MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uraditlito« bi uprava: Maribor, ttoopeaka «1.11/Tatatoa uradaMtva 3440, upravo 2460 Uhaja razaa aadaljo fa praznikov voak dan ob 16. uri / Volja naaatno prajamaa v upravi aM po poiU 10 Din, dostavljač na don 13 Dla / Oglasi po aantku / Oglasa oprsjema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani , Pelini Čekov*) raCun (L 11.409 JUTRA Defenziva proti rimskemu načrtu SOLIDARNOST VSEH OGROŽENIH DRŽAV IN NARODOV. Nova odkritja, ki so prodrla v javnost ® zakulisju rimskega sestanka med Mussolinijem, Macdonaldom ® sirom Simonom, ter o ducejevem načrtu za »p a c i f i k a c i j o« Evrope, s° v polni meri potrdila domneve, da gre zahrbtno fašistično igro, ki naj bi z “Plmi besedami dosegla naenkrat to, tesar z grožnjami ni mogla. Danes ve yes svet, razen nekaterih zaslepljenih •Geologov apr iorističnega »razločevanja« in »pacificiranja«, da preti °G rimskega načrta Evropi večja nevarnost kakor od vseh načrtov in akcij dosedanjih povojnih let. Zlasti pa vejo to države male antante, Poljska in sploh vse one, ki jih rimski načrt potiska ob stran in jim jemlje pravico enakopravnosti in enakovrednosti v zboru evropskih •terodov. Mussolinijeva gesta je naperjena proti njim in proti Društvu naro* :°v, ki je vtelešenje enakopravnosti dr-^v. Da je ta sodba pravilna, nas prepri-^ie tudi pisava fašističnega tiska, ki d e-1,1 o k r a c i j o D. N. že davno napada z Gajbolj strupenimi izrazi. Tako je revija •Antieuropa« pisala še nedavno: *Ne more biti evropske solidarnosti, dokler se ne uniči evropski sifilis, repre-*Ghtiran v evropskem parlamentarizmu *n demokraciji ter v ženevskem in Io-•tarnskem duhu.« Skoraj iste besede je |*a rabil te dni tudi »Popolo d’ 11 a-Ha«. .Rimski predlog o direktoriju štirih ve-S®*! Pa ie po tej glavni osti proti »d u h u ~eneve« naperjen tudi proti sedanjemu stanju in za revizijo mirovnih po-Sodb, pravnih in teritorialnih. Čim je pa r‘0 to ugotovljeno in čim so se ogromne države zavedele vse velike nevar-°sti 'rimskih spletk, se je pričela tiha, J tr.orgtčna p r o t i a k c i j a. Prvi uda-je dobil načrt Mussolinija in Macdo-SaWa na seji razorožitvene konference v jJ**vi,- na kateri so vso države demon* bativno glasovale proti iz Rima in Lon-Ona predlagani odnoditvi zasedania do :^a, ko bodo predlog proučilo velesile, . Prvi vrsti pa Francija. Drugi udarec sledil v večini angleškega razsodnega j^ka ter v lordski zbornici sami, kjer je rd C h u r c h i 1 napadel Macdonaldovo "dlitiko in imenoval njega in sira Sirno-2* Don Ouichota in Saneh a Pan-°> Tretjega, najhujšega, je pa zadela ala antanta s svojo izjavo, o kate-SrrK) poročali včeraj med brzojavkami. n Iz včeraj mea orzojavKami. stalnega sveta male antante je u-^la ne samo ostali svet, temveč tudi Rim m L on d o n, da preko te zveze z okoli 50 milijoni prebivalci danes ni več mogoče sklepati v Evropi nobenih kravjih kupčij. S tem pa borba proti nameram rimskega predloga še davno ni končana, temveč je prav za prav šele začeta. Go tovo je, da tudi ostale srednje in male države ne bodo držale rok križem, saj gre vsaj načelno tudi zanje, Vse kaže, da se z njihove strani pripravlja skupil a akcija in morda tudi tesna medsebojna zveza. Najpomembnejši dogodek je pa v zvezi s tem vsekakor te' sno zbližanje med malo antanto in Poljsko! Tudi Poljska je odločno odklonila rimski načrt in v prihodnjih dneh se bo o skupni akciji Poljske In male antante govorilo podrobno v Pragi in v Beogradu, kamor pride na obisk poljski zunanji minister dr. Beck. 0 temi obisku pišejo zlasti veliko poljski in češki listi. Praški »Narodni Listi« so zapisali te dni sledeča pomembna stavka: »Poljska se očividno čuti osamljeno brez male antante in ogrožena po Hitlerjevi Nemčiji. Poljska Ima samo eno pot: da vodi res slovansko politiko, se zveže z malo antanto in ustvari tako novo evropsko velesilo in močen jez proti nemški in madžarski revanžni politiki.« Tako je prav rimski načrt, naperjen v prvi vrsti proti mali antanti in Poljski, povzročil končno zbližanje, ki doslej kljub vsem prizadevanjem v taki me d ni bilo mogoče, če se pa zgodi, da se združi Poljska z malo antanto v taki tesni zvezi, kakor so združene njene tri države, potem nastane v srednji Evropi sila z okoli 80 milijoni prebivalcev, sila, ki bo torej po številu prebivalstva skoraj tako močna kakor sta Francija in Anglija skupaj. In če Mussolini že sedaj uvideva, da preko male antante n i mogoče, potem bo še bolj uvidel, da ni mogoče preko tega zares ogromnega bloka. Tako vstajajo pred Mussolinijem »duhovi, ki jih je priklical in se jih ne bo zlahka rešil.« Na akcije in 'ukrepe maile antante, Poljske in ostalih srednjih in malih držav pa čaka očividno tudi Francija. Dobiti hoče močno o-poro za svoj ugovor proti nevarni igri Mussolinija in Macdonalda. Cim bo torej koncentrirana vsa protiakcija, se bo pričela končna borba, ki se bo mogla zaključiti samo na dva načina: ali s po- polno opustitvijo rimskega načrta ali pa s popolno njegovo spremembo po željah Franclje In njenih zaveznic! Posledice japonskega izstopa iz Društva narodov 'Jonska ne bo ustavila prodiranja na kitajsko, vprašanje KOLONIJ. AMERIŠKO IN ANGLEŠKO BOJNO BRODOVJE. sk i^VA. 28. marca. Izstop Japon-brerf društva narodov Je še vedno slfil et razgovorov v vseh ženev* Sn|” J>o1ItIčnlh in diplomatskih krogih. »likat Prepričanje Ic, da Japonska rani r ne h° ustavila svojega orodl-vaJa v Jeholu, temveč Je pričako-Ka celo skorajšnjo zasedbo Pekln-ka’ ,,ar se tiče aneksije Maršalskih, jnskih in MarHansHh otokov. Je .‘*Valft *----------. .... vznemIr. feiiir, x,to vprašanje veliko j| Nemška vlada Je uvidela, da se *at« Seda* ugodna priložnost In je k0, «a*ela vprašanje svojih bivših n0J , I*! J« nostaio aktualno z Izsto-KajJl »bonske Iz Društva narodov h»<‘. 10 mnenje Imajo o položaju na . vrijodu ameriški krogi, se ^vidi iz deistva. da Je odplulo ^»hertei. hoinlh edlnic obstoječe pacifiško vojno brodovje, v katerem Je tudi 12 velikih okiopnih kri /ark, pod poveljstvom admirala Leig-ha na manevre v pacifiške vode. Tudi angleško bojno brodovje stoji z zakurjenimi kotil v vodah Daljnega vzhoda najstrožje pripravljeno. Zaenkrat se sicer ne misli na kak oborožen konflikt med Ameriko in Japonsko, vendar pa se je splošen položaj močno poostril. ANGLIJA PROTI RUSIJI. PARIZ. 28. marca. »Matin« dozna va iz Londona, da Je angleška vlada pripravila naredbo, ki prepoveduje vsak uvoz blaga iz sovjetske Rusije. ČEŠKOSLOVAŠKA GRADI. PRAGA, 28. marca. V preteklem letu je bilo v Češkoslovaški republiki zgrajenih 6970 novih stavb, kar Je ena tretjina več, kalcor v letu 1931. ZBLIŽEVANJE MALE ANTANTE IN POLJSKE. TUDI SOVJETSKA RUSIJA IŠČE STIKA Z MALO ANTANTO. VELIKO VZNEMIRJENJE V ITALIJI IN ANGLIJI. UTRDITEV POLOŽAJA FRANCIJE. ŽENEVA, 28. marca. V tukajšnjih političnih krogih se zasleduje zbliževanje med državami mate antante in Poljsko zeio pozorno. Z ozirom na dejstvo, da bo odpotoval poljski zunanji minister ped kovnik Beck v kratkem v Prago, Beograd in BUkarešto, ni nobenega dvoma več, da se forsira zbližanje med Poljsko in malo antanto s polno paro. Zadnji dogodki v svetovni politiki silijo Poljsko, da se nasloni na malo antanto, ki je postala v zadnjem času v srednji in južno-vzhodni Evropi važen činltelj. V zvezi s tem učinkujejo nad vse senzacionalna poročila poljskih listov, po katerih stremi tudi Sovjetska Unija po zbližanju z malo antanto. V ta namen se je obrnila Moskva na poljsko viado, ki naj bi bila posredovalka Pri dosegi tega ruskega cilja. Z Romunijo se bo skušal najti v besarabskem vprašanju obe stra- ni zadovoljujoč aranžman, nakar bo pričela Sovjetska Unija neposredna pogajanja z Jugoslavijo in Češkoslovaško. Če bo prišlo do sklenitve pogodbe z malo antanto, se bo evropski položaj Sovjetske Unije z ozirom na rusko-baltiški in rusko-poijski nenapadalni pakt izredno utrdil. V ženevskih krogih so bile sprejete ta vesti sicer z rezervo, vendar pa ni z ozirom na spremenjeni svetovno-političnf položaj izključeno, da si ne Id poskušala Sovjetska Unija tudi napram Evropi zavarovati svojega hrbta. V angleških In italijanskih krogih so izzvale te vesti veliko vznemirjenje in to tem bolj, ker Je Znano, da se vodijo med Parizom in Moskvo tajna pogajanja, ki bi bila v stanja položaj Francije kot velesile še bolj utrditi v škodo položaja AngHje in Italije. Upor Stahlhelma proti kancelarju Hitlerju DEMONSTRACIJE IN SPOPADI V BRUNŠVIKU. — STAHLHELM IZKLJUČEN IZ FORMACIJ POMOŽNE POLICIJE. BERLIN, 28. marca. V Berlinu so vzbudile veliko senzacijo vesti o uporu Stahlhelma na Brunšviškem. Kolikor se je dalo doslej ugotoviti, je dobil Stahlhelm, ki je bil uvrščen s hitlerjevskimi napadalnimi oddelki in oddelki SS v isto vrsto pomožne policije, v zadnjem času ogromen dotok iz marksističnih vrst In so se komunisti in socialni demokrati z vsem! silami trudili za sprejem v organizacijo. To sprejemanje »skesanih« marksistov v množicah v stahlhelmovske vrste pa je postalo usodno, ker so hoteli marksisti Stahlhelm le izigrati v svoje namene. In res je prišlo dejansko do protihitlerjevskih demonstra- cij pred prostori Stahlhelma v Brun* šviku. Brunšviški notranji minister Klagges je izdal hitlerjevskim napa* dalnim oddelkom povelje, naj Izpraz* nijo ceste in zopet vzpostavijo red in mir, kar se je posrečilo šele po hudem nočnem boju. Napadalni oddelki in zaščitna policija so oostall gospodarji položaja ter so aretirali 200 stahlhelmovcev in 1150 socialnih demokratov, ki so na vsak način hoten postati člani Stahlhelma. Podrobnosti o zakulisju cele zadeve še niso znane. Državni kancefar Adolf Hitler je zaradi teh dogodkov Izključil Stahlhelm iz formacij pomožne policije. Proračunska seja senata BEOGRAD, 28. marca. Na današnji seji senata ie Imel senator Jovan Banja-niii ost«- govor proti klerikalizmu v Sloveniji, pri čemer je posebno ostro obsodil gibanje takoimenovanih »punktašev«. Svoj, govor Je končaj senator s trditviio, da je klerikalizem »rotidržaven in ga je treba ?.ato iztrebiti. Pred prebodom na dnevni red je bil senatu sporočen predlog zakona o pobijanju nedovoljene trgovine s hranilnimi knjižicami, ki ga je predložil senator Ivan Hribar. O tem zakonskem predlogu bo razpravljal senat po končani proračunski razpravi. Namere avstrijskega režima BUDIMPEŠTA, 28. marca. »Uj Nemzedek« objavlja razgovor svojega dopisnika z avstrijskim državnim tajnikom za policijo majorjem Foyem, ki je dejal, da je sedaj že prepozno za vsak sporazum z opozicijo. Avstrijska ustava bo reformirana, parlament pa bo prisiljen, da izvrši nalogo, za katero ga je narod izvolil. Akcija proti socialnim demokratom se bo nadaljevala In bo republikanski »Schutz-bund« razpuščen ter prepovedan. V Avstriji ne predstavljajo narodni socialisti nobene nevarnosti In zato Fcy ne verjame, da bi se v Berlinu pripravljali, da bi storili z Avstrijo Isto, kar so storili z Bavarsko. »Mi smo v ostalem«, je rekel ob koncu major Fey, »neodvisna in svobodna država ter bi stvar z nami ne bila tako enostavna«. Hitler proti obnovitvi monarhije BERLIN, 28. marca. Na shodu narodno-socialistične mladine v Potsdamu je državni tajnik Bismarck v svojem govoru naglasil potrebo, da se zopet vzpostavi nasledstvena monarhija Hohenzollerncev v Nemčiji. Upravnik radiopostaje v Berlinu je pa informiral Bismarcka, da ma ne more dovoliti brezžičnega prenosa tega govora, ker ni v skladu z mnenjem šefa vlade In ker je vladna deklaracija poudarila, da vprašanje restavracije monarhije sedaj ni aktualno. HEIMWEHR PROTI DOLLFUS-SOVI VLADI. DUNAJ, 28. marca. Na vlogo heim-\vehrovcev v Inomostu, je zahteval včeraj knez Starhemberg od avstrijske vlade, da izvede takoj najostrejšo kampanjo proti marksizmu, da raz pusti republikanski »Schutzbund«, odstavi dunajskega župana Seitza In postavi na njegovo mesto državnega komisarja. Obenem je knez Starhemberg ostro napadel vladno politiko, ker da plove v francoskih vodah. Dnevne vesti Tri žrtve fantovske podivjanosti Tragedija pred cerkvijo pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Preteklo nedeljo dopoldne se je odigral pri Sv. Andražu v Slov. goricah krvav dogodek, ki je globoko pretresel ljudstvo vse fare, zlasti pa one, ki so bili priča te podivjanosti mladih fantov. Predi cerkvijo se je okrog pol 10. ure zbralo več pijanih fantov, oboroženih z revolverji, pištolami in noži, ki so izzivali in iskali prepira. Ljudstvo, ki je šlo v cerkev, se je zgražalo nad njihovim početjem, kar je bilo povod, da sta nenadoma odjeknila dva strela. Streljal je neki 201etni posestnikov sin Fr.air.ce Kocuvan in pogodil 13-letnega Janeza Andraišiča in 161etnega Franceta Lovrenca, ki sta se zadeta od strelov zgrudila na tla. Priča temu krvavemu dogodku je bil neki posestnikov sin France Žmavc, ki je iz strahu zbežal v cerkev, kjer je bila sveta maša. Ko je Kocuvan to opazil, se je podal za njim ter ga dohitel na cerkvenem pragu, kjer mu je zasadil v hrbet dolg nož s tako silo, da se je Žmavc zgrudil v mlaki krvi. To pa še ni bilo podivjanemu far.tu dovolj. Segel je po samokresu ir. pričel streljati kakor besen, Pii čemer so mu pomagali vsi ostaM pajdaši, da je bilo kakor na bojišču. Ljudstva se je lotil tak strah in je nastala ta- ka panika, da so ljudje, ki so bili v cerkvi in zunaj nje, pričeli bežati na vse strani. Na srečo pa pri splošnem streljanji' ni bil nihče zadet. Radi tega je bila prekinjena sveta maša. Končno so se porazgubili tudi podivjani fantje. Tamkajšnjemu županu g. Tomažu Tošu se je s pomočjo nekaterih mož posrečilo prijeti Kocuvana in ga pridržati toliko časa na varnem, dokler niso dospeli orožniki, ki so ga pod strogim varstvom in močno vklenjenega spravili v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. Ranjencem je nudil prvo pomoč zdravnik g. dr. Weixl od Sv. Trojice v Slov. goricah. Andrašič in Lovrec sto lažje ranjena, dočim leži ranjeni Žmavc že ves čas nezavesten in ni sposoben niti za prevoz v bolnišnico ter je njegovo stanje brezupno. Ko so Kocuvana zaslišali orožniki, jim je dejanje priznal, izgovarja pa se, da je bil pijan in da je to storil iz sovraštva, 'ki ga je gojil že delj časa napram Zmav cu. Kocuvan je znam pretepač in je bi' radi tepež^ že 6krat kaznovan. Orožniki so aretirali tudi vse njegove pajdaše in jih izročili v zapore ptujskega sodišča. Materinska samopomoč. Ker dne 26. marca t. 1. na rednem letnem občnem zboru ni bilo navzočih v pravilih pred pisano število članov, bo dne 9. aprila t. 1. ob 10. uri predpoldan v zadružnem lokalu Materinske pomoči, reg. pom blag. Aleksandrova c. 19 I, ponovni redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Letno poročilo prvega načelstva in predložitev letnega obračuna; 2. razširjenje delokroga; 3. priključitev novih odsekov; 4. spremer.itev pravil in 5. volitev upravnega in nadzorstvenega odbora. Glavna tobačna zaloga se preseli sredo 29. t. m. na Kralja Petra trg št. 6 in se tega. dne izdaja tobak samo dopoldne. Naslednjega dne se prione izdaja tobaka in vžigalic v novem lokalu. V NEDELJO 2. APRILA OB 14. URI VELIKA SOKOLSKA TOMBOLA TRG SVOBODE - TABLICA 2-50 DIN Tragična smrt perice Včeraj popoldne okrog 16. ure se je pripetila v Koroščevi ulici strašna nesreča, ki si je izbrala za žrtev 25-letno perico Antonijo Frankovo, stanujočo Danjkovi ulici. Ko je v omenjenem času prišla na dvorišče gospa Kosova, ki stanuje nad pralnico, v kateri je prala Frankova perilo pri rodbini vpokojenega generala Pavloviča, je opazila, da se vali iz zaprtega prostora gost dim. Ker se ji je to zdelo sumljivo, je odprla vrata in stopila v pralnico, kjer se jije nudil strašen prizor. V čebru za perilo je sedela Frankova, na kateri je gorela obleka tako, da je bila podobna goreči baklji. Na vpitje Kosove so prihitele na dvorišče sosede Roza Berličeva in Roza Kurnikova, ki so takoj priskočile na pomoč nesrečni perici in ji strgale gorečo obleko s telesa. Radi strašnih opeklin pa je Frankova kmalu nato omedlela. Poklicani reševalci so nezavestno perico prepeljali v bolnišnico, kjer je sinoči ob 20. uri umrla. Ko je bila Frankova še pri zavesti, je v kratkih besedah opisala Berličevi strašen dogodek. Dejala je, da je stala pri močno zakurjenem kotlu in mešala perilo. Naenkrat je puhnil ogenj iz gorišča, da se ji je namah vnela obleka. Tragično umrlo perico Frankovo so položili na mrtvaški oder v mrtvašnici tukajšnje bolnišnice in jo bodo pokopali jutri popoldne na pobreškem pokopališču.‘Pokojna je bila pridna mladenka in jo bodo svojci težko pogrešali. Iz sodniške službe. V višjo položajno skupino je napredoval Stanko Moškon, sodnik piri okrajnem sodišču pri Sv. Le' nartu v Slov. goricah. Premestitev v sodni službi. Kanc list tukajšnjega okrožnega sodišča Ivan Pu-pis je premeščen k banskemu stolu v Zagreb. Iz policijske službe. Upokojen je policijski uradnik Ciril Bremec pri tukajšnjem predstojništvu mestne policije. Posestno gibanje, Posestnica Terezija Furlanova je kupila stanovanjsko hišo z gostilno na Glavnem trgu od Marije Knu-pleževe za 310.000 Din; posestnik Alojzij Jofaler v Studencih je prodal svoje po sestvo Ivanu Gotlichu za 200.000 Dim; posestnik Jutro Zidanšek na ie zamenjal svojo stanovanjsko hišo v Strossmajer-jevi ulici za hišo v Zidovski ulici, ki je last mestne občine in vredna 95.000 Din. Pesem naših najmlajših. Prihodnji ponedeljek bo pevski zbor Počitniške zveze s svojim nastopom v Unionski dvorani pokazal svojim prijateljem delo v leto šnji sezoni. Spored, s katerim bo nastopil, je popolnoma nov in bo nuidil svojevrsten užitek ljubiteljem in častilcem slovenske narodne pesmi. Atrakcija tega ve čera bo nedvomno nastop pomnoženega žtttsfcj^ .zJbjMia. -• s. Smrtna kosa. V preteklem tednu so u-mrli v Mariboru: Marija Fašinkova, kuharica, stara 56 let; Julijana Škrgetova, zasebnica 84 let; Adolf Ervin, knjigovodja 33 let; Rudolf Pečnik, delavec, star 33 let; Rozalija Roberjeva, prevžit-karica, 63 let; Albert Šuster, knjigovodja, 48 let; Karel Hitzl, ključavničarski mojster 56 let; Josip Vindiš, dninar, 36 let; Marija Simoničeva, občinska uboga, 73 let; Rozalija Lubcova«, hči delavca, 10 let; Neža Ratejeva, zasebnica, 50let; Ivan Lorbek, delavec, 42 let; Vid Vido vič, delavec, 33 let; Rudolf Gazberc, zi dar, 31 let; Marij Cvetkova, mestna u-boga, 73 let in Helena Jurgecov^, žena delavca, 54 let. Slovanski jezikovni tečaji. Radi vedno večjega zanimanja s strani interesentov sporočamo: Trenutno so se že začeli tečaji iz ruščine (prof. Borko), češčine (prof. Oven) in poljščine (prof. oaod. Bojc). Pouk bolgarščine se bo začel po Veliki noči. Vsi, ki bi radi obiskovali tečaje, a se še niso prijavili, naj pridejo in se prijavijo pred uro pri profesorju, ki jezik poučuje. Jeziki se poučujejo v sledečih dneh: ruščina v ponedeljek, če ščina v sredo in poljščina v petek; vedno od 18.—19. ure (6.—7. zvečer) v palači Delavske zbornice, III. nadstropje Slovanski kulturni krožek. Slovensko pevsko društvo »Maribor« priredi dne 7. IV. v mariborski stolnici velik koncert »Sedem zadnjih besed Jezusovih na križu«. Vstopnina za ta kon cert bo izredno nizka. Vstopnice se dobe v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti 6 in pri Hoferju. Koruza za poljčanske kmetovalce. Te dni je prispel v Poljčane dolgo pričakovani poldrugi vagon koruze, ki se bo razdelila med prijavljene in zainteresirane kmetovalce. Službeni list dravske banovine objav lja v letošnji 24.številki: zakon o zapisniku o turističnem prometu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in razne objave iz »Službenih novin«. Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece je razpisal natečaj za 20 gojenk za 1 letni tečaj za zasebne otroške negovalke. Dekleta, ki imajo veselje za ta poklic naj vlože prošnje najkasneje do 3. maja na upravo omenjenega zavoda v Ljub-' ljani, Lipičeva ulica št. 2. Milijonske poneverbe pri železnici. Pri potmški blagajni v Novem Sadu so bile izvršene pred kratkim milijonske poneverbe. Policija je odkrila nove momente, ki bodo olajšali preiskavo in je aretirala uradnico Margito Galamboševo, ki je imela pri poneverbah važno vlogo. Sejem za prašiče. Na sejem 24. tm.so pripeljaili 146 svinj. Kupčija je bila STed-r.ja in jih je bilo prodanih 61. Cene so bile naslednjo: mladi prašiči 5—9 tednov, stari 120 do 160 Din, 3 do 10 mesecev stari 230—580 Din; kg žive teže 7.50—8 (Din; , mrtve pa 1£5Q— Kino Union. Od danes pondeljka dalje izvrstni planinski film zabavne vsebine in športa »Bela opojnost« z Leni Riefenstahlovo in Hannsom Schneider jem. V kratkem pride veliki pomorski film »Ob svitu zore«, ki pomeni višek tehnike na morju in pod morjem. Grajski kino. Od danes do vključno petka predvajamo prvovrstni detektivski film »Kriminalni reporter Holm«. Dejanje se vrši v snežnobelih švicarskih al-pah, v. nekem gorskem hotelu. Film je napete vsebine, z mnogo situacijske ko mike. V glavnih vlogah Hermann Sleemanns, Harry Hardt, Elga Brink. V kratkem pride eden na j večjih in najboljših filmov te sezone »Beli demon«. »Beli,demon« je velefilm s Hansom Al-bersom in Gerdo Maurusovo v glavnih vlogah. Premijera je bila na Dunaju istočasno v, petih največjih kinematografih, Film je imel izreden uspeh. Publika je zasledovala dejanje z velikim interesom in je pri senzacionalnih scenah Hansu Albersu aplaivdirala. Gerda Maurus, Tru-de von Molo in pa Peter Lorre so s svo-jo igro želi največjo pohvalo in odobravanje. Peter Lorre je znan iz velefilma »M« (morilec Kiirten). Ta fim se začrne vrteti v soboto 1. apriai v Grajskem kinu. Požar v Studencih. Sinoči okrog 23. ure je nenadoma pričela goreti garaža avtoizvoščka Ernesta Cizerla v Studencih. Ogenj je opazil prvi čuvaj državnih železnic in takoj obvestil stanovalce in gasilce državnih železnic, ki so bili že v nekaj minutah na kraju požara ter takoj stopili v akcijo in lokalizirali ogenj, Sreča je bila, da ni bilo vetra, ker bi sicer bili tudi vsi sosedni objekti žrtev požara. Kako je požar nastal, se ne ve, domnevajo pa, da je bil podtaknjen. Škoda, ki jo je povzročil, je precejšnja, a je krita z zavarovalnino. Krvav pretep. V Ložanah pri Sv. Marjeti so se sinoči stepli fantje. Lo-žanci so že del časa' imeli piko na 21-letnega Milana Vidoviča in so ob priliki, ko se je pojavil na vasi, z njim krvavo obračunali. Neki fant ga je s tako silo udaril z lopato po glavi, da se je Vidovič zgrudil ves krvav na tla in obležal s hudo poškodbo na glavi nezavestea Poklicali so mariborske reševalce, ki so hudo ranjenega fanta prepeljali v tukajšnjo bo'nišnico. V rokah pravice. Pred dnevi je bil v Zagrebu aretiran 301etnii trgovski zastopnik Maks T., ki je pred mesecem poneveril neki dunajski tvrdki, katero je zastopal v Mariboru, okrog 15.000 Din. Aretiranca so danes dopoldne pripeljali v Maribor, kjer so ga na policiji zaslišali in potem: izročili sodišču. Slična: usoda je doletela tudi 24letnega delavca Daniela G., ki je lansko jesen ukradel svojemu stanovalcu obleko in razno perilo v skupni vrednosti okrog 1.500 Din. D.a>-niela so orožniki aretirali v Velikem Okiou pri Ptuju in ga prignali v Maribor. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 1.6 stopinjo nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 1.2 stopinjo nad ničlo; barometer je kazal pri 12 stopinjah 743.3, reduciran na ničlo pa 741.8; relativna vlaga 85; vreme je jasno in piha severozahodnih. Vremenski preroki nam ne napovedujejo nobene bistvene spremembe. Morda bo vreme po-iiekod; bntitob^čno. tl Narodno gledališče REPERTOAR: Torek, 28. marca ob 20. uri »Orfej v podzemlju«. Red B. Sreda, 29. marca: Zaprto. Četrtek, 30. marca ob 20. uri »Faust« Red C. Petek, 31. marca: Zaprto. Mariborsko gledališče, Gounodova nesmrtna opera »Faust« se bo ponovila f četrtek, 30. t. m. za red C. Pri tej predstavi poje ga. A. Herzegova — ki je dosegla pri vseh predstavah priznano leP uspeh, poslednjič partijo Margarete. Op® zarjamo na njen poslednji nastop. Red C. — »Se li razumemo«, je naslov izvrstni in zelo duhoviti komediji zagrebškega publicista in pisatelja Petra Preradovi-ea. To delo je zlasti na Dunaju dosegi® it udi pred najstrožjo kritiko izredno velik uspeh ter rekordno število uprizoritev. Komedija', se jlgra prvič v slovenskem jeziku, se uprizori v režiji g. Skrbinška kot naslednja dramska premiera v kratkem. Nastopijo Dragutinovioeva, Kralj®* va, Starčeva, Gorinškova, Skrbinšek Daneš, Furijan, Blaž, Nakrst in Črno* bori. Orfej v podzemlju V soboto je bila v našem gledališč® letošnja zadnja glasbena premiera. Pel® in igrala se je znana Offenbach^ v a dvodejanska burleskna opereta »O t' f e j v podzemlju«. (Ne vem, zakaj je na lepakih »Orpheus«, ko je poslovenjena oblika »Orfej« udomačen® pri nas že dolga desetletja?) Zrežiral j® je primerno našim tesnim razmeram, ® zelo spretno in učinkovito kot gost £• Josip P o v h e iz Ljubljane, glasbo i® petje je pa naštudiral dirigent g. Lojz« Herzog. Opereta je v svojem jedr® in konstrukciji vedno aktualna, zlasti 2e dobi nekaj posrečenih pomlajevalnih injekcij, kakor se je to zgodilo pri nas. Celotna uprizoritev je bila znatno zaokrožena in posrečena, le nekateri detajli bi bili morda lahko boljši tudi pf* naših sredstvih in igralcih. Pevsko sta vodila seveda zopet g. S a n c i n ko* Aristej in Pluton ter gdč. Udoviče* v a kot Evridika. Naporno upodobitev Jupitra je srečno zmagal g. Pavle K ®* v i č kot pevec in igralec. Prikupen Orfej je bil g. M e d v e n, zabaven Jane* Stiks g. Rasberger, Merkur £• Harastovič, Morfej g. Skr.bdffl’ š e k, Mars pa g. G o r i n š e k. Dobro podane so bile tudi olimpske boginj® Diana ge. G o r i n š k o v e, :Juno g® Z a k r a j š k o v e ter Venere gdč-Starčeve, ki se nam je tokrat pokazala tudi kot pevka. Prijeten in živahe® Kupido je bila ga. S a v i n o v a, »javno mnenje« pa gdč. Barbičev* Dejanje sta poživljala zbor in ples, P® tudi orkester je dobro rešil svojo nalogo. Obisk pri premieri je bil prav, dober!,1 Da osvežite kri, pijte nekaj dni zaipo* red zjutraj čalšo naravne »Franz Jos®* love« grenčice. Od! mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uraviP delovanje črevesa, krepi želodec, -izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da to1® jasr.o glavo. »Franz Josefova« grenčic® se dobi v vseh lekarnah, drogerijah & špecerijskih . trgovinah. Cercle francais. Gospod J. Lacrofa’ profesor za francoski jezik na: ljubljanski univerzi, bo imel v četrtek dnie 30. f. ***' v dvorani Ljudske univerze svoje V**0 predavanje v Mariboru. Govoril bo ® turizmu in zimskem spor-tu m francoski® Alpah. Lepe slike in filmi bodo por.az®' rovali njegovo predavanje, člani francoskega krožka in .vsi prijatelji francoskega jezika se vljudno vabijo! Začet®* ob 20. uri. Uprava »Doma In sveta« v Marib°r®‘ Opozarjamo vse naročnike »Doma sveta«, da je za Maribor prevzela upr®' vo Tiskarna sv. Cirila (v vseh treh kih^ gamah). Tu si lahko »Dom in svet« o**®' date in tudi plačujete. V novi otbliki »Dom in svet« vsakomur ugajal. Slovenski leksikoni na ogled v Ciri^ vt knjigarni, Aleksandrova cesta: 6. V** ki ste dobili prospekt Umetniške pagande za »Poučni slovar« in za »P~' inači vedež«, oglejte si te knjige,v V^ Uspešno delo podeželskih trgovcev Občni z&*r okrajnega gremija trgovcev v Mariboru. V nedeljo 26. t. m. popoldne je bil v dvorani hotela »Orel« v Mariboru občni 2bor okrajnega gremija trgovcev, v katerem so združeni vsi trgovci sodnega °kraja mariborskega, izvzemši mesto, 23 katero obstoja fočen gremij. Zborovanje je vodil predsednik g. Janko K o-s t a j n š e k od Sv. Martina pri Vur-oorgu. Prisostvovalo je lepo število 136 otenov. Ss svojo navzočnostjo je zbor polastil tudi okrajni načelnik g. Makar, kot Šolski referent je prisostvoval upravitelj ^r.omijadne nadaljevalne šole g. Lovše, obrtno-zadružni inšpektor g. Založnik pa te skupščino pismeno pozdravil. , Zborovalci so z odobravanjem sprejeli zanimiva poročila o delu predsedstva in podelili načelstvu absolutorij. So :$asno in z živahnim odobravanjem je ‘b*l ponovno izvoljen za predsednika g-■fenko Kostajnšek, za njegova namestnika pa g. Franjo Lampreht iz Ruš. G. Kostajnšek predseduje gremiju že 10 let. ^ tej dobi se je za okoliško trgovstvo v ■resnici zelo mnogo storilo. Če pustimo Popolnoma ob strani podrobno delo v organizaciji in omenimo samo pritegnitev okoliša Sv. Lovrenc na Pohorju in likvidacijo zadruge lesnih trgovcev, ustanovitev lesnega odseka, odseka sad nih trgovcev, iz katerega se je razvilo Združenje sadnih trgovcev za celo banovino, ustanovitev čisto svojevrstne nadaljevalne šole za vajence gremija s šolskim letom od aprila do novembra, za katero doprinaša gremij leto za letom ogromne denarne žrtve, in končno dvig združenja iz prejšnje letargije k živahni delavnosti ter ureditev gremijalnih financ, katere so se iz prejšnje pasivnosti zboljšale na sedanji aktivum preko Din 100.000—, že sama ta dejstva dovolj utemeljujejo spoštovanje in ljubezen, ki jo g. Kostajnšek vživa med svojimi stanovskimi tovariši, in ki je prišla na zadnjem občnem zboru tudi v primernih nagovorih javno do izraza. Želimo tudi mi g. predsedniku, da bi z znano energijo in spretnostjo vodil svojo stanovske organizacijo, na katero je tako ponosen, še dolga leta od uspeha do uspeha. Šport Otvoritvena vožnja motocikli* stične sekcije »Penina** Agilna motociklistična sekcija »Peruja« je priredila pod vodstvom načelnika Otona Črepinka v nedeljo 26. t. m. Svojo otvoritveno vožnjo v obliki izleta Ruše. Tega lepega izleta se je udeleže 15 motoristov sekcije ter več čla-Pov matice. »Peruna« s svojim zaslužim predsednikom g. Antonom Hlebšem ®a čelu, kolesarske sekcije »Peruna« Jezno z agilnim načelnikom g. Franjom wnercem, nadalje nove kolesarske sekcije »Peruna« Sv. Peter niže Maribora s Svojim vnetim načelnikom g. Matijem Alojčnikom, ter gen. tajnik Kolesarske 2veze v kraljevini Jugoslaviji g. Dijanič. Startaio se je na Trgu svobode. Ob tej Priliki sta se videla delovanje in disciplina Kluba kolesarjev in motociklistov ‘peruna« Maribor, ki je eden najstarej-*i’i klubov v Mariboru. Po prijetni vož-*ii je prispela množica, ki je štela 15 Motoristov in 60 kolesarjev v Ruše, kjer |e priredila občina Ruše klubu lep spre-tefti. Ob prihodu jih je pričakovala ruška ®°dba r.a pihala in zasvirala veselo končnico. Športniki, katerim se je videlo, so absolutno disciplinirani, so zavze-1 Svoje prostore ter se pridružili množi-Cl ruških občanov. G. župan Davorin Lesjak je pozdravil * Veseljem dobrodošli klub »Perun« ter zahvalil v smislu tujskega prometa za' jteset. G. predsednik matice »Peruna« A. "tebš se je zahvalil občanom za ta lep brejem in pripomnil, da je bil klub »Pe-po svojem 121etnem obstoju prvič Sost Rušanov ter orisal v jedrnatih be- sedah naklonjenost kluba napram Rušanom. Nato je prevzel besedo načelnik sekcije, ki je priredila vožnjo, g. Oton Čre-pinko, pozdravil vse navzoče, posebno Rušane z njihovim zaslužnim županom g. Lesjakom ter se zahvalil za slovesen sprejem s slavoloki in zastavami na vseh ruških hišah. Nadalje je pozdravil posebno goste otvoritvene vožnje, matico »Peruna«, koles, sekcijo Tezno, ter mlado kolesarsko sekcijo Sv. Peter. Govornik je poudarjal, da je treba gojiti tujski promet tudi na področju motoristike in kolesarstva ter bo sekcija zopet rada prišla v sredino Rušanov. Za uspeh tega lepega izleta in sprejem v Rušah imata zraven g. župana Lesjaka g. Anton Požar, trgovec v Rušah in g. Ivan Kac, mesarski mojster v Rušah, največjo zhslugo ter se jima »Perun« tem potom najiskreneje zahvali! Hud poraz SK Železničarja v Varaždinu. SK Železničar je preteklo nedeljo gostoval v Varaždinu ter odigral proti tam kajšnji SK Slaviji prijateljsko tekmo, ki je končala z zmago Slavije v razmerju 4:0 (1:0). SK Ilirija v Mariboru. V nedeljo 2. aprila se odigra prva tekma v tekmovanji' za pod z vr "r o prvenstvo v pomladan ski sezoni, in sicer v Mariboru. Srečala se bosta ljubljanska Ilirija in ISSK Maribor. Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo se nadaljuje v nedeljo 2. aprila in sicer se srečajo: v Zagrebu: Hajduk: Hašk, v Beogradu: BSK:Concordia, v Novem Sadu: Gradjatiski:Vojvodina, v l O Cusia pofib in J| rrilajcLoitrbCb &e dxrt&sice Aarrvo' mehkinv palmi ra milom Osijeku: BASK:Slavija in v Sarajevu: Primorje :SJavija. Cross-country za prvenstvo Jugoslavije v Mariboru. V nedeljo 2. aprila t. 1. bomo pozdravili v naši sredini reprezentante lahkoatletike iz vse države, ki pridejo na največjo lahkoatletsko priredlitev Jugoslavije. V borbi za ponosen naslov »prvaka« bomo videli najboljše tekače v naši kraljevini. Prireditev bo dopoldne jr.a novem igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. Otvoritev teniške sezone. Teniški odsek SSK Maribora otvori v soboto, 1. aprila na svojih igriščih redno igralno sezono. Dosedanji in tudi novostopivši člani naj naslove svoje prijave na načelnika g. Radovana Šepeca med 16. in 18. uro v trgovini Grajski trg 2. Na podlagi teh prijav bo sestavljen novi urnik. Izredni občni zbor kolesarske podzveze v Mariboru. V nedeljo dopoldne je bil pri »Zamorcu« izredni občni zbor mariborske kolesarske podzveze, ki ga je na pritožbo »Edelweissa« in »Poštele« sklicala Zveza kolesarjev v Zagrebu. Zborovanja so se udeležili vsi v podzvezi včlanjeni klubi po delegatih ter generalni tajnik Zveze g. Diandč. Deelgati »Peruna« so takoj po otvoritvi občnega zbora energično protestirali proti sklicanju izrednega občnega zbora, češ, da Zveza' ni imela povoda sklicati občni zbor. Generalni tajnik Diandč iz Zagreba je nato pojasnil, da je prejela Kolesarska zveza v Zagrebu pritožbo bivšega tajnika mariborske podzveze Markoviča in kluba »Edelweisa«, da v podzvezi r.i vse v redu in da si vodstvo lasti diktatorske pra vice na škodo ostalih včlanjenih klubov. Delegati »Peruna« so proti tem očitkom energično protestirali in ugotavljali neosnovanost teh izmišljotin. Debata ie postala zelo burna, ker so na eni strani smatrali slovenski klubi izvršeno akcijo kot atako proti slovenskemu kolesarstvu, na drugi pa so nasprotniki hoteli dobiti, sklicujoč se na svoje članstvo v Zvezi, vodstvo podzveze v svoje roke. Zanimivo pa je, da ti opozicionalci kljub vabilu na rednem občnem zboru niso hoteli vstopiti v vodstvo podzveze. Po trikratnem daljšem odmoru so bile izvedene volitve, pri katerih je dobila dosedanja opozicij* »v škodo slovenskih klubov večino v odboru. Prvi predsednik je sedaj član »Poštele« Markovič. V imenu starega odbora je protestiral proti izvolitvi novega vodstva1 predsednik »Peruna« Hlebš, ki je izjavil, da njegov klub, ki je najmočnejši v Mariboru, tako dolgo ne bo sodeloval v podzvezi, dokler zadeve ne bo razčistila Kolesarska zveza v Zagrebu. Zborovanje društva S. K. Boč v Poljčanah. V petek je imelo v hotelu Bauman občni zbor najmlajše poljčansko društvo, S. K. Boč, ki se ga je udeležila zlasti mladina. Iz obširnega tajniškega poročila posnemamo, da šteje klub 39 aktivnih in 28 podpornih članov. Društvo si je v teku dobrega polletnega obstoja uredilo za Brežnico prav lepo igrišče, na katerem je bilo odigranih že 9 tekem v razmerju 34 : 22 v prid domačemu klubu, kar is za začetek zelo razveseljivo. Priredila se je tudi smučarska tekma. Ugodno je bilo dalje blagajniško poročilo. Po ostalih poročilih so bile volitve in je bil za predsednika ponovno izvoljen g. A. G e u e r. Podpredsednik je g. Pristonik, blagajnik g. Lušan, tajnik g. F. Geuer, ostali odborniki pa gg. Foglar, Vezjak, Kaukler in Bremec. Pregledovalca računov sta gg. Švelc in Ma-rovt. Načelniki posameznih sekcij so: nogometne g. Geuer, lahkoatletsko g. Mesarič, teniške g. Foglar, kolesarske g. Vezjak in zimskošportne g. Vodenik. Ko se je še grajalo nešportno obnašanje nekaterih igralcev, kar se je tu in tam dogodilo in je bila določena še članarina' (24 Din na leto), je bil uspelo zborovanje zaključeno- Sokolstvo Seja načelnlštva matičnega društva bo jutri v sredo ob 20. uri v^ Narodnem domu. Seja je strogo obvezna za vse vodnike oddelkov in vodnike sekcij sokolskega društva Maribor matica- Vodniki oddelkov naj prinesejo s seboj Statistične podatke, vodniki sekcij pa referate. Pridite vsi in točno. Zdravo! ^on Lambry: Nukilev dolg X, »Vzemi me s seboj!« je kriknil Eskim r^ki in se prijel za kožuh Raviku, ki je *>raykar skočil na svoje sani. 'Ja je skomignil z rameni, i Njegovo potovanje naj bi trpelo cele dne, zato si ni maral nakopati otroka. »Pusti gospoda!« je vpil Kusuk, ki je v°til druge sani. > čfteok se ni ganil. I Nuki se je v resnici imenoval Inukit-;0k- To je bil trinajstleten sirotek, kate-aiu je Ravjjt nekdaj pokazal prijazen v r^z- Vajen trdega ravnanja, je Nuki ®oza v brezme^ni ljubezni do Fran- I je nestrpno dvignil bič. ) tepi!« je velel Ravik. stom je 0bštai na miru. fe * Prizor se le vršh v Pitoraviku, ki Itjrpni a eskimska naselbina v severni Itj d Obstoji iz skupine bivališč, JSjBh samo spomladi. ^ °Pi gori!« je rekel Ravik, videč, da IWore 'iznebiti Nukija. Ta pa je od zavriskal in skočil na sani. Drav. mrožarjev se je pridružilo od-’ ki je bila namenjena proti severu. N>reg~ po števi,u — s krepko pasjo :^azv -So pripravljene na odhod. so jih v snegu in čakali zna- Na ledu so ostali samo še odhajači, nekoliko žen in otrok, ki so zavidali Nukija. Nagnivši glavo v znak slovesa, je Ravik dvignil roko in sprožil svoj samokres. Na ta pok so psi poskočili, sani zdrsnile in Pitoravik je izginil v daljavi. »Hvala«, je dejal neki glas Raviku v uho, »ne bo ti žal«. Raziskovalec se je okrenil in videl Nukija, ki so se mu bliskale oči. Neizmerni prostor se je širil pred lovci. Dva krokarja sta se krohotaje nižala, za tem je vse utihnilo in tečajni molk je plaval nad brezmadežno belino. Odrinili so ob zori, pa že je vzhajalo solnce. Sinje sence so se v nežnih iztokih raztezale po ledenikih. Naglica ie rastla. Ker še ni bil nikdar na taki veselici, je Nuki, pijan od prostranstva in svobode, zagnal divji krik, ki ga je veter odnesel v daljine. Več dni so hiteli proti severu, taboreč ob uri obedov ali za nočni odmor, to pa v zavetju pod skalo ali strmo pečino, in Ravik si je začel čestitati, da je vzel Nukija seboj. Ne samo, da mu mladenič ni delal nikake zapreke, temveč mu je izkazoval celo kopo uslug, ki jim je ostro podnebje dajalo še posebno veljavo. Najti čašo vrele kave v trenutku, ko te hoče prevzeti mraz, videti, kako, se Imahoma postaji š^tor in je /spalna vre- ča nared ob uri za počitek, take stvari veš popolnoma ceniti šele tedaj, ko je pred tvojimi očmi toplomer zdrknil na 40 stopinj pod ničlo. V glavnem je Ravik želel, ne da bi raziskoval neznane pokrajine, pač pa, da bi čim urneje dospel v Washingtonovo deželo, bogato z okameninami. Na bregovih Kennedyjevega preliva na 80 stopinji severne širine se je nadejal kaj razkriti. Zato je brez tožbe prenašal napor. Neki večer je solnce zašlo za visoke skaline, katerih ledeniki so se zla-tordeče zalesketali. Kusuk je napovedal izpremembo vremena, in res je drugo jutro zapihal veter, pometajoč sneg okoli psov. Naglo je napočila nevihta. Sapa je bila čedalje hujša in je dvigala zdrobljeno slano, ki je rezala v obraz. Psi so kar tulili zaradi nje. Skozi ta beli prah si videl rdeči kolobar solnca, ki je svetilo, grelo pa nič. Ravika je obšla slabost in se je zgrudil na kolena. Molče je Nuki prijel vajete in vodil pse. Raziskovalec se je onesvestil, toda še je utegnil opaziti, da njegov tovariš goni sani po pravi poti. Na počivanje se ni dalo misliti, kajti v vihri bi bilo nemogoče postaviti šator. S spretnostjo starega vodnika je Nuki držal zvezo z drugimi sanmi in izpodbu-jal pse. Solnce seje skrilo, termometer je kazal —36 stopinj, mošt«© in ftsi-&o4rfi£li, to- da šlo je še vedno naprej. Skoraj so prispeli v hribovito pokrajino in nadaljevali pot v senci strmih, malodane navpičnih skal. Nuki je v naglici vrgel dve odeji na svojega zaščitnika, kajti mraz je pritisnil huje, čim je izginilo solnce. Ravik je zopet izpregledal. »Hvala!« je rekel, ii) Nuki se je blago nasmejal. Zvečer se je veter polegel. Taborih so na pripravnem mestu, postavili ša-tore, tamburini so zadoneli in jeli so kuhati čaj. Tačas je Nuki pristal na to, da se odpočije. Drugi dan so prispeli v Washingtono-vo deželo. Mrožarji so se poslovili od Ravika, raziskovalec je vzel geološko kladivce v roke ter odšel iskat okame-nin. Imel je samo še dvoje sani. Pustil jih je za seboj ter odrinil sam na smučeh po zamrzlih bregovih Kennedyjevega pretoka. Bil je komaj petnajst sto metrov od taborišča in pozorno nabiral okame-nele zanimivosti, ko ga je v njegovem poslu prerušilo klicanje iz daljave. Obr-nivši se proti kraju, odkoder je donelo, je opazil Nukija na saneh; vodil je pse na vso hitrost in vmes nekaj kričal, kar se ni dalo razumeti. (Konec iufdcj Stran 4. HffiorSE! »VEČERNIK« Jutra' Tita r r t? o f urane 2s: m. I93£_ 1 ■■—tuli—»M Rudyard KipHng: Miliionar in njegov (Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.) Harvey še nikoli ni slišal Diska taiko govoriti in je molčal z žarečimi lici. »Am pak deček ve samo tisto — je dejal Dan točno — kar se maiuči v šoli, življenje pa je prekratko, da bi človek zasledoval vsako laž do konca,« Manuel je zatem ubral na hreščeči, škni pajoči mali mašeti čudovit napev im je zapel v portugalskem jeziku pesem »Nina inmocente!« in končal s tem, da je z vsemi prsti urezal po strunah in sunkoma zvršil pesem. Nato se je Disko oglasil z drugo pesmijo po nekem staromodnem vreščečem napevu, kateremu so vsi odgovarjali v zboru. Ena kitica se je glasila približno takole: »April je minil in stopil se je sneg, iz Bedforda moramo kmalu oditi, iz Bedforda moramo skoro oditi mi ribiči kitov, ki nikdar pšenice ne vidimo rasti.« Gosli so za; tem se nekoliko časa prav mehko glasile, nato pa so zopet zapeli: »Za ušesom m klas, in ljubice šopek na prsih; za ušesom en klas, na morje odhajamo; pšenični ti klas, kot seme te puščam za seboj, ko vrnem se, hlebec ti kruha mi boš!« Te besede so malone pripravile Har-veyja v jok, dasd sam ni vedel, zakaj. Še hujše pa je bilo, ko je kuhar popustil krompir in iztegnil roko po goslih. Še vedno sloneč ob vratih omare, je zagodel napev, ki te je navdal s čuvstvom, da se mora 'nekaj prav hudega pa gotovega zgoditi. Za tem je pel nekaj v nekem neznanem jeziku, upiral močno brado ob vrhnji konec gosli in belina očesnih jabolk se mu je svetila v luči svetilke. Harvey se je sklonil iz svojega ležišča, da bi bolje slišal, in sredi pokanja podbojev in tramov ter šumenja vode je napev tožil in ječal liki kipenje morskih valov v gosti megli, dokler se ni končal v mehkobno žalovanje. »O, jedeta! Kako je žalostno!« je za-gostolel Dan. »Kaj zlomka je pa to?« »Pesem o Fin-u Mc Coubu,« je odvrnil kuhar, »ko je odhajal na Norveško.« Njegova angleščina ni bila sicer okorna, a izrazita, kakor da bi prihajala iz fonografa. »Primaruha, saj sem 'bil tudi jaz na Norveškem, a nisem delal takega strašnega vrišča. Sliši se kakor kaka starodavna pesem,« je dejal Dolgi Jack in vzdihnil. »Nobene take več, ne da bi bilo kaj drugega vmes,« se je oglasil Dan in harmonika je zaigrala ginljiv natpev, ki se je končava!: »Šestindvajset je nedelj, kar videli smo kopno zemljo, s petnajst sto kvintali, in petnajst sto kvintah, ’najst sto polnimi kvintali, se vozimo domov!« »Oj, nehaj vendar!« je zagrmel Tom Platt. »Mar bi rad vso našo vožnjo zagovoril, Dan? Ta pesem je pravcati Jona, razen če jo poješ, kedar je vsa naša sol porabljena.« »Nak, ni. Ali je, tatej? Ni, dokler ne poješ najizadnjega stiha. Ti ne boš mene prav nič učil o Jonih.« »Kaj pa je to?« je vprašal Harvey. »Kaj pa je Jona?« »Jona je vse, kar pokvari srečo. Včasih je kak mornar, včasih pomočnik — ali vedro. Na dveh svojih vožnjah smo imeli nož, ki je bil Jona, dokler ga nismo spoznali,« je dejal Tom Platt. »Joni so raznih vrst. Jim Bourke je bil Jona, dokler ni utonil. Jaz ne bi nikdar služil z Jimom na ladji, nikdar, rajši bi stradal.' Na ladji Ezra Flood so imeli zelen čoln. Tudi ta je bil Jona, najhujše vrste Jona. Štirje mornarji so utonili v njem, in ponoči se je v gnezdu svetil kakor ogenj.« »In ti verjameš vse to?« je dejal Har-vey, ki se je spomnil na tisto, kar je bil rekel Tom Platt o svečah in modelih ladij. »Mar nismo primorani, da vzamemo vse, kar dobimo?« Neodobravajoče mrmranje se je vzdignilo po ležiščih. »Zunaj ladje že, ampak na ladji se marsikaj lahko pripeti,« je rekel Disko. »Nikar se ne delaj norca iz Jonov, pobič.« »Veste, Harvey pa ni Jona. Dan potem, ko smo njega ujeli,« se je vmešal Dan, »smo imeli izvrsten lov.« Kuhar je vrgel glavo pokonci in se iznenada zasmejal, čudno, drobno se je zasmejal. Ta zamorec je bil silen hvastač. »Grom in strela!« je zagrmel Dolgi Jack, kaj takega pa nič več, doktor. Nismo vajeni tega.« »Kaj pa je zopet slabega?« je vprašal Dan. »Mar ni res naš srečnjak, mar nismo zadeli na dober lov, potem ko smo zadeli nanj?« »Ej, da,« je odvrnil kuhar. »Dobro vem, ampak lov še r.i pri kraju.« »Nič hudega nam ne bo prizadejal,« !6 dejal Dan razpaljen. »Kam pa meriš k cikaš? On je že pravi človek.« »Nič hudega, ampak neki dan bo o11 tvoj gospodar, Danček.« »Je to vse?« je odvrnil Dan ravuodu* šno. »Pa ne bo — za ves svet ne!« »Gospodar!« je dejal kuhar in pokazal na Harveyja. »Mornar!« in pokazal je n* Dana. »To je pa nekaj novega. Kako kmalu pa?« se je smejal Dan. »Čez nekaj let in jaz bom doživel. Go* spodar in mornar, mornar in gospodar.' »Kako za vraga pa to ve?« je vprašal Tom Platt. »V glavi imam, kjer lahko vidim.« »Kako?« so se oglasili vsi ostali hkra* tu. »Ne vem, ampak tako bo.« Povesil j* glavo in začel zopet lupiti krompir i]j nobene besedice niso mogli več izvleč! iz njega. »Ej,« je dejal Dan, dosti se bo moralo še zgoditi, preden bo Harvey moj gospo* dar, vseeno me pa veseli, da ga doktor ni blagovolil zaznamovati za Jono. Veste, dejal bi, da je stric Salters najbolj ionasti Jona vsega brodovja kar se tič® njegove posebne sreče. Skoraj ne veri če se sreča ne naleze kakor koze. N* ladji Carrie Pittman bi bil moral biti. Ta ladja je sama svoj Jona — ne mornarji ne vsa oprema nima pri tem nič opraviti Jedeta! Ta ladja bo še ob popolnoma mirnem morju vse izgubila!« »Vsekakor smo brez vskega stika * ladjami,« se je oglasil Disko, »proč le-te in ostalih.« Na krovu se je začul® trkanje. (Se bo nadaljevalo-’ Dijaški žogobrc Dandanes že vse brca, dijaki seveda tudi. Preteklo soboto smo imeli priliko občudovati madžarsko tehniko, pa jo naša zavedna dijaška mladina poseka. Ni čuda saj ima mnogo prilike za trening. (Tega seveda nočejo priznati, ker je uradna tajnost: za vse se dobi čas!) Včeraj dopoldne ob 'A 10. uri je bila v Ljudskem vrtu impozantna prireditev. Bila je sicer skromno obiskana, kakor po navadi vse dijaške prireditve. Zakaj niste prišli vi črnogledi konzervativci, pa bi videli kako lepo napredujeta SK V. A. in SK IV. A. Valjanja po tleh, zgubljanja očal in čepic, želodčnih »šusov« iu druge tehnike je bilo na izbiro. Tudi »drukanja« je bilo precej, in sicer v mešanem zboru. Zanimivi bitki je namreč prisostvovalo tudi mnogo učiteljiščnic, naših kolegic, ki so navdušene za žogobrc. Nu, kaj se čudite? Med igro je nekaj igralcev zbolelo m zmečkaninah in podobnem, Vse je potrebno. Poškodovanci se zdravijo na svoj način, kar je popolnoma v skladu z idealno mladino, saj ni bilo niti vstopnine. Pa nam naj kdo zopet kaj očita! Igra se je končala z rezultatom 6:3, kar jasno prikazuje nadmoč višjega letnika. Kapacitta ala Vogel, Kreps itd. niso kar tako! Želimo le, da bi nas drugič obiskali tudi gospod športni referent in tedaj bi vam na čast pobirali tudi vstopnino. Torej nasvidenje! Konjice Dravinjska podružnica SPD. v Konjicah je imela 18. t. m. svoj redni letni občni zbor v prisotnosti nadzornika SPD g. dr. Seniorja in precejšnjega števila članstva. Iz poročil posameznih funk cionarjev je posneti, da je podružnica izredno agilna in v vseh panogah svojega udejstvovanja kaže lep napredek vkjub slabim gospodarskim časom. Pri volitvah je bil za prihodnja tri leta izvoljen po večini stari odbor z zaslužnim načelnikom g. poštnim upravnikom Viktorjem Wagnerjem na čelu. Sokolska četa Konjiška vas ie priredila v nedeljo 12. t. m. v Konjicah in v nedeljo 19. t. m. v sokolski dvorani v Zrečah žaloigro »Stari in mladi« v režiji Srečka Vališeria. Sodelovali so povečini četniki in nekateri člani matičnega društva. Obisk obeh iger je bil zelo dober, uloge so bile dobro razdeljene in prav zadovoljivo rešene. Želimo naše fante in dekleta v kratkem zopet videti na odrskih deskah. Gospodarski tečaji pri sokolskih četah dravinjskega okrožja se prirejajo tekom tega in prihodnjega meseca. Predaval je v preteklem tednu pri četah prosvetar Ivan Nemec o negi in čiščenju sadnega drevja. Predavanja so izredno številno obiskana, saj se je v prejšnjih letih tako malo skrbelo za napredek našega kme-tiškega ljudstva, katerega sedanje stvarno in koristno delo sokolskih organizacij privlačuje in spametuje. Državni pletarski tečaj se je zaključil na Jožefovo dopoldne z otvoritvijo razstave pletarsklh Izdelkov v Zrečah. Te- čaj je obiskovalo več mesecev redno & tečajnikov, ki so pokazali po veliki večin! izredno spretnost za pletarstvo. Tečai se je priredil s pomočjo podpore bansk® uprave. Poučevala sta gg. strokovni uči* telj Uršič in pletarski mojster Geoheli-Veliko zaslugo za organizacijo tečaja Pa ima domači šolski upravitelj g. Drag® Mravljak. Razstavo si je ogledal tud* narodni poslanec g. Gajšek. Izdelki p® bili razstavljeni tudi v Okrajni hranilnic« v Konjicah ob priliki gospodarskih d®e* vov 25.—27. t. m. in na razpolago intef® sentom v nakup. Kmetijski zimski šesttedenski tečaj f Stranicah s predavanji okrajnega kmetij* skega referenta g. Nemca je bil zaklj®' čen na Jožefovo. Vsi obiskovalci so !*' javili, da so se mnogo koristnega naU' čili in izrekli žen jo. da bi se priredili tak* tečaji zopet v kratkem tudi v bližnji® večjih krajih okraja. Občni zbor okrajne organizacije JRK^ v Konjicah je bil 25. t. m. ob 10. uri v dvorani Narodnega doma. ' Mali o Rasno «s RESTAVRACIJA »GRAJSKA KLET sprejema abonente po jedilnem Ijstu (a la carte). dnevno močnata jed, mesečno 500.— Din. Obed (menu) po karti 12.— Din. Večerja po karti 10.— Din. Domača in dalmatinska vina 8.—, 10.— In 12.— Din. Dnevno sveže morske ribe in primorske specialitete. 1005 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam enemu ali dvema gospodoma ali dijakoma. Vhod prost, klavir in kopalnica na razpolago. Naslov v upravi Večernlka. 1056 OPREMLJENO SOBO dve osebi, tik oh državnem mostu, oddam. Eventuelno s hrano. Vprašati Ruška cesta št. 4. Stem. 1055 OPREMLJENO SOBO >u