Leto X., št. 48 („jiiTRo^xxL,9t.s76a) LJubljana, ponedeljek 25. novembra 1940 Cena 2 B"- opiaviujivu ^juouaJia., Kiiaflleva i — reJefor 4t 3122 3123. 3124. 8125 3126. Enseratni Hideielt: Ljubljana, Selen-Ourpova ul. - Tel 34 PV ln 24P2 Podružnica Maribor Gralskj trg > feiefor 2455 Podružnica ieiie K.<>cenova ulica 't — reiefon 9t 190. Podn;žni;-a Jesenice; Pri Kolodvore 9t 100. Podni?.ni<-s *.'ovc mesto: Ljubljanska jesta 3t 42 Prvlmžnira Prbovlle: v hiši rečitlo zavzeti še nekaj krajev strateške važnosti. Z druge strani prihajajo vesti da Italijani uspešno utrjujejo mesto Podgiadet ki leži na drugi stran- Ohridskega jezera poleg ju gos i o venske meje Z našega ozemlja so »noči opazt/vali veliko število avtomobi lov, ki so voz.h na fronto italijanske čete in orožje Italijan' neprestano utrjujejo Podgradec k- je postai glavno .upoTišče za oskrbovanje ital-lanskih čet na tej fronti. 2' na:ega ozem'ja se vidijo tudi strojniška gnezda protiletalske baterij in težke strojnice, ki varujejo mestr pred bombar diranjem Po vesteh z albanske strani se morejo pričakovati med Po-dfadcem in Korico novi boji Na albanski strani trdijo. da so Italijani podvzeh vse potrebne ukrepe za protiotenzivo. V dolin Korice je prišlo do strašnega ropn škega dvoboja. Italijanske čete so utrdile svoie postojanke na planinah Kamiji. Obar Vn Oreji Kakor se je zvedelo prihajajo v prista nišče Valone vsak dan velik- Tansport' ita lijanskega vojaštva in vojn-h potrebščin Izkrcujejo tudi nove daljnostrelne topove najmodernejšega tipa Grške čete se utrjuiejo 'n pripravljajo za napad na Leskovik Tudi grška vojska se pripravlja za moreb'tno 'tal'jan«ko pro-tiofenzivo V zvezi s tem poročajo da se je zadnje dn' močno ojačile pošiljanje an glleške pomoči. ves Prodiranje v Albanijo se nadaljuje — Zasedba M©ska|s®lja pri Korici — Napadi albanskih ystašev na italijanske oMelke Atene. 24. nov. AA. (At. ag.) Službeno poročno št. 23 vrhovnega poveljstva grških sil, izdano 23. novembra zvečer se glasi: Naše čete napredujejo na vsej fronti. V naše roke pada vedno večji plen. Nocoj letalstvo ni bilo aktivno zaradi slabega vremena. V notranjosti države je sovražno letalstvo bombardiralo nekaj mest, toda pri tem ni bilo niti človeških žrtev niti t varne Shode. Sovražno bojno ladjevje je napatflo ofek Pamos in ga obstreljevalo, toda hre-r uspeha. I/>n:'°n, 24. nov. br. (Reuter.) Po poro-čii'h iz Aten greke čete po zavzetju Korice nezadržno napredujejo na vsej fronti. Vojni plen narašča od ure do ure. Letalstvo neprestano obstreljuje in bombardira um"kajoče se italijanske čete. Posebno hudo so g-ška in angleška letala bombardira'a zMrrnje italijanskih čet v zaledju- Cesta ki vodi iz Korice proti Elbasanu, je postna skoro neprehodna, ker je zatrpana z vzili vseh vrst, ki jili zapuščajo Italijani n- - — '"m be-m. Upor albanskega prebivalstva otežkoča ur. Itrfi onov. 500 Albancev je zaplenilo It"15 >-om 15 tankov. Pri Argirccastru je oddelek albanskih vstašev napadel umikajoč; se oddelek italijanskih vojakov. 4 oficir i in 35 vojekov je bilo v tem spopadu ubitih, 60 pa ranjenih. Pri Ldješu se je uprl od elek albanskih vojakov. Dva oficirja in 17 Italijanov so ubili. 30 pa ranili, nakar so ste umaknili v hribe in se pridružili ostaMm albanskim vstašem, ki neprestano napadajo italijanske oddelke. poročilo grško Atene, 24. nov. br. Atenska radijska postaja je nocoj objavila naslednje poročilo o položaju na fronti: Kakor javlja vrhovno poveljstvo, se napredovanje grških čet nadaljuje nezadržno na vsej fronti. Po teh vesteh so grške čete, ki so zavzele Korico, napredovale proti za-padu in so danes popoldne zavzele 16 km oddaljeno vas Moskcpolje. Prodiranje grških čet je tako naglo, da se Italijani ne morejo dovolj hitro umikati. Število ujetnikov neprestano narašča. Pri ujetih oficirjih so našli povelje vrhovnega poveljnika italijanskih čet generala Soduja. po katerem bi se morale italijanske čete zaustaviti na drugi z vso naglico zgrajeni obrambni črti. To pa se nI posrečilo, ker so grške čete, ki jih uspešno podpira grško in angleško letalstvo, na več krajih prebile tudi že drugo obrambno linijo. Italijanske čete so zaradi tega prisiljene, da se umikajo na tretjo in zadnjo italijansko obrambno linijo. Atene, 24. nov. p. Uradni komunike o položaju na fronti pravi, da se je ?rškim četam posrečilo zavzeti vse pogorje Mora-vo kakor tudi gori Ivan in Karit. V Epl-rsi so grške čete ponovno zavzele mesti Philiates. Grška letala so z velikim uspehom bombardirala sovražnika na umiku kljub odporu njegovega letalstva. Tžidi P-' 'gradeč že v grški cs sta Lond&n. 24 nov. br. Letalsko ministrstvo poreča da so angleška letala danes popoldne hudo bombardirala Elbasan. Po večernih poročilih iz Grčiie prodirajo grške čete na albanskih tleh dalie ter so danes pepo dne zavzele Podg adec. ki leži okrog 40 km severno od Korice ob Ohridskem iezeru. Prav tako so erške čete danes zavzele Moskooolie okrog 20 km zapadno od Korice in Eskonipol. ki Wi ob obali nasproti Krfa. 0 ga vrhovnega Atene. 24 nov r (UP) Po padcu Korice in prenrka vse severnovzhodne fronte prehaja grškoitalijanska vojna v novo fazo V višiih gršk:h vo^a3k:h krosih izjavljajo, da se je treba izr^bari prevelikemu optimizmu, ki je zaje1 grško prebivalstvo. Za-gotav-iajo da bo grško vrhovno poveljni-štvo postopalo v ofe"z''vnih operacijah z veliko opreznostjo, da se ne bi izpostavilo nevarnosti sovražnih protiudarcev. V sedanjem trenutku izrabljajo grške čete težko-če terena, ki so se mu že privadile, če pa bodo prodirale dalje proti severu, bo lahko teren izkoriščal sovražnik s svojimi motoriziranimi enotami Po vesteh z južne fronte so grške čete. ki prodirajo proti Argirocastru, obdržale svoje postojanke kljub močnim protinapadom italijanskih čet. Trdijo, da pošilja italijansko vrhovno poveljstvo v ta odsek z letali in tovornimi avtomobili ojačenja iz Valone in Drača, ki sta oddaljena okoli 100 km. Na severu so italijanske čete pretvorile vse postojanke v trdnjave. Razme-stile so topove in zgradile strojniška gnezda, na cestah pa ovire. Grki, ki se drže ob obali, nameravajo napasti italijanske čete nekje med Kala-masam in Santiquaranto. Napadi na grška mesta Atene, 24. nov. AA. (Reuter) Ministrstvo za javno varnost je izdali sledeče poročilo: Sovražno letalstvo je danes bombardiralo mesto Lixurion na otoku Kefaloni ter otok Krf Človeških žrtev ni bilo. niti tvarne škode. Neko sovražno letalo je metalo bombe na Tighani na otoku Samosu. Letalo je streljalo, vendar pa ni bilo človeških žrtev. Po 10 minutah je bil Tighani zopet bombardiran in je na mesto priletelo 17 granat iz štirih italijanskih kontrator-pedovk. ki so prišle iz svojih oporišč iz Lerosa. Človeških žrtev ni bilo. Bombardiranje italijanskih oporišč in luk Kairo, 24. nov. br (Reuter) Vrhovno poveljstvo angleških čet na Bližnjem vzhodu je objavilo posebno poročilo, v katerem objavlja da so angleška letala v sodelovanju z grškimi hudo bombardirala Italijanske oddelke, ki se umikajo izpred Korice preko Pod grad ca proti Elbasanu. Z grških oporišč so angleška letala bombardirala koncentracijo italijanskih čet za Argiroca-strom, nadalje ita'ijanske luke v Albaniji ter Bari in Taranto v Italiji. Grška uprava v Korici Atene, 24. nov br. V Korici je bila postavljena nova občinska uprava. V njej je poleg župana 11 Grkov , in 4 Albanci. Grške oblasti so izdale vse potrebne ukrepe, da se zagotovi zadosten in reden dovoz živil Ničesar več ne spominja v mestu na italijansko okupacijo. Vsi italijanski napisi so izginili Le tu pa tam je opaziti še kak ostanek italijanskih objav in razglasov Albansko prebivalstvo, ki je po prihodu Italijanov pobegnilo v hribe, se vrača na svoje domove. V Korici so našle grške Čete tudi celo kopico lepakov s proglasom, ki sq ga nameravali izdati Italijani po končani okupaciji Grčije na grški narod. italijanska poročila ,4 Grki ne morejo motiti italijanskih operacij in niso zajeli nikakCR vojnega plena — Letalske akcije v Afriki Nekje v Italiji, 24. nov. AA (Štefani) Službeno poročilo št 170 vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile: Na grški fronti je sovražnik zaman poskušal preprečiti manevre naših čet, ki se v redu nadaljujejo. Naše lovske formacije so nad vodami Pantelerije sestrelile eno angleško vodno letalo tipa »Blenheim«. V teku ofenzivne akcije nad Malto so naše lovske formacije, ki so se spoprijele s sovražnimi lovskimi formacijami, sestrelile 6 sovražnih letal. Naše letalske formacije so Izvršile zaporedne napade na letališče v Mikabi in Hal-reju ter zadele važne cilje. Vsa naša letala so se vrnila. V severni Afriki so sovražna letala metala bombe na Tobruk in Bardijo. Ni bilo niti žrtev niti tvarne škode. V vodah okrog otoka Samosa so naša letala bombardirala sovražne jadrnice. Naše letalske formacije so napadle in zadele neko sovražno edinico. Vse naše edinice so se vrnile nepoškodovane. V vzhodni Afriki je sovražnik napadel E1 Galo v Keniji, edelja molitev za mir Nagovor papeža Pij a XII. na vernike vsega sveta Rim, 24. nov. br. (SDA). Za katoliško cerkev je bila današnja nedelja dan molitve za žrtve vojne in za mir. Papež Pij XIL je imel v cerkvi sv. Petra slovesno mašo, kateri so prisostvovali člani diplomatskega zbora in več tisočglava množica. Med mašo je imel papež nagovor. Po opozorilu na svoja ponovna prizadevanja za obnovo miru je izjavil, da je s tem sledil klicu svojega srca, da bi zavladala med narodi zopet solidarnost in da bi se vrnil splošni mir, ki bi slonel na pravičnosti m ki bi zatrl mrž-njo ter obnovil že dolgo motene in konč- no porušene odnošaje med narodi. Novi red naj zagotovi vsem narodom mir m varnost ter pravično soudeležbo na splošnem blagostanju in na odločujoči sili. Pozval je katolike vsega sveta, naj molijo za one, ki so izgubili življenje ▼ vojni ter za vse begunce, brezdomce. ranjence in ujetnike. Vsem, ki se bore na bojiščih, naj da bog moč. da bi izvršili do skrajnih meja svojo dolžnost ter da bi dobili smisel za človečanstvo ter da bi drugemu ne storili nič takega, česar ne žele svoji lastni domovini. Vojna v Afriki Brez posebnih dogodkov — Deževna doba ae dopušča pred božičem večjih operacij Kairo, 24. nov. br. (Reuter) Vrhovno poveljstvo angleških čet na Bližnjem vzhodu objavlja naslednji komunike o položaju na bojiščih v Afriki: Sudan: Zaradi neprestanih napadov angleških izvidnic in obstreljevanja po angleškem topništvu je moral sovražnik izprazniti Meteno Italijanske patrole si samo ponoči upajo Mizu Metena leži na sudanski meji nasproti Galabata. ki je v angleški posesti. Italijanske trditve da :e Galabat v italijanski posesti, so neresnične Kenija: Nadmočni sovražni oddelki so poskušali napasti motoriziran oddelek angleških čet. Napad je biU z velikimi izgubami za sovražnika odbit Na ostallih frontah ni bilo nikakih izprememb. London. 24 nov. s. (Reuter) Admiralite-ta javlja v posebnem komunikeju, da so angleške vojne ladje s podporo letal v noči od 20. na 21. novembra bombardirale italijansko vojaško taborišče v Fortilli ▼ Libiji. Bombardiranje je trajalo eno uro. Povzročeni so bili 3 veJiki požari Italijanske baterije so odgovarjale z ognjem, vendar na angleški strani ni biflo niti žrtev, niti izgub. Kairo, 24. nov. AA. (Reuter). Angleško vrhovno poveljstvo v Kami po dosedaj dobljenih podatkih ne verjame da bi mogle italijanske čete tukaj začeti z ofenzivo pred božičem To potrjuje dejstvo, da bo sedaj nastopita doba velikega deževja in burja ter bo oskrbovanje sovražnih čet težavno in s tem v zvezi tudi poskus ofenzive. V teh krajfh so ae angleške čete na položajih utrdile. bil pa Je z z gubami odbit. Naše letalske formacije so sestrelile neko sovražno iz-vidniško letalo nad Kišimajo. Posadka j« ujeta. Sovražna letala so vrgla bombe bltra Bekamera, toda brez uspeha. Sovražno letalstvo je ponoči napadlo Tn-rin in Lignrijo ter metalo zažigal ne bombe in svetlobne rakete; ni bilo ne žrtev ne škode. Rim, 24. nov. AA. (DNB) Poučeni rimski krogi demantirajo najodločneje vesti, ld jih je razširila tuja propaganda, da so Grki v zadnjih vojaških operacijah zaplenili vojni material italijanske vojske in da so ponosni na to. Isti krogi poudarjajo, da v grške roke niso padli niti topovi niti strojnice, niti kak drug vojaški material, ker je ta material v rokah italijanskih operativnih čet Od vojnega materiala so padli v grške roke samo stebri za bodečo žico. ki so bili na izpostavljenih italijanskih položajih in o katerih je bilo v italijanskem uradnem poročilu povedana Napadi na Malto Malta, 24 nov. AA. (Reuter.) Danes je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi da so sovražna letala letela danes nad Malto in metala bombe Angleško protiletalsko topništvo je začelo takoj odgovarjati So- vražna letala so se v varstvu oblakov vrnila v svoja oporišča. Proti večeru so se nad Malto zopet pokazala italijanska letala in metala bombe Do sedaj še ni ugotovljeno, ali je imel sovražnik kaj izgub, kakor se to sedaj neuradno potrjuje. Angleško letalstvo v teh drveh napadih ni imelo nobenih izgub. Tuja letala nad Ohridom Ohrid, 24. nov. p. Davi okoii 8. se je nad Ohridom poj ari la v veliki višini skupina tujih letal neznane narodnosti. V Ohridu je bil takoj odrejen alarm, protiletalsko topništvo pa je pričelo streljati Cim so začeli streljati protiletalski topovi, so se letala izgubila, ko so prej odvrgla bombe v jezera Slovaška v trojnem paktu Včeraj je bil v Berlinu podpisan protokol o pristopu Slovaške — Značilen govor dr. Tuke Berlin. 24 nov br (SDA) Danes je bil v Berlinu podpisan protokol, s katerim je Slovaška pristopila k trojnemu paktu Nemčije. Italije in Japonske Svečani podpis se je izvršil po istem ceremonielu. kakor podpis protokola o pristopu Rumunije Slova ško je zastopal ministrska predsednik in zunanji mmister dr Tuka. Nemčijo zunanji minister R;bbentrop. Italiio ita'ijan<-ki ve leposlanik 'n Japonsko japonski veleposla nik Po podpisu je imel kovaški mmistr sk- predsednik dr Tuka kratek govor v ka terem je izrazi' svoje vesolje nad tem dogodkom. ki bo Slovaško še tesneje navezal na državi osi Med drugim ie tudi na glasil, da je imel slovaški narod že priliko z dejanji dokazati da si je osvojil načela trojnega pakta, ko se je pred letom dni z orožjem v rok' pridružil nemški voj ski. Tudi je slovašk' narod dokazal svojo odločnost da sodeluje pri uresničenju novega reda v Evropi s tem, da je p-v; začel organizirati svoje državno in družabno ži^jenje po načelih narodnega socializma Ponovno je izrazil zahvalo slovaškega na roda kancelarju Hitlerju ki je pripomogel, da je slovaški narod prišel do svojih pravic Popoldne je ime! dr. Tuka daljši razgovor z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Sedaj pride na vrsto Nanilžukuo Bern, 24. nov. AA. (Havas.) List »Temps« poroča, da se na skiajnem vzhodu opaža gibanje za pristopitev k trojnemu paktu. Pogajanja o tem bi bila v Tokiu in v drugih mestih. K trojnemu paktu bi pristopil Mandžukuo in tako tudi k zvezi med Nemčijo. Italije in Japonsko. Tudi Bolgarija bo sledila Rim, 24. nov. AA. (Štefani) List »Voce d Italia« ugotavlja, da razvoj trojnega pakta še ni končan. Lahko se smatra, da je Bolgarija že stopila v vrsto sil osi ne kot nevtralna, ampak kot nevojujoča se sila. Antonescu zapustil Berlin Berlin, 24. nov. br. (DNB) Vodja rumu ns k e države general Antonescu ie s svojim spremstvom danes popoldne zapustil Berlin. Na kolodvoru so se poslovili od njega zunanji minister Ribbentrop zastopniki stranke in vojske, osebje rumunskega poslaništva ter drugi odličmki. Navzoča sta bila tudi italijanski in japonska veleposlanik. Narod v Bolgari vojne s sosedi 1 Turška safiiba o položaju na Balkanu — Mir je odvisen predvsem od zadržanja Bolgarije Carigrad, 24. nov. p. Turška vlada še nadalje podvzema izredne ukrepe opreznosti na vsem svojem ozemiju. Mora se priznati, da je prebivalstvo mirno sprejelo proglasitev obsednega stanja. Na turških uradnih mestih izjavljajo, da Turčija ne bo iz-premenila svoje politike, razen v primeru, če bi bila prisiljena zaradi kakega tujega nastopa. Turčija želi, da bi živela še nadalje v prijateljstvu z vsemi državami kakor doslej. Samo od drugih držav je odvisno, ali bodo ti dobri odnosi ohranjeni Zadržanje Bolgarije in bolgarske javnosti se v turškem tisku obširno komentira. Turški listi so objavili davi uradni deman-ti bolgarske vlade o dozdevnem ultimatu Grčiji in pričetku mobilizacije List »Jeni Sabah«, ki običajno tolmači stremljenje turške vlade, pravi, da je bil bolgar. deman-ti sprejet kot točen, ker je težko verjeti, da bi bolgarska vlada v sedanjem trenutku poslala ultimat Grčiji, ker je v sobranju samem čula in so tudi dogodki med bolgarskim narodom pokazali, da bolgarski narod ne želi vojne. Na drugi strani Je Grčija odločena, da se bori do konca proti vsem za svojo neodvisnost in integralnost Jasno je, da obstoje v Bolgariji gotova stremljenja, ki žele odcepitev ozemlja od Grčije in ki so šla celo tako daleč, da postavljajo ohranitev odnosov z Jugo- slavijo pod pogoj izpolnitve revizijonistič-nih zahtev. Turški list »Tan« poudarja v svojem poročilu iz Beograda, da imajo jugo slovanski politični krogi le en odgovor na besede Dumanova v sobranju, ki se glasi: »Naj pride Dumanov po zahtevano področje, sprejet bo dostojno.« Isti list izraža tudi prepričanje, da v Bolgariji še ni padla odločitev o vojni in da je treba pričakovati na Balkanu ohranitev miru, kar ne želi samo bolgarski narod, temveč tudi osovinske sile, ki imajo na tem področju svoje interese. Papen zopet v Ankari Ankara, 24. nov. A A. (Štefani.) Nemški poslanik v- Papen je prispel v Ankaro dahneš popoldne. Carigrad, 24. nov. AA (Štefani) V zvezi s povratkom v. Papena v Turčijo se širijo najrazličnejše vesti. Toda vse predpostavke so neosnovane. Z velikim zanimanjem se pričakuje rezultat sestanka, ki ga bo imel v. Papen s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. Poroča se, da uvedba obsednega stanja v poedinih krajih Turčije predstavlja varnostni ukrep za morebitne dogodke, in se pripominja, da ti ukrepi nimajo nobenega izzivalnega značaja. Te dni bo prišel v Carigrad poveljnik, ki odgovarja za izvajanje obsednega stanja. Finančne skrbi Plačila za naročila v Ameriki presegajo že eno milijardo dolarjev — Potreben bo nov sporazum o načinu plačil N®w Yoi*, 24. nov. AA. (Reuter) Angleški veleposlanik v Zedinjenih državah lord Lothian je ob prihodu v New York predstavnikom tiska izjavil, da bo prihodnje leto težko. Glede Velike Britanije je rekel, da bo potrebovala raznovrstni vojni material, municijo in ladje. Odgovarjajoč na posamezna vprašanja je poslanik izjavil, da so zlato in valute, ld so bile Veliki Britaniji na razpolago, dejansko že izčrpane in da bodo to vpoštevall pri kalkulaciji za leto 1941. Dodal je, da postaja finančno vprašanje vedno pomembnejše. V nadaljni svoji fczjavl Je poslanik Izrazil svoje zadovoljstvo zaradi Izkazovanja pomoči Veliki Britaniji in je dodal, da zase misli da je nezadostna- Prihodnje leto, je poudaril, bo težko ln čim več bo Velika Britanija od Zedinjenih držav dobila, tem bolje bo. Velika Britanija nI od Zedinjenih držav zahtevala nobene finančne pomoči. Poleg tega Vettki Britaniji tudi ni treba prositi pomoči v vojaštvu. Ko so vprašali angleškega veleposlanika, ali namerava Anglija zahtevati izpremetm-bo ali uldnitev Johnsonovega zakona, ki zabranjuje vladi Zedinjenih držav dajanje po«ojB drtavem-dolžaicam, Je kmd Lothian odgovoril, da Angležem ni na tem, da bi to sugerirali. Angleški poslanik je dodal, da se bo v 6 mescih moralo vzeti v pretres vprašanje, kako bo Anglija v bodoče plačevala naročila v Ameriki. Meja finančnih sredstev Anglije je odvisna od mnogih či-njenic. Do sedaj smo vse plačali, je rekel, toda naša sredstva v zlatu in vrednostih se bližajo koncu. Poslanik nd hotel izjaviti, koliko znašajo skupni vojni izdatki Anglije v Zedinjenih državah. Na vprašanje, ali dosegajo ti izdatki milijardo dolarjev, je odgovoril, da so mnogo večji. Smrt japonskega državnika Toldo, 24. nov. o. Danes je umrl v svoji vili princ Timochi Saionii, poslednji zastopnik starega tipa japonskih državnikov in mikadov svetovalec. Dosegel je starost 92 let. Pravo je študiral v Franciji od 1. 1870 do 1880, ter je mnogo potoval po Ameriki in Evropi. L- 1882 je bil poslanik v Avstriji, 1. 1887 pa v Nemčiji Po povratku v domovino je dosegel najvišje časti. Bil je večkrat minister raznih reso-rov. večkrat pa nato tudi ministrski predsednik. Kam gre Bolgarija? Pod tem naslovom priobčuje beograjska »Politika« v včerajšnji številki uvodnik, v katerem razpravlja o revizionističnih izjavah nekaterih poslancev v bolgarskem sobranju ter o enakem pisanju enega dela bolgarskega tiska. »Politika« pravi v svojem uvodniku: Razprava v narodnem sobranju in govori nekaterih poslancev bolgarske vladne večine, ki se niso obotavljali odkrito izraziti maksimalnih revizionisti čnih zahtev Bolgarije na Balkanu, izzvali so globok odmev po vsej Jugoslaviji. Take izjave nekaterih maksimalističnih članov sobranja so bile razen tega spremljane z žolčnimi izlivi uilice ter bolgarskega tiska, kar se nikakor ne more spraviti v sklad z dolgoletno politiko prijateljstva med Beogradom in Sofijo, ki je rodila tako dragocene plodove v naših medsebojnih odnošajih. Ta politika prijateljstva bi morala prav v teh dneh, tako težkih za Evropo in Balkan, pokazati vso svx>jo iskrenost in odpornost proti vsem skušnjavam. Ravno sedaj gre h kraju 25. obletnica najbolj tragične dobe v zgodovin lsrbske-ga naroda :n najbolj mučne v srbsko-bol-garskih odno ajih. Mnogoštevilne kostnice junaških in piemenitih žrtev so še danes zgovorne priče bolestnih posledic dveh zaporednih bratomornih vojn, onega grešnega brezumja, čigar pobudniki so bili enkrat že iskreno obsojeni in izgnani od bolgarskega naroda samega. Na sto in sto tisoče in tisoče grobov obeležuje jasno in neovrž-no, kaj je srbskega in kaj bolgarskega na Ba kanu. Upali smo in še sedaj verujemo, da spadajo tragedije, ki so se odigrale v Sur-duiici, na Bregalnici in v Ohridu, v temno preteklost, ki se ne bo ponovila Bili smo prepričani, da sta medtem toliko prevladali bratska zavest in zavest o skupnih interesih, da ne bo več pnšio do prelivanja bratske krvi. Zato je naš narod s tolikim navdušenjem sprejel politiko zbližanja ter prijateljstva z Bolgarijo, ki je dobila viden izraz v obiskih biagopokojnega kralja Aleksandra v Sofiji ter kralja Borisa v Beogradu Navdušeni in topli sprejem, ki ga je doživel pokojni kralj Aleksander v Sofiji, je izzval glo-boko zadovoljstvo v vseh vrstah našega naroda. Sprejem jugoslovensk:h Sokolov v Sofiji, mnogoštevilni obiski naših delegacij v Bolgariji ter bolgarskih v Jugoslaviji so nadaljevali in poglobili delo za zbli-žanje naših dveh narodov. Kot krona teh obojestranskih prizadevanj najmodnjših in najuvidevnejših duhov naših d\c/! narodov je sledil zatem kot formalna potrditev pakt o večnem prijateljstvu od 24. januarja I. 1937, s katerim se je enkrat za vselej — tako so vsaj hoteli in verovali njegovi neutrudni poborniki — onemogočilo obnavljanje pojavov m zablod, ki so dc/vedle do tragičnega prelivanja bratske krvi v preteklosti. Ta pakt je pomenil potrditev ponosne ravnopravnosti B -garije na Balkanu m Jugoslavija si je .-no prizadevala, da podpre Bolgarijo v sj-razumnem odstranjevanju c.-nih določb mirovne pogodbe, ki bi se mogle pojmova ti kot omejevanje njene suverenosti. Po i.lka prijateljstva je našla novo potrdi o tudi še v drugem skupnem aktu jugo-s v. ensko-bolgarske po it:ke, v tako zvanem blejskem komunikeju od 11 julija I. 1939, ki so ga podpisali predsednik bo'garske Vade dr. Kjoseivanov m naš zunanji minister dr. Cincar Markovič na predvečer poslednjih tragičnih dogodkov v Evropi. V tem komunikeju je poudarjeno: 1. da je v interesu Bolgarije in Jugoslavije, če v duhu pakta o večnem prijateljstvu poglobita politiko sodelovanja, 2. da je v obojestranskem interesu, če se v najbližjem času uresniči čim večje gospodarsko zbližanje Bolgarije in Jugoslavije, 3. da politika neodvisnosti m nevtralnosti najbolje ustreza interesom Bolgarije in Jugoslavije kakor tudi miru na Balkanu, 4. da je potrebno, da bi obe vludi nadaljevali politiko dobrih in prijateljskih odnosov napram vsem svojim sosedom. Ves čas obstoja tega pakta je Jugoslavija ostala dosledna tej politiki, prepričana, da so prijateljski odnosi med obema državama podlaga za mir na Balkanu. V želji, da ohranimo med obema državama prijateljsko atmosfero, nismo sprva posvečali posebne pozornosti gotovim nepričakovanim pojavom v bolgarski javnosti, ki je začela pred nekoliko meseci ponovno poudarjati bolgarske revizionistične zahteve tudi napram naši državi. Smatrali smo, da so to posledice splošne desorientacije in vznemirjenosti na svetu ter izlivi neodgovornih posameznikov. Poslednje dni pa so se začeli ti pojavi množiti in nekateri bolgarski listi so odkrito poskušali denun-cirati našo državo pred Nemčijo m Ita-Eijo, s katerima vzdržuje prav tako dobre prijateljske odnose kakor Bolgarija. V nasprotju z duhom pakta o večnem prijateljstvu in z osnovnim pojmovanjem interesov balkanskih narodov je eden izmed bolgarskih listov celo odkrito pozival k razširjenju vojnega spopada na Balkanu, v nasprotju z vsemi dobro razumevanimi interesi tako bolgarskega kakor jugoslovenske-ga naroda ter tudi v nasprotju z jasno izraženo volijo sil osi, ki podvzemajo vse, da bi se sedanja vojna ne razširila izven dosedanjih svojih okvirov. Znana so nam naziranja bolgarskih odgovornih činiteljev o ureditvi teritorialnih odnosov med Bolgarijo in Jugoslavijo. Bila so izražena že pred podpisom pakta o prijateljstvu in o njih se je potem v dobi prijateljske politike razpravljalo na obnovi tega pakta. Toda to, kar se danes govori v Sofiji, ni niti najmanj v skladu z obljubami in zagotavljanji, ki so nam bila pred leti podana. Dočim smo bili doslej mnenja da so spo-radične demonstracije izraz želja neodgovornih elementov, kaže neljubi odmev, ki so ga imele te demonstracije tudi v govorih zastopnikov Vladne večine v narodnem sobranju, da je preokret v zadržanju Bolgarije zavzel obseg, h kateremu ne moremo več molčati Ta nepričakovan' tn neiz-zvani preobrat m povzročil samo zaskrbljenosti v naši javnosti, ki hoče še vedno verovati, da se bolestna zgodovina ne bo ponovila z novimi nepopravljivimi pogreška-mi, temveč tudi v vrstah resnih bolgarskih državnikov, ki so se poslednja leta zavzemali za to. da bi za vedno (odstranili zapreke v prijateljskih odnosih med obema o ra takima državama To dokazuje tudi značilni govor bivšega predsednika bolgarske vlade Mušanova ▼ narodnem sobranju, ki ima nemale zasluge za ustvaritev politike prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo in ki je bil sprejet z iskrenimi ovacijami o priliki obiska bolgarskega kralja Borisa v Beogradu mesca de- cembra L 1933. Skrbi g Mušanovm mo ■fcr-bi vseh iskrenih pob orni kov jugoslovensko- ga-bolgarskega prijateljstva, obenem pa tudi kažejo, da hujskaške demonstracije in neiskreno stališče enega dela bolgarskega tiska ne predstavljajo pravega glasu bolgarskega naroda, ki želi enako kakor jugoslo-venski, da bi večno prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo ne bilo moteno z nikakimi sebičnimi interesi raznih neodgovornih pustolovskih načrtov, ki to vedno prinašali nesrečo tako bolgarskemu narodu kakor miru na Balkanu. Uničevalna letalska vojna lis Noč od sobote na nedeljo je bila zopet v znaku hudih letalskih napadov London, 24. nov br. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja, da so angleška letala izvršila v pretekli noči obsežno akcijo. Vdrla so globoko v Nemčijo ter so bombardirala številna središča nemške oboroževalne industrije, letališča. zaJloge bencina in važna železniška križišča in prometne naprave. Glavni cilj angleških letalskih napadov v pretekli noči je bil zopet Berlin. Že ob 20 zvečer so veliki požari, k' so izbruhnili na berlinskih kolodvorih, pričali o uspešnosti angleškega napada. Angleški bombniki so zasuli z zažigalnimi in eksplozivn. bombami zlasti glavne berlinske kolodvore, predvsem potsdamsko, lehrtsko in anhalt-sko postajo. Drugi oddelki angleških bombnikov so bombardirali najvažnejša železniška križišča in industrijske centre, med drugim v Leipzigu. Dortmundu Kolnu in Rumborstu. Hudo so bile zopet bombardirane Kruppo-ve tvornice v Essenu, kjer je ogromen požar v središču glavnega arzenala pričal, da so bombe zadele glavne cilie. V Dortmundu je bilo zažgano največje skladišče bencina. Istočasno so angleški bombniki izvršili polet v Italijo teT so bombardirali zlasti Fiatove tvornice v Turinu. Že pred nastopom mraka so včeraj angleški bombniki napadli glavna nemška oporišča v severni in zapadni Franciji Posebno hud napad je bil izveden na torpe-dno oporišče v Lorientu Zadeta je billa nadalje elektrarna v Brestu in luške naprave v Boulogneu Ponoči so bili izvedeni napadi na vse kanalske luke. ki so v nemški posesti. Na Norveškem so angleške bombe zadele in razdejale od Nemcev zgrajeno radijsko postajo Berlin, 24. nov. br. (DNBJ Nemško vrhovno vojno pove'iništvo je objavilo danes nas^ed^ie poročilo: Nemška podmornica ie potopila 6 oboroženih sovražnih trgovskih ladij skuzno z 2°. 100 br reg. tonami. V noči od 22. na 23. novembra je nadaljevalo letalstvo svoje maščevalne polete proti Londonu z velikim uspehom ter je napadlo v močnih formacijah vnovič angleške tvornice orožja v Birminghamu. Voč sto letal je odvrglo tu v valovnih napadi nad 300.000 kg bomb. V žaru razsvet-ljevalnih bomb in požarov se je moglo jasno opazovati, da so bile porušene mnogoštevilne vojaško važne tvornice. Pri letalskem napadu, izvršenem v zgodnjih jutranjih urah 23 novembra na tvornice orožja v Granthamu je nastalo več požarov. Nadalje so bili izvršeni bombni napadi na Portland, Southampton in Ports-mouth ter druge važne cilje v južni Angliji. Miniranje angleških luk se ojačeno nadaljuje. V teku 23. novembra so metala letala v oboroženih izvidniških poletih bombe na London. Večina angleških letal, ki je v zadnji noči priletela nad Nemčijo, ni mogla zaradi močne protiletalske obrambe doseči svojega cilja in je odvrgla zato bombe na prosto ozemlje. V ne.ke>m manjšem kraju so zadele stanovanjske hiše ter ranile več civilistov. Italijanski letalski zbor je sestrelil v letalskem boju 6 angleških lovcev ter je izgubil dve lastni letali. Štiri nadaljnja angleška bojna letala so sestrelili nemški lovci, eno pa protiletalsko topništvo, tako da je izgubil nasprotnik včeraj skupno 11 letal. Sedem lastnih letal pogrešamo. Včeraj***?! 2taoa«fi London, 24. nov. A A. (Reuter). LetaVko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost sporočata' V prvih jutranjih urah v nedeljo so padale bombe na več krajih, ki so precej od- daljeni drug od drugega Glavni napad sovražnika je veijal nekemu mestu v srednji Angliji V tem napadu, ki je trajal več ur, je bilo zmetanih mnogo bomb z močnim eksplozivnim sredstvom Bombe so povzročile požare na stanovanjskih hišah, javnih in trgovskih zgradbah. Nekaj ljudi je biilo ubitih in ranjenih Skoda po drugih krajih je majhna, prav tako je bilo tudi malo žrtev. V teku današnjih napadov naše letail-stvo ni imelo izgub. Obstreljevanje preko Kanala Berlin, 24. nov. AA (DNB) Včeraj in danes dopoldne so dalekostrelne baterije suhozemne vojske in vojne mornarice učinkovito streljale na večje število vojaških ciljev na jugovzhodni angleški obali. Bombe na Marseille Ženeva. 24. nov. AA (DNB5 Iz Vichyja javljajo, da so snoči okoli 22.30 letela nad Marseilleom letala neznane narodnosti ter vrgla več bomb na notranje in zunanje dele mesta. Bil je dan znak za alarm, protiletalsko topništvo pa je začelo takoj streljati. Po prvem poročilu, ki ga je prefekt mesta poslal vladi v Vichy, je izbruhnilo 20 požarov. Po poročilu prefekta so letala krožila nad mestom več kakor eno uro. Po prvih informacijah iz vojaških krogov, je bilo vrženih na Marseille mnogo svetlobnih bomb Po drugih vesteh, ki jih objavljajo marseillski listi, je bilo na mestno četrt Prado vrženih več bomb in je bilo nekaj žrtev. V mestni četrti Saint Juste je bilo nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. V tukajšnjih merodajnih krogih se smatra, da so bila to angleška letala. Okoli 2. je marseillski prefekt sporočil, da je bilo na mesto vrženih okoli 10 bomb in da so bile ubite štiri osebe, več pa ranjenih. Ženeva, 24. nov. AA (DNB) Po vesteh iz Vichyja je padlo v teku pretekle noči na Marseille 20 bo?nb. To je uradno potrjeno. Dalje se porofcn, da so v Marseilleu našli letake v italijanskem jeziku, ki so jih očividno metali iz angleških letal. Ženeva, 24. nov. AA (DNB) Po vesteh iz Vichyja je bil v Marseilleu dan davi ob petih zopet znak za alarm. Pojavila pa se niso nobena letala. Tsaja letala ssad Švico Bera, 24. nov. AA. (Reuter) Nocojšnjo neč so nad Švico v okolici ženevskega jezera letela tuja letala v smeri proti jugovzhodu. švicarsko protiletalsko topništvo je zečelo streljati. Letala so 3e pozneje vračala čez gorovje Jura. BCin, 24. nov. AA. (DNB) Angleška letala so ponovno preletela švicarsko mejo in prekršila švicarsko nevtralnost, štab švicarske vojske je izdal v zvezi s tem poročilo, v katerem pravi, da so včeraj nad švicarskim ozemljem letela tuja letala in sicer nad jugozahodnim delom Švice. Letala so letela proti jugovzhodu, švicarsko poročilo pravi, da je švicarska protiletalska obramba začela streljati. Posamezna letala so nekaj časa krožila nad ženevskim jezerom in nad južnim delom Waliisa kjer so letala spustila svetlobne rakete Nato so se letaa vračala čez pogorje Jura. Bern, 24. nov. AA. (Štefani.) Nocoj ob 20 30 je bil v ženevi dan znak za alarm, ker so se pojavila letala. general o Angležih New York. 24. nov. AA. (Reuter) General Barthon Young, opazovalec ameriške vlade v Angliji, ki se je v soboto vrnil v Ameriko, je izjavil: Iz Anglije sem odpotoval z občutki največjega občudovanja do angleškega letalstva in vsega angleškega naroda. Morala prebivalstva je zares odlična V soboto zvečer fe nasrfcs! kov potres — Mnogo že prej poškodovanih hiš se fe popolnoma porušilo Bukarešta, 24. nov. p. Snoči okoli 19. je bil v Rumuniji zabeležen nov potres, ki je povzročil novo veliko škodo, zlasti v krajih, ki so trpeli že peri prejšnjem potresu. Mnogo hdš, ki so dobile že prej razpoke, se je v mnogih krajih popolnoma porušilo. Zlasti velika škoda je bila prizadeta v mestu Crajovi. V mestu Toscani ja bilo mnogo I Beograjski župan pri regentn Horthyin Budimpešta, 24. nov. AA. (MTI.) Madžarski regent Horthy je sprejel v avdien-ci predsednika beograjske mestne občine Jevrema Tomiča in mu izročil veliki križ madžarskega odlikovanja za zasluge. Razstava francoske umetnosti v Zagrebu Zagreb, 24 nov. o. V domu likovne umetnosti na trgu kralja Petra so dopoldne otvorili razstavo francoske likovne umetnosti z deli najboljših francoskih likovnih žrtev med jetniki v sodnih zaporih, ker se je poslopje zrušilo nanje. Jetnišnica se je popolnoma porušila in so izkopali doslej iz razvalin že 20 trupel. Tudi iz drugih krajev poročajo, da je bilo mnogo ljudi ubitih in ranjeno h. V Bukarešti so včeraj izkopali izpod razvalin hotela »Carlton« zopet več trupel. umetnikov, ki so zasebna last dr Erika Slo-moviča iz Beograda. Razstavljenih je 429 del Otvoritvi so prisostvovali mnogi zastopniki umetniških krogov v hrvatski metropoli, predstavniki kulturnih in prosvetnih društev ter hrvatske univerze. Navzoč je bil tudi francoski generalni konzul Queyrand, prišli pa so tudi mnogoštevilni ljubitelji likovne umetnosti. Ameriski konzulat v Vladi v os toku Mwskva, 24. nov. AA. (Reuter.) čeprav se uradno še nič ne poroča, se je izvedelo, da so v teku vse priprave za generalni konzulat Zedinjenih držav v Vladivostoku. To bi bil tretji konzulat v tem mestu, ker j sta tam že nemški in japonski. f Maribor čez nedeljo Maribor, 24. novembra Zborovanje mlinarjev In Žagarjev Pri zlatem konju so imeli člani Združenja mlinarjev in Žagarjev redno skupščino. Zborovanje ie vodil predsednik Karel Erlich. Združenje šteje 73 članov in 29 oomočnikov. Na dnevnem redu ie bilo tudi poročilo o prispevkih za melioracijski sklad in o enotnih mlinskih tarifah za Slovenijo. V pomočniški izpra-ševalni odbor so bili izvoljeni Erlich Ka-roL Goldschnig Karol. Lešnik Ferdinand in Vešnik Anton. G. Ivan Turin ie izrazil željo, da bi ostalo glede malih kmečkih mlinov vse pri starem Sprejet ie bil Dredloe. da se napravi zadevna vloea na bansko upravo. Predavanje v Ljudski univerzi Drevi ob 20. bo predaval v dvorani Ljudske univerze univerz, profesor dr France Mesesnel o srbskem srednjeveškem slikarstvu. Predavanje bodo ocias-njevale lepe skioptične slike. Jeleni nad Falo Lovsko društvo v Mariboru ooozaria člane v Dravski dolini da se je pojavila na Grizoldovem vrhu nad Falo ie1enia družina ter ugotavlja, da ie še vedno v ve-liavi obvezni dog>vor med lamošniimi zakupniki iz leta 1937. glede popolne zaščite ielenov. Smrt znanega mesar!a V Vojašniški ulic' ie umrl 661etni mesarski mojster Izidor Copetti, ki ie pro-daial konjsko meso Blaa sta noroča^a ge. J^že Doviak in Marino Krali. G. Krali ie pre-čital nova društvena pravila, ki jih ie občni zbor odobril. Pri voHtvah so b'li izvoljeni: za predsednika Marino Krali. za podpredsednika Grmek za ta:nika Koršič za blasainika Povh. za -am^stn Humar. za prvega gospodarja Fran Cer-kvenič za dru?e«a M?>+elič za arh:varia Branko Cerkv^nič. Odborniki: ClngTle. Butnar Doviak Franič Cipoi Gabri ian. Lavrenčič. Pintarieva. Polhova in KleS-nikova, namestniki pa: Trpin, Grča, Dovjak in Cerič. V nadzornem odbo.~u soc Curk. Roje in Lozej. Ustanovitev novega društva s-Kola«. ki hoče z našo ier>o pesmijo utrjevati n are dno zavest ob meji. so iskreno pozdravili g. Janko Pire za ZKD in za Sokola matico, prof. Struna za mariborsko sokolsko župo. g. Susič v imenu Sokola Maribor I. upokojeni šolski nadzornik. Ivan Tomažič za društvo sv. Cirila in Metoda in g. Lavrenčič za Jadransko stražo. Pazite na sleparja, ki se izdaja za profesorja Pretkan možak ie zasnoval svoievrsten trik. Naiprei ie neki profesor Kv;der. ki ga v Mariboru ni. telefonično najavil posameznim trgovcem in drugim uglednim osebam prihod inkasanta. ki pobira prispevke za Pedagoško centra, o v Mariboru. Zatem se ie res pojavil mlajši moliti, ki ie imel nabiralno polo imenovanega društva. Prvi. ki i o postal pozoren na tega možaka ie bil trgovec g. Gustinčič. Zadevo ie vzela v roke policija, ki je ugotovila, da ie bila nabiralna p la ponarejena. Pretkancu so za petami. Tragična smrt osemletnega dseka Osemletni delavčev sin Lado Jug ie bil na obisku pri sorodnikih v Frankopano-vi ulici. Ko se ie vračal domov z nogometno žogo v desnici, sta navalila nanj dva dečka in mu hotela iztraati žoog V tei borbi za žogo ie pade! Jua tako nesrečno na tla da si i e poškodoval lobanjo. Dečka so takoi prepeljali v mariborsko bolnico, kjer pa ie ubožec umrl za poškodbami. Oblastva poizvedujejo za dečkoma, ki sta siromačka napadla in ga vrgla na tla. Okoli 3Seo Nemcev iz Dcb^i^že je te dni v številnih transportih notova-lo čez Maribor v Nemčiio. Transporti 400 do 500 Nemcev iz Dcbrudže se vsak dan nadaljujejo in bodo najbrže ta teden zaključeni. čigavi sta kolesi? Pri Treh ribnikih so našli kolo znamke »Anker«. ki nima evidenčne številke. V Mlinski ulici so našli kolo z evid štev. 2—21878. Lastnika dobita svoji kolesi r^a policiji. Naši boksarji v Zagrebu rvati so v & m&& Rezultat dvoboja reprezentanc fe 14 z z točki za Slovence je pra&oksal Mitrovic Zagreb, 24. nov. V dvorani Delavske zbornice v Zagrebu je bil snoči boksarski dvoboj med Slovenijo in Hrvatsko. Prireditev se je končala s sigurno zmago Hrvatov, ki so v osirnh srečanjih izvojevali sedem zmag. Boksarji hrvatske reprezentance so od zadnjega nastopa proti Madžarom zelo napredovali, zlasti v tehničnem pogledu ter so se vsi predstavili v izvrstni tormi. Slovenski boksarji predstavljajo sijajen materiai. Vsi so izvrstno razviti fantje, katerim pa manjka tehnike. Kondicija pa je bila pri Slovencih mnogo boljša nego pri Hrvatih. Od gostov je bil najooijši Mitrovič, ki je eaini zmagal in to proti neru.lniranemu Gengu. Ugajala sta tudi Baloh, ki je imel za nasprotnika Hladnega; do blesure je bil dober tudi Majnik, ki je nastopil proti najboljšemu Hrvatu Dev-čiču. Borbi je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev, kar je giede na to, da prireditev ni bila mednarodna, lep obisk. Publika je zelo disciplinirana in slovenski boksarji so za v^ko lepo akcijo dobili zaslužen aplavz. Organizacija tekmovanja je bila dobra, na mestu so bili tudi sodniki. Borba je potekla brez incidentov, edino v tretjem krogu je bil Dlesiran Majnik, ki mu je Devčič presekal desno obrv. Grajati bi bilo edino to, da se prireditelji niso pobrigali za zdravniKa, ki naj bi nudil pomoč. Pred začetkom tekmovanja so stopili boksarji v krog in jih je v imenu hrvatske boksarske zveze pozdravil g. Begač, ki je Slovencem izročil lepo slovensko zastavico Zahvalil se mu je vodja Slovencev Heller, nakar je Begač predstavil boksarje občinstvu. V uvodni borbi sta nato nastopila Zupan z Jesenic in Raček (Her-kules). Zupan je bil boljši in je zasluženo zmagal po točkah. Sledila je glavna borba Rezultati so naslednji: Mušja kategorija: Jezdič (H) : Cerni (S). V prvem krogu je Cerni precej ostro napadal in z nekaj udarci resno ogražal svojega nasprotnika. V drugem krogu je bil Jezdič boljši in Cerni groggi. V tretjem kolu je Cerni omagal. Jezdič je dobil močan udarec nad desnim očesom, kljub temu pa je zmagaL Peresna teža: Maglica (H) : Meglič (S). Borba je bila intere.-:antna. Maglica je pokazal tehnično premoč zlasti v drugem krogu. V tretjem krogu je bil Meglič boljši, vendar naskoka ni mogel dohiteti. Po točkah je zmagal Maglica. Lahka kategorija: Hrbič (H) : Seneko-vič (S). Borba se je pričela zelo ostro in kazaa lje, da bo Hrbič slabo odrezal. V drugem kolu pa je Hrbič z močnim cro-chetom zrušil Senekoviča na tla. Ta je sicer vstal, a takoj ponudil nasprotniku desnico in se vdal, tako da je Hrbič zmagal s tehničnim knockoutom. \Vclter teža: Devčič (Hj : Majnik (S). Devčič je pokazal odlično tehniko in sijajen udarec. Popolnoma je obvladal svojega nasprotnika, ki se je v drugem kolu vdal. Srednja kategorija. V tej kategoriji sta nastopila dva para, ker Slovenci niso imeli borca za bantam kategorijo. Najprej je nastopil Krpic (H) proti Štruklju (S). Krpic je bil prvi dve koli v premoči, nato pa je odpovedal ter je prišel Štrukelj do veljave. Kljub temu pa ni mogel nadoknaditi Krpičeve prednosti v prejšnjih kolih. Krpic je zmagal po točkah. Kot drugi par sta nastopila Mitrovič (S) in Geng (H). Slovenec Mitrovič je bil mnogo boljši in tehnično bolj podkovan. Njegova prednost je bila vse tri kroge očividna in zmaga popolnoma zaslužena. To je bila edina zmaga Slovencev v tej borbi. Poltežka kategorija: Krleža (H) : Ipa-vec (S). Krleža je bil tehnično in taktično boliši in se mu Ipavec sploh ni mogel upirat!. Težka kategorija: Hladni (H ): Baloh (S). V prvem krogu enakovredna borba. V naslednjih pa je bil Hladni boljši in je zmagal po točkah. Tako se je dvoboj zaključil s 14 : 2 a Hrvatsko. Zemunska vremenska napoved: Postalo bo hladnejše, zvedrilo se bo na zapadu in v Primorju. V ostalih krajih bo pretežno oblačno z nekaj dežja po južnih krajih, ♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦•♦♦♦»»»•••••♦•♦•♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦o** Postani in ostani član Vodnikove družbe! •'■ ,j -vi.. < Usti tx naše igodovloc Od Emone do Uubliane Naša bela prestolnica po svojem porekla ni ustanovljeno, mesto, Id je nastalo kot središče stare slovenske župe Stara Ljubljana: Novi trg Izkopavanja v Gradišču in na Mir ju so dokazala, da je bila stara Emona spremenjena v pogorišče dvakrat. Pisana zgodovina pa nam poroča, da so Emono zažgali prvikrat sami njeni prebivalci L 238. po Kristovem rojstvu ter uničili vsa živila in se poskrili. Storili so to na ukaz Rima ter na ta način zadržali veliko nevarnost, ki je pretila »večnemu mestu« cd strani cesarja Maksimina. O tem dogodku priča več ali manj debela spodnja plast osmoienih in ožganih stavbnih in drugih sledov razdejanja, kakršne povzroča vsak požar. Vrhu tega pogorišča leži, zopet plast, ki dokazuje, da so se Emonci v svoj kraj vrnili in si ga obnovili. Vendar tej drugi Emoni ni bilo več usojenih dosti let. Kmalu so privršali nemirni časi tako zvanega preseljevanja narodov. In tedaj je zadel naše mesto nov udarec, ki so ga zopet povzročili ognjeni plameni. Sledovi tega mlajšega pogorišča ležijo komaj en meter globoko pod današnjim površjem. In ker se je tod potem razp?>la travnata ruša, je s tem pridobljen tudi dokaz, da gre tokrat za požar, ki je rimski del Emone uničil tako temeljito. da se vanj življenje ni več vrnilo vse do najnovejšega časa. Kdo je podtaknil ta požar in kdaj, to vprašanje je zaradi nedostajanja pisanih virov odprto našemu ugibanju. Več ko verjetno pa je, da požigalec niso bili kralj Atila ir;. -njegovi Huni, kakor se splošno domneva in piše skoraj v vseh knjigah naše zgodovine. Mišljenju sedanjega časa bi naj-bolj prijala možnost, da so Emono uničili naši slovenski predniki, ko eo se priselili semr.tj. Da pa to more biti tako, nam je razložil prav nedvoumno in jasno o. Stanko Skrabec s temile besedami: »Ako bi bili naši preddedi prišli v te kraje, ko je Emona, mesto neslovenskih prejšnjih prebivalcev, še etaloj, ohranilo L i se nam bilo v slovenščini staro ime Emona, spremenjeno kajpada, v obliko Jemin ali še verjetneje Min, primeri Ae-nona in Nin. Ker se nam ni ohranilo, sodim, kakor mislim po nekolički pravici, da je bila Emona že podrta, preden'so se naši predniki naselili v te kraje.« Slovencem kot zadnjim v vrsti prese-ljujočih se narodov emonsko ime torej ni več prišlo do ušes. Brez vsakršnega sledu pa le ni izginilo. Saj vemo, da ga je ob svojem begu pred Slovenci L 593—95 prinesel iz našega kraja zadnji škof stare emonske cerkve k morju v Istro .in si tam uredil v Novem gradu (Cittanova) drugo škofijo pod starim imenom »emonskim«. Tudi emonskih razvalin na planoti nad levim bregom Ljubljanice se je slovenski človek ogibaj in jim dal značilni imeni Gradišča, oziroma Mirja. Trdno na svojem mestu in z nezmanjšano vrednostjo pa je ostala velika zemljepisna lega kraja. ki pošilja vplive svojega prostora na večie daljave po slovenskih deželah in še daleč čez. Ta duh ljubljanskega prostora panom na čelu. In ko je bilo treba izbrati župno središče, niso mogli najti v svoji sredi nobene ugodnejše lege, kakor je bil vrh grajskega griča nad našo vasjo. Samostojna višina z odprtim razgledom na vse strani in vodna lega, ker se okoli znožja ovija velik okljuk Ljubljanice, so napravili iz našega griča za vse čase majhne varnosti visoko cenjeno pribežališče. Zato je čisto gotovo, da so si tudi stari Slovenci uredili tam zgoraj najprej grad v prvotnem pomenu te besede, namreč okop t lesenim plotom Ta grad ali ograda prvotno ni bil stalno naseljen, ampak se je le ob nevarnostih spreminjal v vojni tabor ali pribežališče, kamor se je zatekalo prebivalstvo župe tudi s svojim premičnim imetjem, zlasti z živino. Tam zgoraj na Gradu si smemo predstavljati, da so vršali tudi poslednji in odločilni boji za obrambo slovenske politične samostojnosti, boji »brez upa zmage«, kakor jih opeva Prešeren. Naj si bo stalno naseljena družba še tako preprosta, vsaka čuti potrebo, da najde svojim članom zbirališče ali kraj sestankov. Obhajan je praznikov, trgovanje, politični in sodni zbori zahtevajo nujno prostora za ljudi, ki se hočejo, oziroma morajo teh prireditev udeleževati. Pri tem iskanju pa ni bilo nič bolj naravnega, kakor da sta bila zborovališče župe, oziroma bivališče in sedež župana izbrana kolikor mogoče blizu tam, kjer je že bilo župno pribežališče. In glejte, pri nas je bila za te namene silno prikladna prav pod župnim igradom ležeča naša vas. Ko so se potem v 10. stoletju Nemci dokončno vgnezdili med nami za politične gospodarje ter jih ni bilo mogoče izriniti vse do 1. 1918, jim je pri tem pomagal najuspešneje sistem utrjenih gradov. Iz sta-roslovenskega /pribežališča je nastal vrh griča zidan grad kot stalno bivališče tuje gospode Vse naštete izbire, ki so zadele ljubljansko vas, so torej odločile, da je iz prvotne vasi zraslo tržišče vse župe. Meščanska usmerjenost je začela (potiskati naš kraj v ospredje ostalih vasi, s tem pa je bilo vrženo seme za razvoj mestnega, korenito slovenskega življenja, Id mu še danes ne vidimo kraja. Kakšni pa so bili fli začetki? Ko pe Je začel živahen trgovinski promet, sta tam v znožju Gradu in z obeh strani ozke ulice že stali dve vrsti preprostih kmečkih hiš. Promet v tej vasi pa je rasel sem od jsebe, brez večjih pobud in brez večje pomoči od strani politično mislečega in ukazujo-čega človeka. Le tako si moremo razlagati, da v najstarejšem, podgrajskem delu Ljubljane prostor javnega trgovanja ni bil drugo ko prep-rosta ozka pot, ki je ostala med dolgima vrstama hiš v enakomerni širini nezazidana. Ljubljana je torej po svojih začetkih samorasel kraj, ki ni predvidel, kako in kam se bo razvil ter ni z veliko bodoč- Stara Ljubljana: Mestni trg ni nikoli prenehal bodriti na njem naseljenega človeka, da je tukajšnjo prirodo spreminjal in s svojimi deli dvigal v kulturno pokrajino meščanske smeri. In tako je tudi slovenski človek brez vsakršnih zvez s preteklostjo oživil na drugi strani reke, v tesnem znožju grajskega griča, novo, slovensko naselbino z docela novim imenom in uvedel meščansko delitev dela že davno, preden so nam zavladali tujci Ker starega emonskega imena niso več prestregli, so si morali Slovenci napraviti zanj novo ime »Ljubljana«. Emonsko ime je poslednjikrat zapisano 1. 408., ljubljansko pa prvič 1. 1144. Tako nam zazeva med obema letnicama dolga doba 736 let, v katere temo se zdi, da je spričo pomanjkanja pisanih zgodovinskih podatkov nemogoče prodreti. Vendar temu ni tako. Vsestransko razmišljanje nam le pomore postaviti na to temno pot vsaj nekaj brlečih lučk in izkresati vsaj nekaj isker gotovosti in znanja. Naš kraj so Slovenci naselili pac ze takoj ob svojem prihodu. Navedla jih ie k temu prisojnost južnega grajskega pobočja, obilna studenčina. ki se tam še da- ; nes obilno cedi, in lega na odtočini moc- ; vir j a, ugodna za vodno gospodarstvo. To pa je bila seveda prvotno le ena izmed j preprostih va?i ribičev in kmetov, ki so j bivali okoli Barja. . I Ime Ljubljana se spočetka tudi še ni j prijelo naše vasi Pomenilo je prebivalce kraja Ljuba, neznana beseda Ljub pa .ie označala bržko-e vse sedanje Barje in njegov nase'ien'. kopni obod. Ali potreba je nanesla, da so se morali vsi Ljubljana v tem srni s'u imena organizirati zastran lažje obrambe v svojo pesebno župo z zu- nostjo niti najmanj računal. Ob tem razvoju pa je ta vas kmalu dooiia od ljudstva ime Trg. Grem v Trg, tako so govorili prebivalci vsega Barja, Ljubljane v prvotnem pomenu besede. Tako govori še danes ljudstvo Vipavske ali Ribniške doline, kadar je namenjeno v svoje uradno in gospodarsko središče, ln kakor je le uradna raba tema središčema polagoma natvezla imeni Vipava in Ribnica v skrčenem pomenu, slično se je zgodilo tudi z imenom Ljubljana. Ime Trg kot krajevno ime v Ribniški in Vipavski dolini ni še danes docela zamrlo, kljub temu, da ga uradi zatirajo že dolga stoletja in se je tem pridružila še šola. Pri našem mestu je bilo ime Trg zamenjano z župnim imenom Ljubljana v dobi tujske vladavine že v 13. stoletju, prvotno ime pa prav tako še dolgo ni izginilo iz ljudskega govora. Spomini nanj so nam ohranjeni v imenih najstarejših delov našega mesta, Stari trg, Novi trg in Veliki trg. Sedanji Stari trg namreč svojega naziva ne nosi v spomin na staro podgrajsko tržno ulico. V njem je le zgoščen spomin na celi tamkajšnji prvi nastanjeni del, ki je obsegal trikotni prostor od Rožne ulice pa do Ljubljanice, Gradu in Tranče. Ta »Trg« kot selišče je prejel pridevek »Stari« šele potem, ko je v 14. stoletju zraslo poleg njega, na levem bregu Ljubljanice, mlajše tržno selo in ju je bilo treba razlikovati (Stari trg, Novi trg). Poudariti pa je treba, da so ta imena označala vsako svoj del notranjega, obzidanega mesta torej kar po več ulic skupaj. Šele tekom časa se jim je ponen skrč:l le ra glavno ulico dotičnega mestnega dela TI Številni pridoj Jani drobci, zlasti pa oeka, še danes tesna prvotna ttlna ullra v grajskem znožju, nam govorijo odločno za to, da LjjoIJa.ia ni mesto t'»r* vrste ki so v sedanii Lvropi nai bolj navadne Ona ni mesto, ki bi bilo sezidano na docela deviških, prej nenaseljenih tleh in ustanovljena vnaprej napravljenih načrtih in po izrecni volji nekega dinasta morda šele v .2. stoletju, ko se pojavlja virih prvikrat, Ljubljana je tržni kraj svoje župe dosti starejših korenin, nego se je doslej mislila D*". Jože Rus. V nedeljo koncert novinarski | Ki ' Da se oddolžijo javnosti, so se slovenski novinarji letos odlogu, da »roj tradicionalni koncert na praznik 1. decembra posvetijo siromašnim dijakom. Vis oso prebitek koncerta in programskega kataloga, ki bo izšel zanj, je namenjen podporam siromašnih srednješolcev. Spričo plemenitega namena prireditve smemo pričakovati, da ji bo vsa javnost pripomogla k čim lepšemu moralnemu in gmotnemu uspehu. Slika, ki jo objavljamo, nudi pogled v obednico Šolske kuhinje Nj. Vel. kraljice Marije v Ljubljani, ene izmed ustanov, ki pomagajo bedni dijaški mladini lajšali borbo za obstanek. Delo Skalašev v preteklem poletju Kljub neugodnemu vremenu ln razmeram so vedno podjetni plezalci in kulturni delavci tudi letos s pridom izkoristili čas in se pripravili na 20 let- nico kluba ■ -V/-- , J, l ■ V. ji-, -Mm Triglavske strmine (Iz Badjurovega filma) Tudi letos je šlo življenje v gorah mimo | gladki steni. V Travnikovi steni plezane ..............*-*-- —1— smeri so vse zelo, oziroma izredno težavne. Tako je tudi smer omenjenih plezalcev zahtevala mnogo tehničnega znanja, poguma in spretnosti. Ob zaključku planiškega os t en j a od Mojstrovke proti Jalovcu se nahaja izrazit špik Mala Sita. Po grebenu z Jalovčeve škrbine sta jo prva preprečila Joža Cop in dr. Miha Potočnik. V Martuljški skupini je bila preplezana (Joža Cop, dr. Potočnik, Korenini) severo-zapadna stena Malega Oltarja in obe obli kopi (»kupoli«), ki tvorita nad Grlom samostojen vršič. Isti plezalci so z gdč. Raj-nerjevo prvi plezali po vzhodni steni na Spodnji Rokav in sestopili v Kotel pod Škrlatico. S Široke Peči sta se spustila v krnico Za Široko Pečjo (»amfiteater«) dr. Skrlak in Ciro Kraigher po značilnem velikem kaminu, dokler ni postal previsen, nato iz njega v desno ven v jugovzhodno steno, in po njej v navedeno krnico. Vse kaže, da tod pred njima ni še nihče hodil. V Grintavcih ni letos nobene nove sme- nas. Da ni bil obisk gora tako velik ko prejšnja leta, je krivo deloma planincem nenaklonjeno vreme, deloma pa je morala biti mladina zaposlena drugje. Ona mladina pa, ki je ostala doma in ki je imela časa na pretek, sil pa dovolj, je bila slabo zastopana pri plezalnih vzponih. Novih mladeničev, navdušenih za lepoto gora, podjetnih za nove činitve, nismo opazili na visokih vrhovih. Morda tudi alpinistika nazaduje? Ne, j sa^ letošnji poletni uspehi — novi vzponi j in številne ponovitve težjih vzponov — ka- j žejo, da gre alpinistika svojo razvojno j pot naprej, morda nekoliko počasi, pa i vendar s pozitivnimi uspehi. Mnogim je j plezanje po gorah poleti le prepotrebna , vaja za zimske v/none, pa tudi iskanje j smeri za zimske pristope. Letos preplezane nove smeri so us- j peh že davno preizkušenih plezalcev. V JULIJCIH zaznamujemo Jest novih vzponov, izmed katerih sta najtežta in najlepša vzpon po severoznnjulr^m stebra Po^jice ter prečenje esterja Velike Mojstrovke in Travnika. V mogočnem osteniu Skrlatič-ne skupine, ki prepada v Krnico, leži med Dovšk:m Oamzovcem in Rakovo Spico značilen vrh. Ro?ljica imenovan na kranjskogorski Dolkova Sp;ca na na vratarski strani. Njena severa ozapadn a stena ie bila preplezana v letu 1933., dočim se njenega izrazitega osrednjega stebra ni še nihče lotil. Potem ko je dr Kaizelj preplezal v družbi tovarišev izredno težavno steno v Rnkovi Spici, ie n^mernvfl s tovarišem inž. Drofenikom plezati na Rogliico. Pod steno sta pričakala d^e. toda dež ju je prepodil. »Rogljica je red<->tak«iena in čaka na rojstvo«, ie zapisal dr. Kajzelj. Po večletnem proučevanju smeri pripravah in čakanju ugodnega vremena, ki je nujno Poleti bo v gorah le malokdo pobral še preostalo peščico lavorik; tako v Julijskih kot v Grintavcih so rešene skoraj vse velike in lepe plezalske naloge, katerih rešitev je bila možna z danes dosegljivimi sredstvi in tehničnim znanjem Dalo bi se izpeljati še nekaj smeri, a te so zelo dvom-ne in čakajo na izvršitev po povsem novih ljudeh, ki se bodo verjetno pojavili nepričakovano. Toda število na novo preplezanih smeri ne more biti merilo za oceno razvoja alpi-nistike. To merilo nam daje skupno število plezalnih vzponov, kjer odločajo ponovitve kakovostnih smeri. Ravno v poki je često težje ko težkih smeri v tej steni: Nemško (Jugovo inačico — Okno), Bavarsko, katero so ponavljali tudi znani jeseniški plezalci, Gorenjsko in zapadni raz Triglavskega stebra. Preko tega stebra se je vzpel letos tudi Brojan z bančnim ravnateljem Riht-manom s Sušaka, ki je že vrsto let gost v stenah naših gora Fantje so »šrangali« v Steni dr. Potočniku, ki je hitel po nevesto na Triglav, kjer se je oženil Cena odkupa od fantovskega življenja ni bila mala, pa tudi pot k cilju ne ravno kratka in lahka. — V severni steni Široke Peči sta po vzhodnem stebru (smer Uroša Zupančiča) plezali dve navezi: zagrebški akademiki in pa podjetni Mariborčani, ki vsako leto prebijejo nekoliko dni v naših gorah in so tudi letos bili na mnogih vrhovih, dasiravno so imeli precej neugodno vreme. — Poleg Špika in Martuljških Ponc sta bila letos dobro obiskana RIG-LJICA in RUSICA tako po Jeseničanih kot po Mariborčanih. Plezalci so tedaj ugotovili, da je kota 1907 m, katera se v knjigi »Naš alpinizem« imenuje Rigljica, v vojaški specialki pa Rusa Peč, neznačilen vrh v tem grebenu Spikove skupine. Rigljica naj bi bila prav za prav kota 2074 m, ki ima v »Našem alpinizmu« ime Rušica, v vojaški specialki pa ime Rigljica. Izrazit pa je vrh 1896 m, ki leži severovzhodno od kote 2074 m in ki bi utegnil imeti pravilno ime Rušica. Ze dr. Tuma je zapazil tu zamenjavo v imenih vrhov in jih je v »Imenoslovju Julijskih Alp« označil: 1907 m Rigljica, 2074 m Rušica 1896 m pa Sttji-ca. Morda imajo le prav plezalci, ki so te vrhove obiskali z zanimanjem. — Severna stena Rjavine še ■vedno kljubuje^ in čaka zmagovalca. Letos so jo poskušali preplezati trije tehnično zelo dobro izurjeni plezalci, pa so se ji morali umakniti. Lepo število plezalcev je bilo tudi v severni steni Cmira. — Svet okoli Rokavov pa je tudi letos privabil številne goste, ki so uživali na teh samotnih vrhovih. V GRINTAVCIH zapazimo živahno udejstvovanje ljubljanskih Skalašev, zlasti Krča, Grabnarja in Babinka. Največjega obiska so bile deležne stene vrhov nad Jezerskim. Tu so stene, ki so enakovredne onim v Julijcih in v njih si je poleg imenovanih še kaka desetorica, po večini domačinov. utirala svojo pot. S pogumom in spretnostjo so plezali severno steno Zdol-ške Skrbine, severovzhodno in severno ste no Grintavca, severno steno in severoza-padni greben Kočne. severozapadno steno Dolgega Hrbta, ostenje Oltarjev in ostenje Skute. To ostenje so obiskali letos tudi znani jeseniški plezalci. Ljubljančanom so pač bližji vrhovi okoli Kamniške Bistrice. Tu so piezali Zeleniške Špice, ostenje Brane, stene Planjave, lepe in težke smeri v Kalški gori in Kočni. greben Rinka — Sku ta. severni raz Turške gore in južno steno Mrzle gore. Grintavci trpijo na obisku, ker mogočni Julijci močneje vabijo. Tako so ljubljanski Skalaši, katerih število se je v zadnjih dveh poletjih pomnožilo z dobrimi plezalci, delovni v obeh pogorjih. Tem mladeničem svojska pota v gore niso samo v razvedrilo. Plodove svojega kultur-no-alpinističnega udejstvovanja bodo pokazali javnosti v zimskih mesecih ob 20-letnem Jubileju življenjskega razvoja T. k. »Skale« — dela za naše gore ta našo zemljo slovensko. Dela je pa v gorah še mnogo. Dosti Je tu prostora za vsakogar, ki v resnem delu išče razvedrila in si obenem krepi telo in duha Slavko PeršiS navijanju vzponov, potrebno zi tak te^ven vzpon, so | izvedba no~i s, kaie v^ubemi do ta Sta S SS EdMSČ i požrtvovalnih ljudi napredek _ -no izpostavljene plošče, izprani, nerazčle-njeni kamini so kljubovalno branili vzpon k vrhu. Klini so jedva našli razpok in za stope so morale služiti posebne zanke. Ste-dili so s časom in silami, kojti nepričakovano se je bližala nevihta in megla je že ovijala gornji navpični ter skrajno, skrajno težavni del stebra. Plezalsko tehnično izvežbani plezalci so še pred nevihto uspeli, šele v dolino grede jih je namočilo. Tudi Urošu Zupančiču, ki je z Mariborčanom Vodebom in Cizlom poskušal preprečiti ostenje Velike Mojstrovke in Travnika, je nagajalo vreme tako, da je moral to prečenje izvršiti v dveh delih. Travniško ostenje prepada v velikih, belih, gladkih plateh proti Planici. Ozke, kratke in redke police često nehajo v Redki so oni mladi, ki ponavljajo že preplezane smeri, a so le. In med temi mladimi vidimo v ospredju človeka, odličnega pravnika. šahista in športnika, ki svoj prosti čas posveča goram. To je pokojni dr. Jule Gobrovšek. kateremu je nesrečno nepojasnjeno naključje vzelo mlado življenje na Razorju. ko smo v njem že gledali bodočega odličnega alpinista. V kratki dobi svojega udejstvovanja v gorah je pokojni Jule preplezal dosti znanih smeri v naših stenah in grebenih. Ponovitve v Julijcih so številne in lepe. Mnogo se je plezarilo v Severni steni triglavski, kjer sta imeli Slovenska in Nemška smer največ obiskovalcev. Načrtno je plezal zlasti mladi akademik Uroš Baš s tovariši-akademiki več značilnih in zelo »JCTEO«, ponedeljka izdaja Jauna tribuna Pismo nesrefne matere Veleč enjeni gospod urednik! Citala sem o podivjanosti u^tadoletnikov in apel, naj se strožje kaznuje, zato si kot mati dovoljujem podati svoje mnenje o vzrokih, zakaj nam deca propada. Doživela sem pred mesci sama vso to bridkost in si tisoč ln tisočkrat zadejala vprašanje: — Kdo je kriv, da mi je fant zmogel tako dejanje? Najhujše je, ko si moram priznati, da smo starši krivi. Živimo v dobi slepega oboževanja dece in smo v najnežnejši dobi dopustili, da se je v otroku razvila trma in kot posledica — maščevalnost. že v prvem letu življenja bi bila rada navadila otroka ubogati, a soprog mi je iz objestne nagajivosti premnogokrat pokvaril vse s tem, da je dovolil otroku ravno tisto, kar sem mu sama prepoveda la. Tako se je otrok navadil, uveljavljati svoje želje, in ta trma je rasla ž njim, a mi dva sva se tako navadila na to, da se nisva niti zavedala, da ustreževa slednji otrokovi želji. Najtrpkejše je, da zdaj fant sam priznava, da je vse nesreče kriva samo trma. če bi samo mi dva tako vzgajala napak, bi v strašni bolesti tiho trpela, a ker imam vpogled v vzgajanje premnoge družine, vidim, da je povsod približno tako. Vsaka želja se danes izpolni otroku, razvajajo ga in mu spregledajo vsako pregreho. Do 7. leta se otrok obožava kot nadnaravno bitje ter se razvaja do pretiranosti, potem pa je že skoraj prepozno. Ko pride otrok v stik z drugim; doživi prvič, da se ne uveljavi njegova volja. Posledica: zakrknjeno sovraštvo do okolice. To sovraštvo se sicer ne pokaže pri vseh otrocih na enak način, a če opazujete mladino pri igri, vidite, da je vsak sebi najvažnejša oseba in ne pozna ne obzirnosti ne prizanesljivosti, premagovanja sploh ne in usmiljenje s slabejšimi jim je sploh tuje. Kmetski otroci postanejo surovi in zgodaj pijančki, delavska deca tvori žalostno poglavje za sebe. Izvzeti niso niti meščanski otroci. Najžalostnejšo sliko o napačni vzgoji doma nam podajajo šolski izleti — teh se danes kmet naravnost boji. Nobena avtoriteta vzgojitelja tu ne pomaga nič več — otroci so brezobzirni in divji do skrajnosti. Pojdite mimo pastirjev in doživeli boste, da vas bodo za pozdrav obmetali s kamenjem in kletvico. Onega veselega petja, kaj smo ga slišali s pašnikov naših detinskih letih, ni več. Premnogemu izletniku smo veseli pokazali pot in bili smo kar užaljeni, če nam je hotel uslugo plačati — a danes! Poglejmo k boljšim slojem — vedenje otrok pri mizi in posebno, kadar je obisk v hiši je pod vsako kritiko. Ali ni bilo bolje v dobi, ko se otroci niso rinili v ospredje, ampak smo morali biti na dan obiskov skoraj nevidni? Naši starši so imeli toliko življenjske modrosti, da so podzavedno dosegli, da se je vse družinsko življenje vrtelo okoli njih in smo jih otroci slepo ubogali. Danes se sama čudim, kako je vendar bilo mogoče, da se nikdar nisem niti za hipec puntala, ampak vsaki želji staršev takoj in z veseljem, ustregla. Neubogljivost otrok je najhujše zlo današnje dobe! Vedno pomi-lujem matere, ki opravičujejo neuboglji-vost svojega otroka z besedami: »Je tako nervozen in trmast«. Slepimo se s tolažbo, da otrok ne razume in vse pozabi. Zakaj pa se potem že 10 mesečen otrok prav zmagovslavno nasmeje in mu oči kar žare veselja, kadar doseže svoje? In ta želja po uveljavljanju svoje volje se vedno bolj krepi — človek se je tako privadi, da postane trmast sebičnež in taki ljudje imajo na vesti današnje razdrapano družinsko življenje in skoraj vse ločitve zakonov. Treba bo pač začeti to zlo zdraviti pri korenini in zato bo potrebno, prirejati za novo-poročene tečaje o pravi vzgoji — obvezno za oba spola — kajti premnogokrat tukaj očetje bolj greše! Imela sem očeta, katerega se še danes spominjam s svetim spoštovanjem in toplo ljubeznijo. Vse nam je ukazal prijazno in jedrnato, bil je vedno korekten in fin, pa smo ga otroci res spoštovali. Oče naj bo ona avtoriteta, katere beseda je kot pribita, pa bo v družinah mir, zadovoljstvo in sloga: Samo oni očetje so vredni vse časti, ki so svojim fantom uvidevni in razumevajoči tovariši in zmorejo vo- diti otroka ▼ najkritičnejši dobi njegove mladosti. 2al je takih očetov malo. Prav farizejsko se otresejo vseh skrbi za otroke in prepuščajo vse slepi materini ljubezni. Mati da lahko mnogo, a fantu vsega ne more. Torej, možje, roko na srce ln priznajte, da ste vi sami krivi rakovi poti današnje mladeži! Prevzgojite sami sebe od zadnjega kmeta do najvišjega stanu, vsi ste to dolžni, pa se bo svet obrnil na boljšo pot! V drugi vrsti pride v poštev šolska vzgoja. Vedno sem nejevoljna, kadar či-tam: šola naj vzgaja! To je nemogoče, če ni prave osnovne podlage. Res lahko dober učitelj izredno vpliva na otroka, a čudežev delati ne more, posebno ne pri trmastih otrocih. Ker slabi vzgledi vedno bolj vlečejo in otroka obdaja Izven šole čisto drug svet — učitelju največkrat nepoznan — ostanejo dobri le otroci, ki slučajno nimajo prilike, se pregrešiti, ali oni mrtve narave pa oni v jedru nadpovprečno ' stice blage narave. Raz borit, življenja prekipevajoč otrok gre pač rad preko vseh ozirov in predsodkov mase, in če je trmast ln sebičen, je nesreča tu. — Edino, kar jaz pogrešam pri šolski vzgoji je vzgajanje k plemenitemu tovarištvu in finesi v vedenju. Tukaj bi moral tudi dola krepko pomagati — kajti takt in tovarištvo tvori osnovo dostojnemu vedenju ter poplemeniti vsakega človeka. — Zadnje čase sem imela priliko, prepričati se, da je naš kmet nasproten večernim tečajem. Ce hočejo imeti vzgojitelji nedelje proste, naj raje opuste vso takozvano lzvenšolsko delovanje. Le redki obiskujejo te tečaje iz vedeželjnosti, a hodijo le, da so zvečer prosti. Naj se raje uredi to podnevi ln obvezno za vse do 18. leta, pa bo manj nesloge in prepira po družinah. Poostritev zakonite kazni pri teh zločincih itak čisto nič ne zaleže. Cim strožja je, tem bolj zakrknejo in propadejo. Tukaj je treba le lepe, a odločne besede, pravilne duševne ln telesne zaposlitve, da rešimo mladino. Vsa čast našemu državnemu vzgo-jevališču in njega vodstvu! V svoji brezmejni človekoljubnosti in pravilnem razumevanju teh nesrečnikov rešijo premnogega ln mu s svojo razumno taktiko pomo-rejo do trdnih tal ter jim dado osnovo, da zmorejo postati kljub mladostnim zablodam dostojni člani človeške družbe. — Glavno in edino pravilno pa je, da se po zakoniti poti najde neka možnost, vzgajati v prvih letih otroke bolj pravilno, pa ne bo nesloge ln nesreč, pa bodo doseženi boljši uspehi v šolah in tečajih in več zadovoljstva in srečnega življenja na tem grbastem svetu. Mogoče bi ne smela dajati nasvetov, a nesreča zrn odri človeka ln srčno željo imam, da bi bil moj slovenski rod plemenit ln klen narod — zato piše te vt- nesrečna mati. Položaj poduradnikov — staroupokojencev Mnogo se je že pisalo o krivicah, ki se gode staroupokojencem državnih železnic, nihče pa se še ni spomnil gorja, katerega so deležni staroupokojeni poduradmki vseh strok, ki so bili svoj čas glavni steber železniške službe. Vsi načelniki na vmesnih postajah, pro-go\ni mojstri, strojevodje pri brzih, osebnih in brzotovornih vlakih, viakovodje pri položaj vsaj približno izenačen s prejšnjim. Prezrli pa so poduradmške upokojence, ki so jih izenačili s slugami s tem, da jim niso priznali čina, ki so ga zavzemali. Pogosto se primeri, da ima kolodvorski sluga, ki je bil upokojen po letu 1923., višjo pokojnino kakor njegov bivši šef. Ce se ozremo okrog sebe, vidimo mnogo strok, v katerih je treba zelo malo stro- bizih, osebnih in tudi večini tovornih via- j kovne izobrazbe in v katerih je delo bolj kov, vodje večjih skladišč, strojnih ekspozitur in postajnih pisarn — vsi ti so bili poduradmki in so morali iz svoje stroke polagati posebne izpite. Iz vsega tega se vidi, da so poduradmške kategorije opravljale veliko število težko odgovornih mest. v zabavo kakor v trud, pa prejemajo uslužbenci mnogo višje plače in pokojnine, kakor so jih odmerili nam, staroupokoje-nim poduradnikom, ki smo opravljali vendar težko in odgovorno službo v vsakem vremenu in ob vsaki nočni uri, ki smo Ker je bilo to na dlani, so prejšnje upra- j zmerom stali z eno nogo v grobu, z drugo ve to tudi upoštevale in so poduradmške kategorije ločile od nižjih kategorij (sluge itd) tako v začetni, kakor v končni plači, tako da je imel sluga začetno plačo 900, končno pa 1200 kron na leto, poduradnik pa začetno 1200 in končno 2400 kron. In danes? Uslužbenci poduradniških kategorij, ki so bili upokojeni pred letom 1923., so bili vrženi s slugami in vsemi nižjimi uslužbenci v isti koš. Naša javnost še ne ve za to krivico, ki je mogoča pač samo zato, ker se poduradniki nikoli niso brigali, kaj se ž njimi godi, ker so bili po eni strani s svojim položajem zadovoljni, na drugi strani pa so bili v službi preobremenjeni, ker so vršili posle velike odgovornosti. Poduradniki, ki so ostali po letu 1923. v službi, so bili povišani v tretjo kategorijo uradnikov in je bil tako njihov v zaporu, saj nam je bilo na tisoče življenj in ogromni tovori blaga zaupanih v skrb. Prav uslužbenci poduradniških kategorij vseh strok imajo na delu, ki ga vrši železnica, največji delež Zato smo v polni meri upravičeni, da po izvršeni službi zahtevamo tudi primerno pokojnino, katero smo sami zbrali s prispevki, ki smo si jih od ust pri trgovali za pokojninski sklad, da ne bomo mi in naše družine več stradali s 700 do 900 din na mesec v tej strašni draginji. Ne prosimo miloščine, pa tudi blago doneče okrožnice nas ne morejo nasititi. Železniška uprava naj poskrbi, da bomo prejeli pokojnino, kakršna ustreza našemu činu in izvršeni službi — vse drugo je odveč. Fran Padar, nadsprevodnik v p. dragoceno vse, kar je naše. Predvsem pa naša slovenska beseda in njeni tvorci. L P„ drž. uradnim Luč na Dolenjskem Pereče je vprašanje fcifcKUUUiacije našega podeželja. Za novo leto bomo gotovo spet čitali, koliko tisoč kilometrov daljnovoda je banovinska elektrarna nanovo napeljala po Sloveniji, zraven pa bomo tudi izvedeli, da je bilo lokalnih vodov napeljanih komaj za kakšnih 20 odstotkov več kakor daljnovodov. Ali je to gospodarsko, rentabilno in pametno? Naj nam vodstvo kranjskih deželnih elektrarn odgovori na to vprašanje. V Leskovcu je bila elektrika napeljana že pred letom 1937. Vas žadovinek, ki Ima precej živahen gospodarski promet, saj se nahaja v nji 8 obrtnikov, med temi parna žaga, veliko mizarsko podjetje, podjetje za izdelovanje cementnih izdelkov, dva kovača in še lepo število posestnikov, je že večkrat zaprosila za napeljavo elektrike, ki bi našla tu mnogo odjema. Vse prošnje pa so bile zaman. Kakor smo izvedeli izza kulis, je krivda v tem, da se vaščani pri volitvah niso tako zadržali, da bi bili vredni take naklonjenosti. 2ice in ostali material, ki je bil že pripravljen, so po volitvah odpeljali in vas še danes čaka razsvetljave. In vendar je od Žadovinka samo 150 metrov do prve hiše v Leskovcu, ki ima električno luč. Ali se spodobi tako ravnanje? Mar ne plačujemo vsi v enaki meri davkov za amortizacijo daljnovodov, mar ne jamčimo . vsi skupaj za posojilo pri KDE? Kje so i ljudje, ki bi smeli mešati politiko v gospodarstvo? Svoj čas so imeli v Leskovcu dosti denarja, da so napeljali elektriko do neke kmečke hiše, ki je vsaj šestkrat tako oddaljena kakor prva hiša v zadovinku od najbližjega voda. Najlepše pa je to, da v omenjeni hiši v Leskovcu prebiva ena sama ženska, ki najbrž vse leto ne potroši struje več ko za 100 din, medtem ko bi je vsaka hiša v Žadovinku porabila poleti mesečno gotovo za 50 din, pozimi pa še mnogo več, zraven pa bi elektrika gnala Se stroje. Na vodstvo KDE se obračamo z apelom, naj se že vendar zgane in naj ne dela samo bobneče reklame z napeljavo daljnovodov, temveč naj poskrbi, da bodo povsod, kjer je daljnovod napeljan, ljudje tudi v resnici prišli do luči, ne pa da tečejo daljnovodi po njivah in mimo vasi, kmetje pa zaman prosijo za elektriko in si morajo svetiti s trskami in s petrolejem, ki ga bo pa vrhu tega še težko dobiti. Mar ni škoda naših deviz za nakup petroleja v inozemstvu, ko imamo dovolj moči za razsvetljavo ln pogon? Banska uprava naj se postavi na stališče, da samo ljudstvo tvori banovino in državo, ne pa tisti, ki so slučajno izbrani, da jim je uprava izročena v roke. Polenjec Med banovino Hrvatsko In Slovenijo če hočejo naši kmetje ali lesni trgovci na drobno prodajati drva v Zagrebu in jih pripeljejo v Zagreb s tovornim avtom, ne smejo preko mitnice, da bi drva neposredno dostavili kupcu, če prodajalec nima svoje tvrdke prijavljene s sedežem v Zagrebu. Na meji mora najeti drug tovorni avto, da mu drva pripelje na ozemlje mestne občine. Radovedni smo, ali je ta postopek znan naši banski upravi in ali je že kaj storila, da bi mogli tudi slovenski trgovci nemoteno na zagrebški trg. V Slovenijo prihajajo iz banovine Hrvatske dan za dnem tovorni avtomobili, trgovci nakupujejo drva od kmetov, jih vozijo v Zagreb in jih tam prodajajo. Za hrvatske trgovce ne velja predpis, da se s tovornim avtom ne sme voziti nad 50 km vzporedno s železnico, zakaj banska oblast v Zagrebu izdaja dovolila za promet z motornimi vozili brez pridržkov. Mnoge zagrebške tvrdke — po večini židovske — imajo pri nas svoje ljudi, da zanje kupujejo les po deželi, ne da bi bila tvrdka tudi pri nas protokolirana in obdavčena. V Kostanjevico prideta vsak dan naimanj po dva avtomobila lz banovine Hrvatske po drva ln jih vozita v Zagreb, neki trgovec iz Kostanjevice, ki s svojim avtom vozi v Zagreb, pa mora imeti svojo tvrdko priglašeno tudi v Zagrebu in plačevati davek. Vsi zagrebški trgovci, zlasti trgovci z lesom, imajo dovoljenje za neomejeno vožnjo z avtom po vsej banovini in tudi po Sloveniji, medtem ko slovenski trgovci niti v lastni banovini nimajo enake možnosti. Mar nismo vsi enaki pred zakoni Jugoslavije, mar nimamo vsi enakih dolžnosti in pravic? Ali naj bodo te razmere znamenje, da je v Sloveniji uprava bolj pa-peška ko papež sam? Mar nimamo že dovolj drugih neprilik in težav, davka, vseh mogočih prispevkov in podobnih reči, da nam še na ta način mečejo polena pod noge? Ce ie v Sloveniji kakšen gozd, ki je daleč od železnice na prodaj, pride zagrebški Žid lepo s svojim avtom, naš trgovec pa jo šele peš ali s konjem z veliko zamudo primaha na mesto. V takih razmerah postaja naša trgovina povsem nekonkurenčna. Ce pojde tako dalje, ni čuda, da bomo morali počasi vfri nrene-sti svoje centrale v banovino Hrvatsko in bomo samo podružnice obdržali v Sloveniji, če ni druge poti do tega, da nam bi šla oblast na roke. Eden prizadetih. Slov. pisatelji, kje so vasi rokopisi ? Na ta članek slovenske pisateljice Ljube Prennerjeve, ki je nedavno izšel v pone-deljskem »Jutru«, je pretekli ponedeljek dobro odgovoril eden slovenskih čitateljev. Res, kakor da govori iz srca večine nas. V imenu slovenskih čitateljic, ki nas ne bo dosti manj ko čitateljev, bi pa rada k njegovemu članku pripomnila samo še to: Kje so dela naših mladih slovenskih delavk? In kje so one same? Ce samo površno pregledamo slovenske ženske revije in liste zadnjih let, najdemo dosti imen stalnih sodelavk, in če njihova dela vzpo-rejamo po kvaliteti z deli njihovih moških tovarišev, jim vsaj v tem oziru prav lahko prisodimo enakopravnost, če pa iščemo na knjižnem trgu, je med sodobnimi izdajami samostojnih del mlade slovenske pisateljice toliko ko nič. Vse odlično pisane črtice, novele in povesti naših mladih književnic so za vse večne čase obsojene, da ostanejo odrinjene v ženske revije in liste. Zakaj to? Gospa Ljuba Prennerjeva nam je sicer tudi na to delno odgovorila; slovenski pisatelj je odrinjen zaradi prevodov, ki so doslovno zatlačili naš knjižni trg. Pri naših razmerah je potem seveda logično, da je še mnogo delj odrinjena slovenska pisateljica. Tako odrinjena bo tudi ostala, če se ne bo spomnila, da ima tudi ona pravico do večje upoštevanosti m si bo to pravico sama vzela. Pomladi smo čitali v beo- grajskem »Vremenu«, da se v Beogradu ustanavlja društvo srbsk.h književnic. V listu je bilo omenjeno, da je prav takšna organizacija za hrvatske kulturne delavke ustanovljena v Zagrebu, za slovenske pa v Ljubljani. Kje je ta vaša organizacija, drage slovenske književnlce? Ali sploh obstoji? In koliko in kake članice ima? Morda je bila ustanovljena po vzoru enakih organizacij za moške kulturne delavce, ki jih je cel kup, pa ima vsaka samo določen krog svojih članov. Ce je tako, potem ustanove novo organizacijo, ki bo zares vaša in bodo imele vanjo dostop vse slovenske kulturne delavke. Naj vas organizira gospa Ljuba Prennerjeva, ki nam je s svojim člankom dokazala, da je pogumna in se ne da ustaviti na sredi poti. Potem pa, ko boste organizirane, drage slovenske pisateljice, pridite med nas! Priredite nam recitacijske večere, da vas bomo spoznale. Na teh večerih vam bodo slovenske žene dokazale, kako nam je vaša beseda dragocena in upoštevana. Na koncu moram samo še ponoviti željo mojega predhodnika »čitatelja«, naj uredništvo razpiše anketo, da bomo tako tudi slovenski čitatelji enkrat prišli do besede, ter, če drugače ne gre, s kolom odprli oči založnikom, ki nas po »svojem okusu« du-šč s tujo literaturo. Zlasti dandanes nam mora biti dvakrat Polnočni vlak na Gorenjsko Vsakomur, ki se vozi na Gorenjsko, je znano, da so vsi vlaki natrpano polni in da človek dostikrat še stati nima kje. To ve gotovo tudi ravnateljstvo železnic, drugače ne bi dalo odstraniti iz vagonov tablic z napisom »Hodnik bodi prost!«, ki bi služile danes samo še v očiten posmeh. Kako se je moglo zdaj odločiti za odredbo, da je ukinilo ob delavnikih tako zvani polnočni vlak na Gorenjsko, nam nikakor ne gre v glavo. Res, da je bil to edini vlak v katerem ni bilo gneče, kar pa še ne more pričati, da je bil nepotreben. Mnogo ljudi ima v Ljubljani opravka, s katerim niso gotovi do zadnjega potniškega vlaka, ki odhaja zdaj ob 19.15. Zveze ne dobe tudi oni, ki prihajajo v Ljubljano z zadnjim vlakom od Zidanega mosta ali iz Dolenjske. Upoštevati pa je treba naposled tudi tiste, ki so se zanašajoč na polnočni vlak abonirali v gledališču, pa bodo zdaj primorani abonma opustiti, čeprav so našli v gledališču še edini kulturni užitek. So to po večini člani uradniških družin, ki si v teh časih ne morejo privoščiti še izdatkov za drago prenočevanje v hotelu. Ali naj jih zavrnemo v barbarskem cinizmu, da naj si pa še gledališča ne privoščijo! Naša Gorenjska bo po omenjeni odredbi polnih 12 ur odrezana od sveta. Lal.-ko si mislimo, kakšna nečloveška gneča bo zdaj v večernem vlaku, skozi katerega so se že zdaj sprevodniki le s težavo prerinili. Ravnateljstvo železnice nujno prosimo, da to odredbo nemudoma ukine. Prošnja mestni občini Zitnikova ulica je pred Rožno dolino, torej bolj na periferiji mesta. Želeti bi bilo, da bi si odločujoči činitelji ogledali to ulico v sedanjem stanju in se prepričali, da je pomoč nujno potrebna, še preden zapade sneg. Ta ulica je dosti frekventirana od onih, ki hite na tramvaj, v šolo, v tobačno tobačno tovarno in po drugih opravkih. Od Ceste v Rožno dolino pa do Skrabčeve bi bila ulica še zadovoljiva, akoravno cestnega pometača na nji nikoli ne vidiš. Kar veter nanese, tudi odnese, hodnike pa gospodarji sami v redu drže — še celo konjske fige na cesti pospravijo. Od Ceste VIII pa do samostojne hiše št. 27 je tudi za silo urejeno, da se stanovalci ne udirajo v blato. Od te hiše do Skrabčeve ulice pa je joj. Tu so privatniki sami žrtvovali, da so napravili čedno stezo. Eni so žrtvovali cementne cevi, drugi so dobavili pepel in vsi pešci, posebno še gostje restavracije pri Katrci pa so poskrbeli, da se je vse dobro izhodilo. Steza je bila dobra, suha in široka, tako da si ob vsakem vremenu lahko paroma hodil. Kmalu pa je prišlo drugače. Ko so kolesarji — nu, pa tem bodi odpuščeno — ampak ko so začeli motorji in avtomobili vseh kalibrov, pa vozniki vseh vrst voziti po njej, je bilo konec udobnosti. Cementne cevi so se zdrobile in ob deževju lije voda s travnikov preko steze. Ob slabem vremenu, posebno v noči je treba dosti previdnosti, da se človek zbalancira preko nevarnih mest in ne obtiči v blatu in koles-nicah. Marsikdo, ki razmer ne pozna, hoče voziti preko, pa obtiči v blatu in potem je hi in hot, bič poje, motor ropota, a vse zaman. Treba je pomoči, priprege ali pa tovor razložiti v. m. ^Ž7 .Anton Šemrl: V Istanbulu, mestu mošej Noč je razprostrla črno baržunasta krila nad velemestom, ko sva si sredi množice mimoidočih utirala pot po ozkih, prastarih ulicah proti središču Carigrada. Nahajala sva se v najstarejšem delu mesta, ki se pričenja tik ob mogočnem obzidju in slednjič prehaja v prekrasne zgradbe novejših stoletij. Ob ozkih kamenitih ulicah stoje napol lesene hiše v dokaj Učnem slogu, ki se odlično spaja s hrupom Orienta in s pestro valujočo množico. Ljudje raznih narodnosti hitijo mimo naju: črnci, Mongoli, temnopolti Turki, Arabci, Armenci, Cer-kezi. Sredi vsega vrveža se razlegajo klici voznikov, hupanje avtomobilov, zvonenje tramvaja. Raznašalci časopisov divje kriče ponujajo svoje liste, tiskane v mnogih jezikih. Iz kavarn donijo na ulico opojni zvoki orientalske glasbe. Derviši in razni prosjaki iz Perzije, Arabije, Grčije ln lz drugih dežel vpijejo na ušesa: »Bakšiš efendi, bakšiš efendi!« Šiloma sva se odtegnila njih razcapanim pojavam, a že naju čakajo nove neprilike. Dva prodajalca — Grka naju ustavita ln nama vsiljujeta svojo robo. Ko se je od nekod prikradel še Žid, večni konkurent Grkov, se je vse še poslabšalo; vsak je hvalil svoje blago in grajal robo drugega. Kričanje je kmalu prešlo v divji prepir, ki nama je slednjič vendar že presedal, zato sva porabila priložnost in se izgubila med množico. Naiprej sva morala na okrajni stražnici prijaviti svoj prihod v Carigrad. Dobila sva dovoljenje za večdnevno bivanje, a ko sva poprosila še za prenočišče, so nama nasvetovali, naj se zglasiva na glavni policiji. Hodila sva dalje proti središču mesta. Okoli naju so se dvigale vedno lepše palače, vedno lepše mošeje. Pred hoteli so se košatili krasno livrirani črnci. Na visokih lesenih podstavkih sredi križišč so stali stražniki atletske postave in vodili promet okoli sebe. Vprašala sva prvega za pot. Pokazal nama je ulico: Kar naravnost, ni daleč«. In sva šla. Vprašala sva drugega, tretjega in vedno sva prejela Isti odgovor: »Kar naravnost, ni daleč.« Hodila sva že uro, zato se nisva več zadovoljila s tako približno mero. »Koliko minut je še?« sem vprašaL »Ni daleč, še dve uri.« Presenečena se spogledava s tovarišem. Kaj hočeva, tako je pač v Carigradu. V daljavi ugledava veliko rdečo zgradbo: Sirkeči, kolodvor orientske železnice. Iznad velike lope, so se dvigali gosti oblaki dima puhajočih lokomotiv. Pozno je že. Blizu polnoči smo, vendar hrup velemesta še ni potihnil, kajti pravo življenje se v Carigradu začne šele ponoči. Zaman sva se ozirala za poslopjem glavne policije. Tedaj pa se nama približa evropsko oblečen turški mladenič. »Zeki Gineš«, se nama vljudno predstavi, in vpraša v slabi angleščini, kaj iščeva. Povprašam ga za pot — in res; ne dolgo nato smo se znašli pred veliko palačo v prekrasnem orientalskem slogu. Najlepše se mu zahvaliva in vstopiva. Sredi palače se je razprostiralo z marmorjem obloženo vzeta sva strmela v vso to krasoto. Kmalu bi bila pozabila na utrujenost, da naju ni vzdramil iz zamaknjenosti glas policijskega častnika. Govoril je gladko angleščino, zato sva se dokaj dobro razumela. Krna- v«.. ':''V. ' • /''''"v \'':y * - t''; .■ ' :■> . Pristanišče ▼ Carigrada dvorišče, ki so ga poživljali vodometi. Ob stenah so se preko balkonov vzpenjale ovi-jalke na teraso, kjer so se bohotile palme in raznovrstno orientalsko cvetje ln opa-jalo zrak s svojim omamnim vonjem. Za- lu Je izvedel njegov predstojnik, kakšne težave naju tarejo, in kar je glavno, da sva silno utrujena ln zaspana. Telefoniral je. Nedolgo zatem se je znašel pred nama stari Žid, da bi naju odvedel v svoj DEFINICIJA — Kaj je monolog? — Ce se mož in žena pogovarjata. — Mislim, da bi bil to kvečjemu dialog. — Neumnost — pri dialogu govorita vendar dva. ZAGOVORIL GA JE Abel in Mojzes se kopljeta v skupni kabini. Ko se slačita, reče izmenada Mojzes Abelu: »Ti, Abel, ti si pa strašno umazan.« »Strašno čudno — kakor da ne bi bil sedem let starejši od tebe!« odgovori Abel. hotel. Zaman sva mu dokazovala, da ni-mava turškega denarja in da bi hotel lahko sama našla. »Sarar jok, sarar jok«, (nič hudega), nama je hitel odgovarjati in sveto zatrjevati, da bova v njegovem hotelu prenočila zastonj. Znašla sva se na udobnih posteljah. Z visokega okna sem strmel na prekrasni Carigrad z divno lego kraj Bo-spora. Ob Zlatem rogu so se širile asfaltirane promenade, blesteče se v tisočih raznobarvnih luči. Na mehkih valovih so se zibali čolniči, slični beneškim gondolam, noseč s seboj zasanjane sprehajalce. Velik polmesec, simbol Turčije, je plul čez bar-žunasto črno nebo in lil svojo bledo mesečino na mirno gladino Zlatega roga. Res, krasen, diven je Carigrad. Nisem zastonj sanjal o njem dolga leta, ni zastonj vzkliknil slavni Byron ob pogledu nanj: »Videl sem Atene, divni tempelj v Efezun, videl sem Delfe, prehodil vso Evropo in najlepše azijske pokrajine — vendar ni pogleda, ki bi se mogel primerjati s pogledom na Carigrad«. Zasnul sem v sladki zavesti, da sem uresničil dolgoletne sanje. »La IUdche II Allžh!« Prebudil sem se. »La Hlžhe il Allžh!« Visoko gori z balu-strade minareta je priplaval v sobo zategll spev. Mujezin je vabil svoje vernike k molitvi. Planil sem s postelje in prebudil tovariša. Sonce je že visoko z zenita pripekalo na razgrete Carigrajske ulice. Kmalu sva bila pripravljena za odhod. Poiskala sva starega hotelirja, da se mu zahvaliva za prenočišče; stari Izak pa nI bil zadovoljen s samo hvalo ln je kaj hitro pozabil na dano obljubo. Pričel je preštevati »JTITKO«, ponedeljska tedaj* Pelo poklicne posvetovalnice 2e dolgo se je pri nas čutila potreba po poklicni svetovalnici, pa tudi posredovalnici za vajeniška mesta. Prošnje to predlogi za njeno ustanovitev so prihajali z vseh strani. Končno je banska uprava to vprašanje realizirala ln februarja 1938. odprla poklicno svetovalnico ln posredovalnico za vajeniška mesta. Vodi jo poseben kuratorij, v katerem se poleg zastopnikov banske uprave nahajajo še zastopniki mestne občine, Delavske zbornice ter Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo. Banovlnska poklicna svetovalnica Ima nalogo, da svetuje mladini, kakšno šolo ali poklic naj si izbere. Delo na poklicni svetovalnici poteka t dveh smereh: za dijake ln za vajence. pedagogike. Ce otrok, ki je bil prej odlič-njak, nenadoma t šoli več ne uspeva, se starši obračajo po nasvet na poklicno svetovalnico, kako naj ravnajo s njim, da bo zopet uspevaL Kakšnih kriterijev se pil ovojih nasvetih poslužuje poklicna svetovalnica? Tu je osnovni princip — združiti v eni roki vse, kar kdo ve o otroku, ki pride po nasvet. V poštev pridejo predvsem starši in učitelji, ki povedo svoja opazovanja o otroku. Poleg tega otroka v svetovalnici Se psiho-tehnično preizkusijo s pomočjo vprašanj, nalog itd. S pomočjo teh izkušenj ugotove, če zna otrok logično misliti, če je sposoben za učenje jezikov (kar pride vpoštev zlasti za nadaljnje šolanje na gimnaziji), udejstvovanje, kaj slabo počutiL Psihoteh-nične metode, po katerih se ravna poklicna svetovalnica, so preveč obširne, da bi jih lahko navajali. Pač pa ne smemo pozabiti, da se pri nasvetu glede Izbire poklica vedno upoštevajo želje otroka to staršev, socialni, zdravstveni ln telesni razvoj otroka ter trenutno stanje povpraševanja na delovnem trgu. čim večje je namreč povpraševanje po usposobljenih močeh v kakem poklicu, tem bolj je treba za dotični poklic sposobne usmeriti vanj. Zanimivo je, da je v poslednjem času »v modi« poklic mehanika, Izmed desetih otrok jih hoče devet postati mehanikov — vajencev za mizarsko stroko pa primanjkuje. Na splošno je vajeniških mest veliko, sposobnih vajencev pa premalo, čeprav banovlnska poklicna svetovalnica Vesele zgodbe od povsod »Kakšen honorar pa zahtevate za pouk klavirja?« je nekdo vprašaj znamenitega dunajskega pianista Alfreda Giiinfelda. »Kakor je: dajem lekcije po pet, po deset in po dvajset goldinarjev«, je odvrnil Griinfeld. »Po dvajset goldinarjev?« se je začudil sobese cinik. »Da« se je nasmehnil mojster, »toda teh nihče ne jemlje«. * Nekoč ai je bdi Griinfeld od dovtipnega prijatelja Izposodil zvezek nemškega klasi- v Ljubljani (v prostorih šolske poliklinike j ^-Irn^- , , v Aškerčevi ul.) še ne deluje tri leta je 1 ka Schll!erja' kj & P°tem mtl številne vendar našla pri ljudeh toliko razumevanja Pogled v delavnico Pekove tvornice v Tržiču Prvo .odročje obsega nčence osnovne šole, ki se morajo odločiti za posečanje višjih šol. Starši po navadi pravijo, da je 10 do 12 leten otrok premlad, da bi se sam odločil za nadaljnji študij, kajti z 10 leti bi hotel biti fant n. pr. pilot, s 16 leti pa morda odvetnik, torej nekaj povsem drugega. To je seveda res, toda pri današnji ureditvi šolstva se morajo otroci oz. starši že po dokončani osnovni šoli odločiti za smer bodočega otrokovega udej-stvovanja. Starši pa neštetokrat ne vedo, da z meščansko šolo otrok ne more iti v šolanje za akademske poklice. Prestop z meščanske šole v 5. gimnazijo je brez izpitov čez vso nižjo gimnazijo nemogoč. Z meščansko šolo je dijaku odprta pot le v obrtniški poklic, v poklic nižjega uradnika, v razne obrtne nadaljevalne šole, v nekatere vojaške ter trgovske šole, v šole za boln;čarje in slično. Gimnazija pa je samo priprava za univerzo, za akademski, ne pa za kak drug poklic n. pr. uradniški, za knteroga zadostuje že trgovska šola. Z izbiro šole si otrok v glavnem že tudi Izbere poklic! Pri prestopu otroka z osnovne šole na drugo šolo ali v poklic lahko pomaga poklicna svetovalnica, ki pove. če je otrok sposoben obiskovati n. pr. gimnazijo. Drugo področje poklicne svetovalnice je mala matura na meščanski šoli ali gimnaziji, kjer svetuje, za kakšno nadaljevanje šolanja ali za k&ieri poklic naj se otrok odloči. Tretje področje poklicne svetovalnice tvorijo abiturienti, ki ^im svetuje, za kateri akademski poklic naj se ta ali oni odloči. Metode, po katerih poklicna svetovalnica napoti dijake v pokl-c, so drugačne od onih, ki jih uporablja, ko preizkuša otroke za obrtniške poklice. Ugotoviti mora namreč, za katero obrt je ctrok najsposobnejši, kajti nesmiselno je, če izberejo starši otroku n. pr. mizarski poklic, nadarjen pa Je za krojaškega. Ker ima poklicna svetovalnica opravka z vajenci, ima tudi st:k z mojstri. Pri tem sta možna dva načina- 1. mojstri pripravljajo svetovalnici prazna vajeniška mesta :ln izrazijo tudi svoje morebitne želje glede bodočega vajenca: 2. mojstru se ponudi več otrok za vajenca. Pošlje jih vse v poklicno svetovalnico na preizkušnjo in ta mu priporoči najboljšega. Posredovanja, ki jih med vajenci in mojstri vrši poklicna svetovalnica, se od običajnih posredovalnic za delo razlikujejo po tem, da posreduje svetovalnica samo za tiste vajence, ki jih smatra sposobne za izvrševanje odgovarjajočega poklica. še eno delo izvršuje poklicna svetovalnica, ki pa več ali manj sega že v področje če je slep za barve (važno pri vrtnarskem poklicu, poklicu trgovskega sotrudnika, krojača) itd. človek, ki ne ljubi družbe, ki ne zna z ljudmi navezati pogovora, ki se sredi ljudi ne počuti dobro, je nesposoben n. pr. za novinarski poklic — pač pa je zanj primeren poklic arhivarja, v katerem bi se človek, sposoben za novinarsko in zaupanja, da je že preobremenjena z delom. Letos se je v poklicni svetovalnici javilo 35 abiturientov, ostalih se je zateklo k njej po nasvet 1800. Toda radi pomanjkanja potrebnih moči so jih mogli preizkusiti le kakih 400, ostale pa so morali odkloniti. Izmed onih, ki so se zatekli v poklicno svetovalnico, je 57% dijakov in 43% vajencev. Uspeh te naše mlade ustanove, ki sicer nI absoluten, je vendarle presenetljiv. Pri več kakor 90% preizkušencev se je izkazalo, da je bil nasvet, ki so ga dobili v svetovalnici, pravilen. Starši in otroci, ki se obračajo na svetovalnico in ki se ravnajo po njenih nasvetih, so tako obvarovani gmotne škode, izognejo se marsika-kim nepotrebnim naporom, razočaranjem ln jezi, ki jih dožive, če n. pr. silijo v šolo otroka, ki je bolj nadarjen za obrtniški poklic ali obratno. Nujno se nam zdi, da se poklicna svetovalnica In posredovalnica za vajeniška mesta tako razširi, da ji niti v enem primeru ne bo treba zaradi pomanjkanja za to usposobljenih moči odreči nasveta. Poklicna svetovalnica, kakršno imajo danes že vse moderne države, je prepomembna tako za posameznika, kakor za skupnost ln zasluži vso pažnjo javnosti in merodajnih faktorjev. M. K. Ameriške Slovenke v politiki Ameriške Slovenke se družijo v dveh glavnih skupinah. Nekoliko jih hodi svoja pota in zastopa radikalno socialne, politične in kulturne poglede, velika večina pa jih je organi ranih v Slovenski ženski zvezi, ki ima podružnice po vseh krajih Ze-dinjenih držav, kjer je naseljen naš živelj. Zveza izdaja tudi svoje glasilo »Zarjo«, ki prinaša mesečna poročila, razne dopise in navodila s področja društvenega življenja, seznanja čitateljice z napredkom žene v svetu ter jim daje praktična gospodinjska navodila Vsak zvezek ima tudi dodatek v angleškem jeziku. Letošnje leto je vso ameriško javnost močno razgibalo. Predsedniške volitve doma in vojni dogodki v Evropi so silili tudi žene k političnemu opredeljevanju. Razveseljivo je. da so tudi slovenske žene. ki pripadajo večinoma delavskemu sloju po-ka~ale žvo državljansko zavest ter so večkrat na prav primeren način izpovedale svoje politično gledanje. Zanimale so se za volilno borbo in so se udeleževale političnih predavanj, na katerih so jih ameriške predavateljice seznanjale s programom obeh kandidatov ter jim pojasnjevale pomen sedanie družbene ureditve. Najvažnejši dogodek v avnem življenju slove* sk? žene je bil? skupščina Slovenske ženske zveze dne 21. julija. Skupščina ie bila letos v Lemontu v državi Illinois. številne in navdušene zborovalke so se v odločni izdavi izrekle za politična načela Zodinjenih držav. Tej svoji novi domovini izražajo vdanost in hvaležnost ter poudarjaio. da je bila več ko poldrugo stoletje drugim narodom na svetu zgled pri njihovi borbi za notranjo in zunanjo svobodo. »Zedinjene države — pravi Izjava dalje — ?o od svoje ustanovitve dalje nudile pribežaFšče, kruh, varnost in svobodo neštetim izseljencem mnogih dežel, narode v In plemen med temi tudi Slovencem in erugim Jugoslovanom. Ta gostoljubna dežela nam je poleg vseh drugih debrot in koristi š'rokogrudno podarila tudi svoje državljanstvo z vsemi pravicami in prednostmi svojih tu rojenih državljanov ter nam je omogočila razvijanje naše narodne svo-skosti v gospodarskem, verskem, političnem in narodnem prizadevanju.« Na koncu izraža skupščina popolno solidarnost amenšk h Slovenk in Slovencev z ostalimi državljani Zedinjenih držav. Pod ženski m režimom Antropološki oddelek znane kolumbijske univerze je lani poslal svojega profesorja na enoletno proučevanje ljudstva v obsežno biazi sko džunglo. Raziskovalec, ki se je letos vrnil s te zanimive ekspedicije, pripoveduje prav posebne stvari iz življenja tamkajšnjega naroda, ki šteje okrog pol milijona duš. V tej deželi vladajo po ženske, svečenice skrivnostn h kultov, katere so po mnenju omenjenega profesoija prinesli sužnji iz Afrike. Narod naziva te svečenice »ljubice bogov«. Njih oblast se ne razteza samo na versko udejstvovanje, temveč posega v vse javno živ^enje, kar občutijo zlasti belci, ki pridejo med te ljudi. Porcka brez sankcije svečenice je sp'oh nemogoča. Kdor išče dela, gre najprej po nasvet k svečeni-cam, avtoritarno veljavo ima celo njihovo zdravniško znanje. MOŽU JE BILO NAMENJENO Jera: »Kdo pa vam je ubil okno, gospa Meta?« Meta: »Moj mož, ko se je sklonil. . .« ponovne opomine ni vrnil. Ko sta se po zaključkuu nekega njegovega koncerta srečala nato, ga je Griinfeld vprašal, kako mu je ugajal koncert. »Nič ne rečem, dragi moj«, je odvrnil prijatelj. »Schumana, Schuberta, skratka romantiki — v teh te nihče ne bo dosegel izlepa. Toda klasiki, dragi moj, klasiki ti nič kaj ne gredo od rok.« ♦ Angleška princesa Viktorija se je sprehajala po vvindsorskem parku, pa je srečala hčerko svojega kočijaža, ki je malomarno šla mimo, ne da bi jo bila pozdravila. »Ali ne veš kdo sem?« jo je prijazno odgovorila kraljična. »Seveda vem«, je brez zadrege odgovorila mala. »Tista dama ste, ki se vsak dan vozi v kočiji mojega očeta.« * Znani češki dramatik Karel čapek je imel v Pragi telefonsko številko, ki je bila močno slična telefonski številki nekega praškega kina. Zato se je neprestano dogajalo, da so ljudje v naglici klicali njega namesto kina in ga prosili, naj jim rezervira sedeže za popoldansko ali za večerno predstavo. Karlu čapku so šle te večne pomote na živce pa je zaprosil upravo kina. naj da svojo številko v telefonskem seznamu debeleje natisniti, da bi se vidno ločila od njegove. Kino pa njegovi prošnji ni ustregel in tako je pri čapku še zmerom brnil telefon — zavoljo sedežev v kinu Za »čez drn in stro" Kljub vsem opozoritvam poklicnih in nepoklicnih jezikoslovcev dopisniki slovenskih dnevnikov čim dalje bolj mrcvarijo s;ovenšd zemljo! — O, če že o tem govoriš, se zadovoljim tudi z enim metrom. afer Med revijami Kakor smo napovedali, je dunajska »G a-1 e r i j a« z novo, novembrsko številko povečala svoj obseg, in sicer priobčuje po šestnajst ceiosti a^skin reprodukcij po ae-lin znanih nemških, madžarskih, jugoslovanskih, češkin, slovaških, amerišKih in holandskih amaterjev. S tem je postala »Galerija« ponovno reprezentativna revija mednarodne fotogiatske umetnosti, kolikor je to v teh časin seveda sploh mogoče, a tudi v tekstnem delu proži naprednemu amaterju obilo tehtnega štiva. Vsekano bi bilo potrebno, da bi naši amaterji tej reviji, ki je vedno z vso naklonjenostjo spremljala napredek slovenske fotografije, posvečali svojo posebno pozornost. Nje naslov je: »Die Galerle«, Wien 56, VI., Linke VVienzeile 36. Prejeli smo 10. in 11. številko zagrebške »F o t o r e v i j e«, ki je tako nadoknadila prejšnje zamude v izhajanju in jo bodo naročniki odslej redno prejemali. Iz bogate vsebine obeh (ločenih) številk navajamo samo nekatere večje članke: Jesen — Naše oko v službi fotografije — Mednarodna razstava v Zagrebu (s ceio vrsto reprodukcij v 11. številki) — S kamero v svet gora (v slovenščini) — Snemanje brez dnevne svetlobe — Filtri v jeseni — Prednosti snemanja z infrardečimi žarki — Tehnika snemanja z umetno svetlobo — Izbera papirja za povečavanje, itd. 2e ta površna navedba vsebine nam kaže, koliko pouka je deležen amater, tako naprednejši, kakor začetnik, v tem mesečniku, ki je tudi uradno glasilo Zveze slovenskih fotoamaterskih društev in njenih edinic. Polletna naročnina znaša 30.— din, a naslov je: »Fotorevija«, Zagreb, Dalmatinska 6. Iz novembrske številke »P h o t o b 1 a t-ter«, ki jih izdaja Agfa za široki krog svojih amaterjev, bi opozorili na članek »Pravljična dežela na severu«, dalje »črno-beli negativi po barvnih posnetkih«. »Nekaj novega o montaži ozadja«, »Okvirje-nje barvnih diapozitivov«, drobni nasveti dr. Croya za amatersko prakso ln mnogo drugega. Mesečnik je dobiti v vsaki boljši fotografski trgovini. Knappov »Foto-Beobachter« je med nemškimi fotografskimi revijami manjšega formata stalno tista, ki daje najširšemu amaterskemu krogu največ tehničnih pobud. V novembrski številki obravnava fotografijo v somraku, nastanek električnih svetlomerov, finosti v portret-ni fotografiji, barvni film za umetno razsvetljavo, fotografijo ln Infrardečimi žarki. Opozarjamo tudi na stalno rubriko drobnih nasvetov. Naslov je: »Foto-Beobachter«, Verlag Knapp & Co., Halle (S.), M(lhlweg 19., Deutschland. Fotoklnb Ljubljana opozarja svoje članstvo ln druge amaterje, da je po novem razporedu vsak prvi in tretji torek v mesecu namenjen večerom slikovne kritike, drugi torek predavanjem, četrti torek improviziranim programom, za katere se bodo po potrebi uporabili tudi petkovi članski večeri. — Ta petek ob 20. v klubskem lokalu redni letni občni zbor! članstvo naj se ga udeleži v film večjem številu. — Za IV. začetnlški tečaj ae prijave še vedno sprejemajo. Temne proge v negativih dobimo pogostoma pri stojnem razvijanju. Proge Izhajajo pri tem iz svetlih delov negativov. Vzrok je v tem, da smo negative v razvijalcu premalo gibali. Na svetlih, torej malo ali nič osvetljenih delih negativa se razvijalec ne porabi, ohrani si svojo polno moč ln ker se pogreza ob plasti, učinkuje na tej svoje poti močneje nego na sosednih mestih. Filme ln plošče v posodah za stojno razvijanje in v razvijal-nih tankih je treba med razvijanjem vse-kako večkrat premakniti aH pretrestl. Za izdelavo močnega leska so poniklane medene plošče manj primerne nego pokromane. Takšne plošče zavoljo malenkostnih ostankov ustaljevalca v papirju kmalu počrnijo. Plošče je treba tudi stalno čistiti. Da odstranimo ostanke žela-tine, maščobe ali druge nesnage jih od časa do časa očistimo s spektrolom ali drugo primerno snovjo. Trboveljske planince in fotoamaterje opozarjamo na predavanje »Planina cvete«, ki ga bo imel jutri, v torek 26. nov., pod okriljem trboveljske podružnice SPD Karlo Kocjančič v dvorani Delavskega doma. Začetek ob 20. Predavanje je zbujalo povsod, kjer se je doslej vršilo, veliko zanimanje. V prvem delu govori predavatelj o snemanju z modernimi barvnimi plastmi, v drugem orikazuje celo vrsto najlepših In najzanimivejših planinskih cvetlic in planinskih pokrajin v naravnih barvah. »JU! KO«. ponedeJjsita Izdaja Rcorganiiadja dela In gospodarstva Francosko ljudstvo, ki je bilo vajeno bogato založene mize, v današnji katastrofi najbolj grenko občuti omejitve v prodaji živil ! Maršal Petam Od vseh strani prihajajo poročila o vzrokih in vAinkih francoskega poraza; ena resnična, druga izmišljena, se trudijo posvetiti z lučjo resnice v mrak, ki danes leži nad Francijo. Malo pa vemo o tem, kako si pobita dežela prizadeva, da bi vsaj delno obnovila, kar je porušenega, ter z novimi uredbami poživila ohromelo gospodarstvo, kolikor dopuščajo dane razmere. Francija gotovo ni še nikdar poznala slabšega gospodarskega stanja, kakor je to, v katerem se trenutno nahaja. Mobilizacija ji je za več ko leto dni vzela njeno najbolj aktivno delavno moč. Kmetijstvo In vse Industrije, ki uspevajo v dobi miru, bo zaradi nje zmanjšale svojo produkcijo in svoje zaloge, v zvezi s tem pa je počasi umirala tudi trgovina. Vse, kar je živelo od turizma in od luksuznih stvari, je bilo obsojeno poginu. Končno je tudi vojna Industrija kar od dne do dne ustavila svoje obratovanje. Ogromno število bogastev je bilo vsled vojne uničenih ali poškodovanih: mostovi, železnice, kanali, zgradbe, tovarne s stroji vred, plovna in vsa druga prometna sredstva, poleg tega pa še živež ta surovine, nujno potrebne za gospodarsko aktivnost. Uvoz in izvoz sta skoraj popolnoma zaspala, saj so zveze s skoraj vsemi deželami ki so Francijo zalagale aH od nje kupovale, prekinjene. Neprilike, nastale vsled okupacije najbolj rodovitne-ga in bogatega predela Francije, škoduje jdasti notranji trgovini in sodelovanju med zavzetim ln nezavzetlm delom. Zaradi njih »o prekinjene vse poštne zveze med tema deloma. Ustavile so izmenjavo izdelkov ined onimi Industrijami, ki se dopolnjujejo. Tako so n. pr. tovarnarji platna iz sever- nega dela Francije izgubili trg, ki jim je bil odprt pri tovarnarjih pnevmatik iz osrednjega dela, ki so bili prav tako prisiljeni, če ne ustaviti, pa vsaj zmanjšati svoje obratovanje. Zid med tema deloma je Franciji zvezal roke, kar je velika šiba za delavstvo in s tem ogromna škoda za vse ljudstvo. Po pogodbi premirja je prepovedan vsak prevoz iz enega dela v drugega, tako da je veliko število ljudstva ostalo razpršeno daleč od svojega doma in dela. Prihranki so skopneli, večina de-mobilizirancev pa je brez zaslužka Vrhu vsega mora Francija z vsem preskrbeti okupacijsko vojsko ter ji dnevno plačati 20 milijonov mark. Iz vsega tega izhaja velika gospodarska nesreča Francije, vse to zahteva gigantskega truda, da bo država lahko spet stala na trdnih gospodarskih nogah. Vlada, ki priporoča vsem Francozom, da jI pomagajo pri obnovi, bi morala pričeti prva ter vsem onim, ki čakajo praznih rok in ki so vsled tega, ker so v vojni izgubili vse premoženje, odvisni le od slučaja, dati možnost, da bi pomagati sploh mogli. Te coskih tleh, je bil predmet takojšnjih razgovorov in urejevanj z zainteresiranimi vladami. Od evakuiranih Francozov so bili nekateri uradniki in drugi, ki so bili v Javni službi, dalje specialisti v strokah, ki ao za prehrano nujno potrebne, poslani med prvimi na svoje domove. Ostali begunci pa v grupah in z odhodno številko prekora-čajo meje zasedenega dela; to seveda v Številu, ki ga dovoljuje kontrolna oblast. Ben-zin, ki je postal sila redek, se deli v prvi vrsti onim, ki so primorani, da se vračajo z avtomobili. Nov zakon urejuje probleme, ki jih zahteva vprašanje stanovanj za begunce. Odobrenih je 200 milijonov za poživitev industrijskih in trgovskih poslov. Za dvig poljedelstva, ki je v vojni tako strašno trpelo, sta dani na razpolago 2 milijardi frankov; prav tako za popravilo poškodovanih in porušenih zgradb. Načrti sa javna dela ln ureditev poljskih posestev, ki so doslej čakali na izvedbo, ker ni bilo zadostnih sredstev, so bili izročeni občinam, sindikatom ln kmetijskim zadrugam, z odobrenim kreditom 500 milijonov frankov. Zakon zahteva, da se ti krediti takoj Začasni sedež francoske vlade ▼ Vlchyju Pariz z Eiffelovlm stolpom v ozadja težavne naloge se je v zadnjem časa tudi lotila. Sporazumno z nemškimi oblastmi je pričela urejevati vprašanje povratka beguncev. Dežele, ki so vsled njih preoblju-dene, ne morejo trajno preživljati takih množic; one pa, iz katerih je vse zbežalo, ne smejo vedno ostati na milost in nemilost nevarni zapuščenosti. Povratek Belgijcev, ki so v stotisočih iskali zavetja na fran- nporabijo, ta da 8e ž njimi zaposli čim več delavnih sil. Zaradi pomanjkanja gonilnih sredstev je država sklenila, naj se Izrabljajo gosdna bogastva, ki so uporabljiva za pogon motorjev. Zmanjšana je carina na sladkor, nad njega uporabo pa bedi stroga kontrola. Urejena je produkcija mlečnih Izdelkov, da se prepreči vsakršna Izgub« ln da se po načrtu uredi oskrbovanje vseh odjemalcev. Uvaja se korporativna ureditev gospodarstva. Različni poklici, ki se bavijo z Istim predmetom, se združujejo, kar ima v gospodarskem neredu, ki tare Francijo, dvojno prednost: varuje podjetja pred polomi, katerim je izpostavljena vsaka osebna akcija v ozračju neurejene konkurence, drugič pa prihrani odjemalcu vsako od-viSno podražitev, ki bi jo take napake lahko povzročile. Kakor se zdi paradoksno, Je vendar res. da delitev življenjskih potrebščin na karte varuje tudi odjemalce, ker onemogoča nakupičenja in potrato blaga, s čimer povzročajo bogatejši kupci velike ta skupnosti zelo škodljive zmešnjave. Dosedajnim omejitvam se pridružujejo nove, ki urejajo deleže slaščičarskih izdelkov, mleka in surovega masla, testenin, riža, maščob in mila. Te omejitve bolj ko vse druge žalijo francosko ljudstvo, ki je bilo vajeno na bogato založen trg in na svobodo izživljanja, ki pa je bila združena r. marljivostjo in podjetnostjo. V njegovih očeh so te omejitve najvidnejši in najtrši znak vse nesreče. Prenaša pa jih z dostojanstvom naroda, ki vč, kai je pomenil v preteklosti in ki Ima ponolno zauoanje v bodočnosti. Tudi v nesreči se kaže niee-ova veličina. E. E. Na Itriz V grebenu sta čepeli dve čeri, v mejo zasidrani, pokriti z mahom. In ena se je utrgala. — Ko grom zdrvela druga z njo je k tlom. V grebenu je zaze\'ala vdrtina, režeča, nezapoinjena praznina... Spominjam se: ko bil sem še otrok, sem se zagledal v starca. Odkrit in golorok, v obraz in glavo siv se je v brežino uprl, da trudrtost bi, starost utajil. — Potem je umrli Nad trugo črno padla je starica, oklenila deskš se je z rokami in med obupom, med solzami na les brezčuten stiskala je lica. Odtrgali so jo vaščani. A starki na obrazu je ostal od krste madež črn. Vanj zaglodal se je, v meso zažrl vse do kosti ostuden črv. In kakor na gnojišču Job, prosila si je smrt še dolgo, dolgo... Te dni je končno bil odprt poleg moža svež, skiomen grob. M. Lipovec. moskovska univerze Vrhovao užIHšce današsafe Rusije je v razsuli dobah zgodovine na precej različne načine izvrševalo svoje nsScgs Poslopja moskovske univerze leže neda- J vzrasli v porevolucijskih letih. Med znan-leč od Kremlja na obsežnem prostoru. Pol J stvenlmi delavci sta stara akademika Zi-ure je treba, preden ga dober pešec obide. linskij in Mandels' -.mm, n ameniti matematik in polarni raziskovalec Oton J. Schmidt, nato komaj 30 letni prof. Kal- S pariškega ribjega trga Pismo ti Sarajeva Pravijo, da je Sarajevo mesto orientalske lepote ln originalnosti, a pri tem ne vidijo ln ne mislijo na tisto v nebo štrleče in vpijoče uboštvo, ki ga najdete vsepovsod, kamor se obrnete iz središča mesta: na Bi-striku, Vratniku, Alifakovcu in tako naprej po ostalih mestnih četrtih. O Sarajevu ie vsak ve, da šteje nad 80.000 prebivalcev, a to, da se le-ti delijo po veroizpovedi na 30.000 muslimanov, 22.000 pravoslavnih in 21.000 katoličanov, drugi so židje in ostali, Stara mestna vrata Sarajeva je le redkim znano. To poudarjam zaradi tega, ker imajo muslimani in katoliki v Sarajevu, čeprav so v veliki večini le revni sloji ljudstva, največ mošaj in cerkva. Tako imajo prvi okrog 70 mošej (odtod so tujci n£LŠe mesto proglasili za mesto minaretov), a katoliki 6 velikih cerkva in nadškofijsko stolnico, dočim imajo pravoslavni in židovski verniki vsak le po dve cerkvi oziroma templja. Pri slednjih je nasprotno redek proletariat, čeprav o njihovi pobežnosti ne morem trditi, da bi bila manjša ko pri prvih dveh verah. Sarajevo je v glavnem mesto delavcev in siromakov in zato ni čudno, če Štiri bolnišnice, kolikor jih ima, skoraj ne zadostujejo potrebam. Resnično, Sarajevo je pestro mesto velikih socialnih raznolikosti, ki bi bilo za pravega umetnika neizčrpen vir iskanja in spoznanja čiste resnice, ki je lepota sama po sebi. * V Sarajevu so letos gradili, kakor še nikdar poprej. Same velike palače. Gotovo i jih je čez trideset. Sam Vakuf (verska ■ jednota naših muslimanov) je zgradila v teku tega leta kakih deset petnadstropnih I palač z vsem komfortom. Pri tem je vredno i pripomniti, da v njih ne najdete vseljenega niti enega muslimana, ker so stanovanja strašno draga. Ista zajednica ima zdaj v gradbi nebotičnik, ki bo stal v srcu mesta (pri Zemaljski banki) in bo najvišja stavba v Jugoslaviji, torej višji od ljubljanskega velikana. Imel bo 14 nadstropij in v njem se bo nahajala tudi osrednja mošeja. S tem bo Sarajevo dobilo že drugi nebotičnik. Prvega so letos otvorili železničarski za- drugarji ter ima 10 nadstropij. • t Iz slovenskih vrst v našem mestu je odpotovala v stari kraj poznana in cenjena Znidarčičeva družina, katerih hčerka Asta se je tudi tu kaj uspešno udejstvovala na kulturnem polju. Njeni članki in literarne črtice so bile vedno predmet splošnega priznanja. Nov prišlec v naši sredi pa je akademski slikar Zoran Didek, ki je sem premeščen kot profesor na srednjo tehniško šolo. Naš rojak inž. arh. Dušan Grabrijan ja izdal v založbi muslimanskega kulturnega časopisa »Novi Behar« malo študijo v hrvatskem jeziku »Arhitektura na dohvat ruci«, ki zelo nazorno predočuje nasprotje med narodno in moderno arhitekturo, ki se najde pri nas na vsakem koraku, in zagovarja zdravo in preprosto narodno umetnost, dočim drugo obsoja na pogin. Brošura našega rojaka je vsekakor zelo za-• nimiva. 1 • ! Društvo »Cankar« je imelo 16. t. m. prav dobro obiskano »martinovanje« v svojih prostorih v Koševu. Dramski odsek društva je uprizoril Murnikovo burko »Bucek v strahu«, v kateri so posebno posrečene osebnosti dali Telatko (postopača), Raznožnik (pisatelja) in Marija Verdirjeva Buckovo ženo. Igra je dobro uspela in žela zaslužen aplavz. Društvena godba (7 godcev) je bila to pot pod vodstvom g. Fraunhajma nadvse izvrstna in je imenitno zabavala naše rojake do ranega jutra, ko so se vsi zadovoljni vračali domov. »Slovenski klub« priredi, kakor vsako leto, tudi letos »Miklavževo«, a »Cankar« pestro »silvestrovanje«. Marte!. MGU (Moskovskij gosud&rstvenij univer zitet = moskovska državna univerza) obsega 7 fakultet s 85 stolicami: mehanieno-matematično fakulteto, fizikalno, kemično, biološko, medicinsko, historično in fakulteto za raziskovanje tal. Te iakultete imajo 11 velikih institutov: matematičnega, astro nomskega, mehaničnega, fizikalnega, kemičnega, geološkega, zoološkega, botaničnega, antropološkega, geoioško-historične-ga in institut za darvrinizem. Kakor vidimo, je ureditev moskovske univerze precej različna od naših. Dalje obsega vseučilišče v Moskvi osrednjo knjižnico z 20 oddelnimi knjižnicami, nad 100 laboratorijev in kabinetov, 2 observatorija, 3 muzeje, botanični vrt in 2 meteorološki postaji. Predavateljski zber ima skupaj 850 oseb, od katerih je 45 članov Akademije znanosti, 160 pro.e;orjev in 236 docentov, j Veliko je število lektorjev za specialne znanosti, tehnikov in inštruktorjev. Vseučilišče obiskuje nad 5000 slušateljev, ki pripadajo 38 narodom Sovjetske zveze. Vseučilišče v Moskvi je ustanovil leta 1755. znani ruski učenjak Lomonosov. V začetku je imelo samo 3 fakultete: filozofsko, medicinsko in juridično. Razne vlade niso kaj prida podpirale najvišjega znanstvenega zavoda, ker so gledale v visokem šolstvu sploh ognjišče svobodomiselstva. Katarina II. je v nekem svojem pismu na moskovskega guvernerja napisala sledeče: »Če ustanavljam šole, jih ne ustanavljam za nas, temveč za Evropo, kjer si moramo ustvariti ugodno javno mnenje. Ce bi pa naši mužiki zares zahtevali izobrazbo, se ne bi mogla več uveljaviti niti jaz niti vi.. « Splošno znano je nezaupanje do visokega šolstva v carski Rusiji. Pokojni prof. dr. Ivan Prijatelj nam o tem pripoveduje v svojih vtisih iz nekdanje Rusije. Na primer: vojak je na vprašanje po največjih sovražnikih Rusije pričel naštevati neke države. Ko ni vedel za nobenega sovražnika več, se njegov »višji« zadere nad njim: »Dijaki, durak...!« Po revoluciji so se razmere na moskovski univerzi temeljito spremenile. Nastopil je nov čas. Predavalnice so kljub pomanjkanju v revolucijskih letih napolnili tisoči iz vrst kmetov in delavcev. Država je potrebovala mnogo inteligence, da bi mogla zadostiti rastočim potrebam. Danes delajo na vseučilišču v Moskvi številni stari učenjaki še iz dobe carizma in novi, magarov, eden med najboljšimi matema tiki sveta, fizik Agulov, geolog Vilenskij in drugi. Rektor univerze je prof. Aleksej ' orgjejevič Butjagin, mož v petdesetih letih, ki je bil ob l?-5. obletnici zavoda odli- j kovan z Leninovim redom. Značilno za vsc.c lišče v Moskvi je dej- j stvo, da je vse njeno delo močno povezano 1 s celotnim gospodarskim in socialnim življenjem v državi. Zato se sovjetski učenjaki mnogo bavijo s problemi, ki jih | stavi ja praksa na dnevni red. Zilinskij dela na novih metodah pridobivanja po-o-ryr>-V'h goriv, Vilen~kij sistematično raziskuje rodovitnost tal, Zavadevskij se bavi z vprašanji večje rodovitnosti domačih živali, Baskin je dosegel presenetljive uspehe v boju proti raku, biologi raziskujejo vitamine, mehaniki in fiziki delajo ira vprašanjih namakanja velikih kompleksov in podobno. MGU je obenem eno največjih središč splošne izobrazbe in kulture glavnega mesta Sovjetske zveze. Povezano je s širokimi ljudskimi sloji. Stotisoči delavcev in nameščencev obiskujejo večerne tečaje in predavanja v različnih znanstvenih problemih. Različnim krožkom srednjih in strokovnih šol' dajejo znanstveni delavci vseučilišča praktična navodila za delo in študij. V zvezi z disertacijami absoh ntov univerze se vrše diskusiiski večeri, pri katerih sodelujejo tudi srednješolci in delavci. Na teh večerih se pojavi marsikak naravni talent, ki mu nato univerza no-maga pri njegovem prizadevanju.. Tako je n. pr. 16 letni matematik v dveh let;h končal večji del svojih fakultetnih študij. Slične uspehe je doseglo že mnogo študentov in študentk, ki so delali prej po raznih poklicih. Vse sovjetske visoke šole skupaj imajo okrog 600 tisoč slušateljev in slušateljic iz raznih narodov Sovjetske zveze. , i » -o "' j »Kak?~ta je dares naša šolska madina!« vzdihujejo starši in vzgojitelji. »Mi nismo bili taki! Pohlevni, poslušni, marljivi smo bili in šola nam je bila pravcati vir odkritij nepoznanih lepot, modrosti, zgodovinskih, zemljepisnih, fizikalnih, kemičnih in drugih zanimivosti. V šolo smo hodili zbrano in pebožno kakor v cerkev, in kar smo izvedeli v šoli. ram je bilo sveto. Kako so se spremenili časi, kako naši otroci! Samozavestni so, trmasti, predrzni, občutljivi, samosvoji!« Tako je. Ali smo pa mi poznali avte, zrakoplove podmornice, križarke, stratosferske balone, radio? Ali smo čit.ali dnevnike, obiskovali kino, gledališče, razne športne prireditve? Ali smo vedeli za notranje in zunanje razmere v državi, za inozemske politične homatije? Ali ni obdajal naših duš kitajski zid? Ali se čudimo, da. smo se mi navduševali za grške in rimske junake, državnike, pesnike in antične umetnine; a da se naši šolarji v dobi nebotičnikov, zmagoslavja, oboroževanja in denarja navdušuje za filmske in športne zvezdnike, tipe avtomobilov in letal? Kje je danes učenec, ki bi sentimentalno občudoval rodo-ljubnost, poštenost, pravičnost grških in rimskih nesmrtnikov, ko ve sleherni učen-ček, da v svetu danes zmaguje surova sila, ki meri pravico po svoje? Naši šolarji (nižješolci) imajo širše, realnejše obzor je kot marsikateri maturant pred" vojno, ki se je zaril le v klasično dobo in v njej črpal svoje ideale. Sodobni šolar je nasprotno živi, zvezani del sedanjega življenjskega toka, ki vihra s filmsko naglico svojo pot. Snočnji dogodki že zjutraj niso več stvarni, šolar nima časa za poglabljanje v posamezne dogodke, kaj šele v šolsko snov in vase. Bežnost dogajanj — iztiskuje naglico, površnost dojemanj. Glavna razlika med nekdanjim in sodobnim šolarjem je v tem: predvojni šolar je imel skrčen, ozek, poglobljen ta idealiziran pogled na življenje in sebe, sodobni pa ima širok, površen in realen, ker nima časa za poglabljanje. Kakor rečeno, vsaka ura mu prinaša novih, napetih zanimivosti z vsega sveta — življenjski teleoskop se vsak hip izpremeni. Ali je čudno, če so »živčni«? Nekdanji srednješolci so imeli čas za prebavo učne snovi, ki je bila zanje tudi nova in zanimiva; sodobni pa nimajo časa in učna snov je zanje tuja, nezanimiva, ker je pravo nasprotje z razgibanostjo dnevnih dogodkov. 2e iz teh vidikov je popolnoma ponesrečena vsaka primerjava med nami in našimi šolarji, kajti med našim pojmovnim svetom ta onim naših otrok zija neprestopen prepad, katerega bi mogla zagladiti samo nova učna in vzgojna smer, ki bi iskala vzgojna sredstva v novih življenjskih okoliščinah, ne pa da gloda stare ideale šolanja. Šolanje ne sme biti umik iz sedanjosti, temveč njeno dopolnilo. Najboljši kompromis med starimi šolskimi ideali in sodobnimi potrebami bi bila v srednjih šolah uvedba dveh zaporednih seminarskih ur (tedensko, štirinajstdnevno, ali mesečno) pod imenom bodisi življenjsko, bodisi praktično ali enciklopedično znanie (veda) pod vodstvom izkušenih poznavalcev mladost-nikove duše, a tudi s širokimi pogledi v znanosti in filozofiji. Pred nprni naj bi stresli šolarji svoje dvome, zanimanja, doživljanja. Pri seminarski uri nai bi določali šolarji sami snov v obliki vorašmla za prihodnjo uro. Tako bi se mogel določiti vedno primeren vzeoiiteli za nove vaje (vsak ni doma v vseh področjih), šolarji bi smeli govoriti odkritosrčno o vs^m. tudi o nafbo1* perečih pvetovnonn^nrskfh vprašanjih. Kai ni boljše, da prečisti vzgojitelj taka vprašpria, kakor da jih šolarji sprejemajo iz rok političnih agitatorjev, agen- Ali« Itolo slovenske ttge Pričakovane zmage v vseh tekmah Ljubljana ln železničar sta si z zmagama nad Marsom oziroma Mariborom utrdila vodstvo v tabeli — Na Jesenicah Je zmagalo Bratstvo, v Kranju pa domačin le s težavo Ljubljana, 24. novembra. Primerno vreme letošnje jeseni omogoča SNZ nadaljevanje prvenstvenih tekem v slovenski ligi. Tako je bilo danes na sporedu že Xn. kolo, ki je imelo poudarek predvsem v tem, da sta se v Ljubljani in Mariboru vršili važni tekmi med krajevnimi tekmeci. Vendar pa tudi ta privlačnost ni privabila na nogometna igrišča velikih množic. V splošnem so rezultati današnjih tekem taki, kot smo jih pričakovali. Zaradi tega v tabeli ni večje spremembe. Le Bratstvo, ki mu je uspelo dnma odpraviti žilave Amaterce, je zamenjalo mesto z Marsom, ki je klonil vodeči Ljubljani. Ljubljana z današnjo zmago še v naprej vodi pred Železničarjem z eno točko, oba se pa odmikata od naslednje skupine. Olimp je v Kranju doživel že enajsti poraz, vendar se je žilavo upiral mlačnim Kranjčanom. Prvenstvena tabela slovenske lige je do' naslednje nedelje taka: ca, pa tudi obramba M. ne dopusti uspeha. V 43. min. nenadno strelja Jež in rezultat je 3 : 1, ki se do konca igre ne menja. Sodil je g. Konič iz Maribora. V predtekmi so juniorji Ljubljane odpravili v ne baš dobri igri juniorje Marsa prav tako s 3 : 1. Oerfey, ki ni $irivabil Ljnblj^na 12 8 2 2 47 : 21 18 Železničar 12 7 3 2 26 : 11 17 Amater 12 7 1 4 34 : 27 15 Kranj 11 6 1 4 23 : 21 13 bratstvo 12 5 1 6 25 : 34 11 Mars 11 4 2 5 28 : 22 10 I^rribor 12 3 2 7 22 : 34 8 Olimp 12 1 0 11 11 : 46 2 C? ns ho veMkfh vremenskih sprememb, ?e bo tekmovanje v slovenski ligi nada-Ij^vslo kar prihodnjo nedeljo, 1 > se bodo izbranci te skupine udarili predzadnjih ra n"sT-v orvaka s!ove**«kega nogometa. V A7r>r"hora bo sr»-pj«»7 železničar Amaterja, v J »•-hMani bo Maribor v gosteh pri Mar-sri. LjnWnna bo odnotovala v Celje na boj 7. Olimmotn in Pratstvo se bo doma P c.rilo S Kranjem. 0 ^^ašnjih tekmah pravijo poročevalci naslednje: Trio šet® za zmag© Ljubljana : Mars 3:1 (1:1) Ljubljana, 24. novembra. Na igrišču Ljubljane se je popoldne odigrala ligaška tekma med Ljubljano in -Varsom. Domači »de y« je gledalo okrog 700 gledalcev, ki so bili z živahno igro -beh enajstoric kar zadovoljni, čeprav v -Sobnem niso videli najboljšega nogometa. Igra je bila ostra, posebno Marsovci so zaigrali podjetno in korajžno, ter se je riuinirani enajstorici Ljubljane posrečilo .i zle v drugi polovici igre doseči zasluženo zrrKgo in s tem nadaljnji dve točki na . i": u prvenstvene tablice. 1,'bljano so zastopali: Rožič. Ceglar, Jerman, Pupo, Sercer, Boncelj, Kroupa, Sv. 2, Jež, Pepček, Erber. V moštvu je bila najboljša obramba, posebno Ceglar se je danes odlično izkazal. Med krilci je imel slab dan Sercer, pa . .: Pupo je bil slabši kot običajno, zato pa je trsba pohvaliti Bonclja, ki je med -.lei edini z&dDvoljil. V napadu je presenetil z odlično igro mali Smole, ki danes ':rog sebe pač ni imel dobrih igralcev. Erber je pred golom mnogo grešil in Jež e v;:e prepočasen pred ciljem ter tako :-ji Kroupa ni prišel do veljave. V na- 1 a se je posebno poznalo, da ni igral i ,-ih, ker ni bilo nobenega pravega strel- i. Zmrgo je moštvo po igri v drugem . ič-asu sicer zaslužilo, čeprav ni popolnoma zadovoljno. Mars je igral v postavi: Pavlica Slanina, Prijatelj, Humar, Sočan. Pišek, Piskar, Avsec, Z:gon, Perko. Dobrlet. Enaistorica je imela prav tako v obrambi najboljše ljudi, posebno se razvija Slavna. Med krilci je bil prav dober Sočan, , •o bil »povsod«, Pišek je zadovoljil, za- j to pa Humarju ni šlo, ker je z Erberjem mel le preveč opravka. V napadu je bil j agilen Zigon, pa tudi Perko, dočim ostali borbe niso vzdržali. Moštvo je v prvi po- Železničar : Maribor 3:1 (2:0) Maribor, 24. nov. Na stadionu Železničarja je bil popoldne tako zvani mariborski nogometni derby, prvenstvena tekma med Železničarjem in Mariborom. Kljub važnosti današnja tekma ni privabila mnogo občinstva in se je nabralo na igrišču ob Tržaški cesti le okrog 400 gledalcev. Velike borbe današnji dvoboj ni prinesel; tekma pa je bila temperamentna in se je v glavnem odigrala v polju. Posebnih fines ni pokazalo ne eno ne drugo moštvo. Borba ni niti za trenutek prekoračila okvira lova za točke. Bila je precej ostra, vendar se ni izrodila preko mej dovoljene igre. Železničar je bil primoran nastopiti brez izvrstnega Frangeša in krilca Kardir.arja, razen tega je imel še to smolo, da je v 18. minuti prvega polčasa izgubil sicer dobrega krilca Antoličiča, ki je moral zaradi hude poškodbe z igrišča, tako da je Železničar ves preostali čas tekme igral le z desetimi igralci. Zmaga Železničarja je zaradi tega še bolj upoštevanja vredna. Moštvo Železničarja je bila homogenejša celota. V obrambi ima Železničar trio. ki je zanesljiv. Edino levi branilec se še ni povsem enakovredno uvrstil v to formacijo. Krilci so bili povprečni in morda najšibkejši del moštva. Odločnejše so se uveljavili šele proti koncu prvega in drugega polčasa. Pač pa so v drugem polčasu opravili odličen napadalni posel. Defenzivno so bili prešibki in tako si je nasprotni napad, ki ni bil tak, da bi ustvarjal junaška dela, vendar pripravil nekaj prav nevarnih situacij, ki jih pa ni utegnil izkoristiti. Napad je bil ofenziven, ko mu je prišla pomoč od zadaj. Imel je težko stališče v borbi z dobro razpoloženo nasprotno linijo. Ko se je preril preko teh ovir, so nastali pred nasprotnim golom zelo kočljivi položni i. V splošnem je moštvo podalo zadovoljivo igro. ki je pa zao^taisla za igro pretekle nedelje proti SK Ljubljani. V moštvu Maribora že v zadnjih tekmah ni hotelo funkcionirati v napadu in še vedno se za ta del moštva ne najde posrečena rešitev. V današnji igri se je pokazal napad z najslabše strani. Od tolike množine uporabnih žog, ki jih je ta napad dobil iz ozadja, bi drug napad sigurno izbil večji dobiček. Tako gre zasluga za neuspeh v večji meri na rovaš mizerne igre napadalne vrste. Krilci so bili dobri, edin del moštva, ki je svojega nasprotnika prekašal. V drugem polčasu sta sicer stranska krilca nekoliko popustila, njuna aktivnost se je skrčila na defenzivno delo, ki sta ga pa do konca opravila zadovoljivo. Tudi ožja obramba je mnogo popustila od nekdanje sigurnosti. Vratar je nekaj žog lepo lovil, privoščil si je pa tudi nekaj nerodnih napak, ki so nastale zaradi nesigurnega lovljenja žoge. Vsi trije goli gredo več ali manj na vratarjev ra-čim. Železničar je prišel v vodstvo s 3 : 0. v 11. minuti je Turk zabil prvi, v 13. Stale-kar drugi in v 3. minuti drugega polčasa isti igralec še tretji gol. Častni gol za Maribor je zabil Vodeb v 25. minuti. Sodil je g. D joka Zivkovič iz Beograda. Zanimivo je, da sodnika ni hotel plačati ne Železničar niti Maribor. Mariborčani r: irce niso viuiiau. • "<= .... .....- .... - _ i»BiB7fli. lovici zaigralo poc-jetno in z uspesnun , pravijo, da niso naročili sodnika. Zeiezm niševič, Ropret in Marn. Tekmi je prisostvovalo okrog 600 gledalcev, ki so navdušeno pozdravili uspeh domačega moštva. Sodil je inž. Mrdjen iz Ljubljane. šibka igra v Kranju Kranj : Olimp 2:1 (1:0) Kranj, 24. nov. Pred 400 gledalci je bila danes odigrana povratna prvenstvena tekma Kranj -Olimp. V prvi tekmi je Olimp zmagal • 3 : 1 in malo je manjkalo, da danes Celjani spet niso vzeli Kranjčanom točki. Kranj, ki je moral nastopiti brez svojih najboljših moči, je številno publiko precej razočaral. Razen nekaj izjem so vsi odpovedali in ne more se reči, kdo je bil najslabši. Edina, ki sta še nekako dobro igrala, sta bila Malec in Vreček. Začetni udarec je imel Olimp in kazalo je, da bodo Celjani doživeli dvoštevilčni rezultat. A na žalost je Kranj igral dobro le del prvega polčasa, potem pa je tako popustil, da je Olimp prevzel iniciativo in tudi zmanjšal rezultat. Samo velikemu neznanju gostov se morajo Kranjčani zahvaliti, da niso izrabili Celjani nekaj situacij, ki so jih imeli in rezultat bi bil izenačen. Brez volje so šli domači v ta boj in so z nemogočo igro gledalce močno razočarali. Takoj v začetku so Kranjčani po Božiču dosegli vodilni gol, gledalci pa so zaman pričakovali nadaljnje zgoditke. Zaradi ležerne igre domačih in smole pred golom se je šele v 35. min. Koklu posrečilo poslati usnje preko ležečega vratarja v mrežo. Olimp je igral v tem delu igre povsem podrejeno vlogo in vseh 45 minut ni oddal niti enega strela. V drugem polčasu so domači izpustili igro iz rok in iniciativa je prešla spet na goste. V 20. min se jim je nasmehnila sreča in desno krilo je zmanjšalo rezultat s strelom pod prečko. Ta uspeh je Olimpa močno ohrabril, tako da je proti koncu še krepko napadah. Na obeh straneh je bilo še mnogo prilik, toda tako gostje kakor domači jih niso znali izkoristiti. V predtekmi sta Savica in Slovan jz Na-klega pokazala mnogo boljšo in zanimivejšo igro. Rezultat je bil 3 : L Ostale domače tekme HERMES : GRAFIKA 3 : 1 a : 0) Dopoldne sta se v Trnovem na igrišču Jadrana srečala v prvenstveni tekmi prvorazredna Hermes in Grafika. Gledalci, ki jih je bilo okrog 100 in so bili precej glasni, so bili z igro obeh moštev precej zadovoljni, vendar so sodniku delali precej težav, kar pač ni bilo na mestu. Hermežani so zaigrali prav dobro, posebno v drugem polčasu je enajstoriea pokazala lep nogomet in so popolnoma zasluženo odpravili svojega nasprotnika s 3 : 1, ter si "tako skoraj zasigurali »prihod« i med ligaše. ; Grafika je zadovoljila le v prvem pol-času, v drugem pa so ji pošle moči in so • s porazom kar lahko zadovoljni. Sodil je | g. Pušenjak. j + ! Prijateljska tekma: Mladika : Moste i 8 : 3 (4 : 0). ★ CELJE : JUGOSLAVIJA K : 1 (Z : 1) I Celje, 24. nov. j V finalni tekmi za pokal Celjske nogo-\ metne podzveze je Celje zasluženo zmagalo in si priborilo pokal, ki mu ga pa podzveza ni izročila takoj po tekmi. Pod-zveza je določila, da bo tekma na Olim-j povem igrišču v Gaberju, čeprav bi bil | obisk večji, če bi bila tekma na Glaziji. t Enajstoriea Celja je tehnično in kombi-! natorno prevladovala in je bila v celoti boljše moštvo. V prvem polčasu je Celje igralo raztrgano in premalo odločno. Mo- StliHa f G. hočeš komu kojjiodaMiU, mu jiodaA ^Uihm, tdmisko cbvfšmo nalivno jzetfo! . o l'J "i ~ -------- l pj-c-, V ^^ ----- ----------, .. . _r_ l v* 0^£--------- --------- ---- drugem delu pa je preveč po- j čar pa trdi, da je zahteval soanuca iz^od- žtvo jug03iavije v prvem polčasu je po- igra je zanimiva, ostra in živahna, posebno Lj. ima v prvih 20. min. več prilik za u-peh, teda obramba M. je na mestu, v 22' min Zigon uide Jermanu in žoga je v c-nem kotu mreže 1 : 0. V 24. min. »obrcavanje« med Pepčkom in Avsecem zaključi sodnik, ki oba pošlje v garderobo. Igra ostra z obeh strani in sodnik ima dosti "dela. Lj. je v napadu in šele v 44. min. izrabi Erber nesporazum M. obrambe, ko srečno postavi na 1 : 1. V drugem polčasu Lj. ostro napada, toda Erber in Jež imata s streli neverjetno smolo. V 19. min. Smole lepo predloži Erberju in žoga je med drogovi 2 :1. Mars ie v -ri precej popustil. Lj. je neprestano pred golom M., vendar v napadu ni strel- tov in špekulantov? Strah, ki nas drži, da molčimo o tem, kar je živo — je aiak nezrelosti, a posledica mu je hinavšema. Te se bojmo! Ne smemo pa se bati resnice, strah pred resnico se kruto maščuje. So-larie moramo približati sebi, sami pa se približati njim v vseh vprašanjih. Samo tako bomo šolarje rešili pred zablodami svetovnih naziranj — nikoli pa s kaznijo. Vrniti jim moramo zaupanje v vzgojitelje. 2e v nižji srednji šoli (v 3. in 4. razredu) naj bi se pričelo s takimi seminarskimi urami. Vzgojitelj naj bi jih navajal z raznimi vprašanji na razmišljanja o vsem in sprostila bi se njih iniciativa. Vodil naj bi se kratek zapisnik (šolarji naj bi beležili kar bi bilo zelo koristno) o debatah. Zanisniki bi bili dragocen doprinos k psihologiji sodobnega šolarja. Svrha bi bila šolar je vo poglabljanje vase, v dela velikih mislecev, v občečloveške in nacionalne ideale. Te seminarske vaje naj bi bile resnično doživljene in vez šolarjev med seboj in zunanjim svetom, ki vihra izven šolskih zidov. Ocenjevanje seminarskih razgovorov naj bi odpadlo, v spričevalu naj bi se označilo samo: učenec je (ni) redno obiskoval seminar (ja). Prenagljen se bo morda zdel tak predlog, vendar ga zahteva naš čas. Ukloniti se mu bomo morali, če nočemo izgubiti mladine v nam in našim nacionalnim koristim tujih svetovnih nazorih, ki niso iz nas In t"^' r>i<»i nns. . . M. Ž. K. podrejeni vlogi. V 5. minuti Pavšer zviša na 3 : 1, isti že minuto kasneje na 4 : 1, v 20. Skerlj na 5 : 1, tri minute pozneje pa branilec Jugoslavije potisne žogo v lastno mrežo. V 25. min. postavi Blagotin-šek na 7 : 1. V 31. min. sodnik diktira proti Celju enajstko. Strelja Osojnik, vendar vratar Celja ubrani. V 42. je Pavšer spet uspešen in postavi končni rezultat 8 : 1. Sodil je g. Lokošek. Srbska liga Vojvodina 1 : 0, Beograd: Jedinstvo ZAK : Bask 4 r 3. Sarajevo: Jugoslavija (B) : Slavija 6 :4. Pančevo: BSK : Jugoslavija (.J) 8 : 1. Borovo: Bat'a : Gradjanski 6 : 1. Hrvatska liga Split, 24. nov. V hrvatski ligi je bila odigrana samo ena tekma in sicer med Gradjarskim in Hajdukom, za katero je vladalo mnogo zanimanja. Končala se je neodločeno 1 : 1 (0 : 1). Hajduk je takoj od začetka diktiral s'len tempo, ki je os*al do konca igre. Gradjanski se je stalno branil in ima zlasti Glaser zasluge za neodločen rezultat. V 25. minuti je Beloševič zabil avtogol. V 8. min. drugega polčasa je pa Gradjanski izenačil po Cimermančiču. Sodil je madžarski sodnik Tlalaš. V predtekmi so juniorji DMmacije porazili juniorje Hrvatske s 3 : 0. Skupščina KAS kov. Zadeva bo torej imela še neprijeten odmev za zeleno mizo. V predtekmi so juniorji Kanada premagali juniorje Maribora z 2 : 1. Danes je bila v Zagrebu glavna redna .....____ _______ _______r___ skupščina Hrvatske atletske zveze, na ka- gol, Blagotinšek je na mestu in iz nepo- l ter i" je bila izbrana nova uprava z dose- sredne bližine doseže gol. Tri minute pozneje Zorko zviša na 2 : 0. V 35. minuti Klobučovnik iz 16 m strelja častni gol za Jugoslavijo. Po odmoru je Celje boljše in predvaja usrešneišo igro ter je vse do konca v premoči. Jugoslavija Je v drugem polčasu v daniiin predsednikom inž. Helebrandtom na čelu, ki je dobila 15 : 1 glas. Skupščina je vzela na znanje poročilo predsednika o izključitvi hrvatskih atletov, ki so bili doživljenjsko diskvalificirani, ker so sodelovali kljub prepovedi svoje zveze na balkaniadi v Carigradu. Gozdni tek za sitmčarfe Ljubljana, 24. novembra. Dopoldne se je vršil v Ljubljani prvi gozdni tek, namenjen predvsem smučarjem, ki naj bi se s kondicijskim vežba-njem pripravili za bližnjo sezono. Na žalost pa je pravih smučarjev nastopilo prav malo; na startu smo opazili tekmovalce, ki so prav dobri lahkoatleti, v smučarskem športu pa ne pomenijo mnogo. Tekmovalo je vsega samo 13 tekmovalcev, in še ti so bili razdeljeni na 3 skupine. Naraščajska proga, dolga 2000 m, je vodila izpod strelišča ob Večni poti in za njim zavila proti Rožniku do Čada, kjer je bil cilj. Nastopilo je 9 tekmovalcev, ki so vsi pritekli na cilj. Juniorska, dolga 3000 m, je vodila izpred strelišča ob Večni poti proti mestu, nakar je zavila v Tivoli do Svicarije, mimo rezervarja in Čada na cilj. Zmagal je v lepem stilu Mikuž, član SK Ljubljane, drugi je bil Bašin, ki pa ni dosti zaostal za vodečim Mikužem. Proga seniorjev je bila dolga 5000 m, teči pa so morali zanko, sestavljeno iz naraščajske in juniorske proge. Tudi tu sta nastopila samo dva tekmovalca Jerman in Tavčar. Zadnji je po prvem delu proge odstopil. Končni rezultati so naslednji: Naraščaj: 1. Zupančič D. (Lj) 6:06, 2. Pavčin D. (Pl) 6:10. 3. Bizjak L. (Lj) 6:19, 4. Bazič B. 6:20, 5. Zupančič B., 6. Roje, 7. Zalokar, 8. Ro-geli, 9. H!avaty (vsi Lj.). Juniorji: 1. Mikuž A. r j) 10:43, 2. Bašin (II) 11:05. Se-niorji: 1. Jerman Franc (Pl). LZSP — odsek smuških učiteljev. Vabimo vse smuške učitelje, bivajoče na področju Ljubljanske zimsko-sportne podzveze — v Ljubljani bivajoči člani obvezno — da se r'deleže sestanka, v torek ob 18. uri v sa vezni pisarni. Odbor. Lahkoatletski sodniki imajo drevi ob 20. pri Slamiču važen in nujen sestanek. Pridite vsi. Predsednik. Bratstvo : Amater 3:2 (1:1) Jesenice, 24. nov. Popoldne je bila na igrišču Bratstva prvenstvena tekma med trboveljskimi rudarji in domačim Bratstvom. Tekma je bila odigrana na precej razmočenem terenu, ki je zahteval od igralcev mnogo napora, tehnike in požrtvovalnosti. Gostje so se predstavili kot zelo borbeno in vigrano moštvo in so bili v vseh vrstah izenačeni. Domači danes niso ponovili igre, ki so jo dali proti Mariboru, vendar so zmago pošteno zaslužili, ker so nastopili , brez Janežiča in Crnoborija. j Začetek igre je kazal, da bodo gostje doživeli katastrofo, kajti komaj je sodnik dal znak za začetek, že so imeli gol v mreži. Strelec je bil razpoloženi Ivanise-vič Igra se je prenašala iz polja v polje, ker so se tudi gostje počasi uveljavljali. Sredi prvega polčasa se je Knific nerodno spotaknil ob desno zvezo. Kazenski strel s 16 m je kljub zidu našel pot v mrežo nad presenečenim vratarjem Brunom. Stanje je bilo 1 : 1. Pred koncem prvega polčasa si je branilec gostov spretno pomagal z roko v kazenskem prostoru. Enajstmetrovko je streljal Zavrl v prečko. V drugem polčasu so domači neKOUKO Mihi na ofe-žnem z&om -ha. %i Na sobotnem zborovanju, kjer so sodniki z zelenega polja zamenjali dosedanjega predsednika, je bilo izrečenih precej hudih očitkov na račun upravnega odbora SNZ Ljubljana, 24. nov. ; V gornjih prostorih kavarne »Emone« so imeli v soboto zvečer svoj prvi redni občni zbor po ustanovitvi slovenski nogometni sodniki. Zborovanje, ki ga je vodil zaslužni predsednik g. Macoratti, je pokazalo, da imajo možje s piščalko strumno organizacijo, ki je tudi vsakemu posamezniku strog sodnik, zato pa tudi v večnih sporih z nadrejenim upravnim odborom SNZ, s katerim menda zaradi osebnih nasprotstev ne more priti do zadovoljivega sodelovanja. V svojem izčrpnem poročilu je predsednik g. Macoratti precej podrobno orisal razne razloge, zaradi katerih je med sodniškim zborom in vrhovnim nogometnim forumom razmerje precej napeto. V ostalem je sodniška organizacija po reorganizaciji nogometnega športa sploh zelo navezana sama nase, tem bolj ker s svojim vrhovnim predstavnikom, sodniškim odborom pri VNS nima nobenih pravih sti- soremenili napad ter zelo pritisnili na gol ----- _ Trboveličanov. Iz gneče pred golem Brat- kov. To izvira v glavnem od tod, ker se ta stva pa so gostje po desni zvezi dosegli j odbor upravlja še po starih pravilih, ki vodstvo. Domači pa niso vrgli puške v , avtonomije ne poznajo, kakor je ostalo koruzo. Z vso silo so napadli in po Ro- , tudi pri srbskih sodnikih, medtem ko so pretu izenačili. Ni se še poleglo navduše- hrvatski nogometni sodniki dosegli popol-nie ko je Marn silovito udaril in postavil : no avtonomijo, Slovenci pa so deležni sa- ' J~ v' mo take s komentarjem. Poudaril je tudi, da so mnogih nevšečnosti na zelenem po- na%^2rGostje so se mnog trudili, da bi izenačili, toda obramba Bratstva je bila na mestu in je vsako nevarnost preprečila. Amater je imel najboljše moči v desnem branilcu in levem krilcu. Bratstvo je imelo precej izenačene vrste. Obramba je imela svetle pa tudi slabe trenutke. Med krilci sta se dobro držala Zavrl in Ra-zinger, v napadu so pa zelo ugajali Iva- lju najmanj krivi sodniki, temveč vse prej nediscipliniranost igralcev, preblage kazni za prekrške, prevelika gorečnost klubskih funkcionarjev in popustljivost pristojnih odborov v SNZ. Kljub temu, da sodniki niso uživali nikjer nobene podpore, so se pobrigali, da bodo v kratkem izšla nova pravila nogometne igre, ki bodo obenem prva slovenska izdaja in prva v državi z vsemi spremembami po zadnjem kongresu Fife in primerno ilustrirana. Tajniško poročilo g. Mehleta, ki je prav tako izzvenelo v precej hudo obtožbo zoper JNS, je vsebovalo tudi precej statističnih podatkov. Sodnikov je danes v Sloveniij vsega 48, med temi še 4 začasni, kar je za veliko število klubov odločno premalo, pri vsem tem pa tudi naraščaja skoraj ni nobenega. Vzroki za ta pojav so pač današnje razmere na nogometnih igriščih, kjer se nogomet ne igra več zaradi lepe in plemenite športne borbe, temveč samo in preko vsega — za točke. Tajnik je glede na vse večjo nediscipliniranost priporočal, naj tudi sodniki zoper vsak prestopek na terenu nastopajo brezobzirno in dosledno, ker bo le tako mogoče obdržati nogometno igro v pravem okviru in odstraniti z naših nogometnih igrišč vse, ki ne spadajo tja. Obema poročevalcema Je glede očitkov na račun SNZ odgovoril podpredsednik SNZ dr. Kuhelj, ki je poudaril, da si zveza s svoje strani prizadeva, da bi čim bolj ustregla sodniškim zahtevam, obenem pa tudi za zaščito njihove avtoritete na terenu izvaja najstrožje sankcije proti igralcem. V blagajni, ki jo je vodil g. Cimperman, je ostalo za tisočak in pol gotovine, iz poročila pa je bilo ugotoviti, da so sodniki gospodarili skromno in varčno. Skoraj brez razprave o poročilih so zbo-rovalci prešli na volitve novega upravnega odbora, ki je bil po ponovni izjavi do- i sedanjega predsednika, da iz osebnih raz-| logov, ki vplivajo na sožitja zbora z od-! bori SNZ, ne prevzame te fu ikcije ponov-1 no, soglasno sestavljen takole: predsednik j Stane Deržaj, tajnik Anton Mehle, blagaj-! nik Viktor Cimperman ter odbornika Tone Camernik in Mirko Vrhovnik. Med slučajnostmi so bile nato v obravnavi razne prošnje, za katerih rešitev je pristojen samo občni zbor sodniškega zbora. Med temi je bila kot prva odklonjena prošnja za reaktivacijo bivšega zveznega sodnika Franca Ochsa iz Celja. Soglasno in z zahvalo prosilcu je bila odobrena prošnja za »upokojitev« zveznega sodnika Evg. Betetta iz Ljubljane. Dalje je bila ugodno rešena prošnja zv. sodnika Ivana Dorčeca za črtanje kazni. Precej dolgotrajna in mestoma tudi burna je bila razprava o prošnji biv. zveznega sodnika Ve-bleta iz Celja, da se ob črtanju kazni vzame na znanje preklic njegove ostavke. Sodniki so se pri tem razdelili v dva tabora, dokler ni slednjič zmagala skupina, ki je zagovarjala mrtvo črko pravil in pravilnikov ter Vebletovo prošnjo v celoti zavrnila, čeprav je tudi zastopnik SNZ z igovarjal stališče, naj občni zbor pri reševanju vloge zaradi pomanjkanja dobrih sodnikov sklepa čim bolj širokogrudno. Proti zavrnitvi so nazadnje glasovali samo trije sodniki. Slednjič so bile soglasno sprejete še nekatere spremembe v pravilih, in so bile med drugim uvedene tudi poverilnice za udeležbo na občnih zborih, toda samo za izvenljubljanske sodnike in v omejenem številu (do največ treh). Po odobritvi proračuna, ki je skupno s postavko za novo izdajo pravil nogometne igre dosegel znesek nad din 5600.—. so nogometni sodniki zaključili svoj redni občni zbor po prvem letu obstr i »v avtonomiji s komentarjem«. Sokolska mladinska telovadna akademija Pri prisrčni tekmi je zmagala mladina Ljubljanskega Sokola nad mladino jeseniškega Sokola Ljubliana. 24. novembra Snoči je bila v nabito polni telovadnici Ljubljanskega Sokola mladinska akademija. Dri kateri so sodelovali kot tekmovalci tudi naraščajniki Sokola z Jesenic. Letos pomladi je bil jeseniški naraščaj povabil Ljubljančane. da se Domerijo v svoji moči in sposobnosti. Pohvalna je bila ta pobuda. Vzpostavili so se tesnejši stiki, delo se je okrepilo. Da se dožene. kako so napredovali v tem obdooiu ie bila potrebna ponovna tekma Zato so Ljubljančani to pot povabili Jeseničane v Ljubljano. Zanimanje sokolske mlad ne je bilo izredno veliko. Dvorana, ki ie za take akademiie že dolgo premaihna. ie bila do zadnjega kotička zasedena Med zastopniki bratskih društev nai predvsem omenimo številno odposlanstvo jeseniškega Sokola s starosto br Ogrinom Rudolfom in vodnikom naraščaja br. Prislovom na čelu. Zaradi neprikladnih prostorov in velikega navala se ie začetek za nekai minut zakasnil. S strumn.mi korala sta vstopili tekmovalni cesti Dod vodstvom svojih vodnikov br. Gregorke Borisa in br Pristova Janeza na tekmovališče Brat Janko Jazbec, starosta Ljubljanskega Sokola. ie z jedrnatim nagovorom pozdravil goste Jeseničane in označil to oonov-no srečanje sokolske mladine za velik praznik, katerega so dolso čakali in se nanj pripravljali Naraščajnik Ljubljanskega Sokola ie nato z vznešenimi besedami podaril v soomin na to druao srečanje jeseniški sokolski mladini leno plaketo. a jeseniški naraščajnik je poklonil ljubljanski vrsti krasno sliko Jesenic V svojem prisrčnem nagovoru ie pozval Ljubljančane na ponovno merjenje moči na Jesenice. Zaigrala ie koračnica, nastopili so naraščajniki in vrle naraščainice s pro-timi vjami za zlet v Beogradu Ker sta delala oba oddelka svoie vaje skupno, ie bil vedno spreminjajoča se slika z uglajenimi gibi leoa. Ženska d?ca ie svojo sestavo »Šetnajstorico« izvedla ljubko in skladno. Ce bi bilo še malo več živahnosti v gibanju, bi točka nadvse ugajala. Ze ob prihodu ie zbudila oozornost moška deca z vajami s puškami Primerna in ne preveč lahka setava ie teriala precej strumnosti in izurjenosti. čemur ie bila deca povsem kos Le ne čisto dcbro kritje je zdai oa zdai malo zasenčilo lepo sliko enotnosti. Za lepe vaie so bili malčki toplo nagrajeni s pritrjevanjem občinstva. Sledila ie tekma naraščajnikov v poljubnih prostih vajah Zače11' so gostje. V začetku so kazali milo strahu katerega pa so se takoj otresli Sodniki bratje Buh z Jesenic in Žil!č Stane in Antosiewicz Edvard i z Ljubljanskega Sokola so dobro in objektivno hi+ro oc0"1 jeva! i Ker 90 imeli tudi gledalci razpredelnice z imeni tekmovlcev in ker so se uspehi sproti povedali, ie bila tekma privlačna in občinstvo ii .ie z vso pazljivostjo sledilo. V prostih vaiah so se Je~eničani dobro odrezali. Lepe in težke sestave so pokazale veliko izurjenost oa tudi veliko sposobnost nj;hovega vodnika br Pristava Janeza Razume se. da Ljubljančani niso hoteli zaostajati. Večja uglajenost, lepa drža telesa in tudi telesna moč dokazujejo. da se za tem delom skrivata nezlomljiva energija in velika sposobnost br. Gregorke Borisa Med Jeseničana sta najlepše napravila vajo Sušnik Lado m Petač Mirko, tod Ljubljančan Jovan Ljubo ie v tem pogledu nadkrilil vse. Na telovadišče so prikorakale naraščaj-nice. Delale so leoe hkratne vaie na treh bradljah, z lahkoto. Njihov vidni napred k je zadivil in zato tudi Dohvala ni izostala. Vrsti sta nato nadaljeval tekmo v vajah na bradlji V svoji sigurnosti so Ljubljančani prekosili Jeseničane. Vendar ne bi bilo velike razlike če ne bi bilo toliko smole vmes Raznoterosti moške in ženske dece so bile nadvse liubka točka Ženska deca ie delala vaie na gredi že tako leoo da ie presenečala Moška deca ie kazala svoie vratolomnosti in gibčnosti na blazini Seveda večji del zanimanja so zbujali dečki s svojimi prostimi premeti Tekmovalni vrsti sta se r.-o-merili še na drogu Začeli so Jeseničani dobro, ali opaziti ie bilo. da manjka tu ?e malo pile. V svojih poljubnih vajah so bili Ljubljančani kljub smoli le sigurneiši m so že vpletali v vaie prvine višiega oddelka Začetek vaie Jovana ie zadivil občinstvo. Le žal da ie ni moeel dovršiti oo svoji zamisli do konoa Najk-ai"a toda najlepša točka pn svoji živahnosti in e b-kosti so bili nedvomno preskoki preko mize Lepi težki in sigurni preskok" ki so jih delali naraščajniki s svoio orirod-no živahnostio. so očarali občinstvo ki 'e gromko olo^kalo Leoo sestavljena škodno in ritmično podana sestava br Gregorke Borisa »Mladi vojaki« ie ze'o ugajala. Začudenje so zbudili ti leno rasli fantie. da so si že Dri deci pridobili toliko telovadne sposobnosti Vaie z obroči je ženski naraščai res lepo izvedel Krona vsemu sporedu Da ie bila Mumikova telovadna skladba »Scherzo« Naraščajniki so io Dodali učinkov!to in biM H^ežni v šefa priznania Dri občinstvu Če še upoštevamo da ie ta sestava izredno težavna. moramo priznati da ie b;1o v odločujočih činiteliih mnoso poguma in tudi drznosti ko so se lotili dela. da naučijo naraščainike. Ob zakliučku telovadnega sporeda sta ponovno prikorakali tekmovalni vrsti Načelnik br dr Pustišek Ivko ie razglasil uspeh tekme: Prva ie vrsta Liub'ian-9kega Sokola s 163.75 točke in druea vrsta ieseniškega Sokola s 150.75 točke Med posamezniki so: 1 Z-imšek Pavel Ljubljanski Sokol) 2875. 2 Jovan Li^bo (Ljubljan Sokol) 28.50. 3. P:stotnik Marjan (Ljubljanski Sokol) in Petač Mirko (Jesenice) 27.5. 4. Sušnik Lado ( Jesenice) 27.25. 5 Mastinšek Dušan (LjubMan-ski Sokol) 26.75. 6. Perman Tvan (Ljubljanski Sokol) 2,6 25 točke Hhra+u se ie br. načelnik iskreno zahvalil Jeseničanom za sodelovnie in pozval vse tekmovalce na še vztrajneiše delo Bil ie res lep sokolski mladinski večer kakršne danes zelo posrrešamo. Bratom in sestrami. ki so pripravil-' to nadvse ljubko in usnelo telovadno akademiio vse Priznanje! pot Italijanskih mornarjev Pogreba treh italijanskih mornarjev, katerih trupla so našli ob dubrovniški obali, se je udeležilo okoli Zooo Dubrovničanov Dubrovnik, 24. novembra Te dni so našli ob dubrovniški obali trupla treh italijanskih mornarjev, M so jih morski valovi zanesli k nam. žrtvam vojne je bil prirejen izredno lep pogreb. Njih krste so bile pokrite z italijanskimi zastavami in nosili so jih pri pogrebu črno oblečeni italijanski omladinci. Pogreba se je udeležilo okoli 2000 dubrovniških meščanov. Takoj za krstami je korakal v sprevodu italijanski konzul v Dubrovniku g. Georgio Tiberi, oblečen v uniformo italijanskega pehotnega polkovnika. Njemu so sledili poveljnik naše vojaške pomorske akademije kapetan bojnega broda g. Ku-ster, krajevni poveljnik major g. Miliče- vič, podžupan g. Katič in šef policije g. dr. Bubič. Prisoten je bal tudi odred naših mornarjev. V sprevodu so nosili mnogo vencev, med njimi venec nemške kolonije v Dubrovniku in venca italijanskega poslaništva in konzulata iz Beograda. Identitete enega izmed padlih mornarjev niso mogli ugotoviti, ker so mu morski valovi ugrabili vse listine- Ko je dolgi sprevod prispel na vojaško pokopališče gospe od Milosrgja, je imel italijanski konzul kratek nagovor, v katerem se je zahvalil rajnkim mornarjem, ki so darovali svoja življenja za. domovino. Zatem je trobentač odigral posmrtni-co in krste so bile spuščene v grob. UsMna vožnja z motociklom Ob vozilu, ki je zdrknilo v Gramozno jamo, je obležal en motociklist mrtev, njegov tovariš pa nevarno poškodovan Ljubljana, 24. nov. Usodna nesreča se je pripetila sinoči v bežigrajskem okraju. Okoli 23. ure je krojaški pomočnik Jeraj iz Vrhovčeve ulice 4. obvestil policijsko stražnico v bežigrajskem okraju, da sta se ponesrečila dva mo-tociklista. Pripeljala sta se iz Baragove ulice in zavozila na rob Gramozne jame ob Suvoborski ulici, od kader je motocikel zdrknil kakih osem metrov globoko na dno mestne gramoznice, kjer sta nesrečneža obležala. S stražnice so nemudno obvestili reševalce in kmalu nato so prihiteli z reševalnim avtomobilom Reševalci pa enemu izmed ponesrečencev, čigar identiteta še danes ni ugotovljena, niso mogli več pomagati, ker je bil že mrtev. Njegovega tovariša 32 letnega ključavničarskega mojstra Josipa K. iz Stožic 33, zaposlenega v tvomici Eki na Tyrševi cesti 66. pa so naglo prepeljali v bolnišnico. Ima hude notranje in vidne zunanje poškodbe. Iz bolnišnice so ga prepeljali v sanatorij v Šlaj-merjev dom, kjer se pa še ves dan ni zavedel, tako da policija nd mogla niti izvedeti za ime njegovega spremljevalca, ki ni imel pri sebi nobene legitimacije. Na kraj usodne nesreče je šla v soboto ponoči policijska komisija, ki sta jo sestavljala zdravstveni svetnik dr Lužar in dežurni uradnik g. Zibrec. Komisija je našla tam mrtveca in kraj njega motorno kolo 2-2105, ki se je tudi nekoliko poškodovalo. Zdravnik je ugotovil, da je nesrečnežu počila lobanja in da je smrt nastopila takoj. Zato so ponesrečenca prepeljali v mrtvašnico na Zale. / Mrtvec šteje okrog 30 let. je srednje postave podolgastega obraza in pristriženih brk in ima dolge, nazaj počesane kostanje- ve lase. Oblečen je bil v rjave ponošene pumparice in rjave dokolenke. Na nogah je imel nizke črne čevlje. Oblastva so uvedla preiskavo, da ugotove njegovo identiteto in podrobnosti tragične nesreče. * Naknadno so ugotovili, da je ponesrečeni mrtvi motociklist ključavničarski pomočnik Alojzij Polskruh s Stožic. Miklavževa in božična darila za gospode, dame in otroke boste najbolj praktično izbrali za vsako ceno pri G O RI £ A R, Sv. Petra cesta. Zadnja pot Jožka Juvana Polšnik, 24. novembra. Te dni so položili v prerani grob uglednega in priljubljenega posestnika in gostilničarja g. Jožka Juvana iz Polšnik a. Pokojni je bil vnet gasilski delavec in prijatelj Sokola Pa tudi sicer se je javno udej-stvoval za gospodarski napredek kraja Zal, ga je že dalj časa nadlegovala huda bolezen, kateri je kljuboval dolgo časa, a je njegova trdna narava naposled omagala Pogreb je pokazal, koliko je imel prijateljev in znancev v raznih krajih. Na zadnji poti ga je spremljalo tudi vse učitelj-stvo z učenci domače šole. Gasilska in sokolska četa sta spremljali svojega člana z venci. V sprevodu so bili tudi zastopniki oblastev. Ob odprtem grobu se je lepo poslovil od rajnkega Repovž Anton. Pokojnik zapušča soprogo Alojzijo, 15-letno hčerko Olgico in 12 letnega sinčka Mirka. Naj mu bo lahka domača gruda, žalujočim pa naše iskreno sožalje. Božidar Jakac razstavlja Ljubljana, 24. novembra Ljubljanski likovni umetniki zadnje čase res da ne zanemarjajo ljubljanskih ljubiteljev lepe umetnosti. Vrata Jakopičevega paviljona pod Tivolijem so skozi mesece že dan za dnem odprta, zapovrstjo razstavljajo zdaj ta, zdaj drugi posameznik, zdaj ta, zdaj druga skupina, komur se zahoče, najde tu dober, temeljit vpogled v slovensko likovno umetnost. Danes dopoldne je prišel na vrsto Božidar Jakac. Že ime tega umetnika, ki ga zadnja leta lahko štejemo med najpopularnejše, je z otvoritvijo razstave zagotovilo velik dogodek. In kakor je bilo pričakovati, se je danes ob napovedani uri kar trlo v razstavnih prostorih odličnih ljubljanskih meščanov. Razstavo je oficielno odprl umetnik sam s kratkim pozdravom vsem navzočnim. ki so se v tako lepem številu odzval, njegovemu povabilu. Med številnimi odličniki smo opazili bana dr Natlačena, zastopnika občine dr. Pretnarja, predsednika Narodne galerije dr. Frana Windischerja in upravnika iste Janeza Zormana. Nadalje številne predstavnike raznih kulturnih in umetniških društev med njima predsednika Društva likovnih umetnikov Sašo šantla, za Slovenski klub Toneta Kralja, številne člane Kluba neodvisnih likovnih umetnikov in celo mojstra Riharda Jakopiča, ki si sicer prav redko ogleda razstave svojih stanovskih tovarišev. Po pozdravu vseh teh je B Jakac izrazil veliko zadovoljstvo nad tem. da moremo v naši kulturni sredi kljub nemirnim časom, ko propadajo v vojnih vihrah nenadomestljive kulturne vrednote, biti pri nas toliko srečni, da nemoteno gojimo te vrednote in vzdržujemo z njimi nepretrgano nit z zlatimi starimi časi. vzdržujemo prehod v novo dobo novega reda. ki bo morai graditi na osnovi starih vrednot. Po tem kratkem nagovoru je umetnik povabil občinstvo, naj si ogleda sadove njegovega dela s katerimi je bogato založil vse štiri razstavne prostore. V glavnem prostoru smo srečali številne znane obraze, odlične portrete v olju ln portretne risbe V ostalih prostorih pa so razvrščene najbolj številno zastopane pokrajine, med katerimi zavzema najbogatejše mesto ljubljanska okolica v pastelih. nadalje Bela Krajina v pastelih in temperi, Prekmurje in živahno Primorje, pa zanimivi pas teli lz popotne torbe po Madžarski. Končno še v mah sobi grafike, risbe in skice, med katerimi uživajo največjo pozornost mar-tinarne, plavži in kovinarji iz jeseniškega kota. še dolgo po otvoritvi ni pojenjala živahnost v razstavnih prostorih, kjer si je občinstvo ogledovalo vsa ta dela. Prav ta živahnost pa je priča, da sc razstavljena dela Izzvala med ljubitelji lepe umetnosti močan vtis. že takoj zatem, ko so pregledali razstavljena dela, so se pojavili tudi marsikateri interesenti ki so od umetnika želeli podrobnejših pojasnil, tako da je vsekakor pričakovati, da bo poleg moralnega imel tudi dobršen gmotna uspeh. Razstava bo odiprta do 17. decembra in jo toplo priporočamo. Naša Mila je umrla Ljubljana, 24. novembra Davi ob 8. je po daljšem trpljenju umrla uradnica iz uredništva »Jutra« gdč. Mila Hiršmanova. Štela je šele 30 let Rajnka ki je bila med vsem »Jutrovim« osebjem zaradi svoje vedrosti in prijaznosti zelo priljubljena, je morala zaradi aavratne bolezni že pred letom dni opustiti vsako delo. Hudo je bilo njeno trpljenje, a ga je potrpežljivo prenašala. Hudo ji je bilo tudi zaradi tega. ker ni mogla delati, saj je bila zmerom marljiva in vestna uradnica. Vsem nam v uredništvu »Jutra« bo ostala naša Mila v najlepšem spominu. Ze ves čas, odkar je ni bilo v uredništvo, nam je manjkala njena vedrost. Zdaj, ko vemo, da je več ne bo, nas je vse zajela globoka žalost Na zadnjem potu jo bomo spremljali v torek ob 14. z Zal (kapela sv. Petra). Mila, naj ti bo lahka žemljica! Tvojim svojcem naše iskreno sožalje! Se o muzeju Dragi gospod urednik! Na magistratu smo zadnjič z velikim zanimanjem čitali zgodbo o muzeju starega smetarja Lukeža. In ker živimo v dobi uravnanega gospodarstva, smo tudi takoj zaslutili, da bo predsednik mestne občine pod vzel najstrožje korake proti prizadevnemu uradniku- Nismo se varali v tem pričakovanju. Kakor se govori, Je proti možu uvedena najstrožja disciplinska preiskava. V procesu pa so, kakor čujemo, nastale velike zagate. Blaga duša Lukež je svojo skrivnost v resnici vzel s seboj v grob — o aktu, ki vam ga je pokazal, ni ne duha ne sluha. Ko so se že primerile vse te reči, bridko obžalujemo, da so se zadnji čas razmere pri nas močno spremenile. Koga nam danes na magistratu manjka bolj kakor velike metle, velezaslužnega šefa kontrolnega urada, ki mu je biLo blagodejno in vsemu mestu ljubljanskemu velekoristno delo iz-nenada sredi najlepšega procvita tako neusmiljeno iztrgano iz rok! Koliko grdih afer je s svojim strogim nosom spravil pred sodni jo, koliko sramote je po njegovi zaslugi prišio na dan! In vendar je ves trud gospoda kontrolorja ostal zaman. Pa takšno nezasduženo plačilo! Poslali so ga v neznaten, zavržen kotiček mestne plinarne, odmerili so mu neko kanclistovsko delo, ko je bil v času svoje kontrole vendar deležen tolikih presenetljivih avanz-manov! Zdaj, ko je izbruhnila ta nova zadeva in ko tako zaman iščemo akta, o katerem Je govoril smetar Lukež, po arhivih, krvavo pogrešamo strogega očesa bivšega kcmtrolorja. Dajte nam ga nazaj! Eden % magistrata Objave Prošnja plemenitim ffcem. V Ljubljani živi delavski invalid s svojo družino, ki je vse svoje moči pustil v mestni službi, a ker je bil zmerom zaposlen v moči in dežju, mu Je spodnji del života popolnoma odpovedal, da se niti premikati več ne more. Na mesec prejema 150 din milostne podpore, s katero ne more ne živeti ne umreti. Zdaj se bliža čas Miklavža in božičnih daril, on pa z obupom zre v bodočnost, saj ne more niti sanjati o kakšnem prlboljšku, ko niti za kruh in za kurjavo ni denarja pri hiši. Darove v kakršnikoli obliki sprejema uprava našega lista, kjer je tudi na razpolago prosilčev naslov. Okoli 25«ooo ljudi brez strehe Strašna poplava v Bosanski Posavini Bosanski Samac, 24. novembra Bosanko Posavino je zadela zadnje dni strašna povodenj. Reki Sava in Bosna sta poplavili vse vasi od Bosanskega Samca do Krepšiča. Take povodnji ni bilo v teh krajih že dolgo let. Medtem ko je bilo 1. 1932. vodno stanje Save 7.47 m nad normalo. je , bilo zdaj 7.62 m. Pod vodo je okoli 5000 domov in okoli 25.000 ljudi je brez strehe. Mnogo prebiva-Stva se je moralo preseliti v Brčko. K sreči smrtnih žrtev ni bilo, a živine je mnogo utonilo. Seveda je pobeglo prebivalstvo brez živeža, ki so ga odnesli deroči valovt Banska oblast Je morala, zaradi tega priskočiti na pomoč in deli poplavijencem kruh Ljudem je prišlo na pomoč tudi vojaštvo s pontoni. Razen tega je banska uprava nakazala popievljencem podporo v denarju. Hude povodnji so tudi v katarju Novi Gradiški in v kotarju Aietkoviču. Dolenjske Toplice napredujejo V minili sezoni so imele spet prirast gostov Dol. Toplice, 24. novembra Letna sezona zdravilišča v Dol. Toplicah je bila letos od 1. maja do 31. oktobra. V tem času je obiskalo zdravilišče 1238 kopaliških gostov Od teh je bilo jugoslovenskih državljanov 222. nemških 7, italijanska 2, Ceha 2, Madžar 1, Bolgara 2, Američana 2. Vseh nočnin je bilo 12390, in sicer noč-nin od domačih državljanov 12125 od tujih pa 265. V primeri z lanskim letom, ko je bilo skupno 1056 Kopaliških gostov s 12.194 nočninami. je bilo letos prirastka 182 gostov s 196 nočninami Iz statistike je razvidno, da je letos število Kopaliških gostov naraslo vendar je število tujih državljanov padlo zaradi svetovnih neprilik. število nočnin glede na prirastek ni skladno z lanskimi nočninami, kar je pripisati sedanjim prilikam, ker so Dili mnogi gostje prisiljeni prekiniti bivanje v zdravilišču zaradi vpoklica njih sa-mih ali njih družinskih članov na orožne vaje. delno pa tudi letošnjemu skrajno neugodnemu vremenu Dotok kopaliških gostov od leta do leta napreduje kar je znak. da so Dol. Toplice učinkovito zdravilišče. Vendar Je še vedno mnogo kvarnih vplivov, ki ovirajo razvoj zdravilišča. Tako so velik nedostatek za razvoj zdravilišča prometne razmere, zla- sti skrajno slaba cesta od železniške postaje Straže—Toplic, ki je ocidaJjena od zdravilišča 5 km. Ker vozijo na tej prometni cesti dnevno težki z lesom obloženi avtomobili in številni vozovi s konjsko vprego, je cesta ob suhih dneh pokrita z debelo plastjo prahu, ob deževnih dneh pa z nič manjšo plastjo blata. Kaj vse se je že storilo, da bi se ta cesta popravila, toda vse brezuspešno. Tudi železniška uprava ne posveča dovolj pozornosti kopališkim gostom. V zadnjih letih je sicer odredila, da je vozil lz Ljubljane, od koder prihaja največ kopaliških gostov, direktni voz. ki so ga v Novem mestu priklopljali vlaku, ki vozi v Stražo, da ni bilo potnikom potrebno s prtljago v Novem mestu prestopati, toda letos je bil ta direktni voz iz neminljivega vzroka ukinjen- Kakor železniška uprava omalovažuje dolenjsko zdravilišče tudi poštna direkcija, ki še vedno trpi dovoz pošte s počasno in srednjeveško konjsko vprego, kar daje do-šlim tujcem povod za neštete kritike. V interesu edinega dolenjskega zdravilišča bi bilo, da bi se taki nedostatki odpravili, kar bi mnogo koristilo napredku kopališča Letni sezoni sledi letos tudi zimska sezona in bo zdravilišče odprto vso zimo. Nekaj gostov je že tu. Lovski tatovi v trebeljevsklh gozdovih Zvijače in neprilike nezakonitih lovcev Šmartno pri Litiji, 24. novembra. Trebeljevski gozdovi so med najbolj raztegnjenimi v bližini Ljubljane. V njih tudi divje svinje niso redkost. Tod okoli so mnoga skrita naselja, vmes pa tudi samotne koče, ki so kakor nalašč pripravne za skrivanje lovskih tatov. Orožniki si mnogo prizadevajo, da bi iztrebili to staro podeželsko strast. Vsako nedovoljeno puško, ki jo najdejo v hišah, zaplenijo. Zato imajo lovski tatovi svoje puške spravljene na skritih prostorih v podstrešjih. Dogodilo se je že, da so orožniki našli puške kmečkih fantov v najvišjih linah podružnične cerkve. Te dni se je primeril dogodek, ki je povzročil v lovskih vrstav precej govoric. Neki zasavski lovec, lastnik hribovskega revirja, je prejel ovadbo, da je neki hribovski gospodar brez dovoljenja ustrelil jelena To sporočilo je zbudilo med lovci mnogo zanimanja, saj jeleni niso stalna divjačina v naših gozdovih. Le na redke čase se priklati kateri semkaj. Tudi gamz se je že zatekel v zasavske revirje in se skrival po skalnatem svetu okrog Polšnika, ponajveč pod Ostrežom in okrog Konjšči-ce. Zato je zdaj sporočilo, da je zašel k nam jelen, zbudilo mnogo govoric. Vest da so redkega gosta podrli lovski tatovi, je povzročila med lovci seveda veliko nejevoljo. Lovci in orožniki preiskujejo j avl jeni primer. Priče trde, da je jelena ustrelilo več kmečkih fantov in da so si potem priredili skupno okusno večerjo. Sodijo, da je jelen zašel v te gozdove preko Krima iz Notranjske. Neki osumljenec je bil aretiran. Možnost pa je, da je kdo hotel svojega lovskega pajdaša iz bog ve kakega razloga spraviti v nesrečo in je prav njemu podtaknil lovsko tatvino. V trebeljevskem svetu so prijatelji divjačine prav iznajdljivi. Znan je primer, da je neki lovski gonjač opeharil lovce, ki so prišli na povabilo lastnika revirja iz Ljubljane Neki Ljubljančan je ves radosten ugledal stasitega srnjaka, ki se je pripodiJ iz doline in je hitel v gozd. Dvignil je puško in pomeril. Razločno so videli strelec in njegovi sosedje, da je bila žival zadeta. Za nastreljeno živaljo so poslali enega izmed domačinov, ki so vodili lovce po revirju. Možaku so obljubili lepo nagrado, če izsledi srnjaka. Cez kako uro se je iskalec vrnil s sporočilom, da je iskal vsepovsod na-steljeno žival, a je ni našel. Ljubljanski lovci in njih gostitelj so z nevoljo vzeli sporočilo na znanje in so se praznih rok vrnili domov. Cez kake mesece pa je prišlo na dan, da se je dogodek odigral drugače. Kmet, ki je tudi sam navdušen nezakoniti lovec, je malo kasneje, ko se je odločil od trume ostalih lovcev, ugledal hudo ranjeno žival. Kmalu nato je žival obležala negibna. Najditelja pa je toliko premamil pogled na okusno pečenko, da jo je zavlekel v skrivališče, nazaj pa se vrnil z izgovorom, da je srnjak nekam pobegnil. Ko so šli lovci v dolino, so gonjači zavlekli žival domov in se nekaj dni imenitno gostili s pečenko. Z lovskimi tatovi, ki so na pobočju Obolnega med Smartnom in Višnjo goro ustrelili divjega prašiča, pa so imela opravka oblastva Neki kmetje iz samotnega bivališča v Jastrobleku so skrivaj upihnili življenje divjemu prašiču, ki je hodil delat škodo na njihove njive. Plena pa niso oddali lastniku revirja, temveč so meso razsekali. Nekaj so ga takoj použili, drugega so nasolili in dali sušit Orožnikom pa je pripadla naloga, da razkrinkajo samovoljne strelce. Nezakoniti lovci pa so se branili na vse pretege. Starši, deca in tudi sosedje so tajili, da bi ustrelili divjega ščetinca. Orožniki so brskali vsepovsod in so v spodnjih plasteh na gnojišču po daljšem iskanju našli nekaj izredno dolgih, črnih in na enem koncu razcepljenih ščetin, ki so jih vzeli s seboj. Poseben sodni izvedenec iz Kranjske gore je spoznal, da so najdene ščetine od divjega prašiča in ne od domačega, kakor so trdili. Tako se ti. Vse je prišlo nato na dan in oni, ki so jedli skrivaj pečenko črnega ščetinca. so bili povabljeni še na uradni ričet v sodne zapore. Naš® Gledališče DRAMA Ponedeljek, 25.: zaprto. Torek, 26.: Lepa Vida. Red torek, sreda, 27.: Skrivalnice. Red sreda. Četrtek, 28.: Tekma. Red B. Petek, 29.: Krog s kredo- Premiera. Pre-mlerski abonma. Drama. Mira Danilova bo Igrala naslovno vlogo v Ferda Kozaka drami »Lepa Vida«. Lik Vide, ki hrepeni po življenjski sreči, Je psihološko zanimivo orisan in v številne igralske odtenke razdeljen ter nudi igralki veliko nalogo. Nič manj zahtevne niso glavne vloge moških, treh bratov Grantov in Vidine matere, ki jih igrajo Levar, Kralj in Jan in Avgusta Danilova kot gost. Drama Je slika iz sodobnega življenja, v kateri skuša vsak posameznik najti svojo srečo, a se zaplete pri tean v konflikte z okolico. Režiser dr. Kreft. — Pri predstavi Funtkove drame »Tekme« v četrtek bo igral vlogo kiparja Daneja Josip Gale. V predlanski sezoni Je bil član naše drame in Je bil letos ponovno angažiran. Drama je vsebinsko zanimiva, ker je orisal dramatik v njej tragedijo ča-stihlepnosti in zavisti Dejanje se godi v vrstah likovnih umetnikov. — Visoka pesem materinske ljubezni, ki Je zmožna največjih žrtev. Je igra »Krog s kredo«. Glavni vlogi bosta igrala v njej šaričeva in Jan. Delo bo zrežiral šef-režiser Ciril Debevec. OPERA Ponedeljek, 25.: zaprto. Opera. Med Leharjevimi operetami zavzema njegova spevoigra »Friderika« posebno mesto, Id ga zasluži po svojem zanimivem libretu. V njem nastopa mladi pesnik Goethe, ki ga veže čustvo na Fri-deriko, pastorjev© hčer. Zgodba njune ljubezni je podana z močnim občutjem tedanje dobe, ki ga prevevata sentimentalnost in romantika. Spevoigro bo zrežiral Emil Frelih. Muzikalno vodstvo je t žebretovih rokah. Naslovno partijo bo podala Sonja Ivančičeva, mladega Goetheja pa kot gost Josip Gostič. Izredno lepi voli za Kalif© Litija, 24. novembra Na litijski železniški postaji smo imeli nenadejano razstavo prireje iz naših hlevov. Številni gospodarji iz Moravske doline so prignali k nam vole, ki jih je bile zs več vagonov. Voli, same krepke, stasite ži vali, ki so dokazovale, da so jih naši gospodarji redili s pozornostjo, so stali v dol gi vrsti in čakali na prevzem. Vole so pokupili zastopniki neke izvozne tvrdke n bodo prepeljani preko Rakeka v Italijo. Okrog volov na litijski tovorni postaji so se zbirali tudi naši gospodarji ter v ogledovali zastavna goveda. Moravčam" so se ljubeznivo branili laskave pohvale in d go-varjali, da so še lepše živali šle v denj" in preko meje že pred meseci. Najlepši par je tehtal 1532 kilogramov kar je gotovo dokaz umnega krmljenja Ži vali nista šteli niti treh iet Ostali par' so tehtali manj. Več na volov je bila plačana po 8 in pol do devet dinarjev za kilogram žive teže. Nekaj volov so prignal' tudi okolice Sv. Križa Ob tej priliki je nanese: pogovor na najtežji živali, ki sta bili < 1' --s 1 e j zre-jeni na tleh našega sreza Bili sta to znameniti montafonec mlinarice Mine od Sv. Križa, ki je bil tako debel, da se ob koncu svojih dni ni mogel več obdržati na lastnih nogah. Ni mogel v svet. čeprav so mesarji ponujali zanj težke novce. Prav tako lep eksemplar je zredi! neki posestnik iz Stične, ki mu je bila živa! potem tako všeč, da je ni hotel prodati nobenemu mesarju čeprav so mu ponujali že pred 'eti desetak za kvlogram žive teže Ponosni živinorejec je rajši privošči! okusno pečenko svojim sosedom in je živa' zak'al doma, kjer je meso razproda' po ugodni ceni prebivalcem v vsej dolini. Urejuje Davorin ttavijea - izdaja za tonzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiakarnarja Stan Jano — Za in—ra tiri del Je odgovoren Alojz Novak - Vsi v Ljubljani