V drugi polovici meseca julija smo praznovali dva pomembna praznika: dan vstaje slovenskega ljudstva — 22. julij in občin-sik praznik občine Celje —
20.	julij, spomin na ustanovitev Prve celjske čete, ki je bila ustanovljena 20. julija 1941. leta.
Dne 22. VII. 1941 je počil prvi strel iz partizanske puške slovenskega partizana in naznanil začetek splošnega upora proti okupatorjem. Prvi partizanski strel je sprožila Rašiška četa pod vodstvom Mihe Novaka v Šmartnem pod Šmarno goro. To je bil pomemben dan. Slovensko ljudstvo je začelo s tem dnem uresničevati sklep CK KP Jugoslavije o splošnem, organiziranem uporu. S tem datumom se pričenja dolga, odločilna in junaška pot slovenskega Ijùd-stva, s katero se je slovensko ljudstvo odločilo, da se bo z vsemi silami borilo za svojo čast. V tistih časih je ta odločitev pomenila toliko kot izbrati med življenjem in smrtjo. Ljudje so prenašali nečloveške muke po taboriščih, pomanjkanje, krvava zasliševanja in nešteto je bilo slovenskih deklet in fantov, ki so za čast svoje domovine darovali svoja dragocena življenja. Vse nasilje in
vsa grozodejstva okupatorjev so bila zaman. Razbila so se ob silni zavesti in družbeni morali naših ljudi, iz malih četic so zrastli bataljoni, ki so pripomogli v okviru Osvobodilne fronte osvoboditi našo domovino. Dvaindvajseti julij pomeni za nas prvi korak v lepšo bodočnost. Ta dan praznujemo v spomin na vse žrtve, ki smo jih dali za zmago nad nasilstvom in za boljše življenje.
Dvajsetega julija 1941. leta so se na Resevni blizu Šentjurja zbrali borci Prve celjske čete,
ki jih je tedaj vodil Franjo Vrunč-Buzdo. V spomin na ustanovitev Prve celjske čete praznujemo prebivalci celjske občine svoj občinski praznik. Prva celjska četa je nastala neposredno po pozivu komunistične partije Jugoslavije k organiziranemu uporu proti okupatorju. Izvedla je nekaj pogumnih akcij, med katerimi je bil zajet tudi njen prvi komandant Franjo Vrunč, ki so ga dva tedna pozneje ustrelili v Mariboru. Drugi komandant je postal Peter Stante-Skala, pozneje pa po nalogu pokrajinskega komiteja KPS, Vilč Šlander, ki je postal njen tretji in zadnji komandir. Prva celjska četa je v Zavškem mlinu naletela na izdajo. Nemci so mlin obkolili in v hudi bitki je izgubilo življenje 5 borcev celjske čete. To je bilo 27. avgusta 1941. leta, ko je Prva celjska četa bila svoj zadnji boj.
Pot prve celjske čete je bila kratka, toda učinkovita. Iskra, ki jo je zanetila Prva celjska četa, se je naglo širila v plamen, ki je gorel po vsej Sloveniji in Jugoslaviji ter privedel do končne osvoboditve.
V čast proslave 20. julija je bila v Celju formirana posebna komisija, ki jo je vodil podpredsednik občinske skupščine Jože Marolt. Na dan 20. julija je bila velika proslava, v dvorani Narodnega doma pa je bila slavnostna seja splošnega političnega zbora celjske občine s predstavniki vseh občinskih družbeno-političnih organizacij. Na seji je govorila predsednica Skupščine občine Celje Olga Vrabičeva, v drugem delu pa so člani Slovenskega ljudskega gledališča in mešani pevski zbor France Prešeren izvedli recital borbenih pesmi slovenskih avtorjev. V čast tega praznika pa je bilo v celjski občini tudi mnogo drugih prireditev v obliki kulturnih in športnih tekmovanj, atletsko tekmovanje za memorial Ferda Skoka, teniška tekmovanja, turnir v odbojki, tekmovanje kegljačev, strelcev, modelarjev, plavalcev in tek z bakljami po celjskih ulicah.
PL
Vsem članom delovne skupnosti čestitamo k občinskemu prazniku in dnevu. vstaje!
TOVARNIŠKI KOMITE ZKJ IO SINDIKALNE ORGANIZACIJE DELAVSKI SVET PODJETJA UPRAVNI ODBOR PODJETJA TOVARNIŠKI KOMITE ZMS UPRAVA PODJETJA UREDNIŠTVO
AGRESIJA IN NJENE POSLEDkCE
Dolgoletna napetost, pravza- dati potrebno pozornost. Prav prav nenehno vojno stanje med	bi bilo, da bi jim prisluhnili tu-
arabskimi državami in Izra-	di Izraelci z upoštevanjem, da
elom je 5. junija letos spet je njihova država le majhen vzplamtelo v požar, ki ga je s otrok sredi arabskega morja in svojim napadom zanetil Izrael, da so mnoge arabske države že
Begunci v puščavski vročini. V ospredju izraelski vojaki.
rosledice nasilne razdelitve palestinskega ozemlja med Izraelce in Arabce, na škodo Arabcev, iz leta 1947, se po vojni, ki je sledila ustanovitvi izraelske države s trojnim napadom iz 1956, sedaj kažejo v naj-obliki.
Sedanja vojna med Izraelci Arabci ni razrešila problemov, marveč jih je še poglobila, Res je, da so Izraelci dosegli vojaško zmago, s katero so porazili Arabce in jih oslabili. To je tudi bil njihov cilj. Vendar perspektivno gledano taka izraelska politika, politika vojne nasproti Arabcem, ne more imeti drugačnih posledic kot vojno in to povračilno vojno. Arabci izjavljajo: »Izgubili smo bitko, ne pa vojno«. Takšnim izjavam je potrebno ob sedanji situaciji
stopile na pot napredka in da bodo prej ali slej tudi vojaško enakovreden nasprotnik.
Ko je izbruhnila vojna in ko smo zaznali za njene posledice, smo upali, da bo diplomacija v svetovni organizaciji uspela Vsaj moralno obsoditi napadalca. Videli smo, da so sile, ki so napadalcu naklonjene, preprečile popolno obsodbo.
Zavedajoč se razcepljenosti v mednarodnih odnosih in očitne podpore velikih imperialističnih sil, je Izrael že pred izidom glasovanja v svetovni organizaciji dajal arogantne izjave, da ne bo upošteval zahtev te organizacije. Sicer pa je to njegova stara praksa. Doslej tudi ni upošteval zahtev te organizacije v zvezi š stotisoči beguncev, ki že dvajset let čakajo, da se vrnejo na svoje domove. Z zadnjim napadom se je njihovo število še povečalo, prav tako se je povečalo tudi njihovo trpljenje. Obsojamo Izraelce zaradi njihovega napada in zahtevama, da se vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred napadom in da Izraelci plačajo škodo, ki so jo povzročili. Podpirajmo Arabce v njihovem prizadevanju, da bi odstranili posledice agresije. To je stališče Jugoslavije, ki ga je po napadu podal tov. TITO.
V. J.
POMAGAJMO
ARABSKEMU
LJUDSTVU
Pomoč ranjenemu tovarišu
INTENZIVNO ZMANJŠEVANJE ZALOG
V	zaostrenih pogojih gospodarjenja, ki nam jih prinaša gospodarska reforma, je vprašanje obsega zalog eno najpomembnejših vprašanj nasploh, posebno pa še v železarski industriji, ki je, kot je znano, med jugoslovanskimi vejami gospodarstva trenutno na enem izmed zadnjih mest. Takšno stanje je narekovalo na eni strani potrebo po iskanju vseh možnih rezerv v podjetjih samih, na drugi strani pa so se podjetja železarske industrije obrnila na naše najvišje forume z zahtevo, da se rešijo določena vprašanja, ki so izven dosega podjetij železarske industrije Jugoslavije.
Najpomembnejše notranje rezerve v podjetjih je vsekakor iskati v zalogah, ki ponekod vežejo znatna sredstva. Upravni odbor Železarne štore je nedavno razpravljal o problematiki naših zalog ter sprejel sklep, da se pristopi k znižanju zalog re-promateriala, polizdelkov, to je razreda III, V in VI.
REPROMATERIAL
V	cilju zniževanja zalog re-promateriala je bila postavljena posebna komisija z nalogo, da skupno z obratovodji pripravi predlog normativov maksimalnih zalog za posamezne obrate. Prvi uspehi so že vidni, saj so se zaloge repromateriala v prvih šestih mesecih tega leta zmanjšale za 500 milijonov starih din, obstaja pa možnost nadaljnjega znižanja za ca. 200 milijonov S-din. Konkretno so občutno padle zaloge rud in koksa na plavžu, kjer se je stanje skoraj normaliziralo, iz-vzemši nekoliko previsokih zalog uvozne rude. Te zaloge se bodo tudi znižale s proizvodnjo sivega surovega železa v toku tega leta.
V	okvir tega znižanja zalog sodi tudi znižanje zalog ležajev za 50 %. V tem okviru smo že odprodali 1.000 kom. ležajev. Podoben ukrep je bil izvršen pri klinastih jermenih, znižujejo pa se tudi zaloge ostalega potrošnega materiala.
Edine zaloge, ki so v razredu III trenutno še nekoliko nad normativom so zaloge starega železa. Te zaloge so posledica remonta v jeklarni in po pričetku obratovanja SM padajo.
POLIZDELKI
V	petmesečnem obdobju nam je uspelo znižati zaloge polizdelkov za ca. 300 milijonov starih din. Za sedaj še ni podat-
kov za mesec junij, vendar je smatrati, da so zaloge še v nadaljnjem upadanju. Tudi za material razreda V je bila postavljena komisija z nalogo, da skrbi za znižanje zalog polizdelkov. Glavne postavke pri tem razredu predstavljajo ingoti, valjčne kokile in surovo železo za obe livarni. Podvzeti so ukrepi, da se valjčne kokile revidirajo ter vse neuporabne razho-dujejo. Tudi zaloge surovega železa so trenutno v minimalnih količinah, tako je npr. zaloga belega železa praktično izčrpana,^ medtem ko je zaloga sivega železa razmeroma visoka z ozirom na pravkar končano proizvodnjo sivega železa na elektroplavžu. Več kot 30 % zalog v tem razredu predstavljajo ingoti, katerih zaloga znaša skupno z gredicami trenutno kar 5.780 ton. Ta zaloga je vsekakor previsoka in v teku je akcija vseh služb v podjetju, da se ta zaloga zniža na zadovoljivo zalogo, ki jo z ozirom na tehnološke potrebe rabimo, to je 4.000 ton. To bomo dosegli v septembru in oktobru, ko bo jeklarna imela letni remont. Tudi ostalim polizdelkom se posveča velika pažnja z namenom, da bi se njihove zaloge čimbolj zmanjšale.
GOTOVI IZPUHI
Pri gotovih izdelkih ugotavljamo, da so se v prvih petih mesecih tega leta zaloge zvišale za ca. 70 milijonov S-din. Deloma je to razumljivo z ozirom na to, ker se konec leta skušajo odprodati vse razpoložljive zaloge gotovih izdelkov, ki se nahajajo v skladiščih. V teku je akcija, da se zaloge gotovih izdelkov znižajo vsaj na količino, ki smo jo zabeležili dne 1. januarja 1967. Glavni nositelj vrednosti razreda gotovih izdelkov so izdelki sive litine, deloma valji in občutno tudi valjani izdelki, predvsem takrat, ko čakamo na prevzemalca.
Kot smo izvedeli v tehničnem sektorju, ki je o stanju zalog pripravil tudi obširno informacijo za upravni odbor, bosta obe komisiji, ki spremljata gibanje zalog v našem podjetju, ostali v svojih funkcijah vse dokler se ne doseže zaželjenih minimalnih optimalnih zalog, ki nam bodo na eni strani zagotavljale finančni rezultat, na drugi strani pa nemoteno obratovanje v obratih.
Delavski svet sprejel družbeni plan za leto 1967
Komisija za plan je posvetila 6 zasedanj analizi družbene-^ ga plana za leto 1967, na katerih je temeljito razpravljala o po-sameznih postavkah ter pripravila obsežno poročilo za delavski svet podjetja, v katerem je delavskemu svetu podjetja predlagala določene spremembe in dopolnitve plana. Delavski svet podjetja je na svojem tretjem zasedanju, dne 7. julija 1967, razpravljal o poročilu in predlogih, ki jih je v zvezi z družbenim planom v svojem poročilu podala komisija za plan in ta priporočila v celoti sprejel.
Iz .zapisnikov komisije za plan povzemamo najbistvenejše podatke v zvezi s posameznimi poglavji družbenega plana;
Obseg proizvodnje: Komisija za plan se je strinjala z obsegom proizvodnje, predvidenim v družbenem planu za letošnje leto pri vseh obratih, razen pri - livarni valjev.
Komisija se je strinjala s pripombo obrata livarne valjev, da je planska postavka 2.800 ton previsoka in da se zniža na 2.600 ton. Komisija: je v svojih sklepih poudarila, da to zmanjšanje, predstavlja minimum in da je potrebno-vsestransko prizadevanje, da se obrat približa prvotnemu planu. Oba .obrata,. to je livarna ; valjev in obdelovalnica valjev morata izkoristiti vse razpoložljive kapacitete da rie bi prišlo do odklanjanja naročil. Potrebno je tudi intenzivno delati na izboljšavi orodij in ugotavljati piaksimalne, možnosti v tehniki obdelave. Upoštevati je potrebno obveznost za izvoz valjev, ki jo je potrebno v najvišji meri izpolniti.
II.	Realizacija
Realizacija je v planu predvidena v višini 117,165.690 N-din in je v primerjavi z lanskim letom nižja za 10,4 %. Glavni razlogi za takšen padec realizacije so:
—	za 850 milijonov S-din nižje cene;
— za 290 milijonov S-din manjša količina prodanega surovega železa;
—	za 80 milijonov S-din spremenjen asortiment in
— za 70 milijonov S-din manjše število uslug, delavnic za investicije, velika popravila in naročnike.
Komisija za plan je podrobno razčlenila vsako posamezno postavko, ki je zgoraj navedena.
III.	Delovna sila
Komisija za plan je ugotovila, da v Železarni Štore nimamo izdelanih točnih normativov za število zaposlenih po posameznih obratih in službah. Sprejme se sklep, da je v tem letti potrebno pristopiti k reševanju tega problema. V pogledu polinvalidov je komisija za plan sprejela sklep, da se to vprašanje prične reševati sistematično in takoj z uvajanjem tercialne dejavnosti v železarni Štore.
IV.	Stroški proizvodnje
Poslovni stroški se v primerjavi z lanskim letom niso povečali in znašajo 112,258.384 N-din. Komisija je ugotovila, analizirajoč stroške po obratih, • da višina poslovnih stroškov z ozirom na prodajno vrednost naše proizvodnje, ki je za pridelovalno industrijo večinoma polproizvodnega karakterja, tudi v perspektivi ne zagotavlja zadovoljive akumulacije in da je torej lastna cena proizvodov previsoka. Poleg objektivnih razlogov za takšno stanje so tu po mnenju komisije šfe'razlogi, ki so rešljivi v Okviru podjetja. Komisija s tem v zvezi predlaga, da se v letošnjem letu pristopi k normiranju ta-' ko materialnih kakor tudi režijskih stroškov z namenom,
. da pridemo dò standardnih , stroškov ria enoto proizvoda,
' katere naj bi tudi že uporabili za plan prihodnjega leta. Komisija predlaga DSP sklep, da za tista dela, ki jih delavnice opravijo po predkalkulacijah, dobe naročniki vzdrževalnih del informacije o dejanskih stroških, ki so pri posameznih opravljenih delih nastali. Pri sedanji organizaciji vzdrževalnih obratov predlaga komisija sklep, da delavnice planov predvidenih stroškov ne smejo prekoračiti.
V zvezi z upravno prodajno režijo ugotavlja komisija, da le-tä vsebuje tako velike stroške, da jih naša proizvodnja ne bo mogla prenesti. Komisija ugotavlja, da je možno pri tistem delu stroškov upravno prodajne režije, ki je pod našim vplivom, znižati sledeče postavke ki jih je predlagala delavskemu svetu kot sklep.
1.	Stroški izobraževanja
—	Preveriti je oportunost štipendiranja na poklicnih šolah;
—	Sredstva za izobraževanje v višini 2,5 % naj predstavljajo plafon in jih nikakor ne smemo prekoračevati;
—	Potreben je dogovor s šolami v cilju zniževanja stroškov šolanja;
—	Do sprejetja novega družbenega plana do konca tega leta je sredstva, namenjena za izobraževanje, postopoma približati zmanjšanju do 25 %, od letošnje planske postavke.
2.	-Pisarniški material je potrebno znižati za 10 %.
3.	Postavka Uradni listi in časopisi — znižati za 10%.
4.	Mehanografske usluge je potrebno znižati za 20 %t
5.	Stroški HTV. Komisija meni,, da je letna potrošnja v višini 64 milijonov za okoli 30 % predimenzionirana in predlaga, da se ta postavka podvrže kritični analizi in nato še ustrèzno spremeni obstoječe . pravilnike.
Komisija je navedla le nekaj primerov stroškov, istočasno pa ugotavlja-, da je tudi ostale stroške upravno prodajne- režije in obratovne režije potrebno zniževati, da bi te stroške vskladili z dohodkom, ki ga za naše proizvode priznava tržišče. Komisija je bila mnenja, da iz razloga, da letos sprejemamo plan iz. objektivnih razlogov razmeroma pozno, ni potrebno ponovno analiziranje stroškov, ker bi to zavleklo sprejetje plana. Mišljenja je bila, da je treba pristopiti k izdelavi takšne metodologije planiranja, ki bo še vsebovala" omenjeno tendenco zniževanja in s tem v zvezi predlagala:
—i da se zadolži obrate, da v mesečnih operativnih planih prevzamejo obvezo, da poiščejo vse rezerve za znižanje stroškov;
—	da vse službe maksimalno znižajo režije;
—	da delavski svet podjetja zavzame stališče do nekaterih regresov kot so topli obrok, prevozi na delo, rekreacija in podobno, kakor tudi da DSP zavzame stališče do izdajanja sredstev na dve strani, namreč na eni strani za kritje stroškov prevozov na delo, na drugi strani pa do istočasnega forsiranja gradnje stanovanj v bližini tovarne in do kreditiranja individualne izgradnje;
—	komisija predlaga sklep, da se'takoj pristopi k obdelavi metodologije planiranja in k izdelavi mesečnih operativnih planov, ker planirani stroški ne pomenijo pravico do koriščenja, temveč predstavljajo le okvir, ki ga je možno z mesečnimi akcijskimi programi usmerjati tako kot to narekujejo trenutne potrebe.
V.	Finaričtii rezultat
Razlika med lastno in prodajno ceno znaša za letos predvidoma 409,548.800 S-din. Dohodek vključno z OD znaša 3 milijarde 187 milijonov S-din in je torej v primerjavi z lanskim planom za 29,4 % zmanjšan. Plan predvideva bruto sklade v višini 296,173.800 S-din ali za 76,2% manj od lanskega leta. Vzroki za tako znižanje so ob-ravnani pri realizaciji in stroških.
VI.	Osebni dohodki
Osebni dohodki so s planom predvideni za 13,6 % nižje od lanskega leta ali povprečno mesečno neto 78.000 S-din, kar predstavlja vrednost točke v višini 300 S-din. Delitveno razmerje je predvideno z 90,7 %:
9.3	% in je po mnenju komisije skrajno napeto. Da bi vrnili OD na lanskoletni planirani nivo, to je vrednost točke 317 S-din, bi potrebovali še 140 milijonov S-din več, kot je predvideno v letošnjem planu. V prvih petih mesecih letos smo izplačali že
1.4	" „ več OD, koUje predvideno v plahu. Komisija je mnenja; da še’š strogim izvajanjem že opisane tendence po znižanju vseh vrst režij in lastne cene proizvodov lahka doseže' višina manjkajočih 140 rnilijo-
« nov S-din, ki so potrebni za dosego lanskoletne planske postavke.
Zgornji sestavek’je le kratek izvleček iz Obširnejšega zapisnika o sejah komisije za plan, ki so bile posvečene družbenemu planu. Na seji DSP 'so bili \ na željo članov DSP posredovani podrobnejši podatki v zvezi j s posameznimi postavkami plana, kakor tudi odgovori na pripombe obratov, ki jih bomo dali v posebnem članku.
Po obširni in vsestranski razpravi je delavski svet podjetja sprejel družbeni plan za leto 1967, s tem, da je upošteval predloge komisije za plan, kar je razvidno iz sklepov delavskega sveta podjetja, ki jih objavljamo posebej.
JAPONSKA — V železarni Wakayama je pričel obratovati nov plavž, ki je do zdaj naj večji na Svetu, Ima koristni volumen 2,535 m3, kar je za 200 m* več kot ga ima do sedaj največji plavž v sovjetski železarni Ždanov. Visok je 96 m in računajo, da bo dnevno proizvajal okoli 4.200 ton grodlja.
POLJSKA — Največja poljska železarna Huta Lenina je proizvedla v letu 1966 Skupno
3,7	milijona ton surovega jekla, kar je za 40 % celotne proizvodnje v tej državi. Pred kratkim je v tej železarni pričel obratovati nov plavž, ki bo proizvajal letno milijon ton grodlja. Gradijo pa še novo valjarniško progo za valjanje slabov in blu-mov iz 18 do 20 tori težkih blokov.
fnnmtTirrimTninrtm»mnnoitii)iHiHwnini<mnHm[niMiiwiiimmn»mniniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiirr
Na III. zasedanju delavskega sveta podjetja, dne 7. julija 1967 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Potrjen je bil zapisnik
II.	zasedanja DSP z dne 9. junija 1967.
2.	Sprejet je bil gospodarski plan za 1967 z naslednjimi spremembami in dopolnitvami:
a)	Sprejme se obseg proizvodnje kakor je predviden v predlogu plana, razen za enoto livarno valjev, kjer se zniža na 2.6001, kar je minimalni obseg proizvodnje. Obe enoti livarna valjev in obdelovalnica valjev si morata prizadevati, da dosežeta finančni efekt, kakor ga predvideva plan.
b)	Snrejme se planirana realizacija v višini 117 milijonov 165.690 N-dinarjev.
c)	še letos je pristopiti k izdelavi normativov za število zaposlenih po posameznih obratih in službah. Sistematično je potrebno začeti reševati vpirašanje zaposlovanja invalidov s proučitvijo možnosti uvajanja terciarne dejavnosti v podjetju.
č) še letos je pristopiti k normiranju vseh stroškov z namenom ugotoviti standardne stroške na enoto proizvoda, ki jih je uporabiti pri izdelavi gospodarskega plana za prihodnje leto. Da bi vplivali na znižanje stroškov investicijskega vzdrževanja in remontov, naj naročniki vzdrževalnih del v prihod-
■ JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIIIIlllinillllllllllUilllllHIIIIIIIIHIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllN
nje dobijo na vpogled kalkulacije o stroških, nastalih pri popravilih. Plana predvidenih stroškov delavnice ne smejo prekoračevati.
d)	Takoj je pristopiti k modernejšim metodam planiranja in izdelavi takšne metodologije, ki bo že z izdelavo mesečnih operativnih plänov vsebovala tendenco zniževanja stroškov, zato je potrebno:
—	zadolžiti obrate, da poiščejo vse rezerve in vse možnosti za znižanje stroškov;
—	vse službe so dolžne maksimalno znižati režijo, kar naj vsebujejo mesečni operativni plani;
V cilju nadaljnjega zniževanja stroškov je analizirati stroške varstva pri delu in ustrezno prilagoditi pravilnike, preveriti opurtu-nost štipendiranja na poklicnih šolah, dogovoriti se s šolami glede nadaljnjega izobraževanja delavcev v cilju zniževanja stroškov šolanja. Sredstva, namenjena za izobraževanje, je postopoma zniževati s ciljem, približati te stroške do konca leta 1967 zmanjšanju do 25%.
—	Sredstva za izobraževanje v višini 2,5 % naj predstavljajo maksimum, ki se ga ne sme prekoračiti.
—	Odpraviti je dvotir-
SKLEPI DSP
—	pretehtati je upravičenost in višino nekaterih regresov: topli obrok, prevozi na delo, rekreacija, itd.;
—	planirani stroški po planu predstavljajo le okvir, v katerem se usmerjajo mesečni akcijski programi. po narekovanih potrebah.
e)	Stroški, predvideni v planu, se znižajo po naslednjih vrstah:
—	poraba pisarniškega materiala za 10 %;
—	stroški za časopise in uradna glasila za 10 %;
—	stroški za mehanograf-ske usluge za 20%.
nost poročanja, pripraviti smotrn in centralno urejen postopek za poročanje, po možnosti na obrazcih, diagramih in grafikonih.
f)	Nujno je zniževati tudi vse ostale stroške uprav-no-prodajne režije.
g)	Sprejme se po planu ugotovljeni finančni rezultat in dohodek z vključenim osebnim dohodkom ter razdelitvijo, izvirajočo iz danega delitvenega razmerja.
h)	Z vsemi naštetimi ukrepi je poiskati vse rezerve, da bi tako zvišali dohodek za 1.4 milij.N-din, s
čimer bi omogočili, da se v planu postavljena vrednost točke v višini 3 N-din zviša na 3,17 N-din.
3.	Sprejme se naslednji način formiranja, obračuna in izplačila osebnega dohodka:
a)	sredstva (masa) za osebne dohodke se formirajo v višini 24,6 % od fakturirane realizacije, upoštevajoč faktor plačane realizacije;
b)	obračun se izvrši kvar-talno po enotah glede na dosežene rezultate;
c)	po tem načinu se izvrši izplačilo OD 15. 7. 1967 in nadalje, 15. 8. pa se izvrši polletni obračun po enotah na podlagi doseženih rezultatov;
č) formira se 2 % rezervni sklad po 31. členu Pravilnika o oblikovanju in delitvi sredstev za OD; izključuje se možnost najemanja posojil.
4.	Sprejme se informacija o stanju v jugoslovanskem železarstvu in primerjalni podatki za naše podjetje. S tem v zvezi je koordinirati stališče vseh železarn in enotno preko Udruženja nastopiti pri ustreznih organih zaradi zagotovitve stalnih cen električne energije.
5.	Ustanovi se novo delovno mesto »žerjavovodje UOS«, zasedba 1, število točk 180 s tem, da se zmanjša zasedba na delovnem mestu »skladiščni delavec v investicijskem skladišču« od 10 na 9.
fnmniiimiuiiiimiuiimiiHiimmiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiHiiiiiiimimiiiiuiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiHiii! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiii
KRŠITVE DELOVNIH DOLŽNOSTI
V mesecih maju in juniju 1967 je imela komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri delavskem svetu podjetja šest zasedanj, na katerih je izrekla 14 opominov, 9 javnih in 4 zadnje javne opomine. V treh primerih se je komisija odločila in predlagala delavskim svetom enot izključitev iz podjetja, vendar so se DSE izrekli le za dve izključitvi, v tretjem primeru pa je bil izrečen še enkrat zadnji javni opomin.
Delovno dolžnost so prekršili:
1.	JANČIČ ANTON iz jeklarne, je v dneh 16. in 17. januarja,
13.	marca in 18. marca 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	TURK IVAN iz jeklarne, je dne 14. februarja 1967 okrog 16.45 zapustil delo in odšel iz podjetja — zadnji javni opomin.
3.	ROMIH RUDOLF iz livarne sive litine, je dne 6. marca in
15.	maja 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
4.	ROMIH FRANC iz jeklarne, je dne 26. marca 1967 prišel na popoldansko izmeno vinjen — zadnji javni opomin.
5.	ZAPUŠEK JOŽE iz elektro-plavža, dne 1. aprila 1967 na popoldanski izmeni kljub jasno danemu nalogu in načrtu obra-
tovodje ni izvršil dela tako, kot mu je bilo naročeno, temveč je samostalno spremenil pri obkle-savanju ostanka karbonskega dna horizontalno ravnino v vertikalno in odklesal več kot je bilo potrebno, pri tem pa povzročil Železarni Štore škodo v znesku 1.028,13 N-din — javni opomin.
6.	FENDRIH STANKO iz elek-troplavža ni spoštoval zdravniškega reda ter ga je v času bolovanja dne 24. marca 1967 dopoldne zalotil obiskovalec bolnikov, ko je sekal drva svojemu sosedu — javni opomin.
7.	KOPRIVNIK JANEZ iz livarne sive litine, je dne 12. aprila 1967 neopravičeno izostal z dela in prekršil zdravniški red, ko je v času bolovanja, name-
sto da bi bil v postelji, opravljal fizična dela — javni opomin.
8.	PEVEC MIROSLAV iz livarne sive litine, je dne 14. aprila 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
9.	KUJAN LASLO iz oddelka tehnične kontrole, je dne 13. aprila 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
10.	LIPOVŠEK JOŽE iz livarne sive litine, je dne 18. aprila 1967 samovoljno prenehal delati — izključitev.
11.	TURNŠEK FRANC iz elek-troplavža, je v presledkih večkrat kršil delovno dolžnost s tem, da je neopravičeno izostajal z dela, razen tega pa ni izvrševal delovnih nalogov — izključitev.
12.	ŽOLGER STANISLAV iz livarne sive litine, se je v noči od 4. na 5. maj 1967 uprl delovodji in odklonil izvršitev delovnega naloga — zadnji javni opomin.
13.	ZAJC RAFAEL iz elektro-plavža, je dne 8. februarja, 16.,
17.	in 18. maja 1967 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
14.	HRIBAR ANTON iz jek-
larne, je dne 23. maja 1967 zaradi vinjenosti izostal z dela — javni opomin.
15.	GAJŠEK MIRKO iz elek-troplavža, je dne 24. februarja 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
Pravna služba
UGANKA
— Uganete, gospod šefek, kateri v našem oddelku je zadel na loteriji!?
Počitniška praksa naj bo res koristna
že so prispeli prvi dijaki in se vključili v počitniško prakso, ki je domala v vseh šolah bistveni sestavni del strokovnega šolanja in študija in naj služi glavnemu cilju: povezati dijaka, oziroma študenta s praktičnim delom v podjetjih, z operativo v delovnih kolektivih; omogočiti mu, da utrdi v šoli pridobljeno znanje. To je za oblikovanje dobrega strokovnega delavca važen činitelj. S počitniško prakso združujemo napore šole in operative pri vzgoji dijaka in študenta v strokovnega delavca in poznejšega strokovnjaka. Zato navežimo praktikante na naše življenje in ustvarjanje v delovni skupnosti. Omogočimo jim spoznavanje obratov, oddelkov, organizacijske strukture, upravljanja, proizvajanje, vključevanje v tržišče.
Praksa naj se odvija po programu, sistematsko, načrtno. Praktikanti naj sproti beležijo zapažanja in pišejo dnevnik prakse, ki naj bo zrcalo oprav-
ljene prakse. Dnevnik naj vsaj tedensko pregledajo mentorji in izvedejo popravke, dajo nar daljnja -navodila za še boljše opravljanje prakse. Ob zaključku prakse podpiše dnevnik vodja obrata ali oddelka in kadrovski direktor. Dnevnik naj ima priložene Skice, sheme, listine, ki jih uporabljamo v internem poslovanju. Praktikanta moramo pravilno voditi, mu svetovati, uvajati ga v delo, privajati ga delovnim pogojem in delovnemu redu. Zavedajmo se, da šola ne more dati dijakom in študentom dovolj praktičnega znanja in izkustev, zato •se mu na praksi v delovnih organizacijah nudi priložnost, da spozna utrip življenja in ustvarjanja v kolektivih, da nadoknadi pomanjkljivosti iz šole in se obogati s praktičnimi izkušnjami. Od nas je odvisno, kako bodo praktikanti pristopili k delu, kako bodo z razumevanjem in spoštovanjem pristopili k delavcem in k delu. Le 'pravilno opravljena praksa bo rodila zeželen uspeh.
R. U.
OBVESTILO
TEČAJ TUJIH JEZIKOV
Dne 10. septembra 1967 se prične intenzivni začetni, nadaljevalni, konverzacijski in korespondetski tečaj naslednjih tujih jezikov:
NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE, ANGLEŠČINE, FRANCOŠČINE, RUŠČINE IN ŠPANŠČINE.
Vsi tečaji trajajo po 4 mesece in so 2-krat tedensko po dve uri in sicer v dveh izmenah. Izmena A se prične ob 16. uri in se konča ob 17.35; izmena B pa se prične ob 17.45 in se konča ob 19,20.
Šolnina za vse tečaje je ista in znaša 280,00 N-din, ter je plačljiva v 4 obrokih; skripta dobite na centru.
Prijavite se takoj z dopisnico, na kateri navedite poleg stopnje In jezika tudi izmeno.
O pričetku tečaja bo vsakdo obveščen!
DELAVSKA UNIVERZA CELJE Center za poučevanje tujih jezikov Celje, Cankarjeva l/II, telefon: 32-24 in 25-34
NEZGODE PRI DELE
V mesecu juniju je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Elektroplavž	2
Jeklarna	1
Livarna valjev	2
Livarna sive litine	3
Obdelovalnica valjev	2
Mehanična delavnica	1
Skupaj	11
Brez nezgod pri delu so bili naslednji obrati:
Valjarna, modelna mizama, šamotarna, energetski obrat, elektroobrat, promet, ekspedit, gradbeni oddelek, razvojni oddelek, OTK, komunalni oddelek in ostalo.
Na poti na delo je bila prijavljena ena nezgoda iz jeklarne.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
Vujasinovič Jovo. Svinjo sifonske žlindre je žerjav odložil v prekucnik. Ko je imenovani odpenjal verige, mu je vroč prah padel v oko, takrat je odskočil in nehote stopil v jamo, kjer je bilo še nekoliko tekoče žlindre, ki mu je pri tem brizgnila v čevelj in ga opekla po levi peti.
Dobršek Ivan je prediral sifone v žlebu. Pri tem je nastala manjša eksplozija, ko je vroča talina prišla v stik z vlažnim peskom. Železo mu je brizgnilo v čevlje in ga opeklo na obe peti. Prebodar ni vedel za nevarnost, ker je bil sifon zabit z vlažnim peskom še od predhodne izmene.
JEKLARNA:
Jurkovšek Leopold je z drogom čistil livno ploščo. Drog mu je zdrsnil na tla in mu stisnil desno roko v zapestju.
LIVARNA VALJEV: .
Novak Stanko je pomagal pri . razstavljanju pokvarjenega mešalca za barvo. Ko so dvigali zgornji del stoja, je eden izmed delavcev popustil, stroj se je prevrnil in udaril imenovanega po levi roki.
Kolšek Ivan je čistil talino v ponovci, pri tem je žlindra brizgnila in ga opekla na gleženj leve noge.
LIVARNA SIVE LITINE:
Štor Martin je šel v kurilnico, ker ni bilo lokomotive, ter je pred kurilnico padel v kanal za vzdrževanje lokomotive. Poškodoval si je desno stran reber.
Kores Jože je v kupolki s krampom odstranjeval zgorelo oblogo. Pri tem se je širok sloj obloge zrušil in ga je ostrorobi kos zažgane obloge poškodoval po goleni leve noge.
Pevec Franc. Med potiskanjem vozička proti kupolki se je kos zlomine v vozičku premaknil in mu stisnil prst ob rob posode.
OBDELOVALNICA VALJEV:
Mastnak Ivan. Pri sestopanju z žerjava mu je na lestvi spodrsnilo, da je preko dveh klinov zdrsnil na tla in si zvil desno nogo v gležnju.
Gajšek Stane je iz jeklarskih muld, ki so bile na vozu pred jeklarno, nabiral podloge za podlaganje stnigarskih nožev. Ko je vlagalni stroj premaknil voz z muldami, mu je šlo kolo preko prstov leve noge, ker je stal na tračnici, in mu jih zmečkalo.
MEHANIČNA DELAVNICA:
Šumej Franc. Pri nameščanju pločevinaste plošče na lijak dimnika mu je plošča spodrsnila in ga vrezala v podlaket desne roke.
Na poti na delo se je poškodoval Arh Martin iz jeklarne. Z mopedom se je peljal na delo. Na cesti se je izogibal neki ženski, ki je nenadoma prečkala cesto, pri tem je padel in si poškodoval komolec desne roke.
Primerjava števila nezgod v mesecu juniju v zadnjih petih letih:
Leto 1963 1964 1965 1966 1967 Nezgode
pri delu 7	15	15	15	11
Nezgode
na poti —	11	—	1
Služba varstva pri delu
ALŽIRSKI PLIM ZA SFRJ IM AVSTRIJO
Pred nekoliko dnevi so bili končani razgovori med »Union-Gasom« iz Ljubljane, »Avstrija-Femgasom« iz Gradca in Alžirsko državno kompanijo »Sona-trach« o pogojih za realizacijo projekta nabave zemeljskega plina iz Alžira Jugoslaviji in Avstriji. Dogovorili so se, da bodo alžirski plin z ladjami transportirali do Kopra, kjer naj bi se zgradila skladišča, od
tam pa po magistralnem plinovodu Koper—Postojna—Ljub-lj ana—Cel j e—Maribor—Gradec —Leoben v Avstrijo. Najkasneje do 1970 leta naj bi se transportiralo 2,5 milijarde m3 pri-rodnega plina letno in to za Jugoslavijo 800 milijonov m3, za Avstrijo pa 1,5 milijarde m3.
Za potrebe Slovenije naj bi služilo 500 milijonov m3 plina, medtem, ko bi zagrebška INA
prevzela 300 milijonov m3. Detaljno se bo o projektu plinovoda, o koriščenju plina in finansiranju izgradnje razpravljalo na sestanku »Union-Gasa« in »Avstrija-Ferngasa« tekom sledečega meseca v Ljubljani. Za zdaj je parafiran le načrt pogodbe koristnikov z alžirsko kompanijo, dokončni razgovori o ceni plina in pogojih dobave pa se bodo vodili v začetku septembra, ko bo podpisana definitivna pogodba.
PL
MISLI
—	če te užali tepec, se ne prepiraj z njim, ker s tem ponižuješ samega sebe.
—	Več ljudi je utonilo v .vinu kot v morju.
—	Besede so obleka misli.
Pijemo drug drugemu na zdravje in pri tem kvarimo svoje lastno.
KADROVSKE VESTI
V mesecu juniju so bile naslednje kadrovske spremembe v našem podjetju.
Novi člani delovne skupnosti
ROMIH Marija iz Polja — Bistrica ob Sotli, po poklicu kuharica, dela v počitniškem domu na Rabu; ŽURAJ Franc iz Javorja — Gorica pri Slivnici in SENICA Silvester iz Gorice pri Slivnici, oba delata v delovni enoti jeklarne; DOLINŠEK Albin iz Topol pri Rogaški Slatini, dela v enoti elektroplavž; LUBEJ Ana iz Kompol nad Štorami, delavka — sprejeta za določen čas v komunalni oddelek ter KASENBURGER Ljudmila iz Štor, prav tako za določen čas v komunalni oddelek.
Odšli drugam na delo
TOVORNIK Friderik iz delovne enote livarna sive litine, je samovoljno zapustil delo;
TURNŠEK Franc iz delovne enote elektroplavž, je bil izključen iz podjetja:
ONIČ Alojz iz delovne enote energetski obrat, je bil odpuščen v poskusni dobi.
Zakonsko zvezo so sklenili.
KORENT Konrad iz priprave vzdrževanja — tehtnični sektor;
OPRČKAL Anton iz delovne enote livarne sive litine in BELINA Anton iz delovne enote jeklarna.
Na novi življenjski poti želimo obilo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili
MASTNAK Ivan iz delovne enote gradbeni oddelek — tesarji; ŽOHAR Drago — dela v
energetskem obratu; PRAŽNI-kar, Peter — dela na elektro-plavžu i— aglomeraciji; KUKOVIČ Anton iz delovne enote jeklarna; PETEK Edvard iz mehanične delavnice; FELICIJAN Alojz iz livarne sive litine; LU-KAČEK Marko iz delovne enote valjarna; BELEJ Anton iz do lovne enote valjarna.
Čestitamo!
Redno upokojen je bil
ŠLATAU IVAN, rojen 24. 3. 1907 v Kompolah, stanujoč v Štorah. Prag železarne je prvič prestopil leta 1921 v štirinajstem letu starosti in eno leto delal v valjarni. Zatem se je do 1925. leta učil ključavničarskega poklica in delal kot pomočnik do 1928. leta, ko je odšpl na odsluženje rednega vojaškega roka ter takoj potem delal ponovno v železarni do 1939. leta, ko se je preselil v Srbijo. V štore se je vrnil takoj po končani drugi svetovni vojni leta 1945 in. je v glavnem delal v mehanični delavnici in energetskem obratu do upokojitve, dne 20. junija 1967 z nekaj nad 35 let delovne dobe. Kot star železarski veteran je bil ginjen, ko se je poslavljal od svojega kolektiva, v katerem je preživel precejšnji del svojega življenja, kjer je začel in zaključil svojo delovno dobo.
Iz socialnega oddelka
V socialnem oddelku so za mesec maj obračunali nadomestilo OD za 1.219 izgubljenih dni zaradi bolezni do 30 dni v 143 primerih in višini 30.149,53 N-
ŽELEZARSKI GLOBUS
Manjša proizvodnja vseh vrst valjanih proizvodov v zahodno-nemških valjarnah za 59.000 ton na 24,25 milij. ton. Porast proizvodnje so zabeležili le pri toplovaljanih proizvodih, proizvodnja vseh ostalih proizvodov — valjana žica, debela pločevina, palično jeklo itd. — pa je bila manjša.
Japonska je potrojila izvoz jekla v Kitajsko. Japonski izvoz jekla v Kitajsko se je v zadnjem letu potrojil in je Kitajska za ZDA na drugem mestu kot uvoznik japonskega jekla. V letu 1966 je znašal izvoz jekla v Kitajsko skupno 646.000 ton,
tj. približno polovica celotnega japonskega izvoza jekla, ki je znašal 10 milij. ton. Japonski strokovnjaki predpostavljajo, da bo v naslednjih letih presegel izvoz jekla v Kitajsko 1 milijon ton letno.
Pri gradnji livarne plemenitih jekel podjetja Zenith Steel Pipes Ltd v Indiji sodeluje tudi zahodnonemško podjetje GeselL Schaft für Hütenwerksamlagen nbH, Düsseldorf. Celotkupma vrednost projekta znaša 25 milijonov DM. Letna zmogljivost tovarne bo 4.500 ton litine. To je že sedma jeklarna v Indiji za katero dobavlja opremo to zahodnonemško podjetje.
din. Istočasno so opravili obračun v 62 primerih za 1.282 izgubljenih delovnih dni v višini
29.906,94	N-din za čas nad 30 dni, kar gre v breme Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje. Torej skupno za
2.501	dan 60.056,47 'N-din.
Razmerje med stroški podjetja in zavodom je 50,2 : 49,8 v sredstvih in 44,7 : 55,3 v številu dni odsotnosti, kar izkazuje, da je relativno višje nadomestilo OD za prvih 30 dni odsotnosti
zaradi bolezni, oziroma nezgod pri ali izven dela.
Za nezgode pri delu je bilo izgubljenih 304 delovnih dni v višini nadomestila 9.898,39 N-din in za nezgode izven dela 358 dni in izplačano 7.277,03 N-din nadomestila OD. Oboje je že vračunano v gornjem odstavku.
V mesecu juniju je pet članov naše delovne skupnosti vložilo prošnjo za priznanje invalidnosti.
Kadrovski sektor
KAREL DOBOVISEK
Že dolgo časa nas je navdajala zla. slutnja in v torej 11. julija se je izpolnila, potrdila jo je brzojavna vest, da je po dolgi in mučni bolezni dotrpel naš sodelavec Karel DOBOVISEK. Izpil je čašo trpljenja do dna. Življenje, ki ga je tako ljubil, mu je večidel kazalo le svojo senčno plat, vkljub temu se ga je oklepal z vsenii svojimi silami, vedno bolj izčrpan, dokler ni moral opustiti še poslednje nade in izpustili še poslednje bilke; omahnil je, ko bi lahko v najboljših moških letih še ve--liko delal, ko bi rad delal in in koristil skupnosti, skrbel za svojo družino, kateri je bil nadvse skrben oče, zato' pa tembolj zagrenjen, ker se je moral venomer zatekati po zdravniško pomoč.
Rojen je bil v kmečki hiši v Kranjčah pri Šentjurju pred 46 leti. Ko je privihrala nad našo domovino druga svetovna vojna je kmalu zajela v svoj vrtinec tudi njega. A Karl ni dolgo zdržal v nemški vojaški suknji. V zasedeni Franciji se je kmalu povezal z odporniškim gibanjem in se pridružil makijev-ceni. Potem je prišel dan, ko se je pridružil vsem rodoljubom, ki so se odločili za borbo proti sovražniku na domačih tleh. S prekomorsko brigado se ji izkrcal v Dalmaciji in se hrabro boril proti okupatorju. Bil je tudi ranjen. Vojna vihra se je polegla in treba je bilo pomagati v obnovi in izgraditvi opustošene domovine. Karl je našel zaposlitev pri Lesnoindustrij-
JOŽE
Vrste naših valjarjev je 9. julija zapustil v starosti 43 let dolgoletni sodelavec JOŽE ŠI-VAK iz Črnolice pri Šentjurju.
Jože Šivale je delal v valjarni od 15. julija 1953, torej polnih 14 let, kot zakladalec ingotov. Leto in dan v vrstah neumornih valjarjev, na vročini in prepihu je prispeval k naporom za izpolnjevanje planskih nalog. Tako je postal eden številnih členov v verigi prizadevnih delavcev železarne, ki vedo, da je tre-
sketu podjetju v Šentjurju, dokler ni januarja 1954 stopil v vrste naše delovne organizacije. Izredno voljo do dela pa je že hromila bolezen, ki se je vedno bolj zajedala v njegov organizem. Družina je rasla, Ko.rl pa je moral iskati zdravniško pomoč. Težke skrbi so ga morile in inu še bolj rahljale zdravje. Vrnil se je iz. bolnišnice in oktobra 1957 začel delati v splošnem sektorju. Toda bolezen ga je vedno znova silila, da je iskal zdravniško pomoč v bolnišnici. Toda tudi tam hi miroval, učil se je, dokončal osemletko in knjigovodski tečaj. Učil se je angleščino, esperanto, vse ga je zanimalo, hlastal je za znanjem, da bi se oborožil za primer, če bo po izhodu iz bolnišnice moral prijeti.za kakšno drugo de-
lo.	Toda zahrbtna bolezen je vse bolj razjedala njegov organizem in kmalu je moral uvideti, da za delo ne bo več spo- \ soben. In začutil je, da so mu ure življenja štete,
Karel je zelo lepo opisal svojo odisejado v drugi svetovni j vojni, ko se je boril v vrstah makijevcev v Franciji. Spomini so bili pred leti objavljeni v našem glasilu.
Ostal nam bo v spominu kot človek izredne volje do dela, izredno odporen do težav v življenju, kot ena tisočerih žrtev zahrbtne pljučne bolezni, predvsem pa kot dober tovariš, ki je znal vnašati vedrino in dobro voljo v okolje, kjer je živel.
R. N.
ŠIVAK
ba krepko prijeti za delo, đa se izpolnijo zastavljene naloge,
Nepričakovano pa so delavci v valjarni in ostali člani kolektiva železarne prejeli pretresljivo vest, da je njihov dolgoletni sodelavec Jože ŠIVAK omahnil v smrt. Težko se bodo zlasti valjarji sprijaznili z mislijo, da v njihovih vrstah ne bo več stal Jože Šivak in s svojim delom doprinašal k delovnim uspehom valjarne in vsega kolektiva. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.	R. N.
Organizacija in metoda deta
Ko smo v zadnji številki Štor- vito, uspeh manj gotov, izraba skegà železarja objavili izvleček časa in delovnih sredstev slabša, poročila o reorganizaciji pod j e- Zato se morajo iz izvršne faze tja, smo med drugim zapisali, da (potek dela) izločiti vsi probleme ena največjih naših organiza- mi intelektualne in druge pri-cijskih pomanjkljivosti v tem, da prave dela. To dosežemo z organe uporabljamo sodobnih delov- nizacijo pravilne delitve dela, z nih metod. Da bi bila ta ugoto- racionalnim načrtovanjem dela vitev malo jasnejša, smo se odio- in določitvijo ustreznih delovnih čili, da posredujemo bralcem ne- metod in ustreznih delov, sred-kaj splošnih informacij o tem, štev.
kaj je razumeti pod pojmom Ni namen današnjega članka, »delovna metoda«.A	da bi naštevali in opisovali razne
Delovna metoda ima kot po- znanstveno postavljene delovne jem širok pomen. V najožjem metode, ki se uporabljajo v so-smislu pomeni »tehniko poslova- dobni organizaciji, zato naj po-nja« ali kolektivnega dela nekega delovnega mehanizma in 5 vključuje vse efektivnosti, ki so s tem v zvezi, kot npr.: komunikacije, gibanje informacij in dokumentacije, vsklajanje rokov, razdeljevanje nalog, kontrolo itd.
.To se pravi, da* moramo razlikovati predvsem metode osebnega dela in metode kolektivnega dela. j _ »Profesionalne« metode so pridobljene s strokovnim znanjem, metode kolektivnega dela pa so npr. metode upravljanja, metode vodenja, metode proizvodnje,
‘družbene kontrole in podobno.
Metode upravljanja so načelno določene z našim samoupravnim sistemom in z zakonom o podjetjih in samoupravnih organih.
Natančneje pa jih mora določiti statut podjetja in pravila o delu samoupravnih organov.
Metode proizvodnje so deloma določene s tehnologijo in tehnič-jio opremo. Vendar obravnava tehnologija kot znanost le objektivne tehnične procese, ne glede na človeka in organizacijo ■njegovega dela, ter je vsled tega samo osnova za načrtovanje proizvodnje kot kolektivnega delovnega procesa in delovnih postopkov. Kolektivno delo namreč ne more shajati brez dodatnih posebnih aktivnosti, kot so npr.: odločanje; načrtovanje, komunikacije, kontrola, cirkulacija informacij in podobno. Vse te aktivnosti pa morajo biti z metodološkega vidika posebej proučevane in načrtovane.
Nobena delovna naloga, pa bilo to kolektivna ali individual-ha, ni povsem določena, če ni določena tudi delovna metoda, če ‘je znan le zahtevan rezultat delovne naloge, tedaj je prepuščeno delavcu, da improvizira delovni ali poslovni postopek, da si ga sam izmišlja po svojih sposobnostih in osebnih nagnjenjih in sam izbira sredstva za izvršitev naloge. S tem pa so nalogi dani elementi za zmanjšano disciplino izvršitve in zlasti zmanjšano osebno odgovornost in s tem seveda tudi zmanjšan delovni učinek.
Vsako delo zahteva neko vnaprejšnje načrtovanje in raz-Imislek, kako ga bomo izvršili.
, Se se faza pripravljanja prekriva ‘ š fazo izvršitve, je delo neučinko-

vemo zaenkrat le to, da ne sme- la t. i. »feed-back circular« si-jo biti niti tehnologija, niti na- stem, ki predstavlja za današnjo vodila za delovne postopke, sa- stopnjo razvoja najpopolnejšo mo v glavah posameznikov, tem- obliko krožnega procesa upravlj več mora biti vse to — zopet anja- in vodenja v industrijskih po določeni metodologiji — podjetjih, jasno, podrobno in precizno na- Seveda ne pričakujemo, da pisano.	bomo s predvideno reorganizaci-
Da bi bilo jasnejše, kako ve- J? uspeli ustvariti idealno organi lika je razlika med delom na zirano podjetje, vendar moramo osnovi metodološko predpisane stremeti za tem, da presadimo dokumentacije in delom »na pa- v naše pogoje in možnosti čim-met«, bomo to ponazorili z na- vec teSa< kaf je v svetu v dobro slednjima dvema poenostavljeni- organiziranih podjetjih že zdav-ma shemama:	naJ uporabljeno.	W. Š.
Prva slika naj bi ponazori-
NOVOSTI V KNJIŽNICI
Braslavskii V. M.: Tehnologija obkatki krupnjih datalei roli-kami. Izd. »Mašinostroenie«, Moskva 1966, s-1712 Antosjak V. G.: V issledovanii i av-tomatizačii martenovskih pečei. »Tehnika« 1966, s-1711 Unapredjenje kvalitete valja-ka. Institut za metalurška istraživanja. Zenica, 1966, s-3232 Sicherl B.: Preiskava strujanja na modelu regenera tor ja martinovke z razširjenim žlin-drenikom. Poročila metal, inštituta Ljubljana 1966. s-3232 Konstruiren mit Gusswerkstoffen. Herausgegeben vom Verein Deutscher Giessereifaeh-leute, Düsseldorf, 1966.
Kombinirani gorilnik mazut-kisik za jeklarne. III. del. December 1966. Poročila metal, inštit. Lj. s-2330 Treatise on analytical chemistry. Part II. Vol. 13. Co. 1966. S-2320/II-13
Koncepcije perspektivnog razvoja Mničke industrije SFRJ. Beograd, 1966, izd. UJŽ, s-3131-5 Oktjabrskiii P. Ja.: Statistika specializaoii i kooperirovanja v mašinostrojenji. 1966. s-1713 Kitaev B. I.: Teploobmen v domennoi peči. Izd. Metallurgi-ja, Moskva 1966, s-1714 Enciklopedija likovnih umjetnosti. 4. Zagreb, 1966.
Prüfsiebung und; Darstellung der Siebenanalyse, Mülheim, 1964, s-3234
Informator 1967, Izd. Zavod za varjenje SRS, 1957-1967, s-1707
Standardizacija v informacio-nnoi rabote. Stoornik perevodov Moskva 1966, s-2347 Giesserei-Kalender 1967. Herausgegeben vom Verein Deutscher Giesserei-Fachleute, Düsseldorf, 1966.
Stahleisen-Kalender, 1967, Herausgegeben vom Verein Deutsch. Eisenhüttenleute. Dü- '* sseldorf 1966.
Sistematsko ispitivanje obrad-Ijivosti pri obradi domačim alatima, Bgd. 1966, s-3235
ca del. mesta
—	---> vplivni tokovi
■■■■ ■■	>	vpliv vdstvene avtoritete
—	 --t* izgubljen efekt
Sl. 1 — Tehnologija in organizacija sta v glavah posameznikov
LEGENDAI
stalni tokovi -dokumentacije in informacij
ypliv vodstvene avtoritete
izvrševalci nalog po predpisani metodi
S1.2 — Tehnologija in organizacija dela sta m predpisani
UTRINKI Z RABA
Naši sodelavci na plaži
šola je rodila uspeh. Domala vsi otroci so se naučili plavati.
V vodi so se najbolje počutili
Ekipa najmlajših kegljačev
Močna moška plavalna ekipa pred startom
Ob koncu dekade je bilo tekmovanje. Na
startom.
pionirji pred
FILMI V ŠTORAH
26. — 27. 8. 1967
PISMA BRALCEV
Piše nam Arzenšek Vlado, V. P. 6485/2 VE-3, Ljubljana, ki celotni kolektiv Železarne Štore lepo pozdravlja in mu želi mnogo delovnih uspehov.
REŠITEV KRIŽANKE
1.	Voglajna; 9. stranpot; 10. Oman; 11. de; 12. TAM; 13. stil;
15.	ar; 16. Pirej; 17. Sartre; 18. Sparta; 20. Maria; 21., LM; 23. opas; 24. Mija; 25. ti; 26; oral;
27.	Egipčani; 30. ra*tez.ek.
5.	— 6. 8. 1967 »SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA« jugosl.-nemški SCP barvni y film — western
12.	— 13. 8. 1967 »V PRIMERU NESREČE« francoski film
19.	— 2«. 8. 1967 »SREČA«. francoski Rim
»LJUBEZENSKA KLETKA« francoski SCP — barvni film
OBVESTILO!
Obveščamo gledalce kiho predstav, da do nadaljnjega odpade druga nedeljska kino predstava, to je ob 19 uri.
STORSKI ZELEZAR, Giulio do> lovnega kolektiva Železarne Stoni — Izhaja vsak mesec — Odgovor»
ni urednik Leopold Perc — Uredniški odbor; Janez Barbarič, Friderik Jetnejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Leopold Perc, Stane Sotler, Niko Zakonjšek In Ivan Žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.