljutomeru se je sporazumel z odborom kola jahača in vozača v Ljutomeru v toliko, da je preložil prireditev razstave na dne 9. avgusta t. 1., ker priredi Kolo jahača i vozača istočasno tudi konjsko razstavo in jubilejno konjsko dirko. V svrho preložitve razstave se je podaljšal tudi prijavni rok do 15. julija t. 1. ter se je dovolilo obrtnikom sosednih srezkih krajev, se te razstave kot razstavljalec udeležiti, katerim je v informacijo na razpolago tajništvo obrtne razstave v Ljutomeru. Posebno se opozarja vse obrtnike na oddelek vajeniške razstave, kjer so prostori pristojbine prosti. Vsem vajencem naj bode dana možnost se razstave udeležiti, ker čast vajenca je ob enem čast in ponos učnega mojstra. Predpriprave za razstavo so v polnem teku in je že število prijavljenih razstavljalcev precejšnje. Razstavno blago bode imelo po železnicah 50% popusta, po-setniki razstave pa polovično vožnjo po železnicah. Sv. Bolfenk v Slov. gor. šentruperški Orel priredi s sodelovanjem Orlov iz sosednih župnij v nedeljo, dne 19. t. m., orlovsko prireditev z godbo pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. s sledečim sporedom: 1. Ob enih sprejem in pozdravni nagovor, 2. ob dveh večernice, 3. po večerni-cah pohod Orlov na telovadišče in nato javna telovadba. Domačini in tujci ter vsi prijatelji orlovske misli k obilni udeležbi uljudno vabljeni! — Bog živi! Sv. Križ na Murskem polju. Deset gasilnih društev v župniji Sv. Križ, včlanjenih v gasilski župi ljutomerski, obhaja na aninsko nedeljo, dne 26. julija t. 1. veliko slavnost blagoslavljanja nove gasilske zastave. K tej slavnosti vabimo vsa sosedna in druga gasilna društva. Po novem voznem redu je železniška zveza tako ugodna, da se lahko od vseh strani, bodisi od Sobote, Čakov-ca, Pragerskega ali Radgone z jutranjim vlakom pride in s popoldanskim pa odide. Priskrbelo se bo gasilcem v kroju polovična železniška vožnja. Natančen spored še sledi. Celjsko orlovsko okrožje, katero priredi v nedeljo, dne 12. t. m., v Laškem veliko orlovsko slavnost, vabil vso mladino, zlasti tudi vse starše itd., ki radi vidijo težke telesne vitežke borbe, razne smrtne skoke, kakor tudi izvajanje prostih vaj junakov palčkov na godbo, da pridejo ta dan v Laško. Dopoldne ob 8. uri bo sprevod po Laškem, potem tabor na Glavnem trgu, kjer govorita dr. Ogrizek in dr. Godnič. Ob 10. uri sv. maša. Petje med sv. mašo bo izvajal polnoštevilni pevski odsek celjskega Prosvetnega društva. Popoldne točno ob štirih se prične na prostoru tik kolodvora javna telovadba. Iz Celja odkorakamo točno ob sedmih zjutraj a godbo na čelu od »Belega vola« na kolodvor. Vsem udeležencem je dovoljena za ta dan polovična vožnja. Vsak si kupi celo karto, jo pusti žigosati na železnici, karto shrani ter jo na Laškem ne sme oddati, ker ista velja tudi za nazaj. V orlovski pisarni na Laškem pa dobi vsak udeleženec izkaznico zastonj, katera mu daje ugodnost do brezplačne vožnje nazaj. Udeležnike, katerim ni mogoče priti že dopoldne, prosimo, da pridejo gotovo popoldne, ker dojde vlak še ravno ob pravem času do 4. ure. Kličemo vsem vkup orlovski »Bog živi!revisoke. — Perutnine ¿g bilo blizu 700 kmadpv na-rgu. Cene s bile pi&ančem 20 do 30 din., večjim 30 do» 75 din. za par, kokšem 30 do 50 din., racam in gosem mladim 30 do 60 din., starim 60 do 100 din. komad. Tudi glede perutnine so cene po gostilnah v Mariboru in okolici še vedno pretirane. Domači zajčki so se prodajali po 8 do 50 din., kanalčki po 25 do 35 din., grlice po 35 din,, mladi psički po 15 do 20 din. komad. — Krompir, Zelenjava, sadje in druga živila: Kmetje so pripeljali okoli 50 vozov krompirja, zelenjave in posebno pa čreešnj na trg. Cene so bile krompirju lanskemu 11 do 12.50 din., letošnjemu 15 din. mernik, oziroma lanskemu 1.75 do 2 din., letošnjemu 6 do 7 din. za kg. Solata je postala zopet cenejša in se je prodajala po 3 do 7 din. kg., glavnata solata 1 do 1.50 din., brazilijan-ska 1.50 do 3 din. komad. Po gostilnah je solata vkljub tem jako znižanim cenam še vedno tak draga, kakor je bila pred dvemi mesci. Stročji grah se je prodajal po 5 din., stročji nasulji po 5 do 8 din., čebula po 4 do 5 din. kg, ohrovt 1 do 1.25 din., ohrovtova repa 1 din. komad, maslino olje 26 do 28 din., bučno olje 17 do 20 din. liter. Mleko je še vedno zelo drago in sicer se je prodajalo po 3 do 3.50 din., smetana po 12 do 14 din. liter. Jabolka lanska 10 do 12 din., črešnje (so zopet ceneje) po 2 do 8 din. kg, oziroma 1.50 do 2.50 din. alS pa tudi 3 din. liter, pomaranče po 1 do 3.50 din., limone po 50 para do 1 din. komad. Od toče odbito sadje za kompot po 12 din. kg. Tudi jajca, ki se prodajajo po 1 do 1.25 din. komad, so še vedno predraga. Jagode so se pocenile, 6 do 8 din., borovnice 1 din. liter. Trapi-stovski sir 32 do 35 din. kg, sirček 4 do 8 din., karfijol po 3 do 16 din. komad. — Lončena in lesena roba: Cene so bile kakor dosedaj, robe pa vendar ni bilo toliko na trgu, kakor po navadi, ker je šlo nekoliko Ribniča-nov za praznike domov. Roba se je prodajala po 50 para do 150 din. komad. Cene lesenim vilam za seno so bile 15 do 20 din., grabljam 20 do 25 din., brezovimi metlam 2 do 4 din. komad, koruzni slami 25 do 30 din. vreči. Ccetlice in druge rastline so se prodajale po 0.50 do 7 din. komad, oziroma z lonci vred po 25 do 60 din. komad. Palme v loncih 50 do 75 din., palmsko se-; me po 2 din. komad. — Seno in slama: Kmetje so pripeljali dne 24. junija zjutraj radi slabega vremena san mo 2 in popoldan 2 voza sena, v soboto, dne 27. junija, pa 8 vozov spna in 6 vozov slame na trg. Cene so bile senu 60 do 75 din., slami pa 37.50 do 50 din. za 100 kg, slama se je prodajala tudi po 1.75 do 2.50 din. za snop. — Radi toče, katera je dne 22. junija uničila v šentle-* nartski okolici in sploh v Slovenskih goricah vse polj-, ske pridelke, cene senu in slami ne bodo padle, temvefi bodo šle bržkone kvišku. Stran 8. »SLOVENSKI GOSPODAR.« 2. julija 1925. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je dne 23. junija na sejni: 18 konj, 9 bikov, 169 volov, 357 krav m 13 telet, skupaj 566 komadov. Povprečne cene za raz lične živalske vrste so bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže od 8.50 do 9.50 din., poldebeli voli od 7.50 do 8.50 din., plemenski voli od 6.75 do 7.50 din., biki za klanje od 5.50 do 9 din., klavne krave debele od 7 do 8.50 din., plemenske krave od 5 do 6.75 din., krave za klobasarje od 3 do 4.50 din., molzne krave od 6 do 7.50 din., breje krave od 6 do 7.50 din., mlada živina od 6.50 do 8 din., teleta po 9.75 din. Prodalo se je 283 komadov, od teh 106 za izvoz. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 12 do 20 din. 1 kg, telečje meso 15 do 22.50 din., svinjsko meso sveže 15 do 30 din. IX. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. Žatec, ČSR, dne 23. 6. 1925. V poglavitnih legali raste hmelj krepko, imo obilno panog in je dospel deloma že do V>, deloma do vrha drogov, oziroma žic. Slabejši nasadi se izboljšujejo. Poleg teh so pa velik občine, v katerih se najdejo lege s prav slabimi nasadi, v katerih so povzročili vso škodo deloma bolhači, deloma pa toča. Ušivost nasadov je obča, vendar se dosedaj ni bati hudih posledic. Le v nižavah in v dvoletnih nasadih je rastlina polna uši. Obrambno delo se tu pridno in racij onelno nadaljuje. Opazovalo se je tudi, da se je aphis-muha in njena zalega zopet prikazala na že škropljenih rastlinah. Od vremena je odvisno, ali bo ušivost naraščala, ali bo pojemala. Pred vsem bi bile nujno potrebne izdatne padavine in toplo, mirno vreme. Ne oziraje se na slabe in prav slabe nasade, se lahko reče, da je stanje v obče sedaj le zadovoljivo. Razpoloženje na trgu je mirno, cene pa od 3850 do 3950 čK za 50 kg. — Savez hmeljarsk. društev. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56 do 57 din., avstrijski šiling 8.05 do 9 (lin., čehoslovaška krona 1.66 do 1.68 din., švicarski frank 11.10 din., italijanska lira 2 din., madžarska krona 8 para, nemška marka 13.50 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 8.95 cent. MALA OZNANILA. ii a Mulo žrtev a a a a a a na trudu» denarju in času znači umivanje lasi, ki se k da na najpreprostejši način izvesti doma. Za malo B svoto din. 3.50 kupite vrečico »Šampon s črno glavo « ¡g koje vsebino porabite natančno po navodilu. »Sam- J pom s črno glavo« je idealno, milo sredstvo za či- g ščeaije kože na glavi in lak, ki izpolnjuje vse zah- G teve pametne nege lasi. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, H Edini proizvajat»!j: Hans Schwarzkopf, Berlin- a Dahlem. Važno je, da pri naglašate dostav ek g nakupu posebno / »« črno glavo.« H a a a a ■ aHIRSIRHIR 1RRRHGMIB1I ca, odkar kupujem »MIRIM« ječmenovo sladno kavo, sem kakor prerojena! Pa je res izvrstna in dvakrat tako iz-i&toa kakor druga. Učinkuje na dobro voljo in zdravje ter se dobi pri vsakem trgovcu. Vabilo * na redni občni zbor Vinarske zadruge „Ljotomerčan" r. z. z o, z. pri Sv. Bolfenku pri Središču, ki se vrši v nedeljo, dne 12. julija 1925, ob treh popoldne, v hiši g. M. kakuša v Obrežu pri Središču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1924. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Predlogi in nasveti. 7. Slučajnosti. Ako bd ta občni zbor ob treh popoldne ne bil sklepčen, se vrši isti dan m v istem prostoru ob 4. uri popoldne drugi občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu zadružnikov. K obilni udeležbi vabi 721 Načeletvo. Proda se posestvo z mlinom brez konkurence. Ivan Kovač Crešnjevec 1, Slov. Bistrica. Nova dvonadstropna liiša s 4 stanovanji, vodovod, vrt, hlev se proda. A. Murko v Ptuju. 755 5—1 Posestvo, 12 is pol orala, v Rošpohu pri Mariboru št. 105 ■e proda za 4SO.OOO kron. Kckol Alojz. 779 V najom vzamem dobmidočo pekarno ali jo kupim. Naslov v upiavništvu. 769 Trgovina z mešznim blagom se da v najem z blagom in inventarjem vred, eventualno se sprejme tudi družabnik, kateri mora biti vešč samostojno trgovino voditi. G itovine mora imeti do 100 000 din. Kje. pove upravništvo tega lista. 771 2 Primerno posestvo v promet nem kraju Štajerske pod ugodnimi plačilnimi pogoji, ali njega lastnike v zadovoljno preskrbo takoj prevzamem. Dopise na upravništvo lista. 782 Arondirano posestvo v Slov. goricah, tik ob okrajni cesti, 2 in pol ure od Maribora, 7 do 8 oralov, se pod ugodnimi pogoji proda. Naslov v uprav-ništvu. 762 Harmqjiike. prave dunajske v nedoseglivi kakovosti, kakor jih pri nas nikjer ne dobite in sicer polovico ceneje kakor drugod posreduje »Jugopaket< Maribor, kamor se je treba obrniti po cenike ter priložiti 1 Dinar za poštnino. Tudi ust-mena pojasnila daje pisarna v Jezdarski ulici 5. 743 3—1 Novi voz srednje težki, okovan, se po zelo ugodni ceni proda. Franc Mikuš, Ruše. 751 2—1 Nove bicikle 2000 do 2250 in 2500 D. plašče in zračnice gar nitura 250, 300 in 350 D, pum-pe, dežne plašče 500 in 800 D, modro galico 1 kg 8.50 D, ra-fijo 15 D, cepilne in žepne nože, fajfe in vse vrste galanterijskega, špecerijskega in vrvarskega blaga prodaja R. Wračko, poštna hiša v Ptuju. 754 10—1 Brusimo britve, škarje nože itd. Električna brusarna (v brivnici Koštomaj) Celje, Pre šernova ulica 19. 116 Mehki okrogli le» za žago ku-poje proti takojšnjemu plačilu Matija Obran, Loška ulica št. 15. Maribor. 664 6—1 Prima Durkopp šivalni stroji in kolesa po najnižjih cenah pri Alojzu Ussar, Krekova ulica 14. 103 Mlinska oprava: 1 četvero-valčnistol za šrotanje, isti (Porzellanvvalzenstuhl), 1 re-form-stroj za čiščenje zdroba in dunsta, 2 Eureka-stroja za čiščenje žita, 3 trijerji, več cilindrov — se proda po ugodni ceni pri Vidu Burg, mlin v Jurovcih pri Ptuju. 712 2—1 Kompletna spalna soba z ogle-j dalom, nova, barvana, se proda za. 2250 dinarjev. Maribor, Vr-j banova ul. 26, mizarstvo. 785 ---t Seno, staro, lepo, kupi Matija Obran, Maribor, Loška ulica 15. . ------5 Jesenove in orehove hlode lepe '< od 3O cm debelosti naprej brez grč kupuje proti takojŠLemu plačilu franko Maribor lesna trgovina Albin Paulit, Maribor- < Karčevina, Praprotnikova ulica fit. 196. 778 2 Razglas. Na podlagi edikt« s>J dišča v Celju se vrši dne 7. julija ob j. uri popoldne v Zgornjem Doliču št.4'J! Vj fr I u S J fr\fr-fr Razpis« Županstvo trga Središče ob Dravi razpisuje oferlno licitacijo za prodajo občinskega mlina in žage, s stiskalnico za olje. stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, vrtom in travnikom. Pogoji so na vpogled med uradnimi urami v obč. pisarni. Pismene ponudbe v zaprtih kuvertih z naslovom: »Ponudba za nakup občinskega mlina in žage v Središču ob Dravi« je vložiti najkasneje do vštetega 31. jok 1925 do 17. ure. Županstvo občine trg Središče ob Dravi, dne 30. junija 1925. 784 3—1 V Ol^V i r; r-<: ri r fr frjfrjfr! iV fr I fr j fr. Oglei si, predno kupiš, v trgovini LWorsMEnasl. ANTON MflCUN r Marta, GosposKa ni, i'V k."* v is*!1 kV L" iTostanks: Inserirajfel Stoli za moške v dolgosti od 60 cm do 4 m, pro m od 35— Din. naprej. Volna za ženske v dolgosti 1—5 m, pro meter od 30 — Din. naprej. Cvirnasto blago v dolgosti od 80 cm do 5 m, pro meter od 15'— Dia. naprej. Tiskovine (drukl) v dolgosti 1—4 m, pro meter od 10-— Din. naprej. Kotoni (cajgl) v dolgosti 1—4 m, pro meter od 10 — Din. naprej. Cefirji za bluze in srajce pro meter od 13 — Din. naprej. Batisti za polovico pod dnevno ceno. Belo platno pro meter od 10-— Din. naprej. Rumeno platno (molinos) pro meter od 8 50 Din. naprej. Rute za glavo od 10-— Din. naprej. Polsvilene rute od 45'— Din naprej, iz čiste svile od 90'— Din. naprej. Iz rame dno velika zaloga volnenega blaga za neveste in vsakovrstnega štofa za moške. Z 1. julijem t. L opustim svojo trgovino prej A. Sehramke v Ptuju ter vabim vse svoje odjemalce, da mi ostanejo zvesti še nadalje v Mariboru, Gosposka uliea 10 in v Ptuju, F Htckl jev nasledit a* , nik, v bližini mestne cerkve. £5 Ogled mojega prvovrstnega blaga po najnižjih cenah Vam je vsak dan na razpolago. — Ceneje ne kupite nikjer drugod. — Pridite in se boste prepričali! Za mnoge dokaze sočutja ob prerani hi nepričakovani izgubi našega dobrega soproga, očeta, tasta, dede-ka in brata Avguština Bečela izražamo lem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se še iskreno zahvaljujemo čč. gg. duhovščini za častno spremstvo, požarnim brambani iz Ruš, Lobnice. Selnice, Št. Lovrenca in Bistrice, požarnobrambni godbi iz Pekr, Orlom, učiteljstvu, ravnateljstvu tvornice za dušik v Rušah z uradništvom, tovarnarjem Pogačniku in V. Glaserju z uslužbenstvom, profesorici Nemanič, ki je prišla tolažiti zapuščeno hčerko, svojo gojenko, č. g. župniku licu ter Jugu za krasne v srce segajoče govore ob odprtem govoru, pevskemu zboru za ganljivo žalostinko, gdč. Marici Ozim in Gorenjaku za njuno skrb in delo, darovalcem vencev in šopkov, kot vsem prijateljem in znancem pokojnikovim, ki so tako številno spremili predragega na zadnji poti. Ruše. dne 14. junija 1925. Ana Novak, sestra, Marija Bečela, soproga. Marica Ohrovnik, Ivanka Knific, Jožica, Rozika, Vera, hčerke. Peler Obrovnik, Joško Knifič, zeta. Ljubomir in Jo/ek. vnuka. E. Julija 1925. »SLOVENSKI GOSPODAR.« Stran 7. af boš »trgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECKI v Celju štev. 24 katera razpošilja trpežno sukno m D 60-—, močen ievjot m D 70-—, fini kamgam m D 90 —. Ilustrovani cenik t črez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna it tazne manufaktur-n« robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom o> ■ebno kupovat, dobi nakupa primerno povrnitev vožnje. Naročil» ¿rez D 500 — pošta, prosto. Trgovci engros cene. • • V Ptuju, Panonska ulica 5,1. n. v stari vojašnici za magistratom, v neposredni bližini pošte je otvoril Anton Carli, notar, svojo not ar sli o pisaino kot naslednik bivših notarjev gg. Filafere, Strafelle cdnosno dr. Grobelnika. Tam urejuje vsak dan, iz^zemši nedelje in praznike, od 8.—12. ure dopoldne in 2.—5. ure popoldne. Naznanilo. Prevzel sem z dne 20. junijem 1925 pekarno od g. Vaupotiča ter zagotavljam cenjenim odjemalcem, da bom imel vedno najboljše pecivo. 294 IVAN HORVAT, PEKOVSKI MOJSTER, MARIBOR, Aleksandrova cesta 53. ZASTAVLJALNICA--GOSPOSKA ULICA 46 Mritaciia zastavnih predmetov se vrši dne 15. julija 1925. Prodali se bodo: efekti Sta». 19 582 dn 21949 dragocenosti št 25 200 do 27,966 ki se do 11. julija ne prepišejo ali dvignejo. Dne 13. in 14. julija ostane zavod za vsak strankin promet zaprt. BEa^SSSB^aSSSWW KSl W f.-« »V V V W íj k'i ki k.'.« k'¿ vseh vrst, kakor: ajdova» krušna, toruzni zdrobt otrobi vedno v zalogi ter najceneje v trgovini I. LovrenMč & drug * Krlžovdh pri Ljutoneru. D« IVAN MATKO docent za interno medicino na vseučilišču v Pragi ordinira zopet redno Telef. 357 Maribor, Slovenska ulica 4. Telef. 357 oiaíaiaaiPlooDPQDPiDlPiDDiao Trajne vrodnoali »»•buceja veino darila iz zlata !n »rebra, ker obdH» i« p* teka nnogik let svojo prvotno vrednost. Ut«, v^riRI-e, prstani, zapc»t*t<» kakor tudi vsafc*« vrstna zlatnina }» srebrnina, nakit, te predmeti za dnevno uporabo, v najlepši in najbotj®« kakovcsti dobi m dobro in po ceni ¡¡weS ivrdki Suttner. — Zahtevajte dir«« ilustrirani eenii., za katerega j* fcrf fed poslali samo M dinarja na; 0DP0SILJALNIC0 UR H. SUTTNER, V LJUBLJANI št. 992, Slovenija. Za «debnost odjemalcev se morejo za nadoptl-citev paketa primotati tudi dobra in fina Elaa-«lla lepote in drugi kosmetični preparati lekar-uarja F«ller}a. Nsibolje (a aalvaraeie naložite svoi denar pri Okrajni posojilnici y Ljutomeru, ki obrestuje kranilne vloge navadne po 8'/„ večje in vezane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilce knjige drugih denarnih zavodov kot gotovino ter izvršuje vsa nakazila — Tekoči računi. Posojilnica v Slovenski Bistrici r. z. z a. z. otvori s 1. julijem 1925 za hranilne vlrge in za posojila (kredite) tekati račun z dnevnim obrestovanjem hranilnih vlog od dneva vloge do dneva dviga ter uraduje vsako sredo in soboto od 9.—12. ure. NACELSTVO. aa3MHM9«rBNttOffi««sMn»aHnaBan«a*t laPOfiTLMDCEMENT v sodih po 190 kg in 200 kg, in v jut vrečah po 50 kg v vsaki množini po tovarniški ceni priporoča v nakup TOVARNA CEMENTA ZIDAN1MOST. ««BBB»BWSsaB«i9!«BaM»B«BBB»iwis»BB» Ia modra galica garant. 99.4% Ia žveplo dvakrat rafinirano znamka »Ventilator« Ia kolomaz Ia amerik. prašno olje Ia amerikanski bencin Ia amerikanski petrolej in vsake vrste Ia amerikanskih mineralnih olj znamka »Standard« se dobi po najnižji ceni pri Ivrdki Avjsrust Žlahtič, razpečavanje mineralnih in kemikalnih izdelkov Slovenska ulica 2, MARIBOR Slovenska ulica 2, Telefon št. 66. aana&aaaaaiiaBBaBaBBaBBBaaaBBnsaHti Na obrokai Manufaktnro in konfekcijo, vezenine, pletenine i. t. d. kakor moške in ženske obleke po men iz lastne prvovrstne krojafnice ter premog in drva dobita proti a godnemu odplačevanja le pri tvrdki, DAVORIN JOHAN iN DRUGOVI družbi z t. z. Maribor, Vojainiik« al. 2, pitana Gregorčičeva hI. I lataoi Somišljeniki inserirajte! 9 Samo na 1 besedo in sicer na varstveno znamko »Elsa« moramo pa» žiti ako nam je do najboljših MIL LEPOTE IH ZDRAVJA. To so edino le FELLERJEVA MILA 1 OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO »ELSA«, s k*. terimi umivati se je pravi užitek! Nežna, dobra čista, jako peneča, diskretnega vonja v 5 različni! vrstah! ELSA-LILIJINO-MLEČNO MILO prvovrai«* cvetlično milo, stori kožo mehko in nežno. ELSA-GLICERINSKO MILO, vpliva izrete* na roke, ki trpe vsled dela in mraza. ELSA-BORAKSOVO MILO je najpriljubljt* neje sredstvo za odstranjenje fatalnih peg, prii&af i. t. d. ELSA-KATRANOVO MILO za lase in glav«, Končno ELSA-MILO ZA BRITJE, posebno ft« ne vrste. ZA POIZKUS 5 kosov Elsa-mila v obliki stekleni», z zavojnino in poštnino 52 dinarjev, toda le tedaj, aks se pošlje denar vnaprej. Po povzetju 10 dinarjev "(*&, torej dinarjev. Naročila naslovili na: ^UGEN V. FELLER, lekarn« •, v Stubici Don ji, Elsatrg 341, Hrvatska. r rj. r-V"« r .■> r, r.> rt se Tiskarna sí. Cirila ? Mariooru. Za poljske križe si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrb la Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, v,er se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 73 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki 1700 D. Stenski ki»iži z leseno podobo (korpusom) stanejo: Telikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 83 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 113 D 40 cm po 140 D. Stenski kpiži s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D. Stoječi kr>iži s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostmi in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solid ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potre* buje, kupi v Tisk. sv. Cirila v Maribora, M,r py* ¡ m m m ¡Krt ¡ *u\,iilih 1, . n; > i • } 11 i r i- ' ' Prva žebijarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. Obrniti tebljarska zadruga, Krop« (Slovanija), ifelefan interurb«': PoHnait, Brzojavk«: Ss tonga ropa. Val v našo itpoho np»dAjočI želesnf. izdelki po vzorcih in rabab najosnoijo. PpodnjA samo n» debelo tfgovcam. IXuatipevani oenlhl na paspolagoi ti '.i r.i o v v V V V K* f,"".' V,W Vio U »"«V.. u S* y'j Ij >.\ i'-A vV i.'* líi.i'j Vj V^ ..V«*-" «• ' '48 kikumik« K-.K'KW&X*:-: K K gospodarska banka d. d. Podružnica v^Marlboru» Y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, *HCJ ' Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu* Pooblaščeni prodajalec srecfe dršaTrae mir« loierf|e, f,i .r,i, M fi ri * m r.« r » ri n, p.i f V.V V I*, kVTUTvV liiiuti i . k',;.', w >*j .v i i i'j i í íViMií Ii t »v ri * » r.v»»f,' W.'V V V'V Vi WV V V w v.v.v ¡»v cj va-iV-w1*-Iv kWiú yjii'Ai kViVi'ji'j i'í ki. n iV i'i i'I IVI'I -v fffcfc .Tiskarne si. Cirila j Mariboru, ¡Odgovorni urednik; Janni ¡Golee, Izdaja konzorcij »Slot, Kospodarja«.