Leto XXII., št. 189
Ljubljana, četrtek 20. avgusta 194*XX
Cena cent. 80
^divvolkvo. . ____|
Tetetoc K. 4122 51-23.
-luoilaoa. i^KOsiicn
n-94
•Da X
uascranu oddelek i Uubltana rticcinljeva ali-
3 J - letetoc k. 11-29 M-M Podružnica Ncnt oaeoi LtuMlaoslo cesta 45 <ičmi i «p Uobltanskc pokraimc on poStno frtcovnem zavod« te. 17.749 a Mite trati Italilf ierr-rnr	'ftTT PfV« Nf 11-*» 1»
'^MJliCM. 4AJit;fslvt a Igla* a Kj (talit* «o---— '—
Im™i. JnhhHrtff tnHnm S K *fTLAN f,
I z b a t a r t a k dao nzes poocdtl jkl Maročoioa mah m t 11 i o c la 18.—s
za iBozenisrvc pa Lit 22-80
O ted o i it » 01 Ltoblian. Pocctoijeva nliea ttev. S. edefo« fcev. J1-22. 91-23. »1-24
Kokopta« «e a* •>•{•)«
CONCESSIONARlA ESCLUSIVA pa ta pob-
bliciii di provenienza ftaliaoa ed estera: Umone PubblicitJ Italiana S. A. MILANO
oratfv;
Sono eontUmatl gli attaccM di Soroazicni aeres delTAsse contro i centri feellici delOTsola di Malta
H Quartier Generale delle Forze Armate eomunica in data di 19 agosto 1942-XX il seguente bollettino dl guerra n. 814:
Normale attivitž esplorativa sul fronte delFEgitto; sono stati catturati da nostre pattuglie due ufficiali ed aleuni uomini di truppa di un reparto indiano.
Le difese controaeree di Tobruk e Marsa
Matrueh hanno abbattuto velivoli britan-nici.
Sono continuati gli attaechi di forma-zioni aeree dell'Asse contro i centri bellici deirisola di Malta; in combattimenti un apparecchio avversario č stato distrutto.
Un nostro aereo non 6 rientrato dalla sua missione di guerra.
Izvidniško delovanje v Egiptu
Nadaljevali so se napadi letalskih oddelkov osi sa vojna
središča sta ©takti Malti
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 19. avgusta naslednje vojno poročilo št. 814:
Normalno izvidniško delovanje na egiptskem bojišču. Naše patrole so zajele dva oficirja in nekaj mož indijskega oddelka.
Protiletalska obramba v Tobruku in Marsa Matruhu je sestrelila več britanskih letal.
Nadaljevali so se napadi letalskih oddelkov osi na bojna središča na otoku Malti. V letalskih dvobojih je bilo uničeno eno sovražno letalo.
Eno naše letalo se ni vrnilo s svoje vojne misije.	\
Italijanska premoč na Sredozemskem nmvju
Carigrad, 18. avg. s. Turški listi ki objavljajo na vidnem mestu Ducejev proglas hrabrim italijanskim mornarjem in letalcem. ki so sodelovali v zmagoviti bitki v
Od katastrofe
T®
kw
V	spominu so še katastrofe, ki so zadele bahave Angleže na vseh morjih tega sveta od začetka vojne dalje, čeprav so se od nekdaj — in tudi v razpletu te vojne neprestano — ponosno označevali za edine »gospodarje motja«. Pomorske in letalske sile trojnega pakta so zadale »nepremagljivi<r angleški mornarici že tolikšne udarce, da si od njih sploh ne more več odpomoči. Pri vsem tem pa morda nikdar ni tako živo potrebovala svojega brodovja, vojnega in trgovskega. kakor ga potrebuje prav v sedanjem razpletu vojne, ko so Sile trojnega pakta gospodar položaja ne le na kopnih, temveč tudi na vseh drugih bojiščih, zlasti na morju, kakor zgovorno dokazujejo stalne objave o potopitvah sovražnega brodovja, bodisi v konvojih ah iz\Ten njih. Kmalu zares ne bo več sredstva, ki bi moglo uspešno zaščititi anglosaške ladje, pa naj plovejo kakor koli in koder koli.
Potrebe oskrbe bojišč, potrebe domače oskrbe in potrebe nujne pomoči zaveznikom, ki zanjo vedno bolj moledujejo, pa so od dne do dne večje. Tako je tudi pred nekaj dnevi samo neizbežna nujnost prisilila britansko admiraliteto, da se je odločila, da tvega oskrbo sredozemskih oporišč in egiptovskega bojišča po nevarni poti sko2l Sredozemlje, na kateri je komaj pred dvema mesecema doletela prava katastrofa kar dva velika angleška konvoja, ki sta skoraj v celoti končala na dnu morja, namesto da bi pripeljala nujno potrebno pomoč in ojačenja generalu Ritchieju v To-brui:u. Navzlic vsem tveganjem pa se je Angfija za to pot morala odločiti, kajti general Auchinleck je dal jasno razumeti, da rmi je nova pomoč iz domovine nujno potrebna. Tako je bil sestavljen ogromen konvoj, ki je obsegal nad 20 prevoznih ladij s še večjim spremstvom vojnih ladij, med katerimi so bile to pot tudi šhri nosilke letal, dve veliki bojni ladji in kar cela eskadra križark in drugih manjših edinic. Bojne ladje so bile v spremstvu iz strahu preti morebitnim nastopom italijanskih površinskih ladij, nosilke letal pa zaradi skušenj izza 15. junija tega leta, ko je italijansko letalstvo dobesedno zdecimiralo angleške konvoje, namenjene v severno Afriko. Vse priprave. ki so imele namen kar najbolj zaščititi prevoz, zlasti skozi nevarno Sicilsko ožino, nam jasno kažejo, da se sovražnik na »sredozemski bližnjici« v svoj majajoči se imperij ne čuti prav nič več varen, čeprav je še do nedavnega tako oholo in prezirljivo govoril o italijanski vojni stili v Sredozemlju.
V	vseh teh zaščitnih ukrepih sovražnika pa ni bilo — razen velikega števila ladij — prav nič novega, vsaj ne za italijansko poveljništvo. ki ima proti vsakemu sredstvu nasprotnika na razpolago najprimernejša obrambna in napadalna sredstva. A tudi taktično je italijansko poveljništvo izvršilo prav v tem primeru prave čudeže smiselne organizacije vseh oddelkov in vrst orožja, ki prihajajo za takšno borbo v poštev. Še preden je namreč veliki angleški konvoj prispel do Sicilskega preliva, je bil že močno pohabljen, kajti takoj po njegovi izsleditvi so stopile v akcijo kot prve podmornice, ki so osredotočile svoj napad predvsem na nosilke letal, tako da so se mogle v nadaljnjih fazah bitke. ki so bile odločilne in usodne za angleški konvoj, tembolj uveljaviti italijanske in nemške letalske sile, ki jih nasprotno letalstvo skoraj rti moglo ovirati. Krono vsega napada na ta močno zaščiteni konvoj pa je pomenil nastop brzih motornih čolnov in motornih torpedovk, ki so ob največji gibljivosti lahko izvršile zadnje dejanje uničujočega dela.
Zato uspeh italijanskih in nemških letalskih in pomorskih sil v tej akciji ni samo
Sredozemlju proučujejo v svojih komentarjih daljnosežni pomen sredozemske bitke in pripominjajo, da je os absolutni gospodar Sredozemlja. V listu »Ikdam« piše Abidin Da ver, da ja angleška pomoč Malti zelo dFaga. Izključeno je, da bi Angleži ne utrpeli izgub na plovbi skozii obvezni sredozemski prehod, kjer popolnoma obvladujejo morje in zrak italijanske podmornice, motorni čolni in letala osa. Veliki konvoji nudijo celo kaj lahek cilj pomorskim silam, podmornicam in letalom, ki prihajajo s svojih oporišč na Sardiniji, Siciliji in Panteleriji. Letalske sile osi. katerih moč vedno bolj narašča, popolnoma gospodarijo na ozkem morju, kakršno je Sredozemlje, zlasti še na tesnih prehodih med Sicilijo, Pan-telerijo in Tu ni som. Ta premoč utegne imeti zelo hude posledice pri prevozih, ki trajajo pri današnji brzini ladij najmanj dva dneva.
Carigrad. 18. avg. s. List »Bejoglu« posveča daljši članek bitki na Sredozemskem morju in opozarja na katastrofalne posledice za angleško vojsko v Egiptu. List zaključuje s temi besedami:
Zmaga oboroženih siil osti v ziapadnem Sredozemlju je enakega pomena kakor prepričevalna zmaga nad angleškimi kopnimi silami v Egiptu. Znano je, da je bila Napoleonova stvar v Egiptu dokončno obsojena v neuspeh, čim je Nelson uničil francosko' brodovje pri Abuikirju, za generala Auchinlecka pa pomeni Abukiir — Sicilski preliv.
Budimpešta 18. avg. s. Madžarski listi še vedno posvečajo svojo pozornost veliki sredozemski bi&i in uspehom italijanske mornarice ter letalstva osi. Vsi brez izjeme prihajajo do zaključka, da je vse Sredozemlje danes v območju moči in civilizacije Rima. Italija, ki je po zaslugi svojega Duce ja našla zopet svojo prejšnjo srilo in moč, ne more še nadalje trpeti na svojem morju gospostva angleškega brodovja.
Zamenjava angleških poveljnikov
Rim, 18. avg. s. Britanska oficiozna agencija objavlja uradno, da je bil na mesto generala Auchinleka za vrhovnega poveljnika na Srednjem vzhodu imenovan general Aleksander, medtem ko je v povelj-ništvu 8. armade nadomestil odstavljenega generala Richiea general Montgomery. Razen tega je bil general Hlumsten imenovan za poveljnika 30. armijskega zbora na mesto generala Whegotta.
v Egiptu
Ankara, 19. avg. d. Predsednik egiptske vlade Nahas paša je kot vojaški guverner Egipta izdal odlok, da mora prebivalstvo nemudoma izročiti policiji odnosno vojaškim oblastem vse poštne golobe v Egiptu. Odlok pravi, da se bo vsaka neposlušnost v tej zadevi kaznovala v skladu z veljavnimi odredbami o vojaški pripravljenosti dežele. Odlok je bil izdan na pritisk britanskih vojaških oblasti, ki se boje, da se poštnih golobov v zasebni posesti ne bi posluževali vohuni.
v potopitvi ogromne večine sovražnih ladij, temveč predvsem v brezhibni taktični izvedbi ter spretnem in drznem manevriranju, ki ga je moral nasprotnik sam priznati in se mu ukloniti. V teh podjetjih so se v enaki meri izkazale vse vrste orožja, V harmoničnem sodelovanju, ki je rodilo ogromne uspehe, je težko priznati prvenstvo temu ali onemu delu vojske. Mornarica je tekmovala v junaštvu z letalstvom, obe sta z izredno požrtvovalnostjo podpirali koprto vojsko, katere udarni oddelki, oklopni odredi, topništvo in pehota so podali zgovorne dokaze znane vrline vojaka osi.
Vsemu pa se pridružuje še veliki strateški pomen te operacije, ki je v tem. da so združene italijanske in nemške sile spet enkrat dokazale Angležem, da Sredozemlje ni morje, ki bi mogle odslej pluti po njem angleške ladje, pa naj bodo vojne ali trgovske, brez trde kazni. Sredozemlje je za Angleže odslej zaprto morje. Pa še nekaj se bodo morali Angleži iz teh katastrof naučiti: pomorske premoči, ki bi slonela samo na brodovju. ni več; nadomestila jo je povezana letalsko - pomorska moč. To pa imajo trdno v s\ojih rokah samo sile trojnega pakta.
V kratkem razdobju dveh mesecev je britanska pomorska sila doživela eno izmed najbolj tekočih ponižanj ter je izgubila vso silo in ves ugled. Britanija, ki se je v preteklosti s ponosom bahala, da je gospodarica morija, mora danes priznavati nadmoč osi. ki ji na vseh morjih prizadeva hude udarce ter vedno bolj otežuje nadaljevanje njene borbe.
Prodiranje v kavkaško gorovje
Letalski napadi na črnomorske Inke — čiščenje področja v loku Dona — Hude sovjetske Izgube pri Voronežu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Na Kavkazu so nemške in slovaške čete v nepreglednem goratem ozemlju premagale številne cestne ovire in minska polja ter prodirajo dalje proti jugu. Letalstvo je ponovno napadlo luke ob črnoriorski obali. Pri tem so bile štiri obalne ladje in en sov-jetsKi rušilec potopljeni, šest prevoznih ladij in osem obalnih ladij pa je bilo hudo poškodovanih.
V velikem loku Dona so bile pri čiščenju ozemlja uničene razpršene sovražne skupine.
Na prostoru pri Voronežu samo borbe krajevnega značaja. V trdih obrambnih bojih od 11. do 17. avgusta je izgubil sovražnik 2561 ujetnikov, 501 tank, 31 topov ter '250 strojnic in možnarjev. Krvave izgube ponovno v velikih množicah napadajočih boljševikov so bile izredno velike.
Vzhodno od Vjazme in pri Rževu, kjer se je ponovno odlikoval v težkih borbah
Na Sredozemskem morja je potopila nemška podmornica transportno jadrnico.
Pri dnevnih poletih angleških letal nad severnozapadno Nemčijo in nad zasedenem ozemljem je imelo civilno prebivalstvo od posameznih bomb male Izgube. Pri tem je bilo sestreljenih sedem, pri nočnih motilnih poletih nad Nemškim in Kielskim zalivom pa eno angleško letalo.
Breznačrtnl motiini poleti številnih sovjetskih letal nad Vzhodno in Zapadno Pru-sijo so povzročili letalske alarme. Tudi tu je imelo civilno prebivalstvo od posameznih bomb male izgube in malenkostno škodo na poslopjih. Sovjetsko letalstvo je pri tem izgubilo dve letali.
Nemško letalstvo je bombardiralo po dnevnih napadih lahkih letal na vojaške cilje ob južni angleški obali v pretekli noči vojno-gospodarske naprave v Norwi-chu. Nastali so dolgotrajni požari.
V Rokavskem prelivu so napadli v noči od 17. na 18. avgust številni angleški tor-
58. westfalski pehotni polk, so bili ponov- 1 Pedni in topničarskl čolni s stražnimi lad-ni močni napadi sovražnika ob neoinaj- iamf varovani nemški konvoi brez usne-nem odporu pehotnih in tankovskih divizij s sodelovanjem letalstva zavrnjeni in je bilo uničenih 25 sovražnih tankov.
Južnovzhodno od Ilmenskega jezera In na fronti ob Volhovu je sovražnik nadaljeval brezuspešne krajevne napade.
jami zavarovani nemški konvoj brez uspeha. V teku bitke, ki se je razvila delno v razdalji komaj 150 m, sta bila dva sovražna čolna uničena, s potopitvijo dveh nadaljnjih hudo poškodovanih čolnov pa je računati. Konvoj je brez škode dosegel namembno luko.
Boji ob vznožju kavkaškega gorovja
Berlin, 18. avg. s. Na pristojnem vojaškem mestu poudarjajo, da kažejo poslednja uradna poročila nemškega vrhovnega povelj ništva neko rezerviranost. Vtis je, da je nastopila zopet nova faza delavnega molka, ki je v zvezi, kakor kažejo izkušnje, z dozorevanjem odločilnih dogodkov. Tudi danes ponavljajo, da se napadi na kavkaškem področju z uspehom nadaljujejo, toda jasno je, da_ ta splošna fraza pomeni, da zmagovite čete še nadalje prodirajo navzlic sovražnemu odporu, tropični vročini in terenskim okoliščinam. Kakor znano, so že dosegle vznožje visokega kavkaškega gorovja. Razume se samo po sebi, da bo treba tu spremeniti napadalno taktiko tudi zato, ker se morajo tu oklopne edinice zelo omejiti v svoji akciji. Seveda pa to pomeni le začasen in prav kratek zastoj. Glede borb južnoza-padno od Stalingrada ni nobenih podrobnosti. Nemško vrhovno poveljništvo se za sedaj omejuje na to, da poroča o očiščevalnih akcijah v zadnjem delu donskega loka.
Stockholm, 19. avg. d. V razmotrivanju naglega nemškega prodiranja na kavkaški fronti sodi poročevalska agencija »Exchan-ge Telegraph«, da imajo operacije na kavkaškem bojišču značaj borbe za pridobitev časa. V kolikor imajo umikajoče se sovjetske čete še upanje, da se izognejo popolnem porazu, je odvisno samo od tega, ali jim bo uspelo odtrgati se od nemških sil, ki so se izkazale na sedanjem ravninskem terenu v popolni premoči, in od tega, ali jim bo uspelo v kavkaškem pogorju najti novo oporo za nadaljnjo obrambo. Omenjena agencija ugiba nato, katera pota utegnejo ubrati nemške sile za prodor preko kavkaškega pogorja, in pravi, da bo moral Timošenko v celoti braniti 5 prelazov čez Kavkaz. Izmed teh prelazov sta dva primerna za prehod velikih armadnih skupin, ostali trije pa so po opisu agencije ožje, zelo vijugaste gorske ceste, ki jih je lažje braniti s primernih cestnih zapor. Ena nemška oklopna armada je sedaj zbrana pri Čerkasku, kjer se pričenja vstop na prelaz Mami-son. Obe veliki cesti, ki vodita čez Kavkaz v Derbent odnosno preko Kazbeka v Georgijo, se lahko primerjata po svojem značaju z velikimi švicarskimi gorskimi cestami in sta obe moderno zgrajeni. Se lažji pa bo po mnenju omenjene poročevalske agencije prodor nemških sil preko ostalih manjših prelazov, kjer bodo lahko napredovale z večjo brzino in dosegle onkraj kavkaške gorske verige obalo Črnega morja, kjer bo nadaljnje operiranje brez večjih terenskih težkoč lahko naglo napredovalo.
Kako Je bil osvojen Majkop
Berlin, 18. avg. s. Polkovnik dr. Kuhn, poveljnik oklopnega topniškega polka na južnem področju vzhodnega bojišča, je zastopnikom inozemskega tiska opisal zmagovit potek bojev, ki so njegovo oklop-no divizijo dovedli od Rostova do Majkopa. Najprej je opozoril na sovjetski obrambni sistem pri Rostovu, na srditost bojev in na trdovratni odpor zaščitnic boljševiške armade, ki se je umikala v smeri proti jugu, čim so Nemci prekoračili spodnji tek reke Dona. Nato je opisal poljedelsko bogastvo obširne kubansk pokrajine, ki jo je v tem pogledu označil za pravi raj.
Ko so nemški oddelki dospeli do Arma-vira, so prejeli nalog, naj usmerijo svoj napad proti Majkopu. Tedaj se je začelo zelo težavno prodiranje, ki je bilo ponekod legendarnega značaja. Sovjetske čete so se srdito borile z vsemi sredstvi in je njihovo poveljništvo neprestano pošiljalo v berbo močne oddelke tankov, med njimi tudi znamenite težke tanke »T 34«, da bi ustavilo prodiranje oklopne divizije. Toda nemška divizija je strnjeno prehajala v napad, med tem ko sta jo ob boku krila dva motorizirana pehotna polka, ki sta se z značilnimi »ljudskimi avtomobili«, spremenjenimi po Hitlerjevem ukazu začasno v zelo učinkovita bojna sredstva, pognala v sovražne postojanke in se tam hrabro borila. Borba je bila zelo huda in se je
vlekla skozi 5 dni, ko ni drug drugemu dopustil niti trenutka odmora. Vročina, prah cest in dim, ki se je vil na bojišču, so • povsem spremenili obraze vojakov, toda vsakdo izmed njih je dal iz sebe vse svoje sile. Samo temu požrtvovalnemu duhu in predanosti vseh se moramo zahvaliti za končni uspeh.
Hrabri poveljnik, ki se je v zadnjih 25 letih udeležil že mnogo bitk, je dodal, da še ni videl nobene tako silovite bitke, kakor one za osvojitev Majkopa. Sodelovanje letalskih sil je bilo izredno. Nešteti oddelki letal vseh vrst so brez prestanka in v zaporednih valovih odvrgli nešteto ton bomb vseh kalibrov in povrhu še s strojnicami obstreljevali sovražne sile. Poveljnik oklopne divizije je ob 3. zjutraj po zmagoviti zasedbi Majkopa prejel iz Hitlerjevega glavnega stana brzojavko, s katero mu je bilo priznano odlikovanje hrastovega lista na Vojnem križcu. Po zasedbi Majkopa je imela oklopna divizija nalogo, da prekine železniško progo med Kaspiškim in Črnim morjem, med tem ko so planinske čete zasledovale sovražnika na umiku ob kavkaški obali.
Končno je polkovnik govoril o navdušenih izrazih simpatij osvobojenega prebivalstva, ki se je veselilo konca boljše-
viškega terorja. Zlasti žene v Majkopu, ki pripadajo nekemu pravemu kavkaške-mu rodu, ki ni niti ruski niti ukrajinski, so navdušene prihitele k vojakom oklopne divizije in jim prinašale mleko, sadje, svežo zelenjavo in kruh.
Sovjetski generali
brez sleherne pobude
Rim, 18. avg. s. Sovjetski list »Krasna-ja Zvezda«, organ sovjetske vojske, ugotavlja, da so sovjetski vojaški šefi brez sleherne pobude. Sovjetsko poveljstvo ne zna dati oficirjem smernic glede njihovega zadržanja. Pričakovati smemo, piše Ust, da bo sleherni poveljnik dal nagle in učinkovite ukaze in da bomo končno dosegli, da se bodo izdana povelja spoštovala.
Letalski boji
na zapadu
Berlin, 19. avg. d. Včeraj so skupine lahkih nemških borbenih letal napadle neko obalno mesto v jugovzhodni Angliji. Direktni bombni zadetki so povzročili, kakor javljajo s pristojne nemške vojaške strani, škodo na raznih industrijskih napravah. Druga nemška letala so včeraj sodelovala pri oboroženih izvidniških operacijah nad angleškim otočjem in okoliškim vodovjem. V pretekli noči so nemška letala bombardirala mesto Nonvich v Angliji, kjer so bombni zadetki povzročili požare v raznih podjetjih vojnega gospodarstva. Vsa nemška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
S svoje strani so se britanska letala včeraj približala severni francoski obali, kakor tudi obalnemu področju Belgije, preden pa so mogla prodreti preko obalnega pasu, so bila prisiljena k umiku. V borbi proti sovražnikovemu letalstvu so nemški lovci sestrelili dva sovražna lovca tipa »Spitfire« in dva bombnika tipa »Vickers-Wellington«.
Nemška letala nad Islandom
Stockholm, 19. avg. d. Po poročilih londonskih dopisnikov švedskih listov se v zadnjem času opaža zopet večja aktivnost nemškega letalstva nad Islandom, ld služi za vmesno oporišče ameriškim prevozom med vzhodno angleško obalo in Anglijo. Poveljništvo ameriških sil na Islandu je objavilo komunike, v katerem pravi, da se je v torek popoldne nad Reykjavikom pojavilo nemško letalo, ki je preletelo mesto v veliki višini. V mestu je bil letalski alarm, ki je trajal skoraj eno uro. Ameriško poročilo, ki ga navajajo dopisniki švedskih listov, govori tudi o nekem nadaljnjem nemškem letalu, ki so ga opazili na poletu preko srednjega in severnega dela Islanda. Ker se je pojavilo kmalu za onim nad Rey-kjavikom, sodijo, da gre za eno in isto letalo.
Odmevi Churchillovega obiska v Moskvi
Churchill ie imel predvsem namen, pregovoriti Stalina, da bi sovjetska vojska Se nadalje vztrajala v obrambi pred
nemškim prodiranjem
Berlin, 18. avg. s. Zelo učinkovit komentar o Churchillovem potovanju v Moskvo je napisal nevtralni novinar, ki je še pred objavo zaključnega komunikeja o moskovskih razgovorih po londonski propagandi zapisal med drugim: Angleški premier ni odšel v Moskvo, da bi obnovili obveznost za ustvaritev drugega bojišča, temveč, da bi preprečil, da bi se zrušilo tudi prvo in edino bojišče, s katerim Anglija še lahko računa v Evropi, namreč sovjetsko bojišče. Ni znano, ali so bili Churchillovi napori kronani z uspehom v tem smislu, da bi sovjetska vojna vzdržala, dokler ns bi mogli anglosaški velesili razbremeniti njenega bojišča, kajti to ni odvisno samo od Stalinove volje, temveč izključno od orožja osi. S tem nočemo reči, da ni bila omenjena obveznost v obliki medsebojnih obljub z ene ali druge stran! vendarle izrečena. Ni izključeno, da se bo Angležem posrečilo ustvariti nadomestek drugega bojišča in da bodo boljševiki vzdržali na svojem boj:šču. To drugo možnost so Nemci sami že predvidevali. Mogoče je namreč, da se boljšsviSki ponos, kakor je rekel Hitler v februarju tega leta, vzdrži na nogah tudi petem, ko bo vržen s svete evropske zemlje, izključeno pa je, da bi ga mogel pomakniti proti zapadu. Da pa Churchill ni šel v Moskvo zato, da bi ponovil obljubo o drugem bojišču, lahko zaključimo iz domneve agencije Reuter. Londonska agencija pravi namreč v komentarju o zaključnem komunikeju, da trenutek za drugo "bojišče še ni nastopil in da sta se tako Stalin kakor Churchill realistično prepričala o zahtevah, ki izhajajo iz sedanjega položaja. *
Glavni imperativ, piše list »Lokalanzei-ger-r, pa je v sedanjem položaju ta, da si Angleži ne delajo nikaklh iluzij in da pokažejo dobro voljo. Navzočnost Wawella na konferenci to potrjuje. Morda ni brez pomena, da so londonski listi pripomnili, da je general Wawell prevzel tudi poveljstvo nad 10. armado v Iranu, ki bi v odločilnem trenutku megla biti uporabljena za obrambo na Kavkazu. Tudi to utegne biti nadomestek drugega bojišča. Dejstvo je, ironično zaključuje berlinski list, da je moskovski zgodovinski sestanek odstranil poslednje dvome glede resnosti položaja Sovjetske zveze, ki se pojavlja po prodornih zmagah osi.
Berlin, 19. avg. d. V zvezi z raznimi komentarji o obisku britanskega ministrskega predsednika Churchilla v Moskvi objavljajo nemški listi poleg informacij nemške-
ga poročevalskega urada tudi ugotovitve švedskega lista »Aftonbladed«, ki navaja na osnovi informacij iz diplomatskih virov tri glavne vzroke Churchillovega obiska v Moskvi. »Aftonbladed« pravi, da je treba prvi vzrok iskati v Churchillovi zaskrbljenosti zaradi kočljivega položaja, v katerem se je znašla Sovjetska zveza zaradi nezadržnega nemškega prodiranja. Churchill misli, da je bila nujno potrebna njegova osebna navzočnost v Moskvi, da bi dal sovjetskim oblastnikom vzpodbudo za nadaljnji odpor z vsemi razpoložljivimi silami in sredstvi. Nadalje je Churchill smatrali za potrebno, da se sam osebno na mestu informira o položaju v Moskvi glede na vprašanje tako zvane druge fronte, končno pa je bil njegov namen, da se Informira osebno o stabilnosti sedanjega sovjetskega režima, ker je pripravljen podpirati svoje sovjetske zaveznike še nadalje samo v primeru, če bi bil sedanji sovjetski režim, ki preživlja resno krizo, morda vendarle Se zmožen in pripravljen nadaljevati vojno na strani Anglije.
Rim, 18. avg. s. Agencija »United press« je objavila naslednje poročilo iz Moskve, ki zasluži, da se objavi dobesedno:
Inozemski opazovalci so se zaman trudili, da bi zvedeli kaj določnega o pogajanjih med Stalinom in Churchillom, o čemer je angleško-sovjetsko poročilo govorilo samo na splošno. Nenavadno kratko poročilo o dogodku, ki ga v nekaterih krogih označujejo »kot zgodovinski dogodek«, pravi samo to, da so se »pogajanja vršila in da je bilo sprejetih nekaj važnih sklepov«. Besedo »pogajanja« smatrajo za zelo značilno v tej kritični fazi vojne, ko si je bilo mogoče misliti, da je bila že dosežena popolna soglasnost naziranj. Pravi značaj razgovorov in njihovi rezultati so ostali seveda ▼ tajnosti. Toda naj bodo ti rezultati konference kakršni koli, ni verjetno, da bi poročilo o njih samo na sebi zbudilo ono neomejeno navdušenje v Londonu in Washing-tonu, ki ga je zbudilo n. pr. poročilo z dne 13. junija t. 1., katerega je povprečni sovjetski državljan pravilno ali nepravilno tolmačil kot obveznost za ustvaritev drugega bojišča v 1. 1942. Vojaški položaj se je zek» spremenil, odkar je bilo objavljeno to poročilo v Londonu, in sicer v tem smislu, da so se Rusi prepričali, da morajo nadaljevati vojno sami, čeprav je Se vedno nada, da bodo končno zavezniki le tvegali ibva-
Nadoljevonje na 2» strani
\
Nadaljevanje s 1. strani
zijo v Evropi, preden bi bilo to prepozno. Med konferenco in na dan Churchiliovega odhoda so sovjetski listi objavili značilne brzojavke lz Londona in New Yonta, po katerih zahteva javnost ustvaritev drugega bojišča, ki je edina stvar, ki ima za povprečnega človeka z ulice še kak pomen.
Kot poročevalec poročila je podpisan HantJer.
StocKholm, 18. avg. s. Uradno poročilo, ki je bilo včeraj objavljeno v Londonu o sestanku Churchilla. Stalina in Roosevei-tovega zastopnika, je le malo zadovoljilo britanske opazovalce, ki so razočarani, ker niso našli v izjavi nobenega pojasnila glede predmeta razgovorov. V Londonu smatrajo nadalje, da je glavna korist moskovske konference v dejstvu, da se je mogel Churchill na mestu prepričati o resničnih težavah Sovjetske zveze in o nujni potrebi, da se ji pošljejo nove vojne potrebščine. Z drugimi besedami, da se poslužimo besed samega britanskega poročevalca, je v Moskvi vsak izmed treh narodov, ki so bili tam zastopani, položil svoje karte na mizo in je bila tako dosežena večja jasnost glede nekaterih točk, ki so se jih v prejšnjih razgovorih samo dotaknili ali pa so jih odstavili z dnevnega reda kot neprijetne, odnosno nasprotne interesom enega ali drugega zavezniškega naroda. Nekateri so tudi mnenja, da je Churchill zelo odločno skoro vsilil Stalinu nekaj strateSkih smernic, po katerih naj bi se, hočeš ali nočeš, ravnal, odkar so katastrofe zadnjih mesecev pokazale njegovo nesposobnost, da bi zaustavil nem-
ako nevarnost. Na Konferenci so baje temeljito proučili tudi upravičenost sovjetske zahteve po angleških in ameriških dobavah, ki jih baje smatrajo za pretirane, češ, da presegajo industrijsko sposobnost Amerike in Velike Britanije.
Francoski prostovoljci za delo v Nemčiji
Pariz, 19. avg. d. Na poziv predsednika francoske vlade Lavala se je doslej samo v departementu Seine prijavilo 10.000 ljudi za delo v Nemčiji. Desettisoči prijavljenec, neki Ernest Pakra, oče treh otrok, je prejel nagrado 5000 frankov, ki jo je razpisal list »Petit Parisien«, ter še 10.000, ki jih je poklonil nek čitatelj tega pariškega lista.
Po obisku turških
novinarjev v Nemčiji
Carigrad, 18. avg. s. Poslanec Negimetin Sadah, šef turškega novinarskega odposlanstva, ki je pred kratkim obiskalo Nemčijo in bojišče na Krimu, je izjavil, da so turški novinarji odnesli iz Nemčije najboljše vtise. Navzlic ogromnemu industrijskemu in vojaškemu delovanju je življenje v Nemčiji povsem normalno. Politični urednik lista »Džumhuriet« Nadir Nadi, ki se je tudi udeležil obiska v Nemčiji, je objavil prvi članek o potovanju turških novinarjev, v katerem zatrjuje, da je naletel na vsakem koraku na Nemčijo, kakršno je poznal lz normalnih časov, namreč na mirno in delavno Nemčijo. Pisec napoveduje vrsto člankov, v kateri bo pojasnil vso veliko nemško delavnost, zlasti v vojni industriji.
odpor proti Angliji ne popušča
Protisngleško gibanje se širi tudi na podeželju
Bangkok, 18. avg. s. Navzlic trditvam anglosaške propagande, ki skuša prikazati kot resnico, kar je samo pobožna želja, se položaj v Indiji niti od daleč še ni stabiliziral. Indija je slej ko prej odločno nasprotna angleškemu zatiranju. Nemiri so povsod na dnevnem redu in civilna neposlušnost se izraža z nedvoumnimi dejanji ostrega odpora proti ukrepom in vabam, ki si jih Angleži mrzlično izmišljujejo, da bi uspavali žrtev. Ni nobenega središča v Indiji, tudi na deželi ne, kjer se ne bi pojavilo protiangleško osvraštvo. Vojakom je strogo odrejeno, da se ne smejo sprehajati po mestih, razen v strnjenih skupinah in dobro oboroženi. Vse posadke so ojačene, sedeži civilnih in vojaških oblasti obkoljeni od oboroženih oddelkov, ki so v stalni, dnevni in nočni pripravljenosti. Zaskrbljenost podkraljeve vlade se kaže tudi v najmanjših stvareh, med tem ko istočasno še vedno skuša s tradicijonalno dvoumnostjo britanske politike, čeprav to pot zaman, špekulirati z notranjimi razlikami in nasprotji mnenj med indijskim prebivalstvom. Navzlic vsemu spoštovanju, ki ga je v besedah kazala Anglija za svobodo tiska, so bili ustavljeni vsi nacionalistični listi. Britanska oblast, ki je že izvrševala zelo strogo cenzuro, je sedaj odredila njihovo ukinitev. Tako je n. pr. prenehal izhajati list Pandita Nehruja »National Herald«, ki je izhajal v Luknovu, med tem ko je v Kalkuti prenehalo izhajati kar več nacionalističnih listov navzlic zmernemu pisanju, ki so ga nasvetovale okoliščine. Tako ne izhaja n. pr. več list »Anrita Bazar Patrika«. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Gandhi v svojem zadnjem govoru pozval vse nacionalistične novinarje v Indiji, naj takoj prenehajo izdajati svoje liste, ki bodo zopet izšli, ko bo Indija popolnoma svobodna. Toda ne glede na ta Gandhijev poziv so Angleži sami poskrbeli za zatretje nevarnega tiska.
O usodi Gandhija, Pandita Nehruja in drugih vodilnih osebnosti indskega nacionalizma ni točnih poročil, vendar se v indskih krogih pojavlja velika zaskrbljenost za njihovo usodo zaradi tajinstvene smrti osebnega Gandhijevega tajnika. Nobenega dvoma ni, da je britanska policija, ki je mislila z aretacijo glavnih voditeljev zatreti ves pokret, zagrešila hudo napako, kajti pokret za neodvisnost se nadaljuje v še hujši obliki in kjer se ne pojavlja na zunaj, tli na znotraj. Vedno bolj jasno je, da so Gandhi in njegovi sodelavci že v naprej čutili smer britanske politike in tudi že računali s svojo aretacijo, pa so zato vse pripravili tajno revolucijonarno organizacijo, ki bi lahko delala tudi brez njih. Navzlic temu pa seveda prebivalstvo vedno bolj odločno zahteva osvoboditev Gandhija in njegovih tovarišev ter se tej zahtevi pridružujejo Indijci vsega sveta. Na nekem zborovanju v Johanesburgu so v Južni Afriki bivajoči Indijci bili v tem pogledu zelo odkriti. Zbralo se jih je več tisoč in so zahtevali od angleške vlade takojšnjo osvoboditev indijskih voditeljev, obenem pa tudi svobodo za svojo deželo. Geslo »Ven z Angleži!«, ki ga je proglasil kongres, je geslo, ki velja za vse Indijce brez razlike. Na drugi strani pa tudi sami indijski uporniki doma vedno bolj povezujejo svoje vrste v borbi za neodvisnost
Šanghaj, 18. avg. s. List »Kairiko Sinko« poroča, da je sklenilo 5 organizacij Indov, ki prebivajo v Sanghaju, združiti se v lokalni sekciji zveze za neodvisnost Indije.
Lizbona, 18. avg. s. Kri. ki se pretaka po indijskih mestih, ne zbuja resne zaskrbljenosti le v New Delhiju, temveč tudi v Londonu, kakor izrecno ugotavlja list »Evening Standard« v nekem svojem članku. Veliko nasprotje, piše list, ki se je pojavilo v Indiji, ne predstavlja omejene borbe med indijsko vlado in kongresno stranko, temveč dogodek, ki vpliva na ves potek vojne in na samo zavezniško stvar.
Žrtve Indije za Anglijo
Tokio, 18. avg. s. Gospodarska revija »Niči-Niči« ugotavlja, da najboljše prikazujejo pomen Indije za Anglijo ogromne kontribucije v denarja, v krvi in delu, s katerimi je Anglija oropala Indijo. Med prvo svetovno vojno je zavezniška Indija v pričakovanju svoje neodvisnosti žrtvovala 110 milijonov funtov in poslala na razna bojišča 1,308.000 svojih sinov. Izmed katerih jih je 100.000 padlo. Razen tega je v štirih letih vojne poslala raznih potrebščin, živil in surovin za 250 milijonov funtov. V mirnem času pa je Indija na svoje stroške vzdrževala angleške čete in vso angleško organizacijo v Indiji. L. 1937 je vojni proračun Indije dosegel 472.782 indijskih rup in prav toliko v 1. 1938 in 1941. Letos se je vojni proračun skoraj podvojil in je dosegel 841,300 rup. Glede proizvodnje je
treba pripomniti, da spada Indija med 8 industrijskih držav na svetu, ki izdelujejo okoli 20.000 vrst raznih predmetov, potrebnih za vojno. Razen tega je ogromna njena proizvodnja železa, mangana, premoga, žita in jute. Angleške investicije v Indiji znašajo 700 milijonov funtov. Od tega odpade 260 milijonov na direktne investicije, ki prinašajo 35 milijonov funtov obresti. Pri vsem tem niso upoštevane kontribucije, ki jih mora indijski narod plačevati za vzdrževanje angleških civilnih in vojaških funkcionarjev. V celoti gre za približno 100 milijonov funtov, ki jih Anglija kot direktne kontribucije srka lz indijskega ljudstva leto zža letom in od katerih odpade na vsakega Indijca približno 7 rup na leto.
Prikrivanje ameriških izgub pri Salomonskih otokih
Tokio, 18. avg. s. V tukajšnjih pomorskih krogih poudarjajo, da se severnoameriško mornariško ministrstvo v komunikeju, ki govori o bitki pri Salomonskem otočju, prvič izogiblje točni ugotovitvi lastnih izgub. Tako pravi komunike med drugim: Ni mogoče prikazati obsega naših izgub, ker bi s tem dali sovražniku koristne informacije. K temu pripominjajo v tukajšnjih pomorskih krogih, da se takšne fraze poslužujejo Angleži ln Američani vselej, ko hočejo prikriti svoje Izgube.
Brazilske dobave premoga Argentini
Lizbona, 17. avg. s. Vedno boflj se čutijo
tudi posredne posledice podmarniške vojne, ki jo voda os proti trgovskemu brodovju Zedinjenih držav. To dokazal je med drugim najnovejši sporazum, sklenjen v Rio de Ja-neiru med Brazilijo, Argentino in Urugvar jem, ki določa čim večje izkoriščanje brazilskega premoga na področju Rio Grande do Sul. Povečano izkoriščanje teh premogovnikov bo omogočilo redno poslovanje železniških zvez omeji j enih treh držav, ki so ostale brez angleškega in severnoameriškega premoga zaradi pomanjkanja ladij. Po tej poti pa bo posredno gospodarski imperializem Washingtorua oškodovan zaradi vojne, ker se v južnoameriških državah pojavlja težnja po samozadovoljitvl in po polnem izkoriščanju vseh virov teh bogatih ozemelj v korist držav latinske Amerike, med tem ko bodo velike severnoameriške premogokopne družbe imele od tega samo škodo. Brazilija je bila prisiljena skleniti ta dogovor z Argentino, čeprav je popolnoma usužnjena Zedinjenim državam, ker je nujno navezana na argentinske surovine, ako se noče zadušiti zaradi vojne.
štednja s papirjem v Angliji
Rim, 17. avg. s. V zadnjih dneh so bili odrejeni mnogi strogi ukrepi za racionirano vojno potrošnjo v Angliji. Na prvem mestu je treba omeniti nove ukrepe za šted-njo s papirjem, ki določajo stroge kazni za vsak primer zlorabe. Dovolj je, ako kak pasant odvrže tramvajski vozni listek, pa ga takoj zagrabi stražnik in mora plačati visoko globo, aiko ga celo za nekaj dni ne zapre. Pobiranje odpadkov se je v zadnjem času poostrilo tudi v Londonu. Vsi listi, razen »Timesa« in »Manchester Guardi-ana«, izhajajo dnevno le na dveh majhnih
Obide Zveznega tajnika na Kočevskem
Ljubljana, 19. avgusta. Včeraj zjutraj se je Zvezni tajnik napotil v Kočevje kjer je posetiil sresko poglavarstvo, nadzornika področja, dom fašijev in novi sedež doma fašijev. kjer so za sedaj nastanjene čete. Pri tem sta ga spremljala nadzornik področja Sisgoreo in tajnik faši-ja Giacomelld.
V spremstvu s poveljnikom divizije, ki deluje na tem področju, je Zvezni tajnik nato posetiil ranjene in bolne vojake v vojni bolnici v Kočevju ter je razdelil med nje darove urada za bojevnike, nato pa si je ogledal tudi nekoliko oddelkov divizije.
Na nadaljnji svoji poti je Zvezni tajnik posetil ravnateljstvo poljedelskega zavoda »Emona« in si ogledal kočevski rudnik. Popoldne se je zopet mudil med četami kj so razmeščene po raznih krajih kot posadke na področju kočevskega sreskega poglavarstva.
Pokrajinska komisija ža šola GILLa
Ljubljana, 19. avgusta. Na sedežu GILLa je zvezni poveljnik predsedoval pokrajinski komisiji za šodo ter je pri tej priliki podrobno orisal in očrtail namen šale. Komisi;o tvorijo zvezni poveljnik kot predsednik ter kr. komisar za šole, zvezni podpoveljnik zvezna nadzornica GILLa, zaupnik za srednje šole ter zaupnik za osnovne šole kot člana. Tajnik komisije je načelnik urada za zvezo s šolami GILa.
Na seji komisije so se razmotrivak razna vprašanja dnevnega reda, zlasti pa se je podrobno proučevala zadeva šolskih obedov ter zaposlitve mladine po šolskem pouku v zimski dobi. Razprave so se udeležili vsi člani komisije. Zvezni poveljnik je »tvoril in zaključili sestanek z obrednim pozdravom Duceju.
straneh. Naklade listov pa so omejene le na strogo gotovo prodaja Uprave listov ne poklanjajo nikomur nobenega izvoda več.
Vojna na Kitajskem
Tokio, 18. avg. s. Major japonske vojske, ki se je vrnil z inšpekcijskega potovanja na bojišču pri čekiangu, je izjavil, da so veliki uspehi japonskih oboroženih sil na tem bojišču močno oslabili kitajski odpor, število kitajskih ujetnikov je mmogo večje kakor število mrtvecev, ki so jih čungkin-ške čete pustile ng, bojišču. To dokazuje, je dejal major, da je morala kitajskih borcev zelo nizka. Kitajska poveljništva je presenetila japonska taktika, ki nI dala
sovražniku časa, da bl reorganiziral svojo vojsko.
Težkoče v ameriški industriji
Lizbona, 19. avg. d. Ameriška vojna industrija, ki si je postavila velikanske načrte za oborožitev ne samo armade Zedinjenih držav, marveč tudi zavezniških vojsk, se mora boriti s čim dalje bolj občutno krizo v oskrbi s potrebnimi surovinami, kakor tudi z naraščajočim pomanjkanjem delovnih moči. Kakor javljajo lz Washingtona, je državni komisar za preskrbo delovne sile v vojnem času Paul Mac Nutt napovedal, da bo še ta teden predložen kongresu v odobritev zakonski načrt, ki naj bl za-jamčll ameriški vojni industriji potrebne delovne moči. Zakonski načrt pooblašča vlado, da sme prisilno nastavljati moške in ženske delavce v vojni industriji, da sme prisilno obdržati delavce na sedanjih potrebnih produkcijskih mestih ln da sme prav tako prisilno premeščati delavstvo na sleherno delovno mesto v Zedinjenih državah, kjer bi bilo potrebno. Zakon nadalje prepoveduje delodajalcem najemati delovno silo s posredovanjem delavskih posredovalnic. Mac Nutt je v svoji napovedi pripomnil, da pričakujejo samo še »nekih posebnih Rooseveltovih navodil«, nakar bo zakonski načrt predložen kongresu.
Madžarska in nemška
mladina v Bolgariji
Sofija, 18. avg. s. 60 članov madžarske mladinske organizacije je prispelo v Sofijo, kjer bodo gostje bolgarske mladinske organizacije »Branik«. Jutri bo prispelo v Sofijo 60 članov Hitlerjeve mladinske organizacije in 100 nemških otrok, ki bodo gostje sofijskih družin.
Milijonske globe za pobegle bolgarske Žide
- Sofija, 18. avg. s. Finančni minister je naložil 27 bolgarskim Židom, ki so zbežali v inozemstvo, globo milijon levov za vsakega izmed njih. To kazen bo država izterjala iz njihovega premoženja v Bolgariji.
Ugotovitve o angleških porazih na morju
Vedno nova razočaranja angleške propagande
Berlin, 19. avg. d. Z novimi uspehi nemških kopnih in podmorniških sil, ki jih beleži včerajšnje nemško vojno poročilo, se danes nemški listi obširno bavijo in poudarjajo, da ugotovitve nemškega vrhovnega vojnega'poveljništva sproti de-mantirajo trditve sovražne propagande, da je glavna kriza na morju in na kopnem že prestana in da se bo vojaški položaj poslej razvijal za zaveznike bolj ugodno. Pri tem pa listi opozarjajo na povečano aktivnost japonskih podmornic, ki so pričele sovražniku tudi na Pacifiku zadajati zmerom težje izgube. V Ameriki morajo pač zaradi tega pričeti razmišljati, v kakšni obliki in kje se bo japonsko podmor-niško orožje še nadalje uveljavljalo.
»Frankfurter Volksblatt« pripominja k zadnjim udarcem, ki so jih sile osi prizadele sovražniku, da se je vredno spomniti, kako je še pred štirimi dnevi londonska informacijska služba razglasila, češ, da je v vojni na morju nastopil pre-okret in da zavezniška obramba počasi pričenja pridobivati na premoči. Kako neutemeljene in hazardge so metode angleške poročevalske službe, pač nobena stvar ni mogla bolj razgaliti vse njihove nepoštenosti kakor zadnje vesti o ogromnih izgubah, ki jih je sovražniku prizadel^ na
londonska informacijska služba prihaja pri svojih razmotrivanjih do zaključka, da je Atlantik slej ko »rej najvažnejše vojno prizorišče in da bo ostal tudi v bodoče, s čimer sovražna propaganda in-direktno še enkrat priznava pomen udarcev, ki so jih doživele angleško-ameriške
sile na morju.
Buenos Aires, 18. avg. s. Iz Washlngtona poročajo, da je severnoameriško državno tajništvo za mornarico objavilo, da so podmornice osi potopile neko severnoameriško ladjo manjše tonaže.
Stockholm, 19. avg. d. Tukajšnji listi javljajo, da je v bližini južne obale Baltiškega morja zadela na mino motorna transportna ladja »Pollux« (9870 ton). Ladja je utrpela sicer precejšnje poškodbe, vendar so jo vlačilci srečno spravili v neko nemško luko. Izmed 35 mož posadke ni bil nihče ubit ali ranjen.
Torpedirana švedska ladja
Stockholm, 19. avg. d. Uradno objavljajo, da je neznana podmornica torpedlrala in potopila švedsko trgovsko ladjo >Lilja-valch«. Po okoliščinah, v katerih je bila švedska ladja napadena, sodijo v strokovnih švedskih krogih, da je tudi ta švedski parnik postal žrtev sovjetske podmornice.
morju nemško
orožje, Cela S^en^je^naL^jra,
Gospodarstvo
Predpisi o okoriščanju živalskih tolšč
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-
XIX št 291 in smatrajoč za potrebno, da se uredi ukoriščanje živalskih tolšč za pridobivanje glicerina in za industrijske potrebe, odreja:
Člen 1. Vse tolSče, ki se v prostih količinah pridobe od govedi ^(izvzemši sesajoča teleta), od ovc in koz ferizvzemši jagnjeta in kozli če) in od konj, zaklanih v Ljubljanski pokrajini, morajo veterinarji ah pregledniki mesa izreza ti in poslati z odp temnim in izročilnim listom topilnici loja Berg-man v Ljubljani, k; je za to poslovanje pod tehničnim in upravnem nadzorstvom Visokega komisariata.
Maščobne ostanke, dobljene pri prodaji na drobno, kakor tudi manjvredne maščobne dele je treba prav tako izročiti veterinarjem aH pregiedn.koru mesa, da jih pošljejo zgoraj navedeni topilnici loja.
Isti predpisi veljajo za tolšče od poginulih živali, če temu ne nasprotujejo veteri-narsko-policijskl razlog-., kakor tudi za tolSče od govedi, ovc, ko« in kenj, zakla-v inozemstvu in uvoženih v Ljubljansko pokrajino.
S toiščami v prostih količinah se razumejo tolšče ledvic (obisti), lakotnice in medenične votline, vampa in čreves, kakor tudi vsi drugi maščobni deli, ki se dajo iz-rezati ne da bl se ranilo spodnje tkivo. Zbaranje in odpremo tolšč v topilnico morajo nazirati pokrajinski veterinar ali organi, ki jih ta določi.
člen 2. Tolšče iz prednjega člena se morajo pofiiljati topilnici dnevno ali obdobno, očiščene vsake nesnage in tujih tvarin, po navodilih in na način kakor določi pokrajinski veterinar.
Člen 3. Živalske tolšče, ki jih prejme topilnica, se predelajo v staljeni loj s kislinskim postopkom in z napravami za segrevanje na paro, po tehničnih navodil h, ki se predpišejo.
Člen 4. Ceno živalskih tolšč, ki jo je plačati dobaviteljem, in ceno s kislinskim postopkom staljenega loja določi Visoki komisariat. Topilnica mora plačati njej poslane živalske tolšče, zaobalo, odpremne in prevozne stroške za tolšče, nagrade veterinarjem in preglednikom mesa, stroške
Nemška plemenska živina za evropski jugovzhod
Kakor poročajo iz Berlina, je te dni bivala v Nemčiji posebna hrvatska komisija in nakupovala plemenske svinje in ovce, pa tudi druge različne plemenske male živali, katerih rejo želijo v Hrvatski izbolj-šatL Razen tega si hoče Hrvatska v jeseni nabaviti v Nemčiji tudi plemenska goveda.
»Stidost Echoc naglaša, da ta izvoz plemenske živine, ki je bil sklenjen kratko časa po podobnih nakupih od madžarskega kmetijskega ministrstva, ponovno dokazuje, da je Nemčija v vsakem času in v vsakem položaju pripravljena ustreči potrebi južnovzhodniti dežel po plemenski živini, ne da bi se zanemarjale naloge, ki jih ima v tem pogledu Nemčija na novem ozemlju. Potreba po nemški plemenski živini na jugovzhodu Evrope se je v zadnjih letih stalno večafla, ker so rezultati pokazali, da je s tem možno znatno kvalitativno izboljšanje živinoreje.
K temu pripominja »Stidost Echo«, da je Bolgarija že pred dvema letoma začela z nemško pomočjo plemeniti bolgarsko ovčjo pasmo. Smoter je bil pri tem, da bi se s križanjem bolgarske ovce z nemško merin-sko mesno ovco doseglo kakovostno in količinsko izboljšanje donose volne. To se je dejansko že doseglo, kar je pomemben gospodarski čini tel j, če pomislimo, da šteje Bolgarska okroglo 10 milijonov ovc. Pridelek volne (oprane) pri nemški ovci znaša okoli 1.74 kg nasproti le 0.65 kg pri bolgarski ovci. Križanje obeh ovc ima za rezultat večji donos, kakor ga doseza bolgarska ovca.
Gospodarske vesti
= Napredovanje v italijanski tkaninski industriji. Pri ustanovitvi italijanskega podjetja Torviscosa je bila predvidena letna produkcijska kapaciteta plemenite celuloze v količini 30 milijonov kilogramov. Spočetka je obstajal načrt, da se razširi podjetje šele v letu 1944. Razvoj pa je dovedel do tega. da je bilo treba takoj zagotoviti čim večjo produkcijo celuloze. Letna produkcija je že zdaj, kakor javlja časopis Italijanske trgovinske zbornice na Dunaju, dosegla 65 milijonov kg, tako da za leto 1944. predvidena številka ni le dosežena, temveč že tudi prekoračena. Z ustanovitvijo Torviscose krije italijanska industrija umetnega vlakna pretežni del potrebe po celulozi. Posebno upoštevanje gre tudi lanitalu, ki se pridobiva iz ka-zeina. Dosežena so bila znatna izboljšanja v trdnosti kakor tudi v elastičnosti in barvi, tako da se lanitalu odpira čedalje širše rabno področje. Lanital producira v večajočem se obsegu podjetje Snia Visco-sa v Cesanu Madernu, in sicer se je leta 1940. zgradila nova tvornica, ki producira skoro le lanital. Tvornica je opremljena z najmodernejšimi stroji, ki so jih izdelali izključno italijanski tehniki. Produkcijska kapaciteta te tvornice je dnevno 20.000 kg. S tem daje lanital stalno naraščajoči donos k tekstilni samopreskrbi Italije.
= Za povečanje kmetijske produkcije v Italiji. Da bi se povečala produkcija italijanskega kmetijstva, je ministrski svet sklenil važne ukrepe- Izdani so bili natančni predpisi za obdelovalno površino vseh kultur. Po teh predpisih naj se med drugim 400 ha pašnikov izpremeni v polja. Da bi se prehrana živine olajšala, naj bi se v veliki meri pospeševale tudi krmilne kulture. Za to preosnovo je dovoljen kredit 150 milijonov lir za podpiranje kmetovalcev.
= Zagotovljena dobra letina okopavin in riža v Italiji. Vreme meseca julija je bilo izredno ugodno za italijansko kmetijstva Italija je imela pred julijem nenavadno dolgo trajajoče sušno vreme in šele julij je napravil konec suši, saj so padavine v tem mesecu presegle kar za 30% najbolj mokri julij v tem stoletju, to je julij leta 1920. Žito je bilo v tem času že požeto, da mu padavine niso mogle škodovati. Z dežjem v juliju je zagotovljena
ker je vreme
za prevozna sredstva, ki bi jih imel pokra-jn&ki veterinar, in splošne stroške po odredbi Visokega komisariata.
člen 5. Ves staljeni loj mora poslati topilnica loja Bergman v razcepljenje zavodom, ki jih določi Visoki komisariat.
člen 6. Pri razcepljenju po prednjem členu pridobljene maščobne kisline se od-kažejo po razdelilnem načrtu, ki ga predloži Pokrajinski korporacijski svet in odobri Visoki komisariat, tistim podjetjem Ljubljanske pokrajine, ki predelujejo take kisline.
člen 7. Topilnica loja Bergman mora voditi prejemno knjigo za količine tolšč, ki se ji izroče, in oddajno knjigo za količine staljenega loja, ki jih pošlje v razcepljenje zavodom iz člena 5.
Nadalje mora voditi prejemno knjigo o količinah iz loja pridobljenih maščobnih kislin, ki jih izročijo zavodi iz člena 5., in oddajno knj go za količine, ki se po členu 6. odkažejo podjetjem Ljubljanske pokrajine, predelujočim maščobne kisline.
Prejemne in oddajne knjige mora predhodno vidirati Pokrajinski korporacijski svet.
člen 8. Ves staljeni loj in zaloge živalskih tolšč, ki so kjer koli na dan, ko stopi ta narelba v veljavo, se morajo prijaviti v petih dneh Visokemu komisariatu. uradu pokrajinskega veterinarja, in ostanejo pod zaporo njemu na razpolago.
člen 9. Vsakršna pogodbena obveznost o odsvojitvi ali odstopu živalskih tolšč ali staljenega loja iz te naredbe se smatra za razveljavljeno od dne, ko stopi ta naredba v veljavo.
Člen 10. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5.00o lir ali z zaporom do 6 mesecev. V hujših primerih se ldhko izrečeta obe kazni.
Člen 11. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 14. avgusta 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
stalno primerno toplo. Prav tako se računa z dobrim pridelkom riža, krompirja in sladkorne pese.
= Uprava madžarskih poslov Obrtne banke kraljevine Jugoslavije. Iz Budimpešte poročajo^ Uradni list je objavil vladno odredbo, po kateri je bila uprava madžarskih poslov Obrtne banke kraljevine Jugoslavije, d. d. v Beogradu, izročena Nacionalnemu kreditnemu zavodu, d. d. v Budimpešti. Nacionalni kreditni zavod upravlja premoženje omenjene banke na novem ozemlju kot ločeno premoženjsko maso.
= Hrvatski zdravilni vrelci se pod rž a-vijo. Z zakonsko odredbo hrvatskega ministrstva za zdravje se razglašajo vsi obstoječi in novoodkriti mineralni in zdravilni vrelci za državno last. Država lahko izkoriščanje teh vrelcev prenese na privatne osebe ali javne zavode. Koncesije se bodo načelno dajale za dobo 10 let 2e obstoječi zdravilni vrelci, ki niso zdaj v državni lasti, se prepuščajo njihovim lastnikom, če ti ustrežejo vsem zadevnim predpisom zakona.
= Srbski kmetijski sklad. Z odredbo srbske vlade je bila uvel ena posebna davščina, ki se bo plačevala v sklad za izvedbo načrta 0 izboljšanju kmetijskega pridelovanja v Srbiji. V utemeljevanju tega ukrepa se naglaša, da se je načrtno vodenje kmetijskega pridelovanja povsod dobro obneslo kot stalen m neogibno potreben instrument. Potrebno pa je, da so za ta načrt na razpolago zadostna sredstva, kar se je v Srbiji zgodilo baš z ustanovitvijo omenjenega sklada. Davščina se bo pobirala od slalkorja, grozdja, konoplje, tobaka in živine. Davščina je zelo nizka, da se ne bi kmetijski pridelki podražili.
= V Švici ne bo prisilnega varčevalnega sistema. Iz Berna poročajo: Pristojne zvezne instance so se ponovno pečale z vprašanjem, ali naj bi se tudi v Švici uvedel sistem prisilne štednje, da bi se zajel presežek kupne moči in da bi se s tem preprečil razvoj v inflacijo. Rezultati pre-učavanja tega vprašanja pa so začasno negativni; prisilni sistem varčevanja je za Švico še neizvedljiv. Tudi o izdaji m^lih državnih obligacij v kosih po 5o in 100 frankov so razmišljali, toda to bi pomenilo konkurenco za hranilnice. Švici zaenkrat še ni treba poslužti se teh sredstev. Pri tem so plače v tujini močneje narasle kakor v Švici, medtem ko je hkratu pomanjkanje blasra večje, tako na oresežek kupne sile v Švici še dolgo ni tako pomemben. Razvoj kapitalnega trga v zadnjih mesecih je razen tega pokazal, da laihko javne korporacije potrebo po denarju krijejo po razmerno ugodnih pogojih.
Zarota v Iraku
Carigrad, 18. avg. s. po vesteh iz Bagdada se med iraškim prebivalstvom vedno bolj razširja tiha agitacija, ki je dosegla svoj višek v komplotu, da se vrže sedanja iraška vlada, komplotu, ki so ga policijske oblasti pravočasno odkrile. Izvršene so bile aretacije številnih osumljenih oseb in mnoge preiskave v stanovanjih. Izmed areti-rancev jih bo 30 izročeno posebnemu sodišču. šef iraške vlade je dal objaviti izjavo, v kateri poudarja, da bo vlada z vsemi sredstvi zatrla kakršen koli pokret, ki naj bi izpodjedal temelje sedanje iraške politike.
izkoriščanje krsmovih
rudnikov v Makedoniji
Sofija, 18. avg. s. Generalno ravnateljstvo za preiskave rudnih ležišč objavlja, da je vlada sklenila v celoti izkoristiti kromo-ve rudnike v Makedoniji na bivšem jugoslovanskem ozemlju. V teh ležiščih so doslej proizvajali deseti del vse svetovne proizvodnje kroma. Od uporabe novih metod pričakujejo znatno zvišanje proizvodnje.
Kadar prodajaš, preglej »Jutrove« oglase!
Spomini
na staro Ljubljano
Kakšni so bili pred 70 leti državni to deželni uradi? Deželna vlada je imela uradne prostore v svoji palači na Turjaškem (Novem) trgu; v prvem nadstropju je imel deželni predsednik kot cesarski namestnik pisarno in veliko sprejemno dvorano. Drugi uradni prostori za vlado, šolski svet in pisarniško osebje so bili v sosedni hiši ob Gosposki in Salendrovi ulici. Deželni predsednik je imel stanovanje v drugem nadstropju. Nekateri oddelki deželne vlade so imeli uradne prostore v palači kmeza Auer-sperga in v hiši na Bregu. Pri vhodu v vladno palačo je stal dopoldne vedno vra-tar-portir v modri obleki, obšiti z rumenimi portami; na glavi je imel svojevrsten klobuk, v roki je držal portirsko palico. Prav mcgočno je stal ta gospod in vsakega do-šleca pomeril od nog do glave. Ljubljanski potres je vladno palačo hudo poškodoval Zato so palačo ob Gosposki ulici in Auer-spergovo palačo popolnoma podrli, sprednjo palačo pa popravili. — Uradniki, kon-ceptni in pisarniški, so po potresu dobili veliko enonadstropno leseno barako ob Erjavčevi cesti; deželni predsednik, deželni šolski svet in knjigovodstvo pa so našli prostore v stari hiši industrijca Antona Luckmanna ob Gradišču in Erjavčevi cesti. Za deželnega predsednika, njegovo soprogo in služinčad so postavili še lepo, pritlično leseno barako ob Tržaški cesti blizu barake ob Erjavčevi cesti. Nova vladna palača je potem zrasla šele čez nekaj let.
Okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico je imelo svoje prostore v hiši na Vodnikovem trgu nasproti licejskemu poslopju. Pozneje se je pieselilo v Hrenovo ulico, kjer je še danes.
Finančna direkcija je imela svoje urade raztresene v različnih hišah na Bregu in Turjaškem trgu. Finančni erar je, kakor že rečeno, kupil od Kranjske hranilnice hišo na Krekovem trgu leta 1880; nato so se vselili finančna direkcija, finančna pro-kuratura, deželni plačilni urad ter glavni davčni in depozitni urad.
Deželno sodišče je imelo pred 70 leti svoje urade v Stiškem dvoru nasproti stari Reduti in v hiši barona Zoisa deloma v Križevniški ulici, deloma ob Cojzovi cesti. Okrajno sodišče pa je imelo svoje prostore v hiši nemškega viteškega reda v Križevniški ulici v pritličju in v prvem nadstropju, ječe pa zadaj v pritličju ob Cojzovi cesti.
Glavna pošta je bila pred 60 leti in še nekaj časa nato v šelenburgovi ulici. V pritličju na levo so bili mali prostori za odpravljanje denarja in zavojev, na desni strani pri vhodu pa je bila odprava in oddaja časnikov. Zadaj čez dvorišče je bila mala poštna blagajnica. Ostali uradi za peš t o in brzojav, uradna soba za upravitelja in stanovanje so bili v prvem nadstropju. Pred leti v Ljubljani še daleč ni bil tako velik promet kakor v novi dobi, a čudim se vendar, kako so mogli uradniki in uslužbenci brezhibno poslovati v tako ozkih in temnih prostofih. Ljubljanski potres je temu neznosnemu stanju napravil konec, toda še ne takoj. Podrli so staro Luckmannovo trgovsko hišo ob Prešernovi in šelenburgovi ulici, nakar je na tem prostoru zrasla današnja lepa, dvonadstropna pošta. Uradniki so se oddahnili, meščani pa tudi.
Rudarsko glavarstvo je imelo svojčas prostore v zasebni hiši v Kolodvorski ulici, nasproti Bambergovi tiskarni, danes pa ima lastno hišo na Bleiweisovi cesti.
Deželni uradi za Kranjsko — prostori za deželnega glavarja, sprejemna dvorana in stanovanje, potem za deželne uradnike, odbornike in deželno blagajno — so bili v Deželnem dvorcu. Poslopje je bilo dvonadstropno. staro; vhod je bil v Gosposki ulici. V veži je stal portir prav mogočno v lepi modri obleki z veliko palico v roki, prav tako kakor pri palači deželne vlade na Turjaškem trgu. Pred palačo proti Kongresnemu trgu in okoli palače ob Vegovi ulici je bil senčnat vrt. Ljubljanski potres je hudo poškodoval dvorec, poslopje so potem podrli, stavbišče in vrt sta ostala dolgo časa nezazidana. Naposled je sezidala dežela Kranjska nov dvorec, kamor so se lahko vselili vsi deželni uradi, »dbor in deželni glavar. Po polomu Avstrije je prenehal delovati deželni odbor s svojimi uradi, zadnji deželni glavar dr. Ivan šušter-šič je pa odšel v Švico. Deželni dvorec je zavzela potem nanovo ustanovljena slovenska univerza.
Ljubljanski magistrat je bil pred 70 leti kakor danes avtonomna oblast. V občinski svet so volili meščani 30 odbornikov, nakar
so enega izmed njih izvolili za župana, ki je bil potem na predlog deželne vlade potrjen od cesarja. Pred 70 leti je bil občinski svet v nemških rokah, zadnji nemški župan je bil A. pl. Lasehan, upokojeni vladni svetnik. Uradniki so bili takrat med drugimi: mestni svetnik Jeras, mestni fizik dr. Kovatsch, policijski komisar Perona, ki je bil prav priljubljen, ker je bil sicer strog, a za uboge in podtene ljudi dober. Luka Svetec je bil upokojen z letno pokoj-
nino 300 gld, a Je prestopil k notarijatu ter je bil dolga leta, prav do svoje smrti, javni notar v Litiji. Po odhodu A. Lascha-na Je postal župan Peter Grasselll; to je bil po daljših letih prvi slovenski župan. Grasselli je prevzel leta 1896. mesto ravnatelja pri mestnem užitnlnskem zavodu ter je odstopi; kot župan, župan je postal potem Ivan Hribar, ki je uspešno županova! do leta 1908. — Omeniti moram le še dogodek, ki se je pripetil pred 55 leti. Pri-
šel je na magistrat neki voznik in rekel: »Oves sem pripeljal, ker ste naročili, da Imate 30 oslov na rotovžu«. Voznika so takoj zaprli. Izkazalo se Je, da je voznik nasedel predrznemu človeku, zato so ga po zaslišanju izpustili. Dogodek je bil resničen, pripovedoval nd Je o njem računski oficial Anton Svetek ki Je bil tačas tudi občinski odbornik ln je šele pred kratkim umrl kot upokojeni višji računski svetnik.
E. Josin
Novomeški vodovod bo obnovljen
Novo mesto, 17. avgusta
Zadnja desetletja je bilo eno najbolj perečih vprašanj dolenjske metropole obnova mestnega vodovoda, ki nikakor ni več zadoščal potrebam vedno bolj se razvijajočega mesta. Vsi mestni sveti so si prizadevali, da bi spravili to pereče vprašanje z mrtve točke, vendar se je šele lani pričela postopna modernizacija vodovoda. S pomočjo nove moderne čistilne naprave naj bi bila vsaj deloma izvršena asanacija vodovoda, V poročilu o zadnji seji mestnega sveta smo poročali, da je bil odobren nakup bencinskega motorja za pogon vodne črpalke, s čimer je sedaj vodovod neodvisen od elektrike. Istočasno je župan dr. Polenšek poročal, da je Visoki Komisarijat določil v svojem proračunu za obnovo novomeškega vodovoda znatno vsoto 1,100.000 lir ter dal Higienskemu zavodu v Ljubljani v izdelavo vse načrte za obnovo vodovoda.
Novomeški vodovod je bil v načrtu že 1890, vendar je bili zgrajen šele v letu 1903. Preračunan je bil za 4.000 oseb in je zato vsa predvojna in deloma tudi prva povojna leta kar ustrezal. Za zgraditev vodovoda je bil v Stopičah zajet močan kraški studenec, ki dovaja po 165 m dolgi cevi vodo do črpalnice in od tod dalje pa se črpa voda po 4.3 km dolgem tlačnem cevovodu v glavni rezervoar na Grmu.
Ker so bile prirobnične cevi dolga leta pod pritiskom, se je vse to zrahljalo tako, da so nastale ogromne izgube na vodni množini, ki daleč presegajo sicer Običajno
izgubo. V letošnjem najbolj vročem poletnem dnevu je strojnica v Stopičah načrpala v rezervoar preko 1700 kubikov vode, kar znaša pri zvišanem številu prebivalstva 280 1 vode na osebo in dan. To je ogromna številka, če pomislimo, da znaša n. pr. potrošnja v velemestu Berlinu maksimalno 225 1 vode na osebo in dan, dočim je za Novo mesto s pretežnim delom kmetskega prebivalstva brez večje obrti in industrije, običajnih le 100 do največ 150 1 vode. To dokazuje, da znašajo izgube vode nad 50%, kar je porazno visoka številka, ki stane mestno občino vsako leto velike zneske.
Na drugi strani teče pri najnižji potrošnji voda iz glavnega rezervoarja na Grmu v protirezervoar na Marofu, ki napaja Bršljin in okoliške hiše ter bi moral preskrbovati z vodo tudi kolonijo. Toda kolonija dobiva vodo v najboljšem primeru le v nočnih urah, kar je zelo nerodno za gospodinje, ki morajo ponoči vstajati, da si lahko zagotovijo vodo za prihoinji dan. Vsi ti nedostatki bodo zdaj v glavnem odpravljeni, ker je prejela novomeška občina sporočilo, da je zdravstveni in tehnični oddelek Higienskega zavoda v Ljubljani že izdelal vse načrte za modernizacijo vodovoda in jih predložil Visokemu Komisari-jatu v odobritev. Po teh načrtih je predvidena v najkrajšem času popolna obnova celotnega vodovodnega omrežja, nakar bodo tudi hiše v višjih legah dobivale vodo.
Poleg teh obnovitvenih del pa bo nujno potrebno čimprej pristopiti k gradnji no-
vega pomožnega rezervoarja na proštijskih njivah, ki naj bi dajal vodo novomeški koloniji in za katerega so bili že pred vojno izvršeni vsi potrebni načrti. Vsa novomeška javnost je z zadovoljstvom in hvaležnostjo pozdravila prizadevanje mestne občine in veliko! ušno podporo Visokega Komisarija-ta za popolno obnovo mestnega vodovoda.
Gradnja novega kopališča
že pred vojno je bila predvidena na Loki ob Krki gralnja novega modernega, bazenskega kopališča, za katero so že bili izde-fani načrti, izposlovani potrebni krediti in izvršena prva zemeljska dela. Obenem pa je mestna občina tudi že podrla staro mestno kopališče, ob katerem je bilo predvideno novo. Pri če tek vojne je preprečil vsa ta dela predvsem zarali pomanjkanja potrebnega železja, katero je mestna občina naročila iin že plačala novembra 1940 pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Tako je celi dve sezoni ostala dolenjska metropola brez kopališča. Takoj po normalizaciji razmer pa se je novomeška mestna občina obrnila na Visoki Komisarijat v Ljubljani s prošnjo, da posreduje dobavo tega že plačanega železa, po posredovanju je prispela te dni v Novo mesto z Jesenic celotna naročena količina železa, ki je tako zavlekla gradnjo prepotrebnega kopališča. S prejemom tega železa pa vlada sedaj med meščani upanje, da se bo vprašanje zgraditve novega kopališča le premaknilo z mrtve točke.
Popovo polje — jezero in njiva obenem
Pod tem naslovom je zadnjič nemški novinar Konrad Seiff v beograjskem dnevnika »Donanzeitang« objavil naslednji članek:
Ko sem se prvikrat peljal mimo Popovega polja, je bala pomlad. Večerilo se je, sonce se je bilo pravkar skrilo za gorskim robom na zapadu, prav za gorami, qb vznožju katerih teče železnica iz Mostara v Gruž. Malo niže na levo je ležalo jezero, veliko jezerp sredi pustega skalovja gara. Nisem vedel, da obstoje tako ogromna jezera v kraških pogorjih. V zadnji luči večera, se je njega voda zdela temna, brez-danja. (Srni oblaki so se bližali čez njeno negibno gladino. Dva, trije ribiški čedni, so zlagoma hiteli čez jezero. Videti so bili čisto črni v temini vode, sled za njimi pa je sijala, blestela. Trideset kilometrov dolgo je bilo to jezero. Na mnogih krajih so se gore tesno približevale njegovim bregovom, drugod so polja in travniki ležali mei vodo in skalovitim brdom. Vasi, logi, slivovi nasadi so spremljali železniško proga
Nekaj mesecev pozneje sem spet prišel mimo Popovega polja. RH je svetel, jasen dan, zelo vroče je bilo. Gledal sem, a jezera, 30 kilometrov dolgega jezera nisem uzrL Izginilo je bilo. Tam, kjer je bdlo nekoč, so v ravnini, zajedeni v kraško gorovje, ležala skrbno obdelana polja. Turščica je bila visoka, široki listi tobakovca so kakor pološčeni sijali v sonce. Gledal sem in strmel. Videl sem ljudi, kako so čepeli po polju, kopali, pleli. V bližani se je pasla živina. Tam, kjer je bilo še nedavno temno, na videz brezdanje, orjaško jezero, so se vijugala pota od enega do drugega roba doline. — To je bilo torej Popovo polje, eno tistih svojevrstnih polj v gorovju Hrvatske, ki so kakšnih T mesecev v letu jezera, v ostalem času pa kopnina, najplodnejša zemlja. Ta dolina s svojim velikim jezerom, s svojo mastno zemljo in kakor v tropični mrzlici naglo visoko rastočimi rastlinami, je plod ene tistih zagonetnih kraških rek, ki prihajajo in odhajajo, pritekajo na površje in spet izginjajo brez sledu.
Tu Trebinjščica daje jezero in zemljo, ribolov in žetev. Pozimi, že v pozni jeseni prigrgra iz jam in iz razpok, ki se izne-nada odpro. Voda te kraške reke privira mlečnato bela, apnenčasta, včasih rdečkasta iz kamenja in skalovja, se zbira v kotanjah in polni dolino med kraškim pogorjem. Jate ptic se začno zbirati nad vodo, race in gosi vseh vrst se jemljejo od bogve
kod. Ko se začne pomlad, so bregovi in otočki vsi živi ptic. V ločju in gošči ie gnezdo pri gnezdu, čolni začno oskrbovati zvezo od brega do brega. Ribiči brž vržejo svoje mreže, postrvi, rečne jegulje, krapi iin lin ji se od časa do časa javljajo v velikih množinah. Po cele dneve morajo pre-ramati pod skalami gorovja, dokler ne dosežejo velikega jezera.
Potem pa začne voda spet upadati. Gr-graje in goltaje se umika skozi žrela in razpoke. Ribe izginejo z njo. Roji mušic se zibljejo nad plitkimi mlakami kraj brega. Potem izginejo še zadnje krpe vode, črna serplja se sveti. Čolni ribičev in kmetov obtiče v močvari. Krave, ovce in koze se
pasejo po mladem zelenju. Plug se zareže v še vlažna tla. Setev skali. Rastline se razvijajo s skoraj panično hitrico, zlasti tobak, pa tudi turščica, krompir, sočivje. Bogata je žetev na Popovem polju. Njegov tobak spada mei najboljše vrste božje tra-vice. Vroče sonce južnega poletja je v njem.
Trebinjščica, reka, ki je ustvarila orjaško jezero, poleti teče pod zemljo dalje skozi podzemske jame in votline v apnenčastih stenah Krasa, Tudi tam živijo ribe v nji, pa hkratu čudovite stvarce, katerih oči, nevajene luči, ne bi prenesle svetlobe in sijaja sveta, ki se odpira nad njimi. Tam, >jer b. se je človek najmanj nadejal, privre Trebinjščica spet na dan. Nekaj kilometrov severnovzhodno od Dubrovnika pridere iz skalovja Sokol planine na dan, sinjezelena in opaLna, da po kratkem teku kot široka reka doseže Adrijo.
Za neodvisnost nase prehrane
Prod prščetkoan sedanje vojne je Evropa sama zagotavljala prehrano za 90 odstotkov svojega prebivalstva. Za kakšnih 35 do 40 mddijomov ljudd je motral biti živež uvožen preko morja. Odvisnost evropskega kontinenta od uvoza življenjskih potrebščin torej nd velika, njega samooskrba pa te ni trajno zagotovljena, dokler ne uspe, nadoknaditi tudi ta primanjMjiatj. Stalno naraščanje prebivalstva v Evropi in zmerom višja življenjski nivo zahtevata zmerom višji donos evropskega poljedelstva. Nemški državno tajnik za prehrano Herbert Backe je nedavno napisal knjigo pod naslovom »Borba za neodvisno prehrano Evropo«, v kateri razčlenjuje naloge evropskega poljedelstva, če hočemo doseči, da bo prehrana, kontinentalne celinske Evrope gotova brez ozira na liberalno svetovno gospodarstvo.
Da se doseže ta namen, pravi Backe, je treba predvsem rešiti šest nalog. Prva naloga je, da se poveča donos zemlje na hektar. Od pokrajine do pokrajine so v tem pogledu velike razlike, ki Se dajo do neke mere opravičiti z različnostjo podnebja in kakovosti zemlje. Toda če se na enem heJctairju nemške zemlje pridela skoraj 28 metrskih sto tov pšenice, na enem hektarju francoske pa samo 16, so razen podnebja in različnosti zemlje brez dvoma tudi drugi razlogi vmes. Francija je imela leta 1939/40 okrog dva milijona hektarov neobdelane plodne zemlje, a če bi biila ta površina za-
sejana s pšenico, bi bil krit ves evropski primanjkljaj tega najdragocenejšega žita.
Druga naloga pomeni dopolnitev prve: intenziviranje gospodarstva z regulacijo tal. mehaniziran jem mnogih del, gradnjo silosov in gnojnih jam in vobče racioniranjem kmetijskega gospodarstva. Tudi s temi ukrepi se di, kakor kaže nemški primer, znatno povečati žetev. Tretja naloga je v opuščanju preobilne proizvodnje mesa in drugih živalskih proizvodov, namesto njih pa naj se dvigne proizvodnja sladkorja, sočivja in sadja. Kako velikega pomena bi bila takšna preusmeritev, nam kaže en sam primer: milijon svinj potrebuje za hrano toliko žita na leto kolikor ga je treba za preskrbo 6XU milijona ljudi s krušnimi žiti.
Četrta naloga se šele posredno tiče poljedelstva in zahteva črm večji prehod prebivalstva od potrošnje mesa na potrošnjo rib. Novi način konzerviranja je v tem pogledu ustvaril prav povoljne pogoje. Peta naloga je, da moramo čim bolje čuvati življenjske potrebščine in krmo. Sem spadajo predvsem sodobni načini konzerviranja, sušenja in vskladiščenja. Šesto načelo priporoča povečanje proizvodnje z gojitvijo boljših pasem živine in donosnejših vrst sadežev, predvsem pa je treba skrbeti za najboljše vrste žitaric in oljnic.
Nemčija je poljedelstvu ostalih evropskih držav pokazala jasen primer, kako je treba 1
povečati pridelek. Ta vojna, zaključuje Backe, bo dokazala tudi drugim nax dom Evrope, da je nemška pot pravilna in razumeli bodo da samo pametno sodelovanje narodov evropske celine lahko zagotovi neodvisno prehrano Evrope.
Poglavje o vrabcu
Z zanimanjem zasledujem kampanjo, ki se vodi v zadnjem času v slovenskem časopisju proti vrabcu — temu hudemu škodljivcu — kakor ga imenujejo, pa si usojam k temu zavzeti svoje stališče, sic<y: ne v posebnem* kot ljubitelj vrabca, pačfpa kot ljubitelj živali v splošnem in ker'sodim, da se temu našemu hišnemu prijatelju le dela krivica. Spominjam se šolskih časov, ko sem se učil, da je vrabec zelo koristna žival, ki uničuje ogromne množine gosenic, žuželk itd.: pa sem takoj odprl šolsko knjigo, ki jo imam še sedaj. Je to knjiga »Domače in tuje živali v podobah«, delo Frana Erjavca, tedanjega profesorja na višji realki v Zagrebu. V m. delu te knjige (»Ptice«) v 6. poglavju »Ptice, naše dobrotnice« stoji v 5. odstavku na 19. strani dobesedno sledeče:
»Bradley je opazoval vrabca, ki je pital mlade v gnezdu. Vsako uro je prinesel do 40 vsakovrstnih gosenic, tedaj v 12 urah 480, v enem tednu pa 3360. Ni mu torej zameriti, ako se jeseni včasih nazoblje malo prosa, saj si ga je pošteno zaslužil. Mogočnemu pruskemu kralju Frideriku Velikemu so se vrabci hudo zamerili, zato jim je zagrozil, da bo dal vse pokončati. Za-povedal je vrabce loviti in streljati in za vsako vrabčevo glavo je plačal 6 vinarjev. Res so povsod planili na vrabce, davili so jih, da je bilo groza in država je v nekaj letih izplačala tisoče in tisoče goldinarjev za ujete vrabce. Toda kmalu so se pokazali škodljivi posledki tega neopravičenega divjanja. Gosenice in drugi požrešni žužki so se tako zaplodili, da so požrli vse sadje in tudi listje. Kaj je bilo storiti? Kralj je spoznal, da ni pametno ravnal, ter je preklical svojo zapoved. Pa kaj še? Drugod so morali za drag denar kupovati vrabce, katere so potem spustili po opustošenih vr-tih. In tako je zaničevani in preganjani vrabec spet prišel do prave veljave.«
Na strani 67. iste knjige piše še: »Samica znese 5 do 8 bledozelenkas<:>i. rjavo pikčastih jajčec. S početka pitata mladiče s samcem s samim mrčesom, največ z gosenicami, katerih jim prineseta vsak dan do 500. Ako pomislimo, da vrabci na leto po trikrat vale. lahko izračunamo, koliko škodljive golazni nam po vrteh in po polju pokončajo.. Zato jim pa v jeseni tudi ne smemo preskopo gledati na kljun in jim očitati in naštevati vsako zrno, ki ga po-zobljejo. Gotovo ni škoda večja od koristi in povedal fjpm že, kako je pruski kralj Friderik Veliki osramoten moral odjenjati od preganjanja vrabcev in jih celo drago plačevati. Največ pa govori za korist vrabcev to, da so jih preselili v Ameriko in v najnovejšem času tudi v Avstralijo nalašč zato, da bi ondi ljudem trebili sadno drevje od požrešnih gosenic.«
Tako poznavalec živalstva Erjavec in iz njegove knjige moremo jasno razbrati, da moramo vrabca na vsak način šteti med koristne živali, pa bi bilo umestno, da se začeta gonja proti njemu ustavi, še preden se pokažejo zle posledice.	E. Z.
Drobne zanimivosti
Zaupne akte sta prodajala za star papir. Iz Carigrada poročajo, da je egiptovska policija aretirala dva nižja uradnika v nekem ministrstvu v Kairu, ki sta kradla akte v uradu in jih prodajala nekemu zbiralcu starega papirja. Metala sta mu jih neopaženo skozi okno. mož pa jih je odnašal in prodajal dalje. Nekateri teh aktov so vsebovali strogo zaupne dokumente, pa sta jih moža prodajala na kilograme, kakor se prodaja star papir.
Najdb« živalsKih ostankov iz davnine
v Londonu. Pod ruševinami cerkve sv. Kle-menta v Londonu so našli ostanke velikih sesalcev in ogromnih želv iz mezozoika, to se pravi, iz dobe, ko se je pojavil prvi člo-\»ek na zemlji in je bila Temza še tropska reka, ki ie tekla skozi same pragozdove.
Nova določila za sklepanje zakonov na zasedenem NizOzemsKem V kratkem bodo stopili v veljavo na zasedenem Nizozemskem novi zakonski predpisi za sklepanje zakonov. Med drugim bodo v bodoče prepovedani mešani zakoni ne le me arijci in Židi, temveč tudi med arijci in osebami drugih plemen. Kdor bo hotel skleniti zakonsko zvezo, bo moral predložiti zdravniški izkaz.
Dve obletnici
KULTURNE PREGLED
G. J. Mendel
V juliju je neopaženo pri nas poteklo 120 let, kar se je rodil v Heinzendorfu Gregor J. Mendel, poznejši avguštinski menih, ki se je trajno vpisal v zgodovino biologije s svojo teorijo dedovanja. Njegova raziskovanja o prenosu dednih lastnosti so dobila šele v naših dneh pomen, ki jim gre po njihovem daljnosežnem donesku k spoznavanju čudes in tajn življenja. Brez prispevka, ki ga je dal sodobni znanosti Mendel, ne bi bila mogoča evgenika, a brez smotrne skrbi za dedno zdrav človeški naraščaj ne bo v bodoče mogoča nobena napredna človeška civilizacija.
Mendel je živel in deloval dolga leta v Brnu, glavnem mestu Moravske, kjer je umrl 1.1884. Od 1.1843. je pripadal avgu-štinskemu redu in se je v glavnem bavil z vzgojo mladine. Poleg teološke je imel široko prirodoslovno izobrazbo, mimo tega je čutil kot sin korenito kmečkih staršev vse življenje tesno spojenost z zemljo in z rastlinstvom. Bil je dolga leta profesor na brnskih srednjih šolah. L. 1868 je postal opat tamošnjega avguštinskega samostana. Leta in leta se je bavil z botaniko, delal premnoge poizkuse. Skušal je dognati na rastlinah, kako se dedujejo razne lastnosti, na pr. barve, oblike in druge značilnosti. Križanje posameznih primerkov in opazovanje njih potomsWa mu je naposled odprlo pogled k tajinstvenlm zakonom he-reditarnosti. V odločilnih osmih letih je izvršil več kakor 10.000 poizkusov z rastlinami in prišel po tej poti do odkritij, ki
so znana v sodobni biologiji kot men-delizem in ki zagotavljajo skromnemu avguštinskemu patru nesmrtni sloves v zgodovini človeškega napredka,
Mendel se sam ni zavedal, kako velik in daljnosežen pomen imajo njegovi poizkusi. Ob istem času in pozneje je več znanstvenikov po drugih poteh prišlo do istih rezultatov in Mendlova odkritja so bila potrjena ter uvrščena med važne spozna ve o osnovnih zakonih človeškega življenja. Kar je Mendel odkril glede dedne snovi v rastlinskem semenu, velja v načelu tudi za razmnoževanje živalstva ln človeka. Mendel sam se je zadovoljil samo s praktičnimi rezultati poizkusov, ker je imel pred očmi predvsem koristi kmetijstva. Zato je teoretično le malo pisal; njegova poglavitna spisa sta: »Versuche tiber Pflanzenhybriden« (1865) in »tJber einige aus kiinstlicher Befruchtung gewonnene Heracitum - Bastarde« (1869). Kmalu po Mendlovi smrti je H. Henseler znanstveno ocenil pomen njegovih raziskavanj v knjigi z naslovom »O Mendlovem nauku ta njegovem pomenu za praktično živinorejo«. Tako se je zadeva pomaknila od rastlinstva k živalstvu.
šele v zadnjih desetletjih, zlasti pod vplivom modernega stremljenja po dognanju značaja in pomena rase, se je Mendloy nauk o dedovanju, medtem že docela uveljavljen v splošni biologiji, prenesel z raznimi konsekvencami tudi na človeka, čeprav stoje za nekaterimi pretiranimi poudarki neznanstvene tendence, je vendar res, da sta rasa in dednost postala sodob-
nemu človeku to, kar nista bila še nikdar v zgodovini človeškega mišljenja, človek začenja prodirati vedno globlje v skrivnostne sile, ki z značajem dedne snovi soodločajo njegovo usodo. Obenem s spoznanjem teh sil nastaja — kakor pri vseh človeku škodljivih ali koristnih naravnih silah — težnja po njih obvladanju. Tudi v tem pogledu smo prišli že daleč; človek se načenja čedalje bolj zavedati odgovornosti za dedno snov, ki jo nosi v sebi in predaja potomstvu. Nova znanost z imenom evgenika ga vodi ne le pri proučevanju teh prevažnih odnosov, marveč zlasti še pri praktičnih ukrepih, katerih namen Je: preprečiti slabo potomstvo in ojačiti z dobrim križanjem pozitivne, življenju ln napredku koristne lastnosti dedne snovi V tem duhu nastaja nova, biološko podprta etika. Vsa pretiravanja, ki potekajo lz zlorabe znanosti v druge namene, bodo sčasoma odpadla, prav kakor vedno Izginja vse, kar nasprotuje naravnim zakonom in visokim duhovnim smotrom človeškega življenja,
y začetku daljnosežnega razvoja nauka o dednosti je stal skromni avguštinski menih in profesor Mendel, ki je hotel človeku odkriti tajne rastline, pa je obenem odkril tudi važne skrivnosti človeškega življenja. Stodvajsetletnice njegovega rojstva so se spominjali v Brnu Nemci ln Čehi z vrsto proslav ln predavanj.
Nikolaj Lenau
Rodil se je v avgustu pred 140. leti ▼ Csatadu (Banat) rodbini, katere kri je imela na nemški podlagi (po očetu) slovansko in madžarsko primes. V civilnem življenju se je pisal Nikolaus Niembsch von Strehlenau, v svetu poezije pa je bil
ln ostal samo Nikolaus Lenau. Ne veni, ali živi v teh časih kje na svetu, kamor koli sega krog Lenauovega jezika, samotna ln razbolena duša, ki bi brala njegove poezije tako, kakor jih ne čitajo ne v šolah in ne slovstveni zgodovinarji: tako namreč, kakor se prebira prava ln pristna poezija. Lenauove pesmi, čeprav je med njimi mnogo orumenelega papirja, so tega vredne. Melanholija, ki je postala poglavitna značilnost te poezije, ni Izraz duševne slabosti, takjsfeo nI v zvezi z blaznostjo, ki se je polotila pesnika osem let pred smrtjo. Lenau ova melanholija je nekaj, kar daje njegovemu delu ton in barvo in v čemer so združene želje nemirnega srca, ki se ni moglo nikdar utešiti, izkušnje vihravega temperamenta in burnega življenja, spomini na mladost na banatski ravnini, na ogrske puste, na cigansko godbo; v nji Je umetniška sesedlina tiste svojske otožnosti, ki sili »bečarja«, da uživa življenje in raz-sipuje svoje sile, kakor bi slutil, kaj mu pripravlja zahrbtna usoda.
Nikolaj se je rodil v času, ko je doživljala njegova mati težko krizo nesrečnega zakona. Očeta, plemenltaša brez osebne plemenitosti, označuje dogodek ki se Je odigral leto dni po Nikolajevem rojstvu: Najstarejši otrok je nevarno zbolel ln oče je moral v Temesv&r po zdravnika. Toda ko je bil prišel med potjo v veselo družbo, je pozabil na bolnega otroka ln njegovo nesrečno mater. Otrok Je umrl v materinem naročju, namesto očeta pa so prišli na dom njegovi upniki, ker je mož zaigral med kvartopird vse, kar Je Imel in naposled zapravil tudi ženino dediščino. Nekateri življenjeplsci menijo, da je bila kriva nesrečnega zakona družbena mesallian-ca: zakon med plemičem in meščanko. Po ločitvi je mati prenesla vso ljubezen na
otroka ln ga dodobra pokvarila. Postal je »mamin ljubljenec«, nazoren primerek razvajenega otroka, ki ga mati ob vsaki priliki poljublja in mu dopoveduje, kako neizmerno ga ljubi, a mali tiran to izborno izkorišča; mati mu ne more nikdar storiti dovolj uslug. Naposled so tega razvajenca dobili v past očetovi starši v Stockerau pri Dunaju, staromodni ljudje, ki so bili neizmerno ponosni na svoj plemiški naslov ln na oficirska izročila v hiši. Nikolaju je bilo v tej hiši zelo pusto in bi bil najbrž pobegnil, če mu ne bi začelo svitati v glavi, kaj pomeni zanj dediščina po dedu in babici; zadovoljil se je s tem, da je le kdaj pa kdaj obiskal samevajočo mater, ki ga je obsipavala z vsemi kvarljivimi dobrotami, prav kakor junakinja Maupassantove-ga romana »Une vie« svojega edinca.
Pod vplivom take vzgoje so se samo še bolj učvrstile in razvile negativne lastnosti Nikolajevega značaja. Ostal je vse življenje neuravnovešen, študiral je nekaj časa pravo na tedanji madžarski univerzi v današnji Bratislavi, nato se je vpisal na Dunaju na poljedelsko akademijo, ker je hotel prevzeti dediščino po dedu, vendar je vztrajal samo prvi semester, nakar se je polotil brez vneme in zanimanja avstrijskega prava. Ko je nekoč hudo zbolel, je po bolezni občutil potrebo, da se posveti študiju medicine. Medtem je dobil 30.000 srebrnih goldinarjev dediščine — krasno premoženje za tiste čase. Brž je dal slovo medicinskemu študiju. Kdo neki bi se ukvarjal z mrliči, če se mu nudijo lepa živa telesa! Osem in dvajsetletni mladi mož je začel tisto nemirno življenje, ki ga je naposled privedlo v blaznico. Bil je zal mož, sugestivnih oči, ki se jim ženske niso mogle dolgo ustavljati. Ni samo naključje, da je tudi on opeval v neki večji pesnitvi
kaj vem? maj zimam?
301.	Za^aj je izraz »avtomobil« šepava tvorba ?
302.	Kaj je »suhi led«?
303.	Kaj so Pitagorova števila in kako se dobijo?
304.	Šahovski problem
Mat v treh potezah *
305. S konjičkom
Po vzgledu naloge št. 270. napravite s skakačem v spodnji sliki poteze, ki ga bodo privedle končno na polje 15. Pri tem se mora skakač dotakniti vseh polj razen črnih,
a nobenega dvakrat, in rezultat naj bo, če potegnemo črte od položaja do položaja, simetrična figura poti, ki jo bo konjiček prepotoval!
Rešitvi !• 18. t. m.:
296.	Mohamed se je rodil v Meki.
297.	Prismos je bil kralj Troje in je imel petdeset otrok.
298.	»Fata Morgana« se imenuje neka optična prevara v zraku. Pojav pa je utemeljen s prirodnim zakonom o razširjanju svetlobe. Svetloba se namreč v vsakem sredstvu (vodi, zraku, steklu itd.) razširja premočrtno, če je to sredstvo povsem enakomerno optično gosto. Čim pride svetlobni žarek do gostejše ali redkejše plasti ali do gostejšega ali redkejšega sredstva, se pri prehodu na mejni ploskvi zlomi; lomni kot je v prvem primeru manjši od vpadnega, v drugem primeru pa večji. Le če vpade žarek pravokotno na mejno ploskev, obdrži svojo smer.
Splošno znan je navadni pojav, da se nam v vodo poševno postavljena palica zdi na vodni gladini zlomljena in v vodi ležeči del palice krajši, nego je v resnici. Znano je tudi, da se premočrtna pot svetlobnega
žarka od zvezde pretvarja v krivo črto, ki je k zemlji nekoliko konkavna, ker prehaja žarek iz redkejših v gostejše zračne plasti; zvezdo vidimo v smeri žarka, ki pride v oko, in jo vidimo zaradi tega višje nad obzorjem, nego je v resnici. Sonce in Luno vidimo še, ko sta v resnici že pod obzorjem; ko sta na obzorju, je zdolnja stran višje vzdignjena nego zgornja stran in sta navidezno sploščeni. Iz enakih razlogov lahko vidimo na zemlji močno oddaljene predmete na višjem mestu, nego so v resnici. Vidimo lahko včasih nad obzorjem predmete, ki ležijo pod njim, n. pr. je v Hastingsu čestokrat videti francosko obalo.
Za prehod v redkejše sredstvo nastopi lahko primer, da je vpadni kot prevelik, da svetlobni žarek v redkejše sredstvo sploh ne more preiti in se na mejni ploskvi samo odbije kakor na navadnem ravnem zrcalu (totalni odboj, totalna refleksija). Zrcalenje ima smer navzdol, če je zgoraj mrzel (težji, gostejši) zrak in spodaj topel (lažji, redkejši) zrak. Zrcalenje ima smer navzgor, če zračna gostota navzgor hitreje
kot navadno pojema, torej mrzli zrak apo-daj leži. Zrcalenje v stran nastane zaradi neenakih gostot v vodoravnih plasteh.
»Fata Morgana« je prikazen ene ali več zrcalnih slik zaradi neenake lege in gostote zračnih plasti z velikimi temperaturnimi razlikami. V vročih puščavah je namreč mogoče, da so v mirnem zraku plasti nad vročim peskom od zgoraj navzdol vedno redkejše. Spodnja plast se vidi neprozorna in lesketajoča kot oddaljena gladina vode. Visoki oddaljeni predmeti molijo i® vode in se pod navidezno gladino vode vidijo zvrnjene zrcalne slike predmetov. Tako se varljivo prikazujejo vodne ploskve in oaze, se varljivo bližajo oddaljena mesta in pokrajine (čestokrat v Južni Italiji), enkratno in večkratno. Ljudstvo pripisuje take zračne prikazni neki vili-čarovnici. »Fata« (ital.) = vila - čarovnica, »Morgana« = arabsko žensko ime.
*
299.	Krog
»Za vsako rano čas prinese leka, a vsako rano tudi čas useka.«
300.	Za bistre računarje
9 + 9 + 9 + 9 = 36 (3 + 6 = 9).
Po Beethovnovem izreku je tonovski način v c-molu črn. Resnica je, da se dajo zvočni občutki marsikdaj izraziti z barvami. Melodija v c-duru se bo dozdevala poslušalcem svetla in žareča. Na isti način, kakor nas napravijo določeni tonovski načini vesele ali žalostne, nas lahko razveselijo ali pa spravijo v žalost barve.
Rumena barva učinkuje z vsemi svojimi odtenki do rdeče toplo in »aktivno«. Modrina pa se nas dojme s svojimi odtenki v nasprotju z rdečino mrzlo in »pasivno«. Da-li je kakšna barva lahkotna ali težka, odlična ali surova, resna, ublažena ali kakršna že, zavisi od njene tonske vrednosti.
Po spoznanjih »kromoterapije«, nauka o zdravljenju z barvami, učinkuje vijoličasta barva na dUševnost zelo deprimirajoče, a baš zavoljo tega se da uporabiti za pomirjanje besnikov. Tudi modra barva učinkuje lahko blažilno na duševne bolnike. Rdeča barva nasprotno poživlja. Pri nekem poskusu so spravili vrsto za melanholijo bolnih žensk v sobo z rdečimi stenami, rdečim stropom, rdečimi preprogami in rdečimi svetilkami: v kratkem času je objelo vse bolnice pokojno veselo razpoloženje. Neki bolnik, ki je odklanjal vsako jed in je bil zavoljo tega že v nevarnosti, da umre, je po štiri in dvajseturnem bivanju v rdeči sobi odločno zahteval svoj zajtrk.
Kot barva za spalnice pa je rdeča barva umevno zelo neprikladna. Nje podžigajoči učinek se izraža pri zdravih ljudeh s tem, da postanejo zdražljivi. Isti ljudje, ki so bili po delu v rdeče osvetljeni temnici prepirljivi, so postali takoj spravljivega duha, čim so jih preselili v modro svetlobo. Najboljši delovni uspehi se dosežejo v ostalem, kakor so pokazali poskusi, v prostorih, ki so prepleskani svetlo rumeno in zeleno, kajti rumena barva spodbuja energijo, od
zelene pa se pretaka v človeka prijeten hlad.
Rdeča barva prodira proti nam, modra pa se nam umika. Zato meni površni opazovalec, da je izmed dveh enako velikih omar rdeča večja nego modra, pri čemer je pogoj seveda ista tonska vrednost, še večjo prostornost kažejo na videz zelene omare in skrinje, a rumene so med vsemi dozdevno najprostornejše.
Zakaj se nam dozdeva potem rdeča soba tesnejša nego enako velika modra? To je zavoljo tega, ker rdeča barva, kakor omenjeno, nekako prodira proti nam, modra pa se nam umika. V ostalem so ugotovili, da se muhe spuste najrajše na svetlo zeleno podlago, modrih pa se ižogibajo. V modro pleskanih bolniških sobah, tovarniških prostorih in klavnicah je tedaj najmanj muh. V Srednji in Južni Ameriki imajo kobaltno modro pobarvane kuhinje in jedilne shrambe in to je tako učinkovito, da so baje mreže zoper nadležne muhe odveč.
Pri nekem poskusu so kratko po pričet-ku slavnostne pojedine zaslonili razsvetljavo s filtri, ki so propuščali zdaj samo rdeče in zdaj samo zelene žarke. Posledica je bila ta, da so vsi navzoči izgubili tek, nekaterim je postalo celo slabo. Zeleni grah je bil videti sedaj namreč podoben črnim frnikolam, rdeče sočno meso je postalo belkasto sivo in kakor plesnivo, zelena je postala jarko rožnata, kompot iz orehov je zažarel krminasto, v kozarcih z mlekom pa je bila na videz kri. Nato so obnovili normalno razsvetljavo. Zdelo se je, kakor da se je vsa družba tedaj zbudila iz težkih sanj: vse jedi so imele spet običajno barvo in tek ter žeja sta se ljudem vrnila.
E&issstova ženiSev
Na romantičen način si je našel Edison, slavni izumitelj, življenjsko družico. Nekega dne je stal za stolom mladega dekleta ob brzojavnem aparatu in se veselil urne igre njenih nežnih rok. Mislil je, da ga dekle ne vidi, toda to je dejalo nenadno: »Mister Edison, tudi če vas ne vidim ali slišim, vem vendarle vsako krat, kdaj stojite za menoj. Tega si ne morem drugače razlagati, nego da vašo bližino nekako čutim.« Edison je pristopil bližje, prijel jo je za desnico, jo pogledal s svojim značilnim odkritim pogledom in dejal z resnim glasom: »Opazoval sem vas že davno pri delu in se zaljubil v vas. Vi čutite mojo bližino in jaz iščem vaše bližine. Bilo bi, verujte mi, moje največje veselje, če bi hoteli postati moja žena.« Kmalu potem jo je povedel pred oltar in ostala mu je do smrti vzorna žena ter pomočnica.
MAS italianl ln azlone: giuntl a tlro ntlle vlene lanclato il siluro — Italijanski brzi torpedni čolni v akciji: v strelni daljavi izpuste svoje torpede
ANEKDOTA
Pisatelji in založniki žive že od nekdaj v nekakšni medsebojni vojni.
Ibsen, slavni norveški dramatik, je sprejel nekoč za rojstni dan od svojega založnika uro v dar.
Ko sta se po toliko in toliko časa Ibsen in založnik spet srečala, se je pisatelj pritožil: »Vaša ura pa nikakor ne gre!«
Na to mu je odvrnil založnik: »Saj tudi vaše stvari ne gredo, gospod Ibsen!«

Sbarco di repartl del BattagMone »San Marco« in nna localitU della costa egiziana — Izkrcanje oddelkov bataljona »San Marco« v nekem kraju egiptske obale
Mikadov dan
Junaški duh japonskega ljudstva vidi svoje utelešenje v svojem tenu, cesarju. Kot vfladar in verski poglavar združuje v svoji osebi največjo oblast nad dušami in telesi. Nam Evropcem se zdi njegova vloga malo nepredirna in nepojmljiva, domnevali bi. da je med krono in ljudstvom velik prepad. Toda nd tako. 124. člen v verigi starodavne dinastije, ki se njeni početki izgubljajo v temini tisočletij in ki vlada s silo svojega božanskega izvora, je svojemu ljudstvu bližji kakor kateri koli drug človek ali zapovednik.
Japonski cestar se je rodil 25. aprila 1905. V starosti treh let je prišel po starem običaju v veliko paflačo. kjer je štab učiteljev, visokih uradnikov in sitrežnikov nadzoroval njegovo vzgojo. Samo enkrat na teden je lahko obiskoval starše. Dovoljevali mu niso nobene otroške igre, nobene prazne zabave. Baviti se je morati samo z resnim de-tom in učenjem, nalašč za to izbrani diplomati so ga učili umetnosti vladanja, častniki (med njimi admilnal Togo) pa vojnih znanosti. Ob 6. zjutraj je vstajal in zgodaj zvečer je odhajal spat. Njegovo geslo je velelo: »Sonce in Luna ne odrečeta nikoli svoje pomoči, svetita vsem!«
Bolehncst njegovega očeta je prestolonaslednika prisiliti a da je zgodaj prevzel odgovorno mesto regenta Nastopil je takoj z obnovami za deželo in ljudstvo, njegove prednosti so se takoj pokazale. Kot prvi
vladar dežele vzhajajočega sonca je prepotoval v Evropo in »e je v opreki z izročenimi načeli dvornega ceremoniela poročili z dvorno damo. O božiču 1926 je uradno zasedel prestol. Odtlej živi v strogem izvrševanju svojih dolžnosti same zia deželo in ljudstvo. Ob sončnem vzhodu vstaja cesar Hirohito s postelje in potem, ko je opravil počastitev prednikov, prebere najprvo liste iz vseh mogočih dežel. Nato sledijo sprejemi ministrov in svetovalcev ter drugi državni posli. V svojih prostih urah se mika-do bavi s svojimi najljubšimi znanostmi, zgodovino, geologijo in botaniko. V ostalem jaha in igra tenis.
Nekoč je bilo cesarjevo dnevono delo ljudstvu nekaj neznanega, dvorsko življenje mu je bilo zavito v mistično temo. Sedanii mikado pa je tudi to tradicijo razveljavil, njegova želja je. nai bi vsak njegov podanik vedel, kaj državni poglavar dela in kako živi. Dne 17. aprila 1937 je dal mkado po vsej deželi nalepiti lepake, na katerih je bilo med drugim brati: Če naj se dnevna cesarjeva storitev siamo približno opiše, je treba vedeti, da prebere vsak dan do 200 spomenic in d>a sprejme v avdienco tucafe podanikov. Na ta način se je vladar še bolj približal ljudstvu.
Danes je poročen že 16 let in v -ikonu so se mu rodili prestoilonasledn k ter tri princesa
Zgedbke © vrtnicah
V	vseh časih so pesniki opevali očarljivo lepoto vrtnice. Imenovali so jo »radost smrtnikov«, »oko cvetlic«, »kras zemlje« in »igračo zaljubljenih«.
Ko je trlumvtr Mark Antonij umiral v naročju lepe Kleopatre, jo je prosil, naj bi njegov grob posula z vrtnicami.
V	Iranu je vladal v starih časih običaj, da so pri gostijah vtikali v vratove steklenic namesto zamaškov vrtnice. Ko so v jeseni slavili praznik abrizan, so se ljudje medsebojno obiskovali ln si metali vrtnice v obraz.
V	18. stoletju so imeli društvo pesnikov, ki se je imenovalo »društvo ovrtničenih«. Kdor je hotel, da bi ga sprejeli v to društvo, je moral sestaviti v počast kraljice cvetlic pesem.
že stari Grki so smatrali vrtnico za ora-kel ljubezni. Polagali so si na odprto dlan vrtničnih cvetnih listov in udarjali s plosko roko po njih. Listi, ki so se pod udarci razpočili, so jim z močnejšim ali sla-botnejšim pokom napovedovali srečo ali smolo v ljubezni.
Vera v čarovne moči vrtnice še danes ni izumrla. Ce mečejo novoporočenci vrt-nične liste v potok in se ti nežni listi ne ločijo, tedaj pomeni to srečo in blagoslov v zakonu. Ce izliješ prvo vodo, v kateri so
okopali novorojenčka, pod vrtnični grm, pomeni to, da bo imel otrok lepa, rdeča lička.
Prijatelj vrtnic je bil celo reformator Martin Luther. Imel je pečat, ki je kazal srce, v katerem počiva vrtnica.
Star ljudski recept za čarovni napoj se glasi: »Nosi tri vrtnice, temnordečo, svetlo-rdečo in belo, tri dni, tri noči in tri ure v steklenci vina in daj potem to vino piti svoji izvoljenki ali izvoljencu, ne da bi ta vedel ali vedela, kaj je v pijači, pa te bo ljubil ali ljubila z vso dušo ter do konca življenja!«
Strasten ljubitelj vrtnic je bi] Malesher-bes. Imel je navado reči, da so najlepše stvari na zemlji ženske in — vrtnice. Tudi Marija Antoinetta je ljubila vrtnice nad vse. Ko je na poti k poroki s kraljem Lu-dovikom XVI. prispela v mesto Nancy, so ji prebivalci pripravili posteljo, ki je bila vsa pokrita z vrtnicami.
NAJVEČJI USPEH
»No, kako se godi vašemu sinu,« vpraša Američan svojega znanca, »bil jc vendar advokat v Teksasu?«
»Ah, veste, zdaj sedi v zaporu.« »Ampak zakaj neki?« »Pomislite, zagovarjal je nekega konjskega tata in je pri tem imel tako imeniten govor, da so ga sodniki kar pridržali kot pomagača tistega tatu.«
d on Juana: bil je sam — vsaj na zunaj — njegove vrste. Pesmi, ki jih je pisal Nikolaj Lenau, pa so kazale, da je Nikolans Niemfosch von Strehlenau neke vrste homo duplex, razdvojena duša. Telesni užitki mu niso smoter, marveč samo sredstvo, da pozabi svoj notranji nemir in bolestno težo melanholičnega življenjskega čustva. Po raznih ljubezenskih pustolovščinah se je naveličal starega sveta in odpotoval v Novi svet, v Ameriko. Tudi na Oceanu, v pragozdovih divjega Zapada in ob Niagari ni mogel ta daljni duhovni sorodnik Chateau-brianda in njegovega »Renčja« najti miru in zadovoljstva. Nasprotno: Amerika ga je hudo razočarala. Vrnil se je domov in po avanturi s Sofijo Lowenthalovo in z drugimi izgubil vse, tudi pamet; v Stuttgartu je zblaznel in preživel dolga leta v neki blaznici pri Dunaju, kjer ga je 1. 1850 osvobodila smrt življenja »telesa brez duha«.
Ta pisani roman Lenauovega življenja se odraža tudi v poeziji, zlasti v drobnih izpovednih pesmih, ki pripovedujejo o njegovem čustvenem in čutnem življenju ter slikajo pesnikovo nemirno razpoloženje, večno zaprto v krog mračne otožnosti in pretirane veselosti. Bil je v jedru človek romantičnega duha in melanholične občutljivosti. Vzlic navideznemu uživaštvu in lahkomiselni objestnosti je bil eden tistih bogoiskateljev, ki se ne morejo nikdar sprijazniti s tako zvano življenjsko stvarnostjo, z njenimi naravnimi zakoni in gospodarskim redom. Bil je človek, ki je odkrival svoje pravo življenjsko podnebje v sanjskem svetu. Iz Lenauove lirike slišimo veter, ki šumi v ogrskih pustah, šum ameriškega pragozda, petje trgačev grozdja v tokajskih vinogradih, odmeve čardaša v banatski krčmi, medtem ko svirajo cigani
svoje poskočno-melanholične pesmi, ki opa-jajo kakor močno vino. Poleg te osebne in objektivne lirike je spisal Nikolaj Lenau več velikih epskih pesnitev, v katerih obravnava Fausta, Savonarolo, don Juana in druge postave; v teh pesnitvah spominja bolj na Byrona ln na njegov plodni nemir, kakor pa na olimpsko vedrino \veimarske-ga Goetheja.
ZAPISKI
La Argentina
Pred insvi so v Parizu odkrili spominsko pleščo slavni španski plesalki La Argentini, ki je umrla pred petimi leti 'v juliju 1936) v Bayonnu. Odkritje spominske plošče plesalki v času, ko padajo na bojiščih tisoči junakov, je značilno dejanje kulturne kontinuitete, ki ostaja vzlic vsem spremembam in ki jo goji zlasti španski narod po strahotnih preizkušnjah svoje državljanske vojne. Zakaj La Argentina je bila vseskozi španjolka in njeno umetniško pot je vodilo stremljenje obnoviti španski narodni ples v vsej njegovi umetniški pristnosti in čistosti. V zadnjih desetletjih se je španski narodni ples iz Čistega ritmičnega izraza čustvenih valovanj španske narodne duše. izraza njene strastnosti in njenega nič manj silovitega vzgona k duhovnim, mističnim ciljem, izpremenil v cenene kabaretne senzacije z neizogibnimi kastanj-etami. In vendar ima ples prav na španskem bogato in umetniško rodovitno tradicijo: ne poteka iz potrebe razposajenosti, čutnosti in razvedrila, marveč iz one čiste prakulturne sile, ki je rodila narodno pesem, glasbo, pravljico, skratka ves folklor iz potrebe izražanja pr-, vinskega življenjskega čustvovanja in iz napetosti med mističnim strahom pred pri-
rodnimi silami in nič manj tajinstvenim občutkom življenjske sproščenosti, lepote, opojnosti, nežnosti in otožnosti. Tak ples je bil in je ponekod še danes tesno združen z religioznimi čustvi in obredi ter je tudi pri ljudstvu del njegovega »gledališkega« izživljanja.
La Argentina, hčerka plesalske rodbine, je postala z devetnajstim letom primabale-rina v Madridu, kjer je dovršila konserva-torij. Bila pa je nezadovoljna s svojim odličnim položajem, ker je hotela, da bi dobila njena plesna umetnost višji smoter, ob-čenarodno in kulturno poslanstvo. Zato se je že zgodaj oprijela proučevanja španskega narodnega plesa v posameznih španskih provincah. Na podlagi proučevanj in izkušenj je sestavila obilen repertoar španskih narodnih plesov v njihovi čisto ljudski, vendar pa umetniško dognani formi. Začela je prirejati baletne večere, ki so izprva razočarali. Ljudje so se navadili, videti v španskem plesu njegove izrojene forme. La Argentina je morala mnogo potrpeti in celo pretrpeti, preden je že kot štiridesetletni žena dosegla s svojimi španskimi plesi splošno občudovanje in mednarodni sloves. Serge Litfar, baletni mojster Velike opere, sam iz sloveče šole Sergeja Djagileva, Je pisal o La Argentini: »Takrat, ko večina drugih čuti utrujenost, je začela ta ženska ?lut:ti svoj vrhunski smoter in ga dosezati.« »Bila je in je še danes vtelešenje španskega plesa. Nevsakdanji glasbeni posluh, gibčnost in strast, prekipevajoča v njenih plesih, — to so odlike njenih narodnih plesov, ki jih ni še danes nihče prekosil.«
Zaradi tega so Španci uvrstili La Argentino med predstavitelje svoje sodobne umetnosti in so počastili v trajni obliki njen spomin tudi v Parizu, kjer je štiri tedne
pred smrtjo dosegla v Veliki operi zadnji triumf svojega življenja. V njenih plesih je videla Španija, ki se je pa ob La Argenti-nini smrti znašla nai pragu državljanske vojne, ritmično-um-etniški izraz svoje prebujene narodne sile in novi plamen svojega starega kulturotvornega duha.
Z Goethe jevlm »Torqnatom Tassom« med ljudstvom. V brnsklh »Lidovih No-vinah« glosira literarni sodelavec lista tale značilni pojav: Nekateri odlični igralci praškega Narodnega divadla, med njimi E. Ko-hout. B. Karen, bivši član ljubljanske drame Zvonimir Rogoz, B. Pulpanova prirejajo po podeželskih mestih Protektorata Češke in Moravske gostovanja z Goethejevo dra-matsko prsnitvijo »Torquato Tasso« v novem, mojstrskem češkem prevodu B. Ma-thevia. Te predstave, pri katerih je poseben poudarek na vzorni, krasni recitaciji pesniškega besedila, imajo pri občinstvu velik uspeh. »Ljudje so očarani z godbo besede. Celo preprosti gledalci z galerije si šepeče-jo besede: »Moj Bog, kako lepo je to.« Gostovanja te vrste so praznik in za njimi ostajajo topli spomini na nenavadno močno doživetje lepe besede in veBčastne misli, kakor sta združeni v Goethejev! mojstrski pesnitvi. — Bodi ta vest samo potrditev naše nedavne glose o težki ln lahki duševni hrani. Tudi tako zvanemu širšemu občinstvu je mogoče ustreči z deli težke vsebine in velike formalno-umetniške dognanosti, če se recitiranja in igranja polotijo resnični umetniki, mojstri odrskega govora. Pri uprizoritvah in recitacijah gre vedno predvsem za kako in šele v drugi vrsti za kaj. Verujemo, da tudi tako zvano širše občinstvo čuti v tem času potrebo globlje učinkujoče duševne hrane, ki daje človeku ostrejše poglede in vzbuja močnejša čustva,
kakor jih more nuditi bežna komedija ali salonska drama s premlačeno snovjo erotičnega trikota.
Uspeh umetnostne razstave, v zvezi s sedanjo veliko razstavo nemške umetnosti v Monakovem so bili objavljeni podatki o uspehu lanske razstave v tamošnjem Domu nemške umetnosti. V 31 tednih je obiskalo razstavo 700.000 oseb, za 100.000 več kakor L 1940. Prodali so 1130 del, t. j. 60 % razstavljenih umetnin, in so izkupili zanje 2,9 milijona mark, za 700.000 M več kakor leta 1940.
Zanimanje za Goetheja v Franciji. Na
pariškem knjižnem trgu je opaziti, kakor poročajo kronisti nemških listov, večje zanimanje za italijansko in nemško literaturo. Ta obnovljeni interes se kaže predvsem v številu prevodov iz teh literatur. Tako skušajo Francozi nadomestiti zlasti vrzeH v prevodih iz starejšega italijanskega in nemškega slovstva, posebno priljubljen je Goethe, ki je sicer vedno imel v Franciji vrsto proučevalcev m častilcev. Nedavno sta izšla dva francoska prevoda Goethe* jeve dramatske pesnitve »Ifigenija na Tav-ridi«. Prvi prevod je priredil pierre Duco-lombier v prozni obliki. Zanimivo aa-je Comedie Frangaise nedavno uprizorila »Ifigenijo« v prozi. Skoraj ob istem času je izšel pesniški prevod Jeana Tardieua. V novih izdajah so izšla nekatera že prej prevedena Goethe jeva dela
Umrl je senior nemških zemljeplscev. V Magdeburgu je umrl v starosti 97 let tajni svetnik Richard Lehmann. bivši profesor geografije na univerzi v Miinstru in avtor številnih zemljepisnih del. Lehmann se je še udeležil vojne leta 1866 in je bil zadnji živeči udeleženec znamenite bit':«? pri Mars-la-Tour v vojni 1. 1870—71.
Kronika
*	Argentinski poslanik iz Madrida na obisku v Rimo. V ponedeljek zjutraj je v Rim prispel argentinski poslanik Adrian G. Escobar iz Madrida v spremstvu kulturnega atašeja Huana Carlosa Goyenei-she, da obišče Mednarodni poljedelski zavod v Villi Umberto. Uglednega gosta je sprejel podpredsednik zavoda dr. Guido Concili, ki je hkratu argentinski delegat v stalnem odboru zavoda. Ko sJ je ogledal posamezne oddelke in strokovno knjižnico, se je argentinski poslanik nadvse pohvalno izrazil o organizaciji in delu zavoda.
*	Smrt viteza železnega križa. Pri Ro-
stovu je padel na čelu svojega oddelka višji narednik Hans Kockerbauer, ki je služil pri planinskem lovskem polku in je bal odlikovan z viteškim križcean reda železnega križa.
*	Dva odlikovana filma. Italijansko ministrstvo za ljudsko prosveto je odlikovalo dva italijanska filma z denarnimi nagradami. To sta film »železna krona«, ki je bil pri lanski reviji filmov v Benetkah odlikovan z Mussolinijevim pokalom, ter film »Ce niste nori, vas ne maramo«, ki se prav tako odlikuje po umetniški in tehnični kakovosti.
*	Urnik novega šolskega leta. Šolsko leto 1942-43 se bo na osnovnih, srednjih in strokovnih šolah začelo dne 1. oktobra. Šolsko leto se bo delilo v dve razdobji, ki bosta trajali od 1. oktobra do 15. decembra ter od 16. februarja do 28. junija. Sredi šolskega leta bo torej 2 meseca počitnic — novost, ki jo bo šolska mladina brez dvoma z veseljem sprejela, v življenje pa jo je priklicalo prizadevanje po štednji s kurjavo. Dne 1. septembra se bode začeli sprejemni izpiti in pa razni drugi izpiti jesenskega termina.
*	Za ureditev mednarodnega voznega reda. V slovaškem kopališču Pještanih je bila te dni konferenca za sporazumno ureditev voznih redov na evropskih železnicah. Zastopniki posameznih držav so izrazili svoje želje in stavili predloge, nakar je sledil razgovor, da se najde skladnost interesov vseh prizadetih. Poleg slovaških železnic so bile na konferenci zastopane še italijanske, nemške, madžarske, rumunske, bolgarske, hrvatske, švicarske, grške in srbska
*	Najstarejšo italijansko poštno vrednoto so našli. Najstarejša italijanska poštna vrednotnica v Italiji je iz 16. stoletja in je bila prilepljena na pismo, ki ga je neki trgovec iz Aleppa poslal Leonardu da Vin-ciju. Pismo so po srečnem naključju našli v nekem zavoju med makulaturo, namenjeno uničenju. Dragocena vrednotnica je zdaj v beneškem muzeju della Paelera.
*	Tri in četrt milijona nemških mark hrvatskega zaslužka v Nemčiji. Kakor poroča »Hrvatski narod« po obvestilu nemške obračunske blagajne, je bilo v Nemčiji od 1. do 30. junija nakazanih nekaj nad 3,246.000 nemških mark kot zaslužek hrvatskih delavcev.
*	150. nemški zvočni tednik o volni. Na pragu četrtega leta vojne je bil v Nemčiji objavljen 150. filmski zvočni tednik o vojni. Z uvedbo te najmodernejše oblike vojne reportaže je nemška vrhovna komanda vsa ta leta teden za tednom s sliko in besedo sproti obveščala ne samo nemško, temveč občinstvo vsega sveta o tekočih vojnih dogodkih. Kakor je nedavno izjavil državni podtajnik Gutterer, se vsak teden potroši okrog 2 milijona metrov filma, tolikšno je povpraševanje po nemških zvočnih tednikih doma in v inozemstvu. Medtem ko so se zvočni tedniki leta 1939. izvažali iz Nemčije v 16 držav, jih zdaj razpošilja v 34 držav.
*	Stednja s papirjem v Italiji. V prizadevanju, skrčiti potrošnjo papirja, se je Ministrstvo za ljudsko prosveto odločilo, da izvrši temeljito revizijo periodičnih publikacij, katere namen je, zagotoviti izhajanje resnemu, potrebnemu tisku ter ukiniti ali skrčiti obseg tiskovin, ki v tem času niso neizogibno potrebne. Preden so bjii sprejeti kakšni sklepi, je bila opravljena anketa med predstavniki Stranke, Ministrstva za korporacije, Akademije, zainteresiranih strok in odločujočih osebnosti s posameznih področij. Od julija lanskega leta do 15. avgusta t L so ukinili 735 periodičnih publikacij, 478-im je zmanjšana periodiciteta, 478 pa jih je moralo znatno skrčiti število strani ali format V mladinskem tisku, ki zahteva posebne pozornosti in ločenega postopka, je bilo ukinjenih 50 odstotkov obstoječih slikanic in listov, s čimer je bilo prihranjenih papirja za nekaj sto tisočev izvodov. Prav tako se je ustavila prodaja 400 biografij gledaliških in filmskih igralcev, pevcev iz radia in atletov, s čimer ni bila prištedena samo znatna količina papirja, temveč je bilo doseženo tudi znatno izboljšanje kakovosti književnega trga. Re-\Tizija se nadaljuje.
*	Tri žrtve kopanja pri Rimu. V nedeljo je bil po vseh kopališčih v okolici Rima prav živahen vrvež, pa ni čuda, da kronika beleži med kopalci tudi trj žrtve utopitve. Pri Fiumicinu se je kopala skupina dijakov iz internata v okolici, s katero je bil tudi llletni Atos Michetti. Na lepem je izginil s površine, a ko sta mu dva tovariša — enemu je bilo prav tako 11, drugemu pa 14 let — hitela na pomoč, je malo manjkalo, da še njiju dveh ni potegnil za seboj. Njima so prihiteli na pomoč ostali tovariši in ju rešili, medtem ko je Atos utonil. Kakšne pol ure pozneje je blizu istega kraja utonil 161etni Carlo Barella. Tovariši so ga sicer hitro potegnili iz vode in prenesli na breg, niso pa uspeli z umetnim dihanjem — zadela ga je kap. V kopališču na Lidu pri Rimu pa je utonil 171etni Ermellino AngelonL
*	Pogojna izpustitev kaznjencev, ki niso obsojeni nad pet let. Sobotna številka uradnega lista »Gazzetta Ufficiale« je objavila zakon z dne 27. junija 1942, ki dopušča ves čas vojne in 6 mesecev po nji pogojno oprostitev kaznjencev, katerih kazen ne znaša več kakor 5 let zapora.
*	Ločitev zakona z Rusinjo, ki ni marala otrok. Pred 16 leti se je neki Italijan mudil Po opravkih v Novorosijsku na Kavkazu. Pri tej priliki se je seznanil z mlado, lepo Rusinjo plemenitega rodu, ki so jo sovjetska oblastva stalno preganjala. ker je ostala zvesta carističnemu režimu. Izrazila mu je svojo gorečo željo, zapustiti boljševiško zemljo, in Italijan ji je s kavalirsko gesto odprl edini izhod, ki ji je bil na razpolago — ponudil ji je
zakon. Poročila sta se, a ona mu je stavila pogoj, da ne bosta imela otrok. Ko sta se vrnila v Italijo, sta nekaj let izhajala drug ob drugem, čeprav si je on iz vsega srca želel potomcev. V teku časa je iz dejstva, da je ona trmasto vztrajala pri domenku, medtem ko si je on želel otrok, zraslo toliko nasprotje, da je on naprosil odvetnika dr. Parodija iz Genove, naj uvede postopek za ločitev zakona pri sodišču republike San Marino, kjer ona prebiva. Sodišče v San Marinu je zakon razvezalo z utemeljitvijo, da boljše-viška zakonodaja zakonu ne daje vrednosti zakramenta.
*	Ognjene krogle. Včeraj smo poročali o letošnjem opazovanju perseidov in planetov v jutru 12. avgusta. Med drugim je bilo zabeleženo, da bi dunajski zvezdogle-di radi vedeli, če so opazovalci še kje drugje videli po eni uri ponoči v severni smeri skoraj vertikalno padajočo ognjeno kroglo, ki je bila oranžne barve in se je izredno počasi utrinjala. Danes čitamo v dunajskih listih, da so bili taki svetli meteorji opaženi 8. in 12. avgusta. Astronomski birč na Dunaju, ki ga vodi prof. Thomas, se ponovno obrača na vse, ki so videli ognjene krogle, da bi mu to pismeno sporočili.
*	žrtve strupenih gob. Razni prebivalci Kispesta na Madžarskem so zadnji čas nabirali gobe po okoliških gajih. Kmalu nato pa so se pojavila obolenja. 21 oseb so prepeljali nevarno zastrupljenih v bolnišnico, štirje izmed njih, in sicer 56-letni čevljar Ludvik Schmaller, njegova 43-letna žena, 41-letni muzikant Franc Borbžn in 2-letna hčerkica ciganskega muzikanta Olaha, so doslej umrli. Stanje ostalih žrtev je še nadalje resno. Takoj po pogrebu so morali reševalci v mestno zavetišče, od koder so prepeljali še devet zastrupljencev v bolnišnico. Po večini so se vsi ti siromaki zastrupili z mušnicami.
*	Tri smrtne obsodbe. Pred posebnim sodiščem v Lincu sta se morala zagovarjati 21-letni Friderik Fuchs zaradi številnih tatvin in 48-letni Franc Gruber zaradi nekega umora. Iz zapora sta skušala pobegniti. Kot nepoboljšljiva zločinca sta oba obsojena na smrt. Pred posebnim sodiščem na Dunaju pa je stal 36-letni Štefan Ko-hout, ki je bil uslužben kot pismonoša pri nekem dunajskem poštnem uradu. V dobi od februarja do maja 1942 si je prisvojil 100 zavojev, namenjenih večinoma vojakom na fronti. V zavojih so bile cigarete, živila in razne drobne potrebščine. Posebno sodišče ga je kot značilnega ljudskega škodljivca obsodilo na smrt.
*	Dve nesreči. Marija Hrastnikova, 57-letna zasebni ca od Device Marije v Polju, je tako nesrečno p^dla, da si je zlomila levo nogo. Ivano Intiharjevo, 65 letno posestnico iz Kamnika pri Preserju, pa je konj udaril v glavo, ko je krmila živino. 0*>e ponesrečenki so prepeljali na kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice.
IZ LJUBLJANE
u— poroka. Pred glavnim oltarjem Marijinega oznanjenja sta se v torek popoldne poročila gdč. Blaška Sever j eva, hči uglednega, splošno znanega ljubljanskega veletrgovca s semenjem, in ekspertni akademik g. Oton G a g e 1, prav tako iz znane ljubljanske trgovske družine. Za priči sta bila veletrgovec Dominik Bezen-šek in zdravnik dr. Slavko Rakovec. Mlademu paru tudi naše iskrene čestitke!
u— France Škodlar razstavlja. France Skodlar je kot slikar precej skop z nastopi pred javnostjo, te dnj pa je v izložbenem oknu Kosove galerije v pasaži nebotičnika razstavil večjo kolekcijo oljnatih slik, ki ga dostojno predstavljajo kot krajinarja in portretista. Ljubitelje lepe umetnosti opozarjamo na razstavo, ki nudi redko doživetje v našem umetnostnem dejanju in nehanju. Vsa razstavljena dela so, razume se, naprodaj ter jih topio priporočamo nakupu.
u— Po nočnem dežju nekaj sonca. V torek smo imeli ves dan oblačno, pravcato jesensko vreme. Jutrnja terrjperatura je bila komaj 11.4 in se je čez dan povzpela le na 21.8. Popoldne je bilo znatno topleje kakor dopoldne. Ponoči je deževalo, vendar se ozračje na še bolj ohladilo, marveč je živo srebro v terek zjutraj beležilo 15.6o C. V teku dopoldneva se je začelo spet > niti,
u— Na živilskem trgu je še zmerom največ uvožene zelenjave in sadja na per-nudbo. Največje je povpraševanje po zelju, ki ga prodajalke dovažajo v manjših količinah in ga hitro razprodajo po 2.50 lire kg. Polagoma se uveljavlja že tudi kislo zelje. Buče, ki jih prodajajo po 3.50 lire, že pojemajo, kumar pa skoraj ni več. Nekaj je stročjega fižola, slabše kakovosti, ki je po 4.50 lire. Največ je na ponudbo vsake vrste solate, poletne in endivije. Manj je špinače, mehke in trde. Prva se prodaja po 4, druga pa po 3 lire kg. Kole-rabice so po 2.50, rdeča pesa pa po 3 lire kilogram. Nekaj je bilo na ponudbo domačih zelenih paradižnikov za zimsko solato. Domača jabolka so bila po 3.50 ln 4 lire. Največ je še zmerom uvoženega sadja. Včeraj je bilo na ponudbo mnogu hrušk po 5.70, grozdja p0 9.20 in 7.30 ter nekaj jabolk in breskev. Med uvoženim sočivjem je največ čebule in paprike.
u— Kup nesreč. Josip Pavlin, 52 letni čevljar, je padel Po stopnicah in se poškodoval po obrazu. Tatjana Sernčeva, 30 letna uradnica, je padla in si zvila levo nogo. Josipu Habiču, 45 letnemu pregledniku finančne kontrole, je sod padel na levo nogo in mu jo zlomil. Janko JamšeK 16 letni dijak, je padel in si zlomil levo roko. Maruško Reboljevo, 8 letno trgovčevo hčerko, je pes ugriznil v desno nogo. Vsi se zdravijo na kirurškem oddelku splošne bolnišnice.
u— Hranite papirnate vrečice ali škr-niclje, ker moramo varčevati s papirjem po strogih odredbah. Trgovci več vrst blaga sploh ne smejo več zavijati, prav tako pa nekatere vrste blaga ne smejo več dajati v papirnate vrečice. Zato naj torej gospodinje in hišne pomočnice pazijo, da se vrečice ne raztrgajo, a kadar gredo v trgovino ali na trg nakupovat, naj vzemo dobro osnažene stare vrečice s seboj ter jih tako lahko rabijo po večkrat. Skrajno nespametno in negospodinjsko je pa zame-tavanje papirnatih vrečic, saj lahko podku-rimo s papirjem, ki je za druge stvari neraben. Pazimo torej na papirnate vrečice, dia jih izkoristimo popolnoma, dokler so 3ploh še za kakšno rabo.
DK
V kratkem bo začela izhajati nova knjižna, zbirka
Dobra Knjiga
Obsegala bo nadvse zanimive romane iz domače in svetovne literature.
Iz Novega mesta
Pri mlačvl je izgubil roko. Na Vinjeni vrhu je pomagal pri mlačvi pšenice 23-letni dninar Janez Hrastar iz Male. gorice. Nenadno je zašel z roko v mlatilnico, kljub duhaprisotnosti domačih, ki so stroj takoj ustavili, je transmisija tako nesrečno zagrabila Hrastarja za roko, da mu jo je odtrgala do komolca.
n— Konj ga je poteptal V Cešnjicah pri Novem mestu se je smukal pri oranju na njivi okoli domačega konja 8-letni Jože Zabukovec. Ob obračanju pluga je pridrvel po cesti avto, katerega se je konj tako prestrašil, da se je odtrgal od pluga in pri tem pohodil nič hudega slutečega otroka in mu razen težjih zunanjih poškodb še stri več reber in levo nogo.
Z Gorenjskega
Dekleta in žene, ki so pomagale pri žetvi
na Gorenjskem in na Koroškem, so se pretekli petek poslovile. Vsega skupaj je bilo 12 dekliških taborišč in povsod so dekleta priredila za slovo vaške večere. V petek so se zbrala v trgovski zbornici v Celovcu, kjer je župna mladinska voditeljica Herta Worounigova govorila o letošnjem delu ob žetvi. Dekletom in ženam se je zahvalil za prosvetno delo nadomestni župni vodja Thimel, ki je rekel, da so se letos pridružile nalogam na Koroškem še posebno važne naloge na Gorenjskem. Dekleta in žene so bile nato povabljene na izlet po Vrb-skem jezeru in na večerno predstavo v celovškem gledališču, ki so jo pripravili dunajski mladinski pevci. Pretežno so bile žene in dekleta iz bavarskih krajev.
Hudo nesrečo je doživel v Celovcu veletrgovec Anton Goršek iz Gradca, pripeljal se je po nekem klancu s kolesom, padel in obležal nezavesten z močnim pretresom možgan. podrobnosti o nesreči še niso znane. Veletrgovec leži še vedno nezavesten v celovškem zdravilišču »Mariahilf«. — 351etna Pavlina Napečnikova iz Mostca je s kolesom zavozila v traktor "jn prav tako obležala s pretresenimi možgani. Navdal je je bil v Celovcu povožen 481etni težki invalid Franc Gobec. Avto ga je podrl od-zad, ko je mož stopil iz neke trgovine. Siromak ima pretresene možgane. V št. Lovrencu v velikovškem okraju je pa padel 461etni Jože Kochl v svojem ml mu med kolesje, ki mu je zdrobilo levico. Tudi tega ponesrečenca so prepeljali v celovško bolnišnico.
Poroka. V Velikovcu sta se poročila Franc Prah in Rozina Koničeva, oba iz črne. Za priči sta b'Ja okrožni vodja Grum in krajevni skupinski vodja Pleiner. Okrožni vodja Grum je te dni obiskal Črno, kjer je dal članom krajevne skupine nekatera nova navodila.
Najmanjše koroško okrožje je šmohor-sko, ki pa zato slovi po svojih pri rodnih lepotah. V šmohorski okraj spada Ziljska dolina s svojimi prelepimi starinskimi običaji in s svojimi znamenitimi ljudskimi nošami. Dobrač kraljuje nad njo, številni hudourniki hite v dolino. V nedeljski številki je objavil celovški dnevnik daljši članek o tem okrožju in pravi, da bo Ziljska dolina postala še važno središče prometa, še zlasti letoviščarstva, ker ima sila ugodno podnebje in slikovite pokrajine ter je v zdravstvenem pogledu odličnejša kakor Da-vos. Okrožni vodja v šmohorju je zdaj Julijan Kollvvitz.
Gluhonemi športniki alpskih pokrajin bodo imeli letošnjo slovesnost v Celovcu. Prirejene bodo lahkcatletske tekme, dalje nogometna tekma dunajskih gluhonemih pro-
Naše gledališč?
DRAMA
Četrtek, 20. avgusta: zaprto Petek, 21. avgusta: zaprto Sobota, 22. avgusta: ob 17.30: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol
Nedelja, 23. avgusta: ob 14.: Konto X. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol Ponedeljek, 24. avgusta: zaprto
Gioacchino Fcrzano: »Poročno darilo«. Ljubezniva zgodba o mladem paru zaljubljencev. Dejanje se godi v italijanskem letoviščarskem mestecu. Igrajo: Lucijo — Simčičeva, Carla — Jan, Ersilijo — Na-blocka, Annibala — Plut, učitelja — Gale, oficijala — Brezigar, Castellija — Košič, župnika — Bratina, hišno — Rakarjeva. zdravnika — Peček, letoviščarko — J. Bol-tarjeva, Vaščana — Vertin, delavca — Raztresen. Režija: prof. šest. Predstava bo v soboto ob 17.30 po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdel.
Radio Ljubljana
ČETRTEK, 20. AVGUSTA 1942/XX.
7.30: Pesma m naptvi. 8.00: Napoved časi, poročila v italijanščini. 12.20. Operetna glasba. 1230: Poročila v slovenščini. 12.43: Na harmoniko igra Vlado Golob 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sili v slovenščini. 13.25: Leharjeva glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 1415: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec; sodeluje tenorist Andrej Jarc. Pesmi in romance. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Komorna glasba. 17.35: Pesmi in napevi. 19.30. Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Lirična prireditev družbe EI AR Frinina smrt. spisal E. M. Senea. uglasbil L. Rocca. Vrag v zvoniku besede in gias-ba A. Luaildija. V odmoru: Predavanje v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini.
ti kombiniranemu moštvu celovških klubov. Razen tega bodo tekme ▼ streljanju kegljanju in tudi kolesarjenju. Doslej se je priglasilo 8 društev gluhonemih s sto tekmovalci iz alpskih pokrajin. Nadaljnje prijave so prispele lz Berlina, Dort-munda in Breslave.
Nagrada za pogrešano turistko. Kakor smo poročali, je v Karavankah <y-g<nii.i 28-letna turistka Anny BGchlerjeva, ki je bila po poklicu trgovska pomočnica iz Ino-mosta in je prišla letovat na Baško jezero. Odpravila se je 29. julija zgodaj popoldne v planine ln Je gotovo po nesreči padla v prepad. Reševalcu, ki jo najde do konca septembra, plačajo svojci 500 mark nagrade.
Dva tečaja za občinske tajnike sta zadnji čas na Koroškem, in sicer v Celovcu in v Beljaku. Predavajo razni predavatelji o občinski upravi in o vseh javnih vprašanjih v zrcalu narodnosocialističnega svetovnega nazora. Sledili bodo še nadaljnji tečaji za upravne vajence ln službene po četnike v občinski upravi, da bo vse občinsko osebje strokovno zadostno Izšolano.
V občini Sv. Katarina se je v letošnjem letu rodilo 18 otrok, smrtnih primerov pa je bilo 6. število rojstev naraščat Poprava občinskih poti napreduje. Ceste so nanovo nasute, deloma so napravljene nove ograje, mostovi so postavljeni, kolikor se je pokazala potreba.
Iz Spodnje štajerske
O življenju v Rogaški Slatini in o zdravilnih vrelcih je objavil mariborski dnevnik v ponedeljek dalja članek. Greta Stiihlerjeva popisuje, kako je obiskala izvirke ln zaključuje: »Oddahnem se, ko stopim iz mračnega hladu spet v svetli, oi sonca obsijani zdraviliški park. Tiho je tod, skoraj nekoliko pretiho. Kajti v tako lepem parku, ki ga obrobljajo udobni hoteli in najmoderneje urejena kopališča, spada prav za prav veselo valovanje množice, ki posluša melodije zdraviliške godbe. Toda ta igra le malokateriim. Komur ni res nujno potrebno, tisti danes ne potuje; voda je zdravilna tudi v steklenicah. Nekoč pa bo spet valovila vesela in pestra množica po negovanih nasadih Rogaške Slatine, kjer bo iskala zdravja in oddiha.«
Vrsta nesreč se je primerila zadnje dni na Spodnjem štajerskem. Med huje ponesrečenimi so: 201etna Ivana Blažetova iz okolice Selnice ob Dravi sd je po nesreči zastrupila želodec. V Zgornjem Razvanju jc padel 141etni Bogomir Finžgar iz Pe-kerja pod visoko naložen voz in obležal z globoko rano na čelu in s hudimi poškodbami v trebuhu. V nekem celjskem podjetju se je delavec Jakob Keršič nevarno poškodoval po obrazu. Delavec Janez Pod-pac si je v celjski okolici pri padcu nalo-mil hrbtenico. V nekem celjskem podjetju je stroj polomil delavcu Martinu Hrovatu obe noge. Celjanka Marija Hnberškova se je pri kurjenju opekla po vsem obrazu. Pletilec Jože Jauh je palel pri št. Jurju ob južni železnici pod vlak in mu je počila lobanja. Kmet Anton Urbane iz okolice Mozirja je po pomoti pil ocetno kislino in so mu komaj rešili življenje. V Brežicah je padel Alojz Zelenko z motornega koleaa in se nevarno poškodoval na glavi. Kmet Alojz Gajšek iz Slivnice se je ponesrečil pri mlatilnem stroju, ki mu je na/tri glavo in mu pretresel možgane. Nadalje se je nevarno poškodoval na glavi delavec Jakob Zupan iz Zajčjega.
Iz mariborskega trgovskega življenja, Herman Wogerer, lastnik znane mariborske prekajevalnice in tovarne mesnih izdelkov, je objavil v nedeljski številki mariborskega dnevnika, da je vzel v najem trgovino z mesnimi izdelki v Tegetthoffovi ulici, last industrijca Jožefa Benka ie Murske Sobote.
O odpiranju In zapiranju trgovin na Sp. štajerskem je objavil šef civilne uprave, da velja od 1. avgusta dalje naslednji red: Trgovine za nadrobno prodajo morajo biti, iz-vzemši opoldanski odmor, odprte v splošnem cd 5. do 19. ure in to v poletnem času, od aprila do konca septembra. V krajih, ki imajo manj kakor 2000 prebivalcev, morajo biti trgovine odprte do 21. ure. Ob četrtkih popoldne se lahko trgovine zapro. Izvzeti pa so mesarji, prekajevalci ln prodajalci klobas, ki lahko zapro svoje prodajalne za cel dan ob ponedeljkih.
Bukov žir za jedilno olje. Letošnjo jesen se pričakuje obilna letina bukovega žira, ki je zelo uporaben za olje. Zato so že izdana navodila, kako je treba letos nabirati bukov žir. Naloga je poverjena mlečnim in maščobnim gospodarskim združenjem, katerim bodo na pomoč gozdarski uradi, šole, Hitlerjeva mladina ter okrožne in krajevne kmetske organizacije.
štajerski otroci na morju. V prvi polovici avgusta so bile odposlane tri skupine štajerskih otrok v obmorsko letovišče Salvore. Lastnica mladinskega doma je graška mestna občina. Vsega skupaj je bilo odposlanih 16o otrok, ki jih vodijo iz šole negovalke in jih nadzoruje mladinski zdravnik iz Gradca.
štorklje se poslavljajo. Po raznih močvirjih, ob rekah in potokih se zbirajo zadnje čase štorklje, ki se odpravljajo na jesenski polet proti jugu. Zaenkrat se na štajerskem in v Prekmurju še pridno krepijo z žabami in kobilicami. Letos so dobile štorklje precej mladega prirastka.
Iz Hrvatske
Križcvci so dobili novega škofa. V nedeljo je bilo v grško-katoliški stolnici v Križevcih slovesno ustoličenje novega apostolskega administratorja, ki je deseti škof križevske škofije. Svečani aM je opravil pomožni škof dr. Ivan Bučko iz Lvova ob asstenci zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stepdnca in njegovega generalnega vikarja, posvečenega škofa dr. Franje Salis-Sevisa.
Banjaluško gledališče je dobilo novega upravnika. Vodstvo banjaluškega gledališča je prevzel novi upravnik Milan Oriovič, ki je že lansko sezono deloval v glelališču Kpt igralec in režiser. V novi sezoni bodo clajali tudi Filipovičevo delo »Odkar je Banja Luka nastala«.
Konferenca o mednarodnem kablu zaključena. Konferenca o polaganju mednarodnega kabla skozi Hrvatsko je v Zagrebu trajala tri dni, nakar so se predstavniki nemške državne pošte in vojske vrnili v Nemčijo. Hrvatska komisija se je zavezala, da bo v kratkem pismeno podala svoje mišljenje na podlagi predlogov domačih strokovnjakov, nakar bo podpisana pogodba.
Vzpostavitev redne železniške vreze Sarajevo—Višegrad. Prejšnji teden je v Vi-
Novomeški trg poživljat
Novo mesto, 17. avgusta
V avgustu se je razgibal novomeški živilski trg, ki je dobro založen z zelenjavo ln sočivjem, med katerim še vedno prevladujejo stročji fižol in kumare. Vedno več je na trgu domačega krompirja, zelja, ohrovta in pese, primanjkuje pa že graha v stročju in solate. Polagoma prihaja na trg domača zelena paprika, paradižniki in kumarice za vlaganje, ki pa so letos znatno dražje. Kljub deževju je na trgu še malo gob, zato so vselej kmalu razprodane. Dobro je založen že trg z domačim sadjem, posebno s češpljami, jabolki in hruškami, zato se je znatno pocenilo tudi uvoženo sadje. Manj prineso na trg mlečnih izdelkov, jajc ln perutnine.
Ne uničujte gob,
ki jih ne poznate!
Jesenska gobja sezona se deloma že pričenja. Zaradi izrednih razmer pa obiskujejo letos ljubljanski gobarji poglavitno le gozdove ob Večni poti in deloma še na Golovcu. Seve je tak rajon temeljito preiskan in prebrskan, posebno še ob nedeljah ln praznikih.
Gobarji, ki poznajo le nekaj gobjih družin (žlahtni goban ali jur, lisičke in prstke ali medvedje tačke) ne pridejo na svoj račun zaradi prevelike konkurence, zato tožijo, da letos ni gob.
Ljubljana pa ima že tudi gobarje H. in celo L kategorije, take, ki poznajo kak tucat užitnih gob, in take, ki poznajo večino užitnih, neužitnih in strupenih gob. Prav vseh gob pa nihče ne pozna. Prvo omenjena skupina gobarjev, recimo ji HI. kategorija, povzroča pripadnikom H. in I. kategorije žalost in jezo, ker imajo taki gobarji grdo navado, da vsako gobo, ki je sami ne poznajo, brezsrčno pohodijo ali razbije jo; za njimi pa pridejo pravi poznavalci, ki upravičeno preklinjajo takšne barbare, ki so jim uničili okusne gobe. Brezsrčnega pustošenja ne uganja samo nepoučena mladina, temveč tudi odrasli.
Pestrobarvne gobe so pravi okras naših gozdov, najsi bodo že užitne, neužitne ali strupene. Splošno znana mušnica je sicer strupena, vendar pa tako prikupljive barve in oblike, da jo vidimo pogosto v meščanskih vrtovih modelirano.
Kakor je vse obsodbe vredna objestnost mladine in odraslih, ki trgajo pestro cvetje, potem ga pa pustijo razmetano veneti, ravno tako kaže pomanjkanje srčne omike vsakdo, ki v slepi uničevalni strasti pobiia ali mandra gobe v gozdu.
Uničevati stvarstvo v naravi, pa naj bo to Živalstvo ali rastlinstvo, ni junaštvo, temveč znak srčne pokvarjenosti. V človeku tiči nagon uničevanja, šele s pravilno vzgojo se slabi nagoni ozdravijo.
Dobro vzgojen človek čuti v srcu nekako sveto spoštljivost do vsega stvarstva v naravi, ker vsako stvarstvo ima svoj določeni namen v naravi, svojo vrednost in svojo pravico do obstanka. V tem logledu šola navadno stori svojo dolžnost pri vzgoji mladine. Naj stori isto tudi dom z dobrimi vzgledi!	A* B- st-
šegrad po daljšem presledku prispel prvi direktni potniški vlak iz Sarajeva. Zaradi porušenega železniškega mostu pri Mesičih so morali potniki doslej prestopati, tovorni in poštni promet pa je bil ves ta čas po železnici vobče ukinjen.
Jubilejna svečanost vukovarskega »Donava« preložena. Pred dnevi smo poročali o jubilejnih svečanostih, ki se pripravljajo za 75 letnico hrvatskega pevskega društva »Dunava« v Vukovaru. Zdaj javljajo listi, da je svečanost preložena za nedoločen čas.
Bitka pri Kalaču — kos hrv atske zgodovine. Pod tem naslovom poroča »Hrvatski narod« o velikem deležu, ki so ga hrvatske vojne edinice imele v borbi za Ka-lač. Posebno se je odlikovala 11. kolesarska stotnija hrvatskega polka, ki je pod poveljstvom mladega poročnika Borne Mur-koviča zajela cel sovražni divizijski štab s poveljnikom divizije, sovjetskim generalom in 60 mož. Vojni poročevalci so napravili film te borbe. Hrvatski vojaki so se v bojih v kolenu Dona navdušili za nemško taktiko, ki so jo hitro sprejeli za svojo. Nič jim ni bilo težko, z lahkoto so prenašali največje napore. Niti izgube jih niso mogle zaustaviti v hitrem in uspešnem napredovanju, niti niso mogle omajati njihove borbene volje. Bitka pri Kalaču, ena največjih bitk v zgodovini, zaključuje »Hrvatski narod«, prehaja zdaj v našo vojno zgodovino. Ta bi/tka je našim dobrovoljcem in vsemu hrvatskemu narodu v čast.
Preureditev Gubčevega doma v G<>rnjl StubicL Pred dnevi je veliki župan pri-gorski obiskal Gornjo Stubico ter se posebej zanimal za stanje Gubčevega doma, v katerem so nameščene razne kmečke gospodarske in kulturne ustanove. Kakor je znano, je bil Matija Gubec iz Stubice doma. Veliki župan je obljubil, da bo dom preurejen, tako da bo ustrezal časti imena, ki ga nosi.
Zagrebški trg Je založen. Na vseh javnih tržiščih v Zagrebu je bilo zadnje čase na ponudbo mnogo gob po zmernih cenah. Manj je bilo jajc, po katerih je veliko povpraševanje. Kruha je bilo dovolj, prav tako mesa, zlasti teletine in govedine. Mnogo je bilo klobas In salam, še zmerom pa primanjkuje mleka ln mlečnih izdelkov. Zadnje dni je bilo ▼ mestni tržnici samo nekaj ovčjega sira. — Krompir pa se je dobil pod maksimirano ceno. Veliko je bilo povpraševanje po paradižnikih in kumaricah za vlaganje. Mnogo je bilo zelenega ln rdečega zelja, zlasti pa špinače. Cene zelenjavi so zadnji teden padle za okrog 5 kun pri kilogramu. Zadovoljiva je ponudba breskev, hrušk in jabolk. Začel se je že tudi uvoz grozdja, dinj in lubenic ter malin.
Gradnja delavskih domov v vaseh. Vlada se ukvarja z načrtom, da bi dala pobudo za gradnjo delavskih domov v vaseh. Za vodilo so ji delavski domovi, kakršne je uredil Dopolavoro po italijanskih vaseh. Delavski domovi na deželi naj bi nudili vse, kar je delavstvu potrebno za njegov kulturni, gospodarski, sindikalni in zdravstveni prospeh. Domovi naj bi se gradili po vseh vaseh, v katerih so industrijska podjetja, prispevali pa naj bi tovarne, vlada, delavska strokovna organizacija in delavci sami.
Kaznovani mlinarji fe osiješke okolic«.
Okrajno glavarstvo v Osiijeku je kaznovalo mlinarje Štefana Buschbacherja, Franca Kopfa in Štefana Langerja lz Almaša vsakega na 5000 kun globe zaradi prepovedanega mletja.
ŠPORT
Izbirna tekma za Scarijonijev pokal na Iliriji
Zaupnik Conija pri Visokem kamisari-jatu Ljubljanske pokrajine javlja:
Prihodnjo soboto 22. avgusta bo ob 17. na kopališču Ilirije izbirna tekma ▼ plavanju za Scarionijev pokal Tekme se lahko udeleže vsi mladeniči, ki še niso prekoračili 16. leta svoje starosti. Udeležba pri preizkušnji ni vezana na članstvo v športnih društvih in zanjo ni treba športne izkaznice.
Tekma bo na daljavo 100 m v prostem slogu. Če bo potreba, se bodo izločitve vršile po pravilniku plavalne zveze. Vpisi za tekmo so brezplačni in se marajo tekmovalci javiti na kopališču Ilirije pol ure pred začetkom. Tekmovalci morajo predložiti le kako listino, iz katere so razvidni rojstni podatki in ki se mora predložiti razsodišču ob priliki vpisa.
Za prva tri najboljša mesta so določena darila.
Plavalne tekme pri GILL-u
Ljubljana, 19. avgusta. Davi ob 10.30 so bile v navzočnosti zveznega poveljnika zaključene izbirne plavalne tekme GILLa za XX. leto.
Na to prvo tekmovanje so se predstavila številni plavalci in so prejeli knjižico »sposobnih plavalcev«, ker so preplavali določeno progo v najniže določenem času.
Imena in točke za prve tri ocenjene v vsaki kategoriji, ki so razen knjižice prejeli tudi nagrado zveznega poveljništva so naslednje:
V kategoriji A (organizirani iz letnikov 1921 do 1927) na progi 50 m in najdaljšim časom 55 sekund: 1. Miklič Edvard 38.4, 2. Skraba Edo 50.6. 3. Kramer Rimaildo 51.6;
v kategoriji B (organizirane iz letnikov 1921 do 1927) na progi 50 m in najdaljšim časom 60 sekund: 1. Zupančič Vida 1:03.6, 2. Beznik Ljudmila 1:19.2, 3. Lutman Flora 1:31.6;
v kategoriji C (organizirani iz letnika 1928 in mlajši) na progi 50 m. z najmaljšim časom 70 sekund: 1. Sešek Srečko 1:01, 2. Bone Marjan 1:05.4. 3. Nevierov Fedor 1:07.5;
v kategoriji C (organizirane iz letnika 1928 in mlajši) na progi 50 m. z najdaljšim časom 70 sekund: 1. Vehovec Sonja 1:07.6, 2. Raguša Sonja 1:15.5, 3. Zaviršek Marija 1:23.
Evropski nogometni pokal
Kakor smo že nekje na kratko zapisali, razpravljajo v vodilnih nemških nogometnih krogih v teh dnevih živahno o zelo zanimivem vprašanju. Spomini na nekdanje tekmovanje za srednjeevropski pokal so dali pobudo in že pridobili mnogo pristašev za načrt velikega tekmovanja, ki bi se ga v omejenem številu udeležila najboljša nogometna moštva iz vseh evropskih držav. Pri tem naj bi sodelovale tele države odnosno enajstorice:
Nemčija s Schalke 04 in Vienno, Italija z Romo in Torinom, Madžarska s Ferenc-varosom in Ujpestom, Španija z Valencijo, Švica z Grasshoppersom, Hrvatska z Graa-janskim, Rumunija z Rapidom iz Bukarešte, Slovaška z Bratislavo, Belgija z Beerschotom, Holandska z den Haagom, Švedska z Goteborgom, Danska z Bold-klubben 93, Francija z Racing Parisom, Portugalska s Portom in Bolgarija s Slavijo iz Sofije.
Iniciatorji tega predloga so šli tako daleč, da so tudi že izžrebali nasprotnike za prvo kolo, v katerem naj bi se prvič sestalo omenjenih 10 parov po posebnem ključu, tako da bi Nemci trčili na Italijane, Madžari na Špance in Švicarje, Hrvati na Rumune, Slovaki na Belgijce, Ho-landci na Švede, Danci na Francoze in Portugalci na Bolgare.
Načrt za tako tekmovanje je gotovo vreden vsega uvaževanja in bi prav posebno navdušil vse evropske nogometaše in sto-tisoče njihovih ljubiteljev, zato pa bi vprašanje terminov bržkone povzročilo nepremostljive težave. Med športniki vseh vrst so brez dvoma nogometaši najbolj zaposleni, saj imajo doma skoraj spored kakor v mirnih časih spričo dolge vrste raznih prvenstvenih in pokalnih nastopov, razen tega pa tudi izredno veliko število mednarodnih tekem. Če bi k vsem tem nalogam prišla zdaj še tekmovanja za evropski pokal, bi začelo čisto resno primanjkovati terminov. Ne glede na to pa je pobuda za organiziranje nogometnih tekem za evropski pokal tako pomembna, da jo bo treba ohraniti živo in v dogledni bodočnosti tudi oživotvoriti v interesu razmaha vsega evropskega nogometa.
Dodatki od nedelje
Na mariborskih nogometnih igriščih so imeli zadnja dva praznika pokalni turnir, na katerem sta poleg dveh domačih enaj-
La zona Industriale oootipata dane Truppe ItaHane nelfarco del Don Industrijsko področje, ki so ga zavzele čete italijanske Vojske v Rusiji v donskem loku
Dežni plašč
(nor, stare kvalitet«, močnejšo oGebo, it. 50, naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.	10948-6
Hladilno omaro
svetovne znamke, skoraj novo, zaradi nemožnosti prevoza prodam. Ogleda se Jo lahko pri tvrdkl Jugotehna, LJubljana. Gospo6vetska 1, dvorišče Flgovec.	10956-6
storic nastopili tudi dve moštvi iz Zgornje Štajersko, ali natančno iz Kapfenberga n Brucka. Prvi dan so gostje iz Kapfenberga zmagala nad domačimi poštarji s 6:2. medtem ko so mariborski železničarji zasluženo dobili igro proti partnerjem iz Brucka z 2:1. V nedeljo so bili poštarji bolj uspešni in so odločili drugo tekmo proti gostom iz Brucka 9 5:1 zase, zaključna igra med domačimi železničarji in dobro ekipo Kapfenberga pa je ostala z 2:2 neodločena.
Mariborski teniški igralci so minulo soboto in nedeljo v Gradcu opravili dva uspešna nastopa, ki se jima bosta štela tudi v prvenstveno oceno. Prvi dan gostovanja v štajerski prestolnici so igrah proti najboljšim močem iz kluba Blau-Weis» in zmagali s 5:0, v nedeljo pa so imeil i za nasprotnike predstavnike ASV tudi iz Gradca, ki so jih prav tako ugnala v razmerju 3:1. Med mariborskimi igralci so se spet izkazali znani predstavniki belega športa vz obdravskega mesta magister Albaneže, Ernst Blanke in Hitzei.
V	tekmah za okrožno nogometno prvenstvo Donau-Alpenlanda. ki so se po skoraj trimesečnem odmoru spet začele preteklo nedeljo, so bili doseženi tile prvi :zidi za nastopajočo sezono: Vienna—Ploridsdorfer AC 4:2, Rapid—Wacker 4:0 Austria—Ad-mira 6:1, Wiener Sportklub—Železničarji 2:2 m VViener AC-Sturm (Gradec) 5:1.
V	Celovcu so imeli konec minulega tedna veliko plavalno prireditev ki so jo ocenjevali deloma za državno prvenstvo po1 društvih, deloma pa za okrožno prvenstvo Koroške, Celovški klub KAC, v čigar vrstah je spet nastopili Anton Cerer iz Kamnika, je zasedel mnoga najboljša mesta in se je po društvih plasiral tik za zmagovitim moštvom Helilasa iz Magdeburga. Izmed podrobnih izidov na tem mitingu omenjamo tukaj v glavnem one, pri katerih je starta! tudii Cerer aili pa najboljši celovški plavalec in državni prvak Rauber V prsni štafeti na 4 X 200 m je bil doGežen najboljši čas 12:20.6, pri katerem je Cerer prispeval! največ, in sicer na svoji progi čas 2:54. V mešani štafeti na 100+200+100 m so prav taiko zmagali plavalci KACa s 5:20.4. Tukaj sta plavala Rauber na 100 m 1:02.6 Cerer pa na 200 m 2:53. Med posameznimi izidi za prvenstvo Koroške sta — z eno izjemo — pobrala vsa prva mesta Cerer im Rauber, in sicer takole: na 100 m prsno Cerer 1:15.6. na 200 m prsno Cerer 2:52, na 100 m hrbtno Schvvaighofer 1:25.7, na 100 m prosto Rauber 1:03.2, na 200 m prosto Rauber 2:26.9 in na 400 m prosto tudi Rauber s 5:21.2.
Dodatno k mednarodnemu tekmovanju za teniški pokal, ki ga je od zadnjega petka do nedelje visoko dobila Italija v nastopu proti Hrvatski moramo zaradi popolnosti navesti še naslednja dva podrobna rezultata, ka se nanašata na oba singla. odigrana tretji iin zadnji dan. kakor sledi: Rado—Šarič 6:1. 6:2, 6:0 in Romanoni— Mitdč 6:4, 4:6 9:11. 6:3. Ta poslednja in nabolj dramatična partija, s katero so se italijanski teniški »asi« poslovili od letošnjega tekmovanja za rimski pokal, je prinesla obenem največji uspeh milanskemu igralcu Romanooiju, ki se je ta dan v sijajni formi neoporečno uveljavil proti najboljšemu predstavniku Hrvatske ali celo proti evropskemu teniškemu igralcu št. 2 — ?a Madžarom Asbothom
V	Budimpešti so odigrali mednarodni teniški turnir najboljši Madžari in Švedi. Po treh dnevih so Madžari dvignili skupni izid
na 5:0 in jim torej končne zmage ne more vzeti nobena sila več.
Na kolesarski vožnji po Sloviaški, ka je v petih etapah vodila vsega okrog 900 km daleč, je zmagal neki Miillner v 34 urah in nekaj nad 40 minutah s prav neznatnim naskokom pred ostalimi dirkači. Udeležba in potek dirke sta bila dovolj zadovoljiva saj vojna ni prizanesla niti še tako vztrajnim kjer koli po Evropi.
BRZOJAVKI
Tašča gospoda Smole je umrla. Gospa Smolova je brzojavila možu;
—	Mama umrla. Aii naj jo pokopljemo ali sežgemo?
Gospod Smola je odgovoril:
—	Oboje.
*
VOL
Neki slikar, tako piše Vasari, je raz. stavil kmečko sliko, na kateri je bil v«'Jik vol dosti bolje naslikan kakor vse drugo. Nekdo je vprašal Michelangela, zakaj je v volu več življenja kakor povsod drugod na sliki.
—	Ker zna vsak slikar samega sebe najbolje naslikati, je odvrnil Michelangelo.
Vt
%.»—urnim Beseda L 0.60. taksa 0.6C za dajanje naslova ali šifro L 3.—.
Postrežnico
iščem za nekoliko ur dnevno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«.
10977-1
Gozdnih delavcev
več, za izsek lesa v mestu potrebujem. Informacije Fr. Kham, Kongresni trg 8.
10976-1
Perico
pa pranje perila na domu iščemo. — Gostilna Lovšin. Gradišče št. 13.
10972-1
Služkinjo
pošteno in vestno, samostojno v kuhanju, sprejme maločlanska rodbina. Naslov v vseh posl. Jutra.	10973-1
Gospodinjska
pomočnica
samostojna kuharica, dobi dobro plačano mesto pri družini dveh oseb. — Oglasiti se Je od 8. do 11. ure Kongresni trg 14. II. nadstr. "	10965-1
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za datanie naslova al) zb šifro L 3.—.
Gospodinjska
pomočnica
vc-šča kuhe tn ostalih hišnih del, išče službe v boljši družini. Gričar, Ulica 3. maja 11.
10975-2
¥afs3sci (-ke)
ieseda L 0.60. taSsa 0.60 a dalanle naslova ali zo šifro L 3.—.
Vajenca
sprejmemo takoj. Mehanična delavnica šu-šteršič, Tyrševa 13 <F1-govec, levo dvorišče).
10962-44
Krojaško vajenko
sprejme modni salon Lombar, Celovška c. 43.
10967-44
INSERIRAJ V r^JUTRU"!
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Klavirsko
harmonika
•d klavir poučuje	po
hitri in jeuešnj meto-ii. — Pride tudi na dom Naslov v v?eh' ooslovalnicah Jutrs
Slovenska
mitologija
me zanima; iščem druga istega zanimanja. — Prosim dopise na ogl. odd. Jutra pod »Slovenska«.	10945-4
•eseda L 0.60. taksa 0.60 .'.a dalarle naslova ali zf šifro L 3.—.
Otročji voziček
globok, skoraj nov, naprodaj. Zalokarjeva 13. Jakovac.	10978-6
Zimo za modroce
TMb kvalitet, kupit« najugodneje pri »2lma«, Ja-ger MIlan. Prvi ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina 8v. Petra cesta 17, tel. 20-42, predilnica Pužlne, telet. 20-43.	J-102-6
Parket«
hrastove ln bukove dobavlja to. K. PUH, LJubljana, Gradaška ulica 22 telefon 25-13
114-6
Ugodna prilika!
Proda se lahek voz na peresih (zapravljlvček), z dvojnimi sedeži ln za par konj, kompletna moderna oprema (engllš-šlre), Tse dobro ohranje no. Ogled: Koblarjeva 7.
10947-6
Prodam
dobro ohranjen 5-amper-ski števec. Ponudbe pod »števec« na ogl. odd. Jutra.	10955-6
Moške škornje lakaste, št. 41. že rabljene, prodam. Naslov v
vseh posl. Jutra.
10964-6
Kupim
Beseds L 0.60. taksa 0.60. zb dalanje naslova ali za šifro L 3.—.___
Omare, različno
pohištvo
šivalni stroj ln gramofon kupimo. »Merkur«, Miklošičeva 20.
10961-7
Zelenke
steklenice od grenčlce kupim. Lekarna Bahovec, Kongresni trg 12.
10902-7
Pohištvo
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Spalnica
(mogoča uporaba samske sobe) lz trdega lesa, naprodaj za Lir 3800. Šu-šteršič. mehanična delav niča, Tvrševa 13 (Pigovec levo dvorišče).
10960-12
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Krznen jopič
za srednjo postavo, dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	10660-13
Lokali
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Skladišče
prostorno ln suho iščem. Ponudbe pod »Suho« na ogl. odd. Jutra.
10901-19
Lokal
z Južnim sadjem ln zelenjavo, dobro upeljan, na prometni točki, se odda kavcije zmožni osebi. Naslov v vseh posl. Jutra.	10966-19
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
2000 Lir
plačam onemu, ki ml odstopi 3 sobno stanovanje s kopalnico, v centru mesta, proti ev. zamenjavi garconiere s kopalnico in predsobo, v centru. Ponudbe pod »Prilika« na ogl. odd. Jutra 10951-21a
Sobo odda
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za _šifro 1» 3.—. _
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom. kopalnico ln telefonom oddam boljši solidni osebi. Naslov v vseh posl. Jutra.
10953-23
Sončno sobo
lepo, veliko, s posebnim vhodom, v centru, oddam dvema osebama. — Naslov ▼ vseh posl. Jutra
10954-23
Sobe išče
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3—.
Eno ali dve
opremljeni sobi
z uporabo kuhinje, se-partranl, v centru mesta, Iščem. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.
10974-23a
Opremljeno sobo
Išče zakonski par z majhnim otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačilo«.
10950-23a
Širite
nJUTRO"
rmm nmn
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Dve kozi
dobri mlekaricl m ne manj kot 2 litra mleka dnevno, kupim. Po možnosti »Sanske« pasme. — Naslov v vseh posl. Jutra.	10953-27
Kozo mlekarico
prodam. Podllmbarskega Ul. 43.	10968-27
Piščanci
za pečenje naprodaj. — Nunska 3.	10969-27
Izgubljeno
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Ubog deček
Je izgubil skoro nov levi čevelj od Ježice — Teševa c. — do ulice Sv. Marka. Ker so mu to edini čevlji, prosi njegov oče poštenega najditelja, da čevelj vrne na naslov Arnež, Ulica sv. Marka št. 19.	10957-28
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Pisalni stroj
nemški, »Continental«, »Torpedo« ln »Ideal«, proda »Torpedo«, Miklošičeva 18.
10963-29
Obrt
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Za tvrdko
Anton Kovačič, splošno pečarstvo, se sprejemajo vsa n a r o -6 11 a v restavraciji »Se-stlca« pri blagaj ničarkl Prosim stranke, da se poslužujejo tega naslova.	122-30
Za tvrdko
Franc Heuffel
splošno pečarstvo, se sprejemajo vsa naročila v restavraciji Pigovec pri blagaj ničarkl. — Prosim stranke, da se poslužujejo tega naslova.
10959-30
Pridelki
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Seno
za krave ln konje kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.	10949-33
Zopet je zavarovanec
ISTITUTA NAZIONALE DELLE ASSICCRAZIONI — Narodnega zavarovalnega zavoda — zadel milijonski dobitek z življenjskim zavarovanjem na podlagi ljudske police v zvezi z devetletnim zakladnim bonom.
Tokrat se je sreča nasmehnila nekemu uradniku iz Milana, ki je zavarovan s tovrstno ljudsko življenjsko polico, z žrebanjem enega od zakladnih bonov 1949 — Serija B (po L. 500.—).
To jp tretji primer, da je zavarovanec našega zavoda s tako polico v zvezi z zakladnimi boni postal milijonar, čeprav je izdal do žrebanja za to svoje zavarovanje le nekaj več kot L. 100.—, ln Se to v obrokih.
Razen teh treh milijonskih dobitkov je še mnogo naših zavarovancev na podlagi tega originalnega zavarovanja zadelo več manjših dobitkov.
Upoštevajoč te izredne koristi svojih zavarovancev si je naš zavod spet preskrbel primerno število devetletnih zakladnih bonov 1951 in jih nudi svojim zavarovancem v zvezi z Življenjskim zavarovanjem v obliki ljudske police na obročno plačevanje. Na ta način je vsakemu državljanu dana možnost, da se okoristi s tem važnim državnim vrednostnim papirjem.
Pojasnila daje ISTCTUTO NAZIO NALE DELLE ASSICURAZIONI — NARODNI ZAVAROVALNI ZAVOD — Roma. Glavno zastopstvo za Ljubljansko pokrajino: Ljubljana, Ulica 3. Maja št. 11-L
Al bar, al ristorante, alla stazione, dovunque si possono acquistare bi-glietti della Lotteria di Merano. Ascolta 11 consiglio dell'amica invisi-bile che ti č vicina: la Fortuna. Acqulsta qualche biglietto. 12 lir possono farti felice e contento per tutta la vita.
V kavarni, restavraciji, na postaji, povsod lahko kupiš srečke Loterije di Merano. Poslušaj nasvet nevidne prijateljice Sreče, ki ti je blizu. Kupi kako srečko. 12.- lir te lahko napravi srečnega ln zadovoljnega za vse življenje.
BEGALA M I L I O N I
a chl acqulsta un uglietto per L 12.-
O A B U J E MILIJONE
snema, ki sl nabori srečko za L 12.-
I
(NSERIRAJTE V „JUTRU"!
H. de Vere Stacpoole:
BISEROV
Roman
Natlačil si ie Dioo in io orižeal: oba sta nekai časa molče kadila. Solnce je zahajalo, in izza širnega koravdnega obroča se je dvigalo neugnano bučanje odboja, nedoločno kakor sanje in za Floydovo uho ne več tako močno, kot se mu je zdelo na prvi mah, ko je stopil na suho. Vedel je, da ga kmalu ne bo več slišal ali vsaj ne jemal na znanje: bilo je eden izmed življenjskih pogojev na otoku, del posebnosti tega čudnega kraja, kier je vladal popolni mir, večno obdan od šuma morskih valov.
»Čujte,« je rekel Van Houten, ko sta nekaj minut molčala, »kaj menite zastran tistega denarja, ki ga imate v čolnu?«
»Se pravi, ladijskega denarja in ladijskih papirjev?«
»Da.«
»Res, še vedno so v čolnu!« je rekel Floyd in vstal.
Šel je k čolnu ter vzel pločevinasto škatlo. Prinesel io je k ogniu. znova sedel v pesek, odprl škatlo in vzel iz nje vrečico sovereignov.
Odvezal jo je in stresel vsebino na pesek. Bilo je dve sto sovereignov, in mesec, ki je bil vzšel izza čeri na vzhodu, se je bledo iskril na tem
in je na komolcu sloneč molče gledal Floyda, ko je z roko presipal zlatnike. Tudi Izabela je bila pristopila.
»Nu,« je Van Houten pretrgal molk. »kar čeden kupček jih je. Kaj mislite storiti z njimi?«
»Coxonovi so bili,« je Floyd odvrnil, »in zdaj, ko je ta mrtev, so last njegovega najbližjega sorodnika. Žene ali rodbine ni imel. kakor mi je rekel, a sorodniki se bodo gotovo oglasili.«
»Vprašanje je, kako jih boste našli,« je rekel Van Houten, »in kakšna bo njihova hvaležnost, ko jih izsledite in jim prisežete, da si niste prisvojili niti beliča. Kakor pravite, ie bil tisti, ki je zažgal jadrnico, Coxonov svak; nu, po moiih mislih ste pretrpeli zaradi njegovih sorodnikov že dovolj hudega, da zaslužite nekaj odškodnine. Ko bi bil na vašem mestu, bi vrgel te papirje v ogeni. denar pa obdržal. A to je vaša stvar, ne moja.«
Floyd je zložil papirje in denar nazai v škatlo.
»Za zdaj ga spravim v šotor,« ie dejal; »za premišljevanje o tej reči bo še dovoli časa, in nič kaj verjetno ni, da bi se kmalu ponudila možnost, razpolagati z njim.«
Van Houten se ie zasmejal.
»Ravnajte, kakor se vam zdi bolje; želim vam samo, da bi ta trenutek kmalu prišel. Za svoio osebo sem naveličan brezdelnega življenja. In zdai grem spat. Spim v šotoru, kier ie prostora tudi za vas. Izabela si ie napravila gnezdo v gozdiču.«
Čez pol ure ie veliki mesec, ki ie visel nad otokom. obseval le še žerjavico ognia. oohoieni pesek in šotor. Človeška bitia. ki iih ie bila usoda zanesla na ta samotni košček sveta, so 'sila izginila
kupčku zlata. Van Houten se ie bil pomaknil bliže________
Urejuje D*/oriD Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d.
in utonila v spaniu, takisto, kakor liudie izgineio s površja zemlje, kadar se iih dotakne smrt.
III.
Skrivnost lagune
Fioyd se je zbudil ob zori.
Galebi so kričali in se sukali v solnčni bleščavi, frfotali kakor snežinke pod siniim nebom onkraj vrzeli v klečevju in lovili ribe ob koncih skalnih pomolov.
Floyd ie stopil iz šotora, pogledal okrog sebe, se pretegnil in stekel preko skalovja do vnanie peščine, kier so se razbiiali valovi: večni, mirni, enolični valovi Pacifika, ki so polnili ozračje z zvoki, z ozonom in življenjem.
Mladi človek se ie slekel in planil v odboj. Ko se ie okopal in se na solncu posušil, ie šel nazaj k šotoru, kjer ie pravkar Van Houten kuril, Izabela pa pripravljala zajtrk. Ves poživlien ie bil, ves razigran; svetloba, iutrnii hlad. morska sapa in vreščanie galebov, vse to ga ie ohrabrilo in spravljalo v dobro voljo. Tudi Van Houten, ki je bil starejši in mani vzkipliiv od niega, se je vedel živahneie kot po navadi.
»Takoi odrinemo s čolnom,« je rekel, ko ie bil zaitrk končan, »in pogledamo po laguni. Vsekako moramo zmeriti globino vode, za slučai, če bi prišla kakšna ladia in bi v notraniosti iskala kraia, da se zasidra. Ta otok ni zaznamovan na zemljevidih angleške admiralitete. V šotoru imam zemljevide s .Tonge'. ki kažeio tri sto milj iužno od točke, kier nas ie zalotil vihar, samo prosto vodo;
nas pa ni neslo več ko sto petdeset milj daleč, preden nas je vrglo na te čeri.«
Krenili so k čolnu; čez nekaj minut so že pluli po laguni, Izabela v prednjem koncu, Floyd pri veslih, Van Houten zadaj.
»Dovolj vetra je za jadro,« je rekel Van Houten, ko so preveslali kakih sto metrov; »postavite jambor, da bomo laže nadaljevali pot. Rad bi natanko pregledal dno lagune, in v to si bo treba vzeti časa.«
Floyd je potegnil vesla v čoln ter z Izabelino pomočjo namestil jambor. Potem so razvili jadra, in lahna sapa je odnesla čoln proti zahodni obali lagune.
Globina vode ni bila povsod enaka: blizu vrzeli v klečevju so namerili petdeset metrov, a to število se je naglo skrčilo na petnajst in končno na deset. Vsa zahodna polovica lagune ie bila komaj pet metrov globoka, ponekod pa še manj. Na nekaterih krajih tega plitkega pasu so se koravdna tla nagloma dvigala in segala skoraj do površine. Zato je bilo treba sneti jambor in znova prijeti za vesla, med tem ko se ie Izabela spredaj sklanjala nad vodo ter opravljala posel ladjevodca.
Voda je bila tako čista, da se je senca čolna razločno risala na peščenih mestih dna; če si gledal dol, ti je udarjala v oči zavzetna lepota. Barva ima v tropskih vodah čarobno moč; školjkam, ribam, koravdam, vsemu ie lastna; vse reči in vsa bitja žarijo v živih odtenkih. Človek bi rekel, da leže spodaj na dnu ostanki sveta, ki je lepši od vsega, kar poznamo. Zdi se mu, da gleda ruševine raja.	_
kot tiskamarja: Fran Jeran. — Za inser&tni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vai ? Ljubljani.