ANN ALES 14/'98
izvirno znanstveno delo	UOK 323(497 Kranjska: 497 Pazinska grofija)(093)"15'
O ODNOSIH KRANJSKE DEŽELE IN HABSBURŠKE ISTRE V KRANJSKIH
VIRIH 16. STOLETJA
Danicla JURIČIČ ČARGO
Arhiv Republike Slovenije, SI-1000 Ljubljana, Zvezdarska t
IZVLEČEK
Prispevek obravnava odnose kranjskih deželnih stanov do Kranjski priključenih gospostev v Istri v 16. stoletju. Te odnose so na političnem področju zaznamovala prizadevanja kranjskih deželnih stanov po močnejšem povezovanju dveh dežel in vključevanju istrskega prostora v kranjske upravne in sodne institucije. Na drugi struni so maloštevilni istrski plemiči poskušali ohranjati svojo samostojnost in privilegije, ki so jih ptidobili v času vladavine goriških grofov. Poleg političnih sta obe deželi povezoval: obrambni, gospodarski ter na strani Kranjske tudi fiskalni interen
Ključne besede: Kranjska, deželni stanovi. Pazinska grofija, povezovanje
ZGODOVINSKI RAZVOJ
Ko so Habsburžani po smrti goriškega grofa Alberta IV. leta 1374 podedovali Slovensko marko, Metliko in Istro., je slednja v ustavno-pravnem smislu bila že oblikovana kot dežela (Prim. Štih, 1993, 55-70). Privilegij Alberta IV. Goriškega iz leta 1365, ki ¡e plemičem potrjeval njihove pravice in svoboščine ter kasnejše potrditve tega privilegija, ki so jih zapovrstjo opravili Habsburžani kot novi deželni knezi,1 kažejo, d;: privilegij sodi med osnovne dokumente deželne ustave (Štih, 1993, 55). Za celotno posestvo bivše goriške, od 1374 habsburške Istre, so goriški grofje uporabljali pojem Istrska grofija ali Istrska dežela (Grafschafft zu Isterreich, das Land ze Isterreich) (Kandler, 1898, citirana listina). V avstrijskih listinah se od leta 1379 pojavlja tudi naziv Pazinska grofija (Grafschafft Mitterburg), vendar je že Leopold III. ločil pojem "das l.and ze Isterreich uncf clie Grafschafft ze Mitterburg".- Istrska grofija je bil naziv za
vsa goriška posestva v Istri in je predstavljala fevdalni sklop nekaj gospostev, med katerimi je bilo največje Pazinska grofija. Le-ta je bila direktno podrejena goriškemu grofu oziroma njegovemu glavarju v Pazinu, v njeni sestavi so bili številni mestni in vaški komuni. Ostala majhna gospostva v ¡stri niso bila vključena v upravni aparat Pazinske grofije in so bila dedni fevdi, ki so jih goriški grofje pode I jeva 11 svojim ministerialom.
V drugi polovici 15. stoletja3 je habsburška Istra obsegala Pazinsko grofijo (s števitnimi mestnimi in vaškimi komuni), gospostva Lupoglav, Kožljak, Kršan, Grdoselo, Račice, Momjan, Buzet, Barban in Paz (De Franceschi, 1963, 153) ter nekatera cerkvena posestva. Gospostvo Rašpor je Ana, hčerka Majnhaida Vil. Goriškega4 leta 1402 prodala Benečanom (Klen, 1972, 729; Štih, 7994, 100). Večje teritorialne spremembe je v habsburški Istri povzročila devetletna vojna5 med Beneško republiko in Cambraisko ligo (1508-1516). Z mirovnimi pogajanji, ki so se za istrska posestva za-
t Privilegij so istrskemu plemstvu potrdili: avstrijski vojvoda Leopold lil. leta i374, nadvojvoda Ferdinand I. leta 1523 in nadvojvoda Karel li?ia 1567 ter cesarji Fiiderik III. leta 1444, Maksimilijan I. leta 1494, Karel V. leta 1520, Rudolf It. leta 1593 ter Ferdinand lil. leta 1683. Prim. l eveč, 1898, 285-292; Mitis, 1902, 99; AR5, AS-1063, kronološka zbirka listin.
2	De Franceschi, 1063. 37 ter objava listine vojvode Leopolda III. v prilogi 5t. 8: Gradec, 1379, 30. december.
3	Leta 1498 je bil izdelan urbar Pazinske grofije, ki vsebuje popis vseh komunov (prim. Klen, 1969, 53-159!.
4	Leta 1342 se je albcrtinska linija goriških grofov razdelila na ožjo goriško vejo (Henrik II., Majnhard VII.) in na istrsko vejo (Albert IV.). Albert je dobil posestva v Isti i. Slovenski marki ;n Beli krajini (itih, 1994, 34-35).
5	VeC o vojnih operacijah v "stri prim. De Franceschi, 1963, i.1-69.
ANIMALES 14/'98
Daniela JURIČIČ ČAKGO.O ODNOSIH KRANISKE DEŽELE IN HABSBURŠKE ISTRE V KRANJSKIM VIRIH 16 STOLETJA, 167-1/8
ključila 29. julija 1523, so Habsburžani v Istri izgubili	KRANJSKI DEŽELNI STANOVI iN HABSBURŠKA ISTRA
Momjan, Završje, Vižinado, Račice, Barban in Rakalj,	V 16. STOLETJU Drague! in Sov in ja k z Vrhom (De Franceschi, 1963, 69).
Po prehodu v habsburške roke so bile nove dežele	1. Uprava in sodstvo Slovenska marka, Metlika in Istra kot državno-nepo-
sredna ozemlja, ločene od ostale Kranjske. Med letoma	Povezava Istre s Kranjsko izvira iz zgodnjega sred-
1438 in 1441 so vse tri dežele postale Kranjski "pri-	njega veka, ko so bili kranjski plemiči istočasno tudi
ključena" gospostva (angereichte Herrschaften) (Kos.	istrski mejni grofje (Andechs-Meranski, Weimer-Orla-
1958, 254-255). Po nastopu goriške dediščine se je voj-	münde).' S priklopitvijo na Kranjsko je Istra zaradi vrste
voda Leopold, ki so mu po delitvi habsburških posestev	pravnih aktov, s katerimi so ji Habsburžani priznavali
(25. 9. 1379) pripadlo južne avstrijske pokrajine, odločil	njeno ustavno-pravno samostojnost, svoj poseben polo-
dati svoja nova posestva v Istri s Pazinsko grofijo v	žaj glede na Kranjsko zadržala tudi naprej (Štih, 1993,
upravljanje devinskim gospodom.6 Moška linija Devin-	56; Vilfan, 1996, 197). Ozemlje habsburške Istre je bilo
skih je izumrla s smrtjo I-luga IX. leta 1399. Njegova	vse do Napoleonovih vojn razdeljeno na Pazinsko
posestva in hipotekarne pravice je leta 1406 podedovala	grofijo, ki je bila deželnoknezja komorna posest, ter na
švabska rodbina Walsee-F.ns (De Franceschi, 1963, 45;	vrsto manjših gospostev, nad katerimi je deželni knez
Marušič, 1988, 244-245). Devinski gospodje in pred-	obdržal teritorialno suverenost, bila pa so dedni fevdi v
vsem Walseejevci so v Pazinski grofiji razvili upravo, ki	rokah posameznih plemiških rodbin. Pazinsko grofijo v
se ni bistveno razlikovala od goriške. Pazinsko grofijo je	upravnem smislu zato razumemo kot deželnoknežje
upravljal njihov namestnik - glavar. Majhne gradove, ki	komorno premoženje, ki je bilo večkrat dano v zakup
so pred njihovim prihodom bili privatna gospostva, so	oziroma v zastavo ter bilo izvzeto tako iz deželne
podredili glavarju v Pazinu in jih dali v upravljanje	uprave kot iz deželnega obdavčenja. Ostala posestva v
upraviteljem (Pfleger) (De Franceschi, 1963, 46). Sodno	habsburški Istri so predstavljala tisti del ozemlja, nad
upravo so izvrševali preko poverjenikov avstrijskih voj-	katerim je svoje pravice (predvsem do obdavčenja) izvr-
vod. to je preko deželskega sodnika za kazensko sod-	Sevala Kranjska oziroma njeni deželni stanovi. Razen
stvo (De Franceschi, 1963, 48). V času, kc» je bila	posvetnih posestev so bila izvzeta iz upravnega aparata
Pazinska grofija pod upravo Devinskih in Walseejevcev	komornega premoženja tudi nekatera že omenjena cer-
ter v prvem obdobju po priključitvi h Kranjski, se je v	kvena posestva. Nad Pazinsko grofijo je direktno oblast
komunih pazinskega fevda razvila precejšnja avtono-	izvrševal deželni knez preko svojega organa - kranj-
mija. Leta 1409 so nekateri komuni v Pazinski grofiji	skega deželnega vicedoma. V Pazinski grofiji je obstajal
imeli pravico uporabe pečata in pravico do mestnega	posebni upravni sistem, ki ga je vodil pazinski glavar (ali:
obzidja. O tem priča listina, izstavljena v Pazinu 22.	kapetan, Hauptman). Ta je bil vladarjev namestnik na
novembra 1409 po zadušitvi upora prebivalcev pazin-	celem področju habsburške Istre. Po letu 1522 je pa-
skega komuna proti Walseejevcem (Klen, 1971, 263-	zinskemu glavarju, kot instanci komorne uprave na
278) Na izstavljeni listini so svoje pečate, na katerih so	nivoju dežele, posta! nadrejen kranjski vicerJomski urad
upodobljena mestna obzidja, pritrdili komuni Pican,	(Šumrada, 1983, 81). Ko je v začetku 16. stoletja de-
Cračišde in Barban (Klen, 1971, 263).	želni knez svoja gospostva predvsem zaradi fiskalnih
Koje leta 1435 Walseejevcem potekla zakupna po-	interesov dajal v zastavo ali rešilni kup (Vilfan, 1996,
godba za istrska posestva, je vojvoda Friderik (poznejši	323-324), je tudi Pazinska grofija prehajala iz rok enih
cesar Friderik III.) hipotekama gospostva odkupil, jih	gospodov v roke drugih. V tem času se je dogajalo, da
podredi! dvorni komori in dal v upravljanje lastnim	so bili zastavni imetniki hkrati tudi pazinski glavarji,
glavarjem (De Franceschi, 1963, 49). S tem dejanjem	Pazinski glavar je nadzoroval in vodi! upravo ter skrbel
povezujemo priključitev istrskih pasestev h Kranjski.	za obrambo. Finančne zadeve je od druge polovice 16.
"Nova" Kranjska je bila -azdeljena na štiri glavarstva:	stoletja vodil protipisar (Gegenschreiber) (De Fran-
Kranjsko, Postojno in Kras, Istro ter Metliko (Kos, 1958,	cesehi, 1963, 136). Zaradi že omenjenega dualizma ob-
254-255). Z nastopom cesarja Friderika III. in še boij	lasti v Istri se je fudš na področju sodstva razvilo nekaj
njegovega sina Maksimilijana I. se je za Istro začelo	posebnosti. Po privilegiju iz leta 1365 je plemstvo imelo
obdobje intenzivnejšega priključevanja h kranjskim de-	svoje patrimonialno sodstvo, to je sodstvo nad pod-
želnim organom, omejevanja starih plemiških svoboščin	ložniki v manjših civilnih in kazenskih zadevah. Zaradi
in samouprave v istrskih komunih.	velikega deželnokr.ežjega premoženja se patrimonialno
6	Hugo VIII. Devinski, Leopoldov pristaš iri somišljenik ¡s bil istrski mejni grof, glavar v Istri, Trevisu in na Kranjskem. Za goriškimi grofi je bi! najmočnejši d i na si v Julijski krajini (De Franceschi, 1963, 43-44; Štih, 1994, 59).
7	Ulrik VVeimer-Orlamunde je združil ves slovenski jug ocl morja in HrvaŠkih meja do Kravank: Bertold III. in Bertold IV. Andechs-Meranska sta združila deželno upraviteljstvo na Kranjskem in krajinsko oblast v Istri ter Številne fevde v obeh krajinah (prim. Kos, 1955, 178-180. 254-2&1).
ANNALES 14/' 98
Dnoicta JURIČIČ ČARGO: O ODNOSIH KRANJSKE DEŽH.F. IN HABSBURŠKE ISTRE V KRANJSKIH VIRIH ¡6. 3TOI.ET|A, 167-578
sodstvo v Istri ni razvilo, večina Istre je poznala le	stoletju jabolko spora med istrskimi in kranjskimi ple-
deželsko sodstvo (Vilfan, 1996, 2141. Nekaj vesti o pa-	miči, dokončna podreditev istrskega plemstva Ijubljan-
trimoniainem sodstvu zasledimo pri gospostvih, ki niso	skemu ograjnemu sodišču pa tisti dogodek, ki je označil
bila vključena v Pazinsko grofijo. Tako v urbarju Lupo-	dejansko priključitev ¡stre h Kranjski. Istrsko plemstvo je
glavskega gospostva iz Ista 1523 zasledimo vest, da	bilo maloštevilno6 in zato vsaj od začetka 16. stoletja
gospostvo nima deželskega sodišča. Podložnikom je so-	dalje ni moglo sestaviti svoje pravde. Kljub malo-
dil njihov zemljiški gospod (ARS, AS-1, 98. fol. 6r).	Številnosti ni hotelo sodelovati v ljubljanskem ograjnem
Koliko časa je to patrimoniaino sodišče delovalo, ni	sodišču in se je raje pustilo soditi pred županskimi so-
povsem jasno. Konec 16. stoletja se v kranjskih virih v	dišči, ki so sodila tudi podložnikom (Vilfan, 1996, 206-
Lupoglavu 2e omenja deželsko sodišče (ARS, AS-1, 185,	207). Iz let 1528 in 1530 sta se ohranili pritožbi kranj-
sv. 10; AS-2, 435, fol. 69, 437, fol. 1337). V istem času	skih deželnih stanov, ki jih je motilo, da so se plemiči
se v virih pojavljajo še vesti o deželskem sodišču Kož-	sodili na sodiščih, pristojnih za podložnike. Od vladarja
Ijak (ARS; AS-2, 437, fol. 1301). Obe gospostvi sta bili	so zahtevali, naj plemiče v Istri podredi ljubljanskemu
zunaj Pazinske grofije, obstoj njunih deželskih sodišč	ograjnemu sodišču, na katerem naj sodelujejo kot pri-
zato dokazuje, da se je v Istri dejansko razvilo le de-	sedniki in kot stranke (ARS, AS-2, 301, fol. 345-384;
žeisko sodstvo (Plim. Vilfan, 1996, 2 54). Sojenje v težjih	Vilfan, 1943, 84-89). Kranjski stanovi so v svoji prošnji
kazenskih zadevah podiožnikov je opravljal deželski	navedli primer ograjnega sodišča v Slovenski marki, ki
sodnik -Landrichter), ki ga je imenoval pazinski glavar	ga je ljubljanskemu ograjnemu sodišču podredil cesar
(De Franceschi, 1963, 136-137). Pazinsko deželsko so-	Maksimilijan I. Stanovi so zagotovili, da s tem plemičem
dišče je bilo privilegirano (samo je izvrševalo sodstvo	v Slovenski marki niso bile odvzete njihove svoboščine,
nad življenjem in smrtjo in imelo svojega krvnega sod-	ter predlagali, da se zadeva uredi na enak način tudi za
nika) in bilo podrejeno kranjskemu deželnemu vice-	istrsko plemstvo. Torej, veljava svoboščin bi se formalno
domu (Polec, 1928, 121). V civilnih in manjših ka-	obdržala, čeprav bi se dejansko ukiniia (Prim. Vilfan,
ženskih zadevah so bila za podložnike pristojna župan-	1943, 87). Vladar na prošnje stanov jasnega odgovora m
ska sodišča. Ta so delovala na področju Pazinske grofije	dal, obljubil je le posredovanje pri istrskem plemstvu
in na ozemlju drugih gospostev v habsburški Istri. Ob	(Vilfan, 1943, 07). Protokoli ljubljanskega ograjnega so-
pomankanju prisednikov za plemiško ograjno sodišče so	dišča so ohranjeni od leta 1542 dalje, zato ne moremo
županska sodišča sodila tudi plemičem.	ugotoviti, kdaj so se istrski plemiči začeli pojavljati na
Podlaga za dotedanji posebni upravni razvoj v Istri,	sojenjih pred omenjenim sodiščem. Po pregledu prvih
Slovenski marki in Metliki je bil privilegij Alberta ¡V.	dveh ohranjenih protokolov (ARS, AS-306, 1. 2) iz let
Goriškega iz leta 1365. Avstrijski vladarji so s potr-	1542-1544 in 1546-1547 ugotovimo, da so se v tem
ditvami svoboščin, ki jih je plemstvu zagotovil omenjeni	času istrski plemiči že pravdali v Ljubljani. V prvi knjigi
privilegij, priznavali "priključenim" deželam posebnosti.	so omenjeni !e trije spori istrskih plemičev, v naslednji
Te potrditve pa dokazujejo, da istrska gospostva de-	knjigi je procesov veliko več. Zaradi tako majhnega šte-
jansko še v 16. stoletju v upravnem smislu s Kranjsko	vila procesov istrskih deželanov, ki se omenjajo v letih
niso bila enotno telo. Kasnejši razvoj dogodkov je po-	1542-44, smemo domnevati, da so nekateri verjetno
kazai, da je b:l namen novih vladarjev poenotenje	nadaljevali s prakso urejanja zadev pred županskimi so-
uprave na Kranjskem in v njenih "priključenih" gos-	dišči. Ker sc gradivo ni ohranilo, nimamo natančnega
postvih. Glavna institucija posebnega statusa istrskega	podatka, kdaj in na kakšen način se je izvedla pod-
piemstva (ter plemstva v Slovenski marki in Metliki) je	reditev ¡sirskega plemstva ljubljanskemu ograjnemu so-
bilo posebno ograjno sodišče (Stih, 1994, 178; Leveč,	dišču. Gotovo je, da se je to zgodilo po letu 1530 ter da
1898, 279). Le-to je bilo redna civilna personalna in-	je ljubljansko ograjno sodišče do konca prve polovice
stanca plemičev, ki so bili člani deželnega zbora in	16. stoletja dokončno zaživelo kot institucija, pristojna
realna instanca za zemljišča, vpisana v imenjsko knjigo	za civilne spore plemičev iz Istre. Prvo tretjino 16. slo-
(Polec. 1928, 129). Po privilegiju iz lela 1365 je imelo	letja odnose Kranjske do Istre zaznamuje želja kranjskih
plemstvo v Pazinski grofiji pravico do sodstva pred	deželnih stanov, da svoja priključena gospostva čim
lastnim glavarjem. Prav izrecno je plemstvu v Istri in	tesneje vežejo na deželo in njene institucije. V tem
Slovenski marki zagotovil neodvisnost od ljubljanskega	obdobju status ¡stre in njene povezave s kranjskimi
ograjnega sodišča Habsburžan Albreht lil. leta 1374	upravnimi, sodnimi in finančnimi inštitucijami še ni bil
(Vilfan, 1943, 87). In prav ta instanca je bila v 16.	natančno opredeljen. Verjetno je to razlog, da med
3 V 16. stoletju jo deželni knez podredil nekatere fevde in jih vključ i v upravni sstern Pazinske grofije (Soljun, Ksščerga). Nekateri fevd: so poslali deželnoknežja last, vendar niso bil- vključeni v Pazinsko grofijo, pač pa jih je deželni knez dajal v zastavo (Lupoglav). Nekateri fevdi so 7. mirom v Trentu leta 1535 postali beneški (Momjan, Račke, Barbari, Rakalj). Skupaj j omenjenimi dogodki so k zmanjševanju števila plemičev prispevale vojne in epidenMje kuge.
169
ANNALES 14/' 98
Daniti* ILfRtČfČ ČARGO: O ODNOSIH KRANJSKE DEŽHE IN HABSBURŠKE ISTRt V KRANJSKIH VIRIH 16. STOI ETJA, 167-175
gradivom kranjskih deželnih stanov iz prve tretjine 16. stoletja najdemo Številne pritožbe in prošnje, ki izžarevajo željo, naj se status Istre do Kranjske natančneje določi in omogoči sodelovanje istrskih in kranjskih de-Želanov. V tem času je bila Istra navzven povezana s Kranjsko predvsem zaradi dejstva, da so se nekateri istrski plemiči udeleževali zasedanj kranjskega deželnega zbora.9 V dopisih uradov, pritožbah kranjskih deželnih stanov, ob potrditvah privilegijev in drugih prilikah so se Kranjski priključena gospostva zmeraj posebej omenjala. Spor zaradi neomembe Istre, Slovenske marke in Metlike, ki se je zgodil leta 1510 (ARS, AS-2, 314, 4. 10. 1510) jasno kaže, kako je bilo kranjskim deželnim stanovom pomembno, da so se v njihove institucije vključevali tudi privilegirani stanovi iz priključenih gospostev. Tega leta se namreč na zasedanju kranjskega deželnega zbora, ki ga je sklica! cesar Maksimilijan i., plemiči iz priključenih gospostev niso pojavili (ARS, AS-2, 314, 4. 10. 1510). Kranjski dežetani so glavni razlog njihovemu izostanku videli v spodrsljaju cesarske pisarne, ki v sklicnem pismu ni posebej izpostavila priključenih gospostev, pač pa so na sklic bili povabljeni le kranjski dežeiani. Kranjski stanovi so si želeli sodelovanja plemstva iz priključenih gospostev, Ic-ti so bili na to pripravljeni le, če so bili v sklicnih pismih posebej omenjeni. To je namreč pomenilo ohranitev njihovega posebnega statusa. Z neprihajanjem na zasedanja kranjskega deželnega zbora so svoje nasprotovanje tudi jasno izpostavili. Pri tem je zanimivo, da so zasedanje deželnega zbora "bojkotirali" tako plemiči iz Istre kot plemiči iz Slovenske marke in Metlike, čeprav se o tem verjetno niso mogli posebej dogovoriti.
Leta 1512 so na zboru dolnjeavstrijskih dežel v Gradcu stanovi protestirali, ker je cesar Maksimilijan 1. v času avstrijsko-beneške vojne Pazinsko grofiio, Trst, Kras in Goriško grofijo v sodnih zadevah podredil cesarskemu regimentu v Innsbrucku, ter zahtevali, da se omenjene dežele podredijo organom, pristojnim za dolnje-avstrijske dežele.Stanovi so se bali, da bodo na ta način nad omenjenimi ozemlji izgubljali svoj vpliv in, nenazadnje, da bodo izključena iz njihove uprave. Cesar ¡e na pritožbe odgovori!, da z ustanovitvijo regimenta v Innsbrucku ni nameraval zmanjševati svoboščin in pravic deželnih stanov. Regiment je ustanovil le kot apelacijsko instanco za težja kazniva dejanja (Verbič, 1980, 63). Svoje pritožbe so koroški in kranjski deželni stanovi ponovili še 21. aprila 1512 in vnovič zahtevali
priključitev gospostev Luerifz, Gmunden, Pazin, Trst in Kras k "matičnima" vojvodinama (Verbič, 1980, 71). Zadeva ni bila rešena še leta 1515, saj so na zboru v Gradcu, 2. februarja 1515, stanovi notranjevastrijskih dežel vnovič zahtevali, da se sporna gospostva vrnejo pod upravo notranjeavstrijskih dežel oziroma pod oblast regimenta, pristojnega za ostale notranjeavstrijske dežele. Svojo zahtevo so utemeljevali z dejstvom, da so sporna področja od starih časov v apelacijf pripadala hiši notranjeavstrijskih dežel (Verbič, 1980, 122-126; Mitis, 1902, 103). Razrešitev tega problema so kranjski deželni stanovi pogojevali z rešitvijo ostalih c&sarskih predlogov. Problem jurisdikcije regimenta v Innsbrucku nad Istro so kranjski stanovi ponovno izpostavili leta ¡528 (ARS, AS-2, 301, foi. 375). Stanovi so ponovno prosili, naj se Kras in Istra v apelaciji pritegneta k notranjeavstrijski vtadi. Kako se ;e spor razrešil, iz virov ni razvidno.1' Regiment na Dunaju je svojo vlogo upravnega in sodnovrhovnega organa za skupino notranjeavstrijskih dežel opravljal tudi v času nadvojvode Ferdinanda (Vilfan, 1996, 340).
Koliko so kranjskim deželnim stanovom pomenila njihova priključena gospostva, se je pokazalo tudi ob delitvi habsburških deže! med cesarjem Karlom V. in njegovim bratom, nadvojvodo Ferdinandom leta 1521. Z delilno pogodbo (29. 4. 1521) so nadvojvodi pripadle tudi notranjeavstrijske dežele. Toda Goriška grofija. Trst, Reka ; Krasom, Pazinska grofija, Slovenska marka in nekdanja goriška zahodna Koroška so pripadle cesarju Karlu V. Omenjene dežele je nameraval priključiti svojim italijanskim pokrajinam (Mitis, 1902, 104). Kranjski m koroški deželni stanovi so se taki delih') uprli in se na državnem zboru 12. 6. 1521 postavili na stran nadvojvode Ferdinanda ter zahtevali, naj omenjene dežele ostanejo sestavni del vojvorjin Kranjske in Koroške. Ohranil se je odgovor kranjskih deželnih stanov na predlog delitve habsburških dežel (ARS, AS-2, 317, junij 1521). Svoje nasprotovanje delitvi Istre, Slovenske marke in Trsta od Kranjske so utemeljevali po gospodarski in politični plati. Opirali so se na prizadevanja cesarjev Friderika III. in Maksimilijana I., češ da omenjenih ozemelj nista brez razloga priključila h Kranjski: to sta namreč uredila zaradi lažjega upravljanja nad komornim posestvom ter iz zaupanja kranjskim deželnim stanovom. Ponovna odcepitev bi pomenila zmanjševanje kranjskih ne2eln;h svoboščin, saj bi se ponovno vpeljala posebna ograjna sodišča m s tem bi se zmanjša/ obseg
9	Leveč, 1898, 280 Najstarejši ohranjeni protokoli zasedanj deželnega zbora in odbora so iz leta 1530, zato ne moremo preveriti, kateri plemlii so sodelovali na kranjskem deželnem 7.boru.
10	Verbič, 1980, 61-62 Ljubljana, 1512, 24. januar. Leta 14'JO ustanovljeni regiment (viada) v Innsbrucku je izvrševal sodno oblast nad gomjeavstrijsklmi deželami. Za dolnjeavstrijske dežele (Zgornja in Spodnja Avstrija ter notranjeavstrijske dežele) je bil leta 1493 ustanovljen regiment s sedežem na Dunaju. Regiment je najprej deloval kot začasno, od leta 1510 kot stalno namestništvo. Istega leta, po odpravi "komornega sotiiSča", je cesar Maksimilijan I. na regiment prenesel apelacijske zadeve. Vilfan, 1996, 338-340; Zgodovina Slovencev, 1979. 250.
11	Kranjski deželni stanovi so pri poskusu podreditve omenjenih krajev insbruški vladi izbojevali zmago. Prinv Pirchegger, 1929, 497.
170
ANN ALES 14/'98
I3ani.>l.i IUR1ČIČ ČARCO: O ODNOSIH KRANJSKE DEŽELE IN HABSBURŠKE ISTRE V KRANJSKIM VIRIH 16, STOLET|A, T57-178
delovanja kranjskega ograjnega sodišča.12 Gospodarsko	373-375). Na podoben način so se kranjski deželni
bi odcepitev prizadela stanove predvsem zaradi po-	stanovi pritožili nadvojvodi Ferdinandu zaradi položaja
sestev, ki so jih deželani imeli v Slovenski marki, saj bi	pazinskega glavarja in njegovega upravnika. Čeprav je
bila ta posestva poslej pod oblastjo drugega vladarja.	bila Pazinska grofija komorno premoženje in torej iz-
Stanovi pravijo, da četudi gre za oblast dveh bratov, dva	vzeto iz stanovskega vpliva, so želeli kranjski stanovi
oblastnika pomenita dvojno oblast, dvojne zakone in	vzdrževati njeno povezanost s Kranjsko tako, da so od
pravila. Deželnega kneza naj bi delitev v gospodarskem	nadvojvode zahtevali, naj se na mesto pazinskega gla-
pomenu prizadela predvsem zaradi nujnega omejevanja	varja in upravnika ne nastavljajo tujci (ARS, AS-2, 302,
trgovanja proti morju, ki se je v 16. stoletju že lepo	fol. 255-270, fol. 281, fol. 320-321 >. Nadvojvoda je
razvijalo 13 Trgovanje je prinašalo dobiček tako sta-	obljubil, da bo zadevo uredil tako, da se ne bo nihče
novom kot tudi deželnemu knezu. Dvojna oblast pa bi	nad tem pritoževal.
pomenila uvedbo dodatnih carin, mitnin, mostnin in	V času, ko so kranjski m koroški deželni stanovi podobno, ker vsak gospod (vladar) ščiti svoje interese.	poskušali uveljaviti svoja prizadevanja k ponovni Posledično bi to pomenilo nazadovanje trgovine proti	združitvi spornih ozemelj, so se v Gorici sestali morju. Že takrat so imeli stanovi pri trgovanju z morja	predstavniki Pazinske grofije, Trsta in Reke (Mitis, 1902, na kopno in obratno velike težave s Tržačani in dežel-	10.5) in nasprotovali obsežni združitvi s Kranjsko. Med-noknežjimi podložniki, nad katerimi so se tudi prito-	tem ko so se kranjski deželni stanovi zavzemali za večjo Zevali. Delitev, so menili stanovi, bi trgovino ustavila,	odvisnost priključenih gospostev kranjskim upravnim in saj b: se spori le poglobili, potovanja bi bila počasnejša,	sodnim instancam, so na nasprotni strani istrski plemiči Se bolj bi se razvijalo tihotapstvo (ARS, AS-2, 317, junij	omenjena prizadevanja čutili kot omejitev svojih pri-1521). Naslednji pomislek ob predlagani delitvi so imeli	dobljenih svoboščin in privilegijev. Za boljši odpor in Manovi zaradi turške nevarnosti: če naj bi ostalo na	enoten nastop nasproti že dobro organiziranim in poli-predlagani delitvi, bi se pomoč proti Turkom delila na	tično vplivnim kranjskim deželnim stanovom so vse-dva dela. Stanovi so menili, da je le enotna pomoč za-	kakor potrebovali organizacijo ali telo, ki bi bilo, tako dostna in učinkovita. Pogajanja o organizaciji obrambe	kot kranjski deželni zbor, korporacija deželnega plem-med obema bratoma bi bila v vsakem primeru dolgo-	stva, ki je urejala zadeve svojih članov in upravljala trajna m zamudna, turška nevarnost pa zahteva takoj-	deželo (Vilfan, 1996, 192) ter se v ta namen zbirala na šnje ukrepanje in vpoklic se mora izvrševati z enega	deželnih zborih. Dokument, ki potrjuje zbiranje istr-mesta. Po enoletnih podajanjih je bila v drugi delilni	skega plemstva na nekakšnih deželnih zborih v 16. pogodbi, sklenjeni v Bruxellesu 16. marca 1522, po-	stoletju, je inštrukcija, ki sta jo sestavila (deželna) zbora trjena pridružitev omenjenih posestev h Kranjski in	plemičev s Krasa in Istre svojemu predstavniku za dr-Koroški (Mitis, 1902. 104) in šele nato so stanovi izvršili	žavni zbor v innsbrucku leta 1515, paziriskemu glavarju dedno poklonitev.	Janezu Durerju (Kandler, 1898, citirana listina). Pred-Leta 1528 je deželni knez v Istvo zaradi raznih spo-	stavniki. istre in Krasa so se zbrali v Trstu 17. marca rov med istrskimi komuni poslal komisijo, ki ji je	1515. Takšno organizacijo in moč, kot so jo v tem času predsedoval upravnik goriškega glavarstva Erazem Do-	imeli kranjski, štajerski in koroški deželni zbor, istrski rnberški (ARS, AS-2. 301, fol. 373-375). Kranjski deželni	zagotovo ni imel. Verjetno je, da so se plemiči, du-zbo; se je na to odločitev nadvojvode pritožil Ker je	hovščina in meščani sestajali in odločali o pobila Istra združena s Kranjsko (dem l.and eingeleibt),	membnejših zadevah, vendar istrski zbor ni imel kom-stanovi niso mogli sprejeti, da so komisijo sestavljali	peteric kot ostali deželni zbori, predvsem glede cdo-Ijudje, ki niso bili kranjski deželani. Stanovi so se	britev davkov.'4 Pietro Kandler navaja, (Kandler, 1898, spraševali, zakaj se Istro tako v sodni upravi kot tudi na	citirana listina) naj bi istrski deželni zbor sestavljali trije druge načine želi ločiti od Kranjske, in poudarili, da je	stanovi: 12 plemičev, duhovščina in predstavniki mest. to za stanove nesprejemljivo (ARS, AS-2, 301, fol. 373-	Duhovniški stan naj bi sestavljali pičanski, puljski in 375). Izrazili so tudi željo, da se omenjena komisija	poreški škof,15 opati samostanov (Sv. Petar u Šumi, Če-odpravi, njeni ukazi naj bi bili proti deželnim svo-	pič, Pazin), pazinski prošt ter kapitlji v Gračišču, Pičnu, boščinam, saj se je o sporih med istrskimi komuni	Brseču, Tinjanu in Lovranu. Tretji, meščanski stan naj bi razpravljalo na deželskih sodiščih (ARS, AS-2, 301, fol.	sestavljali predstavniki tistih krajev v Pazinski grofiji, ki
12	Mišljeno je posebno ograjno sodišče v Slovenski marki, ki ga je ukinil cesar Maksimilijan I. Posebno ograjno sodišče za Istro je bilo ukinjeno po ietu 1530. Pvim V Ifan. 1943. 88.
13	Predvsem s >irj-_- ijem habsburške posesti proti morju vi4. stoletju je začel rasti |jrome( z beneškimi in drugim italijanskim blagom proti Ogrski po kraški poti skozi Ljubljano (smer zahod-severoy,?hod>. Plini. Cestfin, 1991, 81-113.
14	V inštrukciji le prosijo cesarja, naj jim zaradi velikih škod. nastalih v času avstrijsko-beneške vojne, davke 2rnanjša ozioma odjiusti.
15	Slednja dva zaradi posestev, ki sta ju imela v habsburški Istri.
ANNALES 14/' 98
Dame!.! JURIČIČ CARGO: O ODNOSIH KRANJSKE DEŽELE IN HABSBURŠKE ISTRE V KRAN|?KIH VIRIH ffi. STOLLTjA 167-176
so imela statuse mest: Pazin, Tinjan, Brseč, Pičan, Gra-Cišce in l.ovran.'16 Pri ugotavljanju, katerih dvanajst piemičev naj bi sestavljalo plemiško kurijo, sem se oprla na raziskave Camilla de Franceschija o lastnikih posameznih manjših istrskih gospostev (De Franceschi, 1963; id-, 1898, 1899). Leta 1513 so se v Istri prenehale sovražnosti med Benečani in Avstrijci. Nekatera gospostva in kraje so Benečani v tej vojni osvojili in jih po mirovnih pogajanjih leta 1523 tudi obdržali. V in-štrukciji iz leta 1515 so zato zbrani na zL>oru v Trstu med drugim prosili cesarja, naj na pogajanjih z Benečani poskuša doseči vrnitev zasedenih krajev v avstrijske roke (Ičandler, 1898, citirana listina). Predvidevam, da so se tega zasedanja udeležili tudi tisti plemiči, ki so svoja posestva v Istri izgubili, zato sem pri ugotavljanju sestave plemiške kurije le-te tudi upoštevala. Plemiško kurijo naj bi tako sestavljali naslednji plemiči: lastniki Boljuna Zehornerji;1' lastnik Račje, Gašper Walder-stein;18 lastnik Lupoglava, Vilhelm Herberstein;19 lastnik Paza, Bernardin Barbo;20 lastniki Kožljaka: Kastelan, janež in Franc Barbo21 ter jakob Nikolicb;22 lastnik Kršana, Gašper kršanski;23 lastnik Raklja in Barbana, Janez pl. Taxis;24 lastnik Završja, Andrej Dürer;25 ter lastnik Momjana, Bernardin Raunach.26 Število piemičev, ki naj bi sestavljalo plemiško kurijo, je zgolj domnevno. Možno je, da je imela kakšnega člana več (polnoletni otroci piemičev) ali manj.
Vsekakor so bili zbori privilegiranega prebivalstva v Istri kratkega veka zaradi že omenjenih izgub posesti in izumrtja nekaterih plemiških rodbin (Milis, 1902, 105106). Nekatera posestva so bila inkorporirana v Pa-zinsko grofijo, nekatere je deželni knez kupil ali zamenjal in jih dajal v zastavo, v glavnem tujcem.27 V imenjski knjigi za Kranjsko (najstarejša ohranjena je iz leta 1539) (ARS; AS-306, 1) so ohranjeni podatki o plemičih-lastnikih tistih posestev v Istri, ki so bila pod
stanovskim obdavčenjem in torej ločena od Pazinske grofije. Omenjajo se VValdersteini, Žiga Moser, dediči Macharja iz Klane, Štefan iz Oberndorfa, Kastelan Barbo in |anez Nikolič ter Martin Beibi (ARS; AS-306, I). Od omenjenih so se v drugi četrtini 16. stoletja sestankov kranjskega deželnega zbora udeleževali predstavniki rodbine Barbo ter Žiga Moser (ARS; AS-2, 876). Smemo zaključiti, da so sestanki deželnih zborov iz Istre in Krasa bili zelo kratkega veka, njuno plemstvo pa se je že v drugi četrtini 16. stoletja udeleževalo zasedanj kranjskega deželnega zbora. Prenehanje zbiranja istrskih deželnih stanov na lastnih zasedanjih je bilo, skupaj z izgubo pravice do lastnega ograinega sodišča, ključni moment pri dokončnem vključevanju plemstva v delo kranjskih deželnih organov in koncc njihove dejanske avtonomije.
Navedeni primeri potrjujejo, da je bila za odnose med Kranjsko in Istro, v smislu urejanja statusa Istre do Kranjske, odločilnega pomena prva tretjina 16. stoletja. Kranjski deželni stanovi so v svojih prizadevanjih, da bi navezali istro nase in jo vključiti v svoje institucije, popolnoma uspeli v upravnem smislu je bilo pomembno prenehanje sestajanja istrskih dežeianov na lastnih zborih in sodelovanje le-teh na kranjskem deželnem zboru. Pn vključevanju Istranov v delo kranjskih sodnih inštitucij pa je bila ključna odprava posebnega, istrskega ograjnega sodišča. Razprave glede Istre so se na zasedanjih kranjskega deželnega zbora nadaljevale, pojavila pa so se druga vprašanja, predvsem o pristojnostih deželnih organov (deželni stanovi) in deželnoknežjih organov (vicedom, pazinski glavar) glede političnih in drugih odločitev v Istri.
DAVK!
Tako kot v upravi in sodstvu je bila habsburška Istra
16	Karidler, 1893, citirana listina. To so bila največja naselja v Pa?.i;i:,ki grofiji. V urbarju iz lefa 1578 se kot mesteca (Stadtl) označujejo Pazin. Piran, GračiSče, Tinjan, Beram in i. o vran. Ostala naselja so imela status vaških komunov. De Franceschi, 1963, 144.
17	Leta 1521 je bilo gospostvo inkorpoiirano v Paziiisko grofijo. De Franceschi, 1963, 239-243.
18	leta 1523 so pripadle Benečanom. De Franceschi, 1963, 249-253
19	l eta 1511 je na gradu bival Vilhelm l-lerberstein. De Franceschi, 1963, 257-26'J; id., 1898,175-
20 Zadnja iz rodbine Walderalein. Barbara, se je poročila z Bernardinem Sarho, solaslnikom Kožljnka. De Franceschi, 19f>3, 253-257;
id., 1698.
21	Rodbina, po izvoru iz Benefke republike, se je v Istri naselila v 15. stoletju. Po letu 1534 so se začeli imenovati fiarbo-Waxenstein, po gospostvu Kozljak. člani rodbine so opravljali pomembne funkcije na Kranjskem in b:li imetniki več zemljiških gospostev v Istri in na Kranjskem. Umek, 1987, 185-166.
22	Kozljak so podedovali po svojem stricu Juriju Moysse. Družina Moysse je bila ena redkih nepiemiških lastrukov gospostev v Istri v 16. stoletju. De Franceschi. 1963, 269-279; Smole, 1980. 237-238.
23	Rodbina Kršanskih izvira iz rodu Henrika iz Pazrna. Karel Kršanski je bil v letih 1289-1305 pazinski glavar. Majnhard Kršanski in njegov sin Janez sta >o začela poimenovati po Kršanu (Kharschart). De Franceschi. 1963, 289; šlih, 1994, 68.
24	Obe gospostvi sla prešli v roke Benečanov. De Franceschi, 1963, 289-291.
25	Durerji so bili kraška plemiška rodbina, ki je v 16. stoletji; zasedla močne pozicije v Istri. Janez in Jakob sta bila pazinska glavarja. De Franceschi, 1963, 55, 71.
26	Momjan so kranjski plemič i Raunachi pridobili konec 15. stoletja. Po avstrijsko-beneški vojni je Momjan pripadel Benečanom, a so Raunachi po določilih mirovnega >pora7iima v Trentu ostali njegovi lastniki. De Franceschi, 1963, 295-300.
27	Tak primer je Lupoglav, ki g;> ie nadvojvoda zamenjal s Herbersteini in ga dal v zastavo senjskemu plemiču Ivanu Kružiču.
172
ANNALES l4/'98
o.iriei.1 IUR1ČIČ ČARCO: L j ODNOSIH KRANISKl DFŽEU IN IlABSBURjKF. IS I Ki VKRANJSKIH VIRIH 1<>. STOUiriA. 167-178
(udi v davčnem pogledu razdeljena med stanovsko in	kranjski stanovi pristali na odpust dolgov istrski duhov-
deželnoknežje obdavčenje. Dvojno obdavčenje se je	ščini pod pogojem, da vnaprej svoje prispevke plačujejo
izvrševalo tudi na Kranjskem. V Pazinski grofiji je ob-	redno, tako kot ostali deželani (ARS, AS-2, 322, 18. julij
davčenje opravljal deželni knez s pomočjo kranjskega	1542). Leta 1559 so ¡strani iz Pazinskc grofije prosili za
vicedomskega urada. Davek, ki so ga plačevali de-	oprostitev plačila daca. Svoje prošnje so utemeljevali z
žclnoknežji podložniki, se je označeval kot urbarski	veliko revščino v deželi. Zaradi poskusa izterjave daca je
davek (Urbarsteuer) (Vilfan, 1996, 319). Stanovsko ob-	prišlo celo do upora, v katerem je bil dacar poškodovan
davčenje je temeljilo na napovedih posestev, vpisanih v	(ARS, AS-2, 324, 4. marec 1559). Stanovi so se predlogu
deželni imenjski knjigi.29 Višino davkov za določeno	komisarjev, da bi Istranom delno opustili plačilo daca,
leto, ki so jih deželani razporedili med seboj po ključu	odločno uprli. Stanovom se je zamisel, da bi upornikom
imenjske davčne osnove, so kranjski stanovi deželnemu	opustili plačilo daca. zdela nesprejemljiva Zahtevali so,
knezu odobravali na zasedanjih deželnega zbora, ki ga	da se Istranom mora naložiti določen znesek, ki naj ga,
je imel pravico sklicati le deželni knez. Skupna odob-	skupaj z zaostanki, izterjata deželni glavar in deželni
rena višina davkov se je imenovala deželna privolitev	vicedom (ARS, AS-2, 324, Ljubljana, 4. marec 1559):
(tandes Bewilligung). K njej so prispevali vsi deželani,	Včasih je kranjski deželni zbor pri poskusih uvedbe
ki so imeli svoja posestva v deželi, med njimi tudi tisti	in izterjave rednih in izrednih davkov postal vmesni
plemiči v Istri, katerih posestva niso bila inkorporirana v	člen med deželnim knezom in njegovimi podložniki na
Pazinsko grofijo.29 Kranjski stanovi so se pritoževali, da	deželnoknežjih posestvih. Tako je bilo tudi leta 1568,
Kranjska od vseh notranjeavstrijskih dežel prispeva naj-	ko je na zahtevo deželnega kneza na seji 16. februarja
večji delež deželne privolitve, čeprav je med vsemi naj-	1568 deželni zbor odobril splošno mesečno naklado in
manjša (ARS, AS-2, 324, Ljubljana, 29. april 1555).	kontribucijo proti Turkom za eno leto (od 1. marca 1568
Najbolj je stanove bodlo dejstvo, da so v deželi več kot	do 28. februarja 1569). Razglas, ki ga je izdal deželni
polovico ozemlja obsegala deželnoknežja gospostva in	zbor četrtinskim prejemnikom na Kranjskem, se je na-
imenja (več kot 30 gospostev in imenj) (ARS, AS-2, 324,	našal na prav vse podložnike: duhovne in posvetne
Ljubljana. 29. april 1555), ki niso sodelovala v deželni	gospode, imetnike 2astavnih deželnoknežjih gospostev,
napovedi, pač ps so spadala pod direktno deželno-	meščane in prebivalce trgov (ARS, AS-2, 327, 12. avgust
knežje obdavčenje. Od leta 1560 so poleg urbarialnega	1568). Na osnovi razglasa se je četitinski prejemnik za
davka deželnoknežja gospostva plačevala tudi davek za	Istro Jožef NikoSič 16. septembra odpravil v Pazin, ven-
vzdrževanje vpoklica pripravljenosti in oborožitve. To je	dar mu nihče od davčnih zavezancev ni hotel plačati
bil poskus izenačitve davčnih obremenitev stanovskih in	kontribucije {ARS, AS-2, 327, 1 5 november 1568).
deželnoknežjih davčnih obvezancev. S tem davkom so	Istrski podložniki in duhovščina so želeli deželnemu
bili obremenjni tudi zastavni imetniki istrskih gospostev.	knezu sami razložiti svojo nezmožnost plačila omenje-
Problem, ki se je pojavljal v zvezi s pristojnostjo	nega davka. Pazinski glavar je v svojem imenu plačal 12 ljubljanskega ograjnega sodišča nad istrskimi deželani,	goldinarjev kontribucije, duhovščina pa je po Nikoliču se je pojavil tudi pri izvrševanju stanovskega obdav-	poslala pismo s prošnjo, naj jih deželni knez oprosti čenja. Ko svojega nasprotovanja davkom niso mogii	plačila (ARS. AS-2, 327, Ljubljana, 15. november 1568). nadaljevati preko svojega sodišča oziroma županskih	Tudi plemiči in deželni podložniki v ¡stri so zavrnili sodišč, pred katerimi so (se) sodili, so se istrski plemiči	plačilo z obrazložitvijo, da bodo poravnali svoj delež stanovskemu obdavčenju poskušali izmakniti s trditvijo.	kontribucije takrat, ko bodo to opravili podložniki Pada je Istra inkorporirana samo vicedomskemu uradu in	zinske grofije (ARS, AS-2, 327, Ljubljana, 15. november ne stanovom (Vilfan, 1996, 320). Poleg davka na imenj-	1568). Ker so se izterjavi uprli tudi podložniki drugod na sko rento so se ¡strani izogibali tudi plačilu ostalih sta-	Kranjskem, je deželni zbor deželnemu knezu predlagal, novskih davščin: vinskega daca, čepnine, davka za du-	naj bi kontrubucijo plačali tudi tisti lastniki posestev, ki hovščino, tedenskega denariča idr. Plačilu so se	v deželi niso bili nastanjeni, vendar so tam imeli po-izogibali plemiči, duhovščina i.n podložniki.	sestva (ARS, AS-2, 327, Ljubljana, 27. november 1568).
V drugi polovici stoletja zasledimo vrsto pritožb,	S tem naj bi nekoliko omilili odpor in podložnike raz-
ukazov m poskusov izterjave tako tekočih davčnih ob-	bremenili. Nadvojvoda ni hotel popustiti, v Pazinski
veznosti kot tudi precejšnjih davčnih zaostankov iz Istre.	grofiji kontribucije ni hotel spregledati. Pristal je le na
Do leta 1542 se je na primer na račun davka za	preveritev verodostojnosti izjav pazinske duhovščine o
duhovščino v Istri nabrala že lepa vsota davčnih za-	njihovi veliki revščini (ARS, AS-2, 327, Gradec, 14.
ostankov. Z odiočbo, izdano na deželnem zboru, so	december 1568). Ker kontribucije niso uspeli pobrati še
23 O tehniki odmere obdavčenja prim. Vilfan, 1996, 313-315.
29 Za mesta je veijilo posebno obdavčenje, duhovščina je davek plačevala tako kot plemiči, od imenjske rente. Prim. Vilfan, 1996, 319.
ANNALES 14/' 98
Diniel.i IIIRIČIČ ČAR<;c) O ODNOSIH KRANISKf DEŽELE IN I IA6SB URŠKE ISTRE V KRANJSKIH VIRIH K» STOLETJA, I (>7-1?«
naslednje leto, so se stanovi zavzeli zrt dodatno orni-	stanovi cesarskim komisarjem predlagali, naj se na dvor
litev: ker je šlo za zadevo obrambe dežele, naj bi se	pošlje zanesljiva oseba, ki naj bi cesarju predložila
podložnikom v zameno za kontribucijo spregledalo pla-	težko stanje na Kranjskem in predvsem v Trstu, na Krasu
čevanje hubnega davka ali oklicnega denariča (ARS, AS-	in v Istri (ARS, AS-2, leto 1510). S podaljševanjem vojne
2, 327, Ljubljana 11. februar 1569). Kranjski stanovi so	se je stanje še poslabšalo: v deželi je bilo premalo
v zaščiti lastnih interesov v glavnem vztrajali na ne-	vojaštva, zmanjkovalo je živeža. In ker je cesar vojne
popustljivem stališču, da jc davke od Istranov treba	operacije mislil nadaljevati, so ga zbrani deželani na
izterjali, saj so od njihove izterjave bili tudi sami od-	deželnem zboru 10. 6. 1511 prosili, naj v Istro nujno
visni. Še več, dostikrat so stanovi vztrajali na stališču, da	pošlje dodatno vojaško pomoč (pešce in konjenike) za
svojih davkov dežela ne more poravnati, dokler tega ne	obrambo proti vdorom Benečanov. Stanovi so veliko-
storijo zastavni imetniki dežeinoknežjih gospostev (ARS,	dušno ponudili na razpolago tudi svoje konje in pomoč
AS-2, 331, Ljubljana, 10. september 1583). Šlo je za	{ARS, AS-2, 314, Ljubljana, 10, junij 1511). Težko stanje
zaostanke Pazinske grofije in nekaterih drugih gospostev	v Istri in v Slovenski marki je za stanove pomenilo
pri plačilu tedenskega denariča (VVochenpfenning), čep-	zmanjševanje dohodkov in predvsem večje breme cen-
nine in vinskega daca. Kranjski stanovi so svojo ne-	tralne Kranjske v davčnem pomenu. Istra in Slovenska
zmožnost plačila davščin opravičevali z zaostanki rie-	marka zaradi oropanosti in opustelosti nista mogli pri-
želnoknežjih gospostev in z velikimi izrednimi davki, ki	spevati svojih deležev davkov v deželno blagajno. Zato
¡ih je prispevala Kranjska (ARS, AS-2, 331, Ljubljana,	so kranjski stanovi poskušali omiliti zahteve deželnega
10. september 15831. Deželni glavar je stanovom ob-	kneza po visokih davščinah za obrambo. Svoje prošnje s
ljubil posredovanje, da bo deželni knez izdal stroge	takšnimi utemeljitvami so deželni stanovi pošiljali na
ukaze glavarjem na Reki, v Trstu in Pazinu za izterjavo	cesarja (ARS, AS-2. 315, Ljubljana, 6. september 1515).
omenjenih zaostankov (ARS, AS-2, 331, Ljubljana, 23.	Ta bi moral pri davkih upoštevati dejstvo, da "po-
september 1583). Kljub vsem poskusom izterjave istrskih	manjšana" Kranjska30 m sposobna sama plačati visoke
davčnih zaostankov niso uspeli izvesti, saj so se enake	davčne naložitve. Pri tem stanovi Istranov niso obdoS-
pritožbe kranjskih stanov nadaljevale še v letu 1585	zevali zaradi neplačevanja davkov, le poskušali so rio-
(ARS, AS-2, 331, Ljubljana, 20. januar 1585). V drugi	seči zmanjševanje deželne naklade za celo Kranjsko
polovici 16. stoletja je bilo nešteto poskusov izterjave	(ARS, AS-2, 315, Ljubljana, 6. september 1516). Povsem
davčnih zaostankov od istrskih gospostev. Deželni sta-	drugo stanje glede pomoči pri obrambi "priključenih1
novi so z njihovo izterjavo pritiskali na deželnega kneza	dežel se je pokazalo v drugi polovici stoleija, ko je nad-!
in poskušali doseči davčno izenačitev na deželnih in	vojvoda Karel leta 1567 poskušal v Istri in HrvaŠkem
dežeinoknežjih posestvih. Posebej so na tem vztrajali	primorju organizirati obrambo s pomočjo kranjskih dc-
tudi zaradi deželnih posestev v Istri, katerih lastniki so	želnih stanov. Vojaška organizacija na Kranjskem je sio-
se sklicevali na neplačevanje davkov zastavnih imet-	nela na obrambnem redu, izdanem leta 1530 (Slmoriitč,
nikov. Če bi deželni knez izterjal davke od svojih	1991, 45), ki je v primeru nevarnosti predvideval pb-
posestev, bi kranjski stanovi uspeli izterjati davke od	stavitev konjeniške vojske s pomočjo davka na imenje
drugih posestnikov v Istri. Odnos do Istre je v tem	ter vojske pešcev z vpoklicem podložnikov. Za vzdrže-
primeru neposredno vezan na deželne finance in s tem	vanje pripravljenosti je bil vpeljan davek, ki je za de-
povezano razmerje moči deželnih stanov do deželnega	želane znašal šestino deželne imenjske rente (Anschlag
kneza. S tem si lahko razlagamo njihovo nepo-	des 6. Pfennigs). Zastavni imetniki na dežeinoknežjih
pustljivost, čeprav so se v določenih primerih, ko so bile	posestvih so za isti namen od leta 1560 plačevali
objektivne okoliščine takšne, da je bila davčna izvršba	tretjino še neugotovljene osnove (der Pfandschafter 3.
onemogočena (npr. v času avstrijsko - beneške vojne),	Pfennig) (Vilfan, 1996, 320; Simoniti, 1991, 46-47).
pokazali za dokaj razumevajoče.	Zaradi posebnega obdavčenja dežeinoknežjih gospostev, ki so v Istri prevladovala, je tudi pri obrambi dc-
3. Finančna pomoč in obramba dežele	žele prihajalo do nasprotovanj med kranjskimi stanovi
in deželnim knezom. Čeprav je Istra s Krasom tvorila
Kranjski deželni stanovi so Istri v času stisk in ne-	posebno vojaško četrt,31 je zaradi komornega premo-
varnosti posredovali tudi svojo pomoč. Svojo skrb za	ženja organizacija obrambe potekala nekoliko počas-
Istro so večkrat pokazali v zvezi z obrambo pred tur-	neje. Nadvojvoda Karel je leta 1567 predlagal, da se
škimi vpadi in beneškimi sosedi. Ko je bilo leta 1510	tudi v obmejnih krajih obramba organizira tako, da se
zaradi vojne v deželi veliko pomanjkanje, so kranjski	uvede nabor tako imenovanega desetega in petega mo-
30	Pomanjšana zaradi dejstva, da sta bili Slovenska rnarka in Istra "odrezani" od Kranjske zaradi ¡(irskih vpadov in avstrijsko-heneSke vojne.
31	O vojaških četrtih prim. Simoniti. 1991, 50-52.
174
ANN ALES 14/'98
Danieb IURIČIČ ČARCO- O ODNOSIH KRANISKf DtŽELE IN HABSBURŠKE ISTRE V KRANJSKIM VIRIH Hi SIOUTjA, Î 67-178
7TT


v v............... rf-^^i'■ ''
f^«..V,	*W V V«"** — :
/„ri.. „«.v.	%/..»•*«< i« »m^^v
iv*'M <«»»/ «-a	,<,
■••->■• .......................••-" ■ -'•>-«•—■■
v-r./fc...
; K. ^«t^; v"«"rr	-	-------- «u*.





. , -V . .. ...	. ^	.. .
^W^XathWtM---.i"-—i t^ V"'
.....'
-i v.»


m.««-	.
rmr«;


1W. } ■ ^f-Y*.
p^A-'-y '-i7'::	'•!<-•
listina s katero je Ferdinand I. potrdil svoboščine, ki sla jih dala in potrdila Istrski goriški grof Albert 29. aprila 1365 (Metlika) in vojvoda Leopold 5. julija 1374 (Ljubljana). Listina vsebuje transsumpta obeh listin (ARS, Kronološka zbirka listin, 1523, november, 14., Dunajsko Novo mesto; foto: T. Lauko).
The deed with which Ferdinand I confirmed the rights issued by Albert, the Count of Istra and Gorica, on April 29th 1365 in Metlika, and by Duke Leopold on July 5th 1374 in Ljubljana. The deed contains the transumpts of both documents (ARS, Chronological collection of deeds, 1523, November, 14'1', Vienna New Town; photo: T. Lauko).
ža (zehend und funft Mann dinen).32 Organizacijo nabora naj bi pripravila dva kapetana (Haubtleuth), denar bi prispeval delno deželni knez, delno pa deželni stanovi (ARS, AS-2, 326. 2. april 1567). Deželnim sla-novom se je obramba južne meje zdela sicer potrebna in koristna, vendar so od nadvojvode zahtevali večjo denarno pomoč. Svojo željo so utemeljevali z dejstvom, da obmejni kraji s Kranjsko niso bili n:koli povsem povezani: bili so v glavnem ločeni od deželne juris-dikciie (npr. Pazinska grofija) in je zato njihova zaščita v
pristojnosti deželnega kneza (ARS, AS-2, 326, Ljubljana, 7. april 1567). Dejstvo je, da je tudi stanovom obramba dežele pomenila toliko kot deželnemu knezu, vendar so se stanovi počutili ogoljufane, saj se je nadvojvoda v zvezi z Istro obrača! nanje le takrat, ko je Slo za denarno ali vojaško pomoč. Odposlani nadvojvodovi komisarji so stanovom zagotovili, da vpoklicanih kmetov ne bodo pošiljali v osvajalne vojne in da bodo vpoklic izvršili le v primeru, ko bi bilo treba deželo braniti.35 V drugi polovici 16. stoletja so pogosto namesto kmečkega na
32	ARS, AS-2, škatla 326 (fasc. 217), 2. Aprila 1567. Vpoklic desetega, oziroma petega inoža v primeru večje nevarnosti je 2a Kranjsko določal 2e obrambni led iz leta 1530. Prim. Sirnoniti, 1991, 45-47.
33	ARS, AS-2, ¿k. 326 (fasc. 217), ¿i. april 15ii7. Tudi obrainbni red i/, leta 1530 je doioCa! obrambo ie v okviru deželnih meja. Sirnoniti,
1991, 45.
ANNALES 14/' 98
o.imt-lj IURIČIČ ČARGO: O ODMOSIM KRANJSKE OiŽtls I.V HABSBURŠKE ISTRE V KRANJSKIH VIRIH 16. STOlETIA. 167.178
bora postavili najemnike. Za delno ali popolno opro-	je po drugi strani omogočil proces "priklopitve" tistih
stitev od vpoklica so morali kmetje plačati davek (Simo-	plemičev in posesti, ki v Pazinsko grofijo niso bila
niti, 1991, 136). Nadvojvodi je pozval stanove, naj za-	vključena, ter njihovo sodelovanje v delu kranjskih in-
devo uredijo tako, kot je na Gorenjskem in Dolenjskem,	štitucij. V Istri je to zavrlo razvoj domačega fevdalnega
kjer so podložnih za oprostitev od splošnega poziva	elementa, zakupniki deželnoknežjih gospostev so bili
poleg davka plačevali še 24 krajcarjev od hube (ARS,	tujci (kranjski, koroški in hrvaški plemiči), isto se je
AS-2, 326, 9. april 1567; Simoniti, 1991, 48-49, 135-	dogajalo z upravnimi službami.
136). Stanovi so se končno s predlogom strinjali, vendar	Za Kranjsko je dvojnost oblasti v Istri enkrat poso zahtevali, da se za oskrbo kmetov nakaže še 600	menila prednost, drugič pomanjkljivost. Prednost si je goldinarjev iz deželnega dovoljenja zbora (Versamlung)	izborila s prodorom in širitvijo oblasti na jug vse do Goriške grofije ali iz drugih sredstev (ARS, AS-2, 327,	morja: to je pospešilo trgovino, izmenjavo blaga, razvoj Ljubljana, 12. januar 1568).	komunikacij. Pomanjkljivost je bila v nedorečenih institucionalnih pristojnostih ter ozka prepletenost deželne ZAKLJUČEK	in deželnoknežje sfere v vseh delih istrskega vsakdanjega življenja. Ta prepletenost je bila v Istri tako Kompleksnost vzajemnega odnosa Kranjske in Istre v	izrazita, da je bilo stanovsko odločanje v istrskih za-16. stoletju je nemogoče pojasniti na osnovi drobnih	devah največkrat nemogoče realizirati: stanovi so osta-vesti, ki so nam jih zapustili kranjski viri. Ti drobci nam	jali le posvetovalni organ. Kljub začasnemu vzponu v vendarle odpirajo možnosti za nekaj splošnih zaključ-	sedemdesetih letih 16. stoletja, niso imeli možnosti za kov, in eden najpomembnejših je prav ta, da so bili ti	uspeh, čeprav so se upirali. Glede Istre so se pogostokrat odnosi zelo kompleksni, zajemali pa so vsa področja	ravnali po trenutni situaciji in preko istrskih Z3dev po-političnega, družbenega in gospodarskega življenja	skušali doseči koristi zase.
obeh dežel. Tako so v političnem smislu prvo tret/ino do	Kranjski deželni stanovi so bili večji del 16. stoletja v
polovice stoletja zaznamovala na eni strani prizade-	Istri le posredniki pri izvrševanju deželnoknežjih uka-
vanja kranjskih stanov po vključevanju istrskega pro-	zov, predvsem pri izterjevanju raznih davkov. Prav ti
štora v kranjske upravne in sodne institucije. Na drugi	poskusi izterjave davkov so v drugi polovici 16. stoletja
strani so stali istrski deželani s svojimi 150 let starimi	onemogočili tesnejše navezovanje stikov med Kranjsko
privilegiji in svoboščinami, ki so jih poskušali zaščititi in	in Istro: dvojno obdavčenje je neizbežno vodilo k spo-
ohraniti V teh okoliščinah sta si bili deželi nasprotni.	rom. Čeprav so stanovi poskušali ostati objektivni in so
Povezoval ju je isti deželni knez. slednji pa je iz lastnih	se včasih zavzeli za Istrane, so vendarle kot dobri:
interesov stopil na stran kranjskih deželnih startov in	politiki vselej delovali v svojo lastno korist. Slabost, ki je
tako Istri onemogočil samostojen razvoj. Moč je kranj-	izvirala iz takega razmerja, se je pokazala nekoliko
skim stanovom v Istri odvzel z ustanovitvijo močnega	pozneje, v prvi polovici 17. stoletja, ko je z uskoško
komornega premoženja - Pazinske grofije, ki jo je izvzel	vojno Istra doživela enega največjih zlomov v vsej svoji
izpod vpliva Kranjske in njenih deželnih organov. S tem	zgodovini.
ABOUT THE RELATIONS BETWEEN THE PROVINCE OF CARNIOLA AND HAPSBURG ISTRA IN THE 16* CENTURY CARNIOLAN SOURCES
Daniela ¡URIC!? CARGO A; chives of the Republic of Slovenia, SI-1000 Ljubljana, Zvezdsrska I
SUMMARY
The relations ofCarniola and Istra in the lGtn century in the political sphere were to a great extent marked by the efforts of the Carniolan States to make the participation of tstran countrymen felt to a greater degree in the work ot Carnlolan administrative and law institutions. In this way they would, by abolishing the Istran autonomous States and by subordinating them to the Carniolan provincial authorities, reduce their political influence, and at the same time increase their own influence over the territory, which was m a greater part under the direct control of the provincial prince. The Istran countrymen opposed these aspirations with determination, but their numerical inferiority and limited economic power gave them no chance of success. The epidemics of infectious diseases, the Austrian-Venetian war, and finally also the vast province-princely possession which mainly the foreign feudal lords had on lease, held the development of the home feudal element back. Thus the Istran tipper class was more and
176