Letnik 1909. 653 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos TiYWTT. — Izdan in razposlan dne 15. decembra 1909. Vsebina: (Št. 190—197.) 190. Razglas, da se kraljevi ogrski glavni carinski uradi Vöröstorony, Zemun in Temeš-var pooblaščajo puščati carino na upanje. — 191. Razglas, da se kraljeva ogrska glavna carinska urada v Pancsovi in Nagyszebnu pooblaščata puščati carino na upanje. — 192. Ukaz o ustanovitvi carinske podružnice v Braiču. — 193. Razglas o ustanovitvi kraljevega ogrskega glavnega carinskega urada II. razreda na Gö-mörskem kolodvoru v Miskolczu in podružnice tega carinskega urada na poštnem uradu Miskolcz 2. — 194. Razglas o dogovoru o živinskih kužnih boleznih z dne 25. januarja 1905. 1. med Avstrijsko-Ogrskim in med Nemško državo, ki je bil objavljen pod št. 25 v X. kosu državnega zakonika iz leta 1906. — 195. Razglas, da se je opustila podružnica pomožnega carinskega urada Montecroce v Miß-Sagronu. — 196. Razglas, da se razširjajo oblasti glavnega carinskega urada II. razreda v Welsu. — 197. Ukaz o narejanju in uporabljanju železniških voznih listov z natisnjenim kolkovnim znamenjem. 190. 198. Razglas finančnega ministrstva z dne 13. oktobra 1909. L, da se kraljevi ogrski glavni carinski uradi Vöröstorony, Zemun in Temešvar pooblaščajo puščati carino na upanje. Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 15. novembra 1909.1. o ustanovitvi carinske podružnice v Braiču. Kraljevo ogrsko finančno ministrstvo je pooblastilo kraljevi ogrski glavni carinski urad II. razreda v Vöröstorony ter kraljeva ogrska glavna carinska urada I. razreda v Zemunu in v Temešvaru puščati carino na upanje. Bilinski s. r. V Braiču (finančni okraj Dubrovnik) se je ustanovila z oblastmi pomožnega carinskega urada II. razreda opremljena carinska podružnica c. kr. pomožnega carinskega urada v Budvi, ki je že začela svoje poslovanje. 191. Razglas finančnega ministrstva z dne 15. oktobra 1909. L, Ta podružnica posluje hkratu za napovedno postajo pomožnega carinskega urada v Budvi. Bilinski s. r. Weiskirclmer s. r. da se kraljeva ogrska glavna carinska urada v Pancsovi in Nagyszebnu pooblaščata puščati carino na upanje. Kraljevo ogrsko finančno ministrstvo je pooblastilo kraljevi ogrski glavni carinski urad II. razreda v Pancsovi in Nagyszebnu puščati carino na upanje. Bilinski s. r. (Slovenisch. 143 193. Razglas finančnega ministrstva z dne 2. decembra 1909.1. o ustanovitvi kraljevega ogrskega glavnega carinskega urada II. razreda na Gömörskem kolodvoru v Miskolczu in podružnice tega carinskega urada na poštnem uradu Miskolcz 2. Po poročilu kraljevega ogrskega finančnega ministrstva se je ustanovil v Miskolczu na Gömörskem kolodvoru glavni carinski urad II. razreda z ozpamenilom „Kraljevi ogrski glavni carinski urad Miskolcz“ in za carinsko ravnanje s poštnimi paketi na poštnem dostavnem uradu na Tiszovskem kolodvoru (Miskolcz 2) podružnica tega urada z ozna-menilom „Kraljeva ogrska podružnica glavnega carinskega urada na poštnem uradu Miskolcz 2 “. Glavni carinski urad in njegova podružnica sta pooblaščena uporabljati sumarni napovedni postopek v železniškem prometu in sta začela svoje poslovanje 1. dne decembra 1909. 1. Bilinski s. r. f 94. Razglas poljedelskega ministrstva z dne 3. decembra 1909. 1. o dogovoru o živinskih kužnih boleznih z dne 25. januarja 1905. I. med Avstrijsko-Ogrskim in med Nemško državo, ki je bil objavljen pod št. 25 v X. kosu državnega zakonika iz leta 1906. Z ozirom na tačasno administrativno razdelitev v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, je V prilogi 1 omenjenega dogovora na strani 305 pri XVIII (prvi zaporni okoliš na Moravskem) vpisati okrajno glavarstvo „Vsetin“ in na isti strani pri XX (tretji zaporni okoliš na Moravskem) okrajno glavarstvo „Bäm“, nadalje je tudi V prilogi II a na strani 311 pri XXXIV (četrti zaporni okoliš na Moravskem) vpisati okrajno glavarstvo „Vsetin“, na strani 310 pri XXXI (prvi zaporni okoliš na Moravskem) pa okrajno glavarstvo „ Bärn “. Pop s. r. 195. Razglas finančnega ministrstva z dne 6. decembra 1909. L, da se je opustila podružnica pomožnega carinskega urada Montecroce v MiB-Sagronu. Podružnica Miß-Sagron pomožnega carinskega urada Montecroce se je opustila. Bilinski s. r. 193. Razglas finančnega ministrstva z dne 7. decembra 1909.1., da se razširjajo oblasti glavnega carinskega urada ti. razreda v Welsu. Glavni carinski urad II. razreda v Welsu se pooblašča za vstopno ocarinjevanje volnenih prej t. št. 223 in 224. Bilinski s. r. 199. Ukaz ministrstva za železnice in finančnega ministrstva v porazumu s pravosodnim ministrstvom z dne 10. decembra 1909.1. o narejanju in uporabljanju železniških voznih listov z natisnjenim kolkovnim znamenjem. Na podstavi zakona z dne 27. oktobra 1892.1. (drž. zak. št. 187) zastran izvršitve mednarodnega dogovora z dne 14. oktobra 1890. 1. in zastran nekaterih določil o tovornem prometu po železnicah, in izvršujč § 55 železniškega obratnega pravilnika, ukaz ministrstva za železnice z dne 11. novembra 1909.1. (drž. zak. št. 172), se izdajajo nastopni zaukazi : § 1. Za papir, ki se uporablja za železniške vozne liste, se določa nastopno svojstvo: 1. Teža: 70 gramov na kvadratni meter. 2. Srednja dolžina risa: 5000 metrov. 3. Srednja prelomna raztezava: 2 odstotka. 4. Vsebina pepela: ne več nego 2‘5 odstotka. 5. Pridevek lesenih obruskov: ne več nego 50 odstotkov. V znamenje za to, da ima za železniške vozne liste uporabljani papir spredaj povedana svojstva, mora vsak železniški vozni list dobiti vodno znamenje, ki bodi narejeno iz štirih začetnih črk „N. F. B. P.“ oznamenila „Normal-Fracht-Brief-Papier (pravilni papir voznih listov)“ (štiri verzalije [velike črke] s piko za vsako črko za znamenje kratice v pismu italienne, visokem 39 milimetrov), ter iz fabriškega znamenja. Na vozne liste, ki nimajo tega vodnega znamenja, se ne sme nameščati v § 55, odstavek (3) železniškega obratnega pravilnika omenjeni preskusni pečat, oziroma vzprejemajoča železnica jih mora zavrniti. § 2. V kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, se smejo ob oddajanju pošiljatev, ne kraté oprostitev, določenih s kolkovnimi in pristoj-binskimi zakoni, uporabljati le vozni listi z natisnjenim kolkovnim znamenjem. Kolkovno znamenje po 10 vinarjev ali po 2 vinarja natiskujejo : a) na voznih listih, ki jih je naredila c. kr. dvorna in državna tiskarnica, ta tiskarnica; b) na voznih listih, ki so jih naredile zasebne tiskarnice, pa uradi, ki so po dotičnih predpisih poklicani natiskovati kolkovna znamenja. § 3. Ako se pošiljatve, ki so bile prvotno oddane z voznim listom, kolkovanim po § 14 zakona z dne 29. februarja 1864. 1. (drž. zak. št. 20) z 2 vinarjema, zaradi poznejše odredbe pošiljača pošljejo s prvotnim voznim listom nazaj ali dalje in ako skupna dolžina proge, po kateri je šla pošiljatev z istim voznim listom, presega 38 kilometrov, je treba kolkovnino dopolniti na znesek 10 vinarjev, ki pripada po t. št. 101, I, A, b, zakona z dno 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89), uporabljaje kol-kovne znamke takole: 1 1. Postaja, ki izvrši poznejše naročilo, nalepi na voznem listu dopolnilne kolkovnc znamke, ako pripada železnici v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel. 2. Dopolnilne kolkovne znamke nalepi na voznem listu nova namembna postaja, ako pripada samo ta eni izmed oznamenjenih železnic, ne pa tudi postaja, ki izvrši poznejše naročilo. 3. Dopolnilne kolkovne znamke nalepi na zapisu dotičnega tovornega listka s pristavkom zaznamka: „Dopolnilni kolek k voznemu listu z dne .............. . tek. št. . . “ prvotna poši- ljalna postaja, ki sprejme poznejše naročilo, ako ne pripada niti pod 1 niti pod 2 imenovana postaja eni izmed oznamenjenih železnic. Na dopolnilne kolkovne znamke je treba udariti postajski pečat v črni barvi. § 4. Vozne liste, ki jim gre pristojbinska prostost, lahko dobivajo civilna in vojaška oblastva itd. tudi v kolkovnih prodajnih skladiščih dotične dežele ali v c. kr. dvorni in državni tiskarnici proti naročbenici. Ob oddaji pošiljatve je treba na voznem listu izrečno navesti zakoniti razlog oprostitve. § 5. Oblika voznih listov se ravna po vzorcu voznega lista, določenega z obratnim pravilnikom za železnice v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, z mednarodnim dogovorom o tovornem prometu po železnicah in s posebnimi predpisi, ki sicer veljajo za železniški promet (obratni pravilnik za promet s Srbskim, Bolgarskim in Turškim, Levant-ska tarifa). Oznamenjeni predpisi odločajo tudi, ali je dopustno natiskovati vpise v vozne liste in zaznamke s poročili. Da se vozni listi ujemajo z oznamenjenimi predpisi, to se potrdi s tem, da se pritisne v prej navedenih predpisih omenjeni preskusni (kontrolni) pečat kake tuzemske železnice. Na voznih listih, narejenih v c. kr. dvorni in državni tiskarnici, se natisne za preskusni (kontrolni) pečat c. kr. orel z napisom okoli njega : „ Za avstrijske železniške uprave iz c. kr. dvorne in državne tiskarnice“. § 6. Oblika in oprema kolkovnega znamenja je določena v ukazih finančnega ministrstva z dne 1. decembra 1899. 1. (drž. zak. št. 239) in z dne 23. februarja 1900. 1. (drž. zak. št. 36). § 7. Pokvarjeni vozni listi se smejo zamenjavati samo tedaj, ako na njih ni vidna raba železniškega urada. Da se je vozni list rabil železniškouradno, je smatrati praviloma šele tedaj, ako je na voznem listu pritisnjen dnevni pečat pošiljalne postaje. Če se to ni zgodilo, pa so se na voznem listu že vpisali železniškouradni vpisi, se zamenjavajo taki vozni Usti samo tedaj, ako pošiljalna postaja s pristavkom podpisa postajskega načelnika in s pritisnjenim železniškim uradnim pečatom potrdi, da vozni list železniškouradno še ni bil rabljen. Zamenjavati pokvarjene vozne liste z natisnjenim kolkovnim znamenjem je pridržano c. kr. finančnim oblastvom prve stopnje. Strankam pa je prepuščeno dotične nekolkovane vloge izročati v davčnih uradih, ki jih morajo predložiti predstojnemu oblastvu. Pokvarjeni vozni listi se zamenjavajo takole: a) za vozne liste, narejene v c. kr. dvorni in državni tiskarnici, se izročajo novi vozni listi, ako se plača tarifna cena za golice ; b) za vozne liste, narejene v zasebnih tiskarnicah, se v nadomestilo brezplačno natiskuje enako kolkovno znamenje na nove vozne liste, ki jih predloži stranka. § 8. Gena voznih listov, ki jih je naredila c. kr. dvorna in državna tiskarnica, se določa s priloženo tarifo cen. Železniške uprave uživajo gledé kolkovanih voznih listov, ki so jih prevzele v prodajanje, provizijo l1/, odstotka kolkovnine. § 9. Veljavnost tega ukaza se začne s 1. dnem januarja 1910. 1. tako, da dobi predpis v § 2, odst. 1, za promet na Srbsko, Bolgarsko in Turško ter v Levanto moč šele s 1. dnem januarja 1911. 1. S tem dnem izgubé moč ukaz z dne 11. decembra 1892. 1. (drž. zak. št. 213), nadalje razglasa z dne 29. aprila 1898. 1. (drž. zak. št. 72) in z dne 20. januarja 1902. 1. (drž. zak. št. 22) in končno ukaz z dne 26. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 127). Bilinski s. r. Wrba s. r. Cenik A. kolkovanili železniških voznih listov za tuzemski promet. Tek. 5 št. Število kosov Vrsta Gena K h v Opomnja I. 1 Vozni list za tovorno ali brzovozno blago, brez firme . 01 II. 1000 a) Vozni listi za tovorno ali brzovozno blago s firmo in naslovom pošiljača, navadnim znamenjem tovora h) Vozni listi pod a) oznamenjene vrste z zakonito ali po pravilniku dopustnimi dostavki 13 14 Navadna znamenja tovorov, n. pr. : AE, BD, STE itd. III. 1000 oj, Vozni listi za tovorno ali brzovozno blago s firmo, naslovom, poljubnim znamenjem tovora b) Vozni listi pod a) oznamenjene vrste z dostavki, kakor v tek. št. II b) 14 15 - Poljubna znamenja tovorov, n. pr.; ?\s IV. Za naslove ali drugo navadne pripustne dostavke zadaj na voznem listu se računa za 1000 izvodov 1 K več, nego je navedeno v tek. št. II in III. Za komplicirane naslove ali tabele se razen tega zara-čunja še 2 K povračila za stavek. V. Ako se naroči manj nego 1000 voznih listov ene vrste s firmo, se računi za to, da se tiska zraven firma, 2 K več; stalo bi torej na primer 500 voznih listov št. II a) 8-50 K št. IH a) 9 — K št. II b) 9-— „ št. III b) 9-50 „ Naročila na manj nego 500 izvodov ene vrste s firmo se ne sprejemajo. Kolkovnino 2 vinarjev, oziroma 10 vinarjev za vozni list je treba plačati posebej. Za duplikate se računi is a cena kakor za unikate. Ako se naroči najmanj 20.000 voznih listov za tovorno ali brzovozno blago brez firme, se dovoli za vsakih 1000 izvodov 60 vinarjev popusta od cene. Gorenje cene se umevajo za vozne liste z besedilom v enem ali v dveh jezikih. Naročilom voznih listov s firmo, ki jih je pošiljati po posredovanju prodajališč ali franko naravnost ravnateljstvu c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, je treba priložiti vozni list za vzorec z navedbo željenih dostavkov. Denarni znesek, ki gre za zahtevano število, je treba plačati naprej. Voznih listov brez natisnjene firme ne dobavlja c. kr. dvorna in državna tiskarnica in dobivajo se v bližnjem kolkovnem skladišču, v davčnem ali poštnem uradu. Cenik B. kolkovanih železniških roznili listov za mednarodni promet. Tek. št. Število kosov Vrsta Cena Opomn a K h I. II. 1 100O Vozni list za tovorno ali brzovozno blago, brez firme . Voznih listov za tovorno ali brzovozno blago, brez firme 19 02 1000 a) Vozni listi za tovorno ali brzovozno blago s firmo in naslovom pošiljača, navadnim znamenjem tovora b) Vozni listi pod a) oznamenjene vrste z zakonito ah po pravilniku dopustnimi dostavki 26 28 Navadna znamenja j tovorov, n. pr. : AE, BD, STE itd. 111. 1000 a) Vozni listi za tovorno ali brzovozno blago s firmo, naslovom, poljubnim znamenjem tovora b) Vozni listi pod a) oznamenjene vrste z dostavki, kakor v tek. št. II b) 28 30 Poljubna znamenja j tovorov, n. pr. : T" \ S IV. Za naslove ali druge (navadne) pripustne dostavkez adaj na voznem listu za 1000 izvodov 2 • V. Ako se naroči manj nego 1000 voznih listov ene vrste s firmo, se računi za to, da se tiska zraven firma, 4krone več; stalo bi torej na primer: 500 voznih listov št. 11 a; 17 K št. 11 b) 18 , št. III a; 18 „ št. III*; 19 „ Naročila na manj nego 500 izvodov eno vrste s firmo se ne sprejemajo. Kolkovnino 4 vinarjev, oziroma 20 vinarjev za vozni list z duplikatom vred je treba plačati posebej. Gorenje ceno se razumevajo za vozne liste z besedilom v enem ali v dveh jezikih. Naročilom voznih listov s firmo, ki jih je pošiljati po posredovanju prodajališč ali franko naravnost ravnateljstvu c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, je treba priložiti vozni list za vzorec z navedbo željenih dostavkov. Denarni znesek, ki gre za zahtevano število, je treba plačati naprej. Voznih listov brez natisnjene fume ne dobavlja c. kr. dvoma in državna tiskamica in dobivajo se v bližnjem kolkovnem skladišču, v davčnem ali poštnem uradu. Cenik C. kolkovanih železniških voznih listov za orijentalski in ievantski promet. Tek. št. Število kosov Vrsta Gena Opomnja K h I. 1 Vozni list za tovorno ali brzovozno blago brez firme . 02 100 Voznih listov za tovorno ali brzovozno blago brez firme 1 50 1000 Voznih listov za tovorno ali brzovozno blago brez firme 14 11. 1000 a) Vozni listi za tovorno ali brzovozno blago s firmo in naslovom pošiljača, navadnim znamenjem tovora 16 Navadna znamenja tovorov, n. pr.: b) Vozni listi pod a) oznamenjene vrste z zakonito ali po pravilniku dopustnimi dostavki 17 AE, BD, STE itd. III. 1000 a) Vozni listi za tovorno ali brzovozno blago s firmo, naslovom, poljubnim znamenjem tovora 17 Poljubna znamenja tovorov, n. pr.: b) Vozni listi pod a) oznamenjene vrste z dostavki, kakor v tek. št. \\b) . 18 • T \ S IV. Za naslove ali druge navadne pripustile dostavke zadaj na voznem listu se računa za 1000 izvodov 1 K več, nego je navedeno v tek. št. 11 in III. Za komplicirane naslove ali tabele se razen tega zara-čunja še 2 K povračila za stavek. V. Ako se naroči manj nego 1000 voznih listov ene vrste s firmo, se računi za to, da se tiska zraven firma, 2 K več; stalo bi torej na primer 500 voznih listov št. II a) 10-— K št. II b) 10-50 , št. III a; 10-50 „ št. lili; 11-— „ Naročila na manj nego 500 izvodov ene vrste s firmo se no sprejemajo. Kolkovnino 2 vinarjev, oziroma 10 vinarjev za vozni list je treba plačati posebej. Za duplikate se računi ista cena kakor za unikate. Gorenje cene se umevajo za vozne liste z besedilom v enem ali v dveh jezikih. Naročilom voznih listov s firmo, ki jih je pošiljati po posredovanju prodajališč ali franko naravnost ravnateljstvu c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, je treba priložiti vozni list za vzorec z navedbo željenih dostavkov. Denarni znesek, ki gre za zahtevano število, je treba plačati naprej. Voznih listov brez natisnjene firme ne dobavlja c. kr. dvorna in državna tiskarnica in dobivajo se pri železniških uradih, katerim je poverjeno prodajanje teh voznih listov.