»cFfrTns v re'ov,'^», 'arSštuFSM Cena 1 Leto Eli. (X.), štev. 33 Maribor, sobota 9. februarja 1929 » JUTRA« Izhaja razun aadolja »« praznikov vaak dan ob Id. ari O,*— p* pol«mm Mu mm. v Ljubi«* n za svoj denar trpeti take ljudi, ki prezirajo svoj lasten in njegov jezik? Kaj takega je mogoče pač samo pri nas v Mariboru, sicer pa nikjer drugje vi Ev- r°Pk Ko smo pred desetimi leti zasedli svojo hišo in jo očistili uzurpatorjev, smo se tolažili s tem, da bo vpliv umetno in nasilno ucepljene tujščine izginil že s prvo generacijo. Pričakovali smo, in to popolnoma upravičeno, da bodo mladi ljudje, ki so vstopili v našo šolo in jo 'tudi dovršili, odstranili tradicijo nemškutarjema. Danes vidimo, da smo se kruto varali in da po tej poli ne pojde več. Poznamo celo vrsto mladih vajencev in pomočnikov, ki so obiskovali samo slovensko šolo, so po rodu slovenski meščani ali pa sinovi kmetov in delavcev z Dravskega polja, Slovenskih goric in * Pohorja, pa vam danes prav tako nem-škutarijo kakor njihovi starejši tovariši in mojstri, ki so izšli iz nekdanjih avstrijskih potujčevalnic. Pri tem jih tudi to nič ne moti, da je njihova nemščina, katere ne znajo, bolj podobna culukafr-Sčinl kakor pa jeziku Goetheja in Schillerja. Kljub temu govorijo nemški in ne slovenski. Tako smo vsled svoje brezbrižnosti prišli tako daleč, da se zdi tem preprostim pohorskim in okoličanskim fantom nemščina dandanes še prav tako za bolj »nobel« jezik, kakor se je zdela njihovim očetom v dobi nemškega suženjstva. Stvar pa je psihološko popolnoma razumljiva. Če vidi fant, da nemškutar! njegov mojster, da nemškutarijo starejši pomočniki in delavci, ki veljajo v njegovih očeh za najvišje avtoritete in za Ideal in cilj njihovega življenja, potem ni čudno, če smatrajo še vedno, da bi ne bili njim polnovredni, če ne bi tudi sami spačili svoj materni jezik in ga zamenjali z mariborskim nemškutarskim Eargonom. Ker bodo ti fantje, ko bodo postali pomočniki in mojstri, vzgajali prav tako bodoče slovenske vajcnce, se bo to sramotno stanje lahko zavleklo in farfinitutn, Zalo je treba tu poseči po dru- gih sredstvih. Prvo, kar lahko in upravičeno zahtevamo, je, da izda mestni magistrat vsem svojim podjetjem ukaz, da imajo njihovi uslužbenci vsaj kadar so v službi, pa naj bo to že v podjetju samem ali pa izven njega, govoriti samo in .izključno slovenski. Službeni jezik v Mariboru ]e slovenski! Glavni argument, s katerim utemeljujejo in zagovarjajo obrtniki, delavci in nameščenci tehničnih in mehaničnih strok uporabo nemščine, je trditev, da ne poznajo slovenske terminologije. Ta zagovor velja le v toliko, v kolikor dokazuje malomarnost dotičnikov, ki nimajo toliko volje, da bi si preskrbeli one izraze, katerih morda res ne poznajo. Danes imamo že toliko knjig o elektrotehniki, o mehaniki, o autoinobilzmu itd., da tak za govor absolutno ne more držati. Zaradi tega je potrebno, da sc priredi zaenkrat vsaj za uslužbence mestnih podjetij tozadeven učni tečaj, na katerem naj se obravnava slovenska terminologija. Izrazi, ki so v dotični stroki v rabi, naj se eventuelno tudi napišejo na stroj in raz-dele- V vseh spornih slučajih imamo na razpolago svojo slovensko tehniko v Ljubljani, ki bo takim željam prav gotovo ustregla. Poleg tega pa je neobhodno potrebno, da se uvede tudi v obrtne nada-daljevalne šole pouk slovenske tehnične in obrtne terminologije. Vsi ti predlogi so izvršljivi brez vsakih nadaljnih tež-koč in posebnih stroškov. Zato smo prepričani, da jih merodajni faktorji ne bodo preslišali, kakor se pri nas, žalibog. prerado zgodi- NemŠkutarjenje, ki se je kakor kronična bolehen zagrizlo v naše obrtniško poslovanje in se sedaj prenaša od generacije na generacijo, je treba enkrat za vselej temeljito iztrebiti. Ker je desetletno pasivno čakanje prineslo popoln neuspeh, je treba sedaj preiti v akcijo in napraviti konec s preventivnimi odredbami. Dosedanjega stanja nočemo več mirno trpeti in če ne bodo pomagale te splošne besede, bomo primorani govoriti bolj konkretno. Vsem obrtnim zadrugam v mariborski oblasti! Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru naznanja vsem zadrugam, da se bodo za vse obrtnike izpolnile davčne pole v zvezni pisarni, kjer bo na razpolago obrtnikom strokovni uradnik. Za mariborske zadruge je sledeči vrstni red: 15. februarja: ob 14. skupna obrtna zadruga, ob 16. slaščičarska zadruga, ob 18. urarska zadruga: 16. februarja ob 14. zadruga izvoščkov, ob 16. mesarska zadruga, ob 18. dimničarska zadrug”; 17. februarja ob 8. mizarska zadruga, ob 10. kovaška zadruga, ob 14. ključavničarska in 19. februarja ob 14. pekovska zadruga, ob 16. zadruga tesarskih in zidarskih mojstrov, ob 18. zadruga stavbenikov; 20. februarja ob 14. brivska zadruga, ob 16. zadruga čevljarskih mojstrov; 21. februarja ob 14. zadruga krojaških mojstrov in 22. februarja skupna zadruga za okolico. Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru je odposlala te dni na zadruge navodila, po katerih je razvidno, kaj je vse treba v napovedi navesti. Navodila dobi vsaki član pri svoje zadrugi. Splošna zveza vabi zadružne načelnike, da dajo svojim članom potrebne nasvete. Vse zadruge v mariborski oblasti pa opozar jamo, naj se ravnajo po navodilih, katere je zveza te dni razposlala. — Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru. -Fr.Bureš, predsednik. Vsega dovolj imajo Mariborčani, bi sodil človek, Čo pride na policijski komisarijat na oddelek, kjer se oddajajo najdeni predmeti. Novo omaro so morali nabaviti za shrambo raznih več ali manj dragoccnih stvari, ki so jih poštenjaki našli in prinesli na policijo. Nikogar pa ni, ki bi prišel in se kot lastnik izkazal ter vzel zlatnino, denarje in druge predmete • •’ Iz Hnančne službe. Svoiečasno premeščenje davkarja g. Mije Fajta it Maribora v Šid je preklicano. G. Fajt je premeščen končnove-ljavno v Ptuj. Pač pa je premeščen iz Maribora v §id davkar g Slavko Devetak. Himen. Danes se Je poročil v Poljčanah gospod Alfred Geuer z gospodično Eleono-ro Sagadinovo, čestitamo! Umesten odlok ministrstva notranjih zadev so prejela te dni naša upravna in policijska obla-stva, ki bodo v bodoče strogo pazila, da se pišejo povsod brez izjeme imena naših rek, krajev, gora itd. edinole v pravilnem slovanskem nazivu. Tako se bomo menda vendar enkrat definitivno rešili številnih jezikovnih spak, ki so se pričele tako pogosto vtihotapljati zadnji čas v naš nemški tisk in ne bo treba več čitati novic »aus Gonobitz« in pa poročil o dirkah »rund um Bachern« in podobno. Preminuli. Včeraj je umrl v 70- letu starosti mariborski trgovec in posestnik Josip Wai-dacher; pogreb bo jutri ob 15. — Včeraj je preminula Marija Bezjak, soproga posestnika in mlinarja, v starosti 38 let; pokopljejo jo jutri ob 15.30. N.v m. p.! 23 slučajev »španske« v Mariboru. Gripa, ki je zadnje čase epidemično razsajala bo Evropi in pritisnila z vso silo tudi na Ljubljano, kjer so bile celo smrtne žrtve, je našemu mestu prizanesla. Čeprav je precej razširjena influenca, vendar pa težjih slučajev gripe ni zaznamovati. Mestnemu fizikatu je bilo od 1. do 7. februarja prijavljenih skupno 30 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih v mestnem okolišu, med njimi 23 slučajev gripe, 5 slučajev škrlatinke in 2 slučaja davice. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek, 11. februarja, odpade radi pusta predavanje. V petek, 15. februarja, bo predaval inž. Vereščak o sedanjem stanju gospodarstva v Rusiji. Smrtna kosa. V četrtek je preminula v Mariboru ga Kristina Sever, čije pogreb se bo vršil danes ob treh popoldne na Pobrežju. Meteorološko poročilo iz Slov. goric. Vremenska statistika pravi, da je s tako silo. kakor letos, pritisnil mraz v preteklem stoletju le v letih 1843, 1877 in 1893. Pretekli december je bil še precej zmeren, le po božiču je pokazal ostrejše zobe. Deževen je bil v šestih, snežen pa v 5 dneh- Zadnji dež je padel 30. decembra, prvi sneg pa 3. decembra. Zanimivo je dalfe. da je bilo novembra 6, oktobra pa 11 deževnih dni. Padavin je imel oktober 666 točk, november 535, decem-cember 375. letošnji januar pa 626. Prvenstvo si je priboril v preteklem letu september s 1670 točkami dežja v 16 dneh: april 1002 točki v 13 dneh. Največji revež je bil lanski januar •— le 132 točk — v 4 dneh dež in sneg obenem. Zadnji grom je bil 1. oktobra in je bilo tega dne tudi največ dežja v letu — 381 točk, 5. »Vn UflxiJC/,pn^° 350* 10' decembra pa 300 točk (dež in sneg). Letošnji januar Jo izbil svojo najhujšo mrzlo jezo na Svečnico m Blaža, tako da je februar za letos popolnoma diskreditiran. Pa Pravijo da pride lahko v kratkem Še delni potop od tečajev. No, mi bomo 2e šc srečno odnesli pete. Odstranite ledene sveče! Letošnja strupena zima nam je naredila^ ponekod neverjetno velike ledene sveče, pravo stalaktite, ki visijo marsikje zelo nevarno raz strehe. Ker sc bo pri najmanjšem južnem vremenu prlčsl ta led lomiti in padati na obcestne hodnike, bo podana nemala nevarnost, da poškoduje pešce, zlasti deco- Policijski komisarijat opozarja vse hišne lastnike, da dajo pravočasno polomiti in odstraniti te ledeno sveče, ker bodo sicer odgovarjali oblastvom prav tako kot oni, ki nimajo osnaženih trotoarjev. Zastrupljenje z ogljikovim oksidom. Pri delu se jo zastrupil z ogljikovim oksidom 301ctn! Alojzij Verstovšek. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč in ponesrečenca odpremi! v bolnica dnemi d rabiš Jutri je pustna nedelja! To se posebno pozna na današnjem špeharskem trgu, na katerega ie prihitelo mnogo več Špeharjev, kakor sicer ob sobotah- Kljub velikemu povpraševanju so cene zelo umerjen. Posebno m«,o-go so pripeljali slanine (špelia) in mastnih rebrc, a prevladujejo velikonočna pleča in šunke. — Vseh vozov oz- sani je prispelo danes na špeharski trg — 326, a stojnic je več, ker je marsikdo naložil svojo robo sosedu. — Krompirja pa ni dospelo uiti — en voz! Mestni šoferji v Mariboru so nabrali na svoji veselici Din 200 v prid sirot v oblastnem dečjem domu v Mariboru. Illlllllllllllllllllllllilllllllllllilllllllllllllllllllll DANE/ V/l V "MOULIN ROUGE" lllllllllll!llllll!l!lllllllllllllllllllll!l!!ll!liilillll K napovedi za pridobnino. Ker se kaže za napoved pridobnine zelo malo zanimanja, opozarja Trgovski gremij vse mariborske trgovce, ki nameravajo dati izpolniti napovedi pri gremiju, da sc takoj prijavijo. Izpolnitev bo šla precej počasi od rok in bi v zadnjem trenutku ne bilo mogoče vsem ustreči. Obenem sc opozarja, da sc bo po sedanjih predpisih pribilo 10% k odmerjenemu davku kot kazen vsem onim, ki ne bi vložili napovedi, davek se pa odmeri uradnim potem in ni dopustna nikaka pritožba. Prostovoljno gasilno in reševalno dru« štvo v Mariboru ima svoj redni občni zbor v soboto, dna 16. februarja, ob 20. uri, v društveni posvetovalnici (Koroška cesta 12, II. nadstropje). Ako ob določeni urine bo navzočih dovolj izvršujočih članov, so bo vršil ob 20.30 drugi občni zbor z enakim sporedom, ne oziraje sc na število članov. Spored: 1. Odobritev zapisnika lanskega občnega zbora z dne 28- janu. arja 1928, 2- Poročila tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov, 3. Volitev društvenega odbora, pregledovalcev računov in sedemčlanskega tovarištvenega odbora, 4. Določitev letne Članarine podpornih članov in slučajnosti. (Predloge, ki zadevajo to točko, je najkasneje 24 ur pred začetkom zborovanja pismeno vložiti na poveljstvu, ker bi sc jih v na« sprotnem slučaju ne moglo obravnavati.) K zborovanju se vljudno vabijo vsi častni izvršujoči in podporni člani, reditelji, kakor tudi vsi dobrotniki ter prijatelji našega društva. Načelnik: Ivan Voller. Občni zbor angleškega krožka bo v pondeljek, 11. tm. ob 19. url v realki, pritličje, levo, III b. Na pustni večer godba, dekoracija, maske i. t. d. V KAVARNI JADRAN Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani sporoča, da se bo vršil vsakoletni občni zbor v nedeljo, 17. februarja ob 8. zjutraj v dvorani Okrožnega urada za zavarovanjo delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. K obilni udeležbi vabi odbor. 288 UdruženJe Jugoslovanskih narodnih železničarjev In brodarjev, podružnica Maribor, ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 10. februarja, ob 9. dop. v mali dvorani Narodnega doma. Pozivamo vse službe proste Člane, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. 289 Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, Go mo« ska ulica 15. — IX Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna Franc-Jožefova« grenčica z velikim uspehom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franc-Jožefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za žplodcc *n čreva. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah >u Speccrliskih frsfovinab. 209® V M a r 1 b o r u, 'dne 9- n. 152?.' yMarffinr«V? VFC FPVIlf Mr* t Pismo Iz Slov. Bistrice DOBROTE IN NADLOGE LETOŠNJE IZREDNE ZIME. — TEŽKE STISKE PTIČJEGA RODU. Slovenska Bistrica, 10. februarja. Dolgo ne pomnimo takšne zime kot je letošnja. Približno do polovice decembra brižnr, posebno nevarna je pasaža okoli lekarne. Nič bi ne škodilo, če bi prostor okoli lekarne malo potrosili s peskom je bilo vedno lepo in solnčno, a namah ali žagovino, ker tamkaj je moral že se je spreobrnilo, tako da smo imeli bo- marsikateri nehote napraviti brez ko-žične praznike bele in mrzle. Pa to še mande »nieder«. Tudi mestna občina bi ni nič kaj: nenaravnega. Zapadel je takoj morala tej stvari posvečati večjo pa-izdaten sneg. da so se ga začasno vsi žnjo. vzradovali: kmet, ki žel počitka trudni zemlji, meščan, ki se rad vozi na sankah, prav posebno pa deca, ki se rada sanka in drsa ter je vesela bele starke. Vse drvi na hribček sv. Jožefa, od koder pelje državna cesta proti Ljubljani. Na tem vršičku je nastalo zaradi izredno lep h obronkov in klancev pravcato športno središče; sankači in smučarji se zbirajo tod v velikem številu, da se popeljejo nizdol v jezo starejših pasantov. ki padajo ob tla kakor snopi- Druga partija se sanka zopet od.tivolskega hr.ba . po cesti in mimo cerkve naravnost v me- Tudi drobnim ptičkom letošnja zima ne prija. Že dolga leta ni bil ptičji rod v tako hudih stiskah kakor letošnjo zimo. Sneg je z debelo odejo pogrnil naravo, da se drobni kljunčki ne morejo pribiti do mrzlih tal, stradajo neusmiljeno, mnogo jih je že vmrlo v strupeno mrzlih zimskih nočeh. V predvojnem in vojnem času smo se usmilili teh revčkov in jim nastavljali pred okna drobtinice, zrnje in drugo; pred hišami si zapazil zeleno pobarvane škatljice, kamor so trosili dobrosrčni otroci hrano, za kar so se nam ptički v spomladi pri obletavanju ^Prosveta Tlariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 9. februarja ob 20. uri »Lumpa-cij-vagabund« ab. B. Kuponi. Znižane cene« Nedelja, 10. februarja ob 15. uri »Na cesaričino povelje«. Znižane cene- Kuponi. _ Ob 20. uri »Lumpacij-va*i-bund«. Kuponi. Znižane cene. 3ondeljek, 11. februarja. Zaprto. ”orek, 12. februarja ob 16. uri »Lumpa-dj-vagabund«. Znižane cene. Kuponi Celisko gledališče. Po večjih gostovanjih z dramo, nastopi mariborsko gleda-išče v nedeljo 17. trn- v celjskem gleda-išču z dvema operetama. Popoldne ob 4. se vprzori opereta iz vojaškega živ-jenja »Jesenski manever«, zvečer ob 8. pa opereta »Bajadera«, katere snov je vzeta iz bajnega orijentalskega sveta. sto. Prejšnja leta sankanje po državni sadnega drevja in pobiranju mrčes od- cesti in sploh ob potih, ki jih porablja/o . pešci, ni bilo dovoljeno in je takšne prestopke g. Blaschitz kot cestno-policijski komisar kaznoval s konfiskacijo sank 'n z občutno denarno globo. Letos pa menda čakajo oblasti na kakšno težjo nezgodo. . , Dne 2. februarja smo imeli v mestu 26® in na južnem kolodvoru 32® mraza. Take zime ne pomnijo najstarejši ljudje, kajti zamrznili so studenci in žage, od mr^za popokale vodovodne cevi v hišah, pa tudi perice, štrajkajo, ker ne morejo do vode. Prav nevarno je hoditi po mestu, ker so pločniki, v ledu in se za nasipanje ali snaženje nikdo ne briga. Ilišni posestniki so v tem ozfru brez« dolžili. Tako so namreč tisti čas v šolah učili in nas k temu navajali. Kako je pa sedaj, ne vem, ker ne obiskujem več šole. Trdno pribito pa je. da v vsem mestu ne najdeš kajbice, v ktero bi dobrosrčne roke dajale hrano zmrzujočim ptičkom. Zapomnite si pa tole in uva-žujte: Zgradimo hiške drobn:m pticam, nasuimo zrnja in drobtin, nedolžnim tem prijateljicam, ki v mrazu jim preti pogin. Hvaležne bodo ptičke male, ki zdaj jih muči zimski glad; to bo žgolenja in zahvale, ko zopet vevete nam pomlad! Predpustno vorafan!« MASKE IN NJIHOVI IMEJITELJI. — ZAMORSKE MASKE POZOR. — SE BLAMAŽE! BOJTE .Jredpust je, čas presneti, poln čudnih, včasih nerazrešljivih muh. Bolj, kakor kak drug praznik v letu Gospodovem, zahteva ravno včasih dolgotrajni, letos zelo kratkodobni predpražnik Pusta vsa kojake žrtve. Na dnevnem redu so ple-r.^vsi, zabave, maškerade, venčki, veselice, redute in slične prireditve, posvečene po : večini kultu maskiranega življenja. Na maškeradah nastopajo najrazličnejše ma ske, ki so plod sodobne ali tradicijonel-ne fantazije. In kako se maske obnašajo! Po večini nimajo igralskega talenta in prav redkokatera se vživi z dušo in telesom v svojo — masko- Med drugimi se opaža n. pr. zelo matoro opico, a silno sangviničnega medveda, lahkonoge-Ka starca In precej penzijoniranega Pie-rota . . . Vidimo tudi zastopane razne narode: Indijance, zamorce, Eskime, Kitajce ... A vsa iluzija Izgine, čim študiraš, kretnje teh eksotičnih mask in prideš do spoznanja, da nerodni Evropejec n:ti kopirati ne zna. Na piki imam masko zamorca, ki je bogvezakaj v Mariboru jako priljubljena. Pa to je postranska stvar, opomba tako med vrstami. Danes stavljamo vsem, ki nameravajo še nastopiti v maski zamorca ali črnca vprašanje; »Ali zamorec sploh poljubu je in kako?« Malo Čudno vprašanje, zares! A upravičeno, kajti discipliniran človek ostane svoji maski zvest In zataji tisto truplo Pod masko. To vprašanje je zanimalo že mnoge etnografe (ne samo predpustne šeme mariborske!) In res so mnonia deljena: Eden reče tako, drugi drugače. Med onimi, ki trdijo, da je neskončno dobri stvarnik odrekel zamorcem slast poljuba, je že častno število priznanih narodoslovcev, ki so kot proučevalci Afrike preštudirali tudi čustveno življenje pravih jie onih, od evropske civilizacije okuženih — zamorcev. Danes je nesporno dokazano, da domorodni zamorec ne zna niti poljuho-vati, niti nima v svojem bogatem besednem zakladu za gesto poljuba v na* Sem smislu — besede! To je mnogo, četudi našim mnškeradnlm kevicam ni to znanstveno odkritje po godu. tupatam opazili, da zamorka-mati z napol odprtimi ustami ljubkuje malega črn-čka z drgnjenjem ob ličece; a to štor' podzavestno. Učenjaki, ki so se tru dili, najti zamorsko besedo za »poljub v evropskem smislu, so napravili ne-broj »požrtvovalnih« poskusov, katere je pomorski besedni zaklad označil za »11 zanje« ali — »sesanje«. In Če se vprašamo, ali je zares čudno da črnci ne poznajo poljuba kot izraz ljube? ni :n simpatije in ali so med narod obeh hemisfer izjema, moramo izreč odločno: Ne! Nikakor ne! Zato si vse zamorske maske na predvidenih inari borsklh maškeradah zapomnite: »Poljubljanje vsaj pred polnočjo, oz. v ma ski — z ozirom na mednarodno zajamčeno varstvo zamorskih običajev, šeg in navad — strogo prepovedano!« — Je to zlato pravilo; kajti maska naj ostane sebi zvesta! Podobno je s K!tajci. Celo Slovenc smo deležni prevodov Iz divne, očarljivo nežne ljubezenske lirike Kitajcev, a ni kjer se ne opeva — poljub. Bogme. da ne! Zato naj tudi kKaiske maske štedijo s poljubi. In Japonci, ki so toliko kopira od zapadne kulture — niso nič kaj do vzetn5 — za poljubovanje, ki je pri nas toli — »obrajfano« In zaželjeno- Da ne bo na maškeradah blamaže uvažujte Šege, navade In običaje tisti stvorov, katere vaše maske predstav Ijajol ' Satyrus. 17.000 prodanih žensk Na Kitajskem se je številnim nadle gam pridruži! še glad, ki neusmiljeno pustoši v revnejših pokraCnah. Posled' ce lakote so grozne, najtežje pa jih pre našajo kitajske žene in dekleta, ki jih mo žje In očetje za skromne denarje proda jajo brezvestnim prekupčevalcem. An prleški misijonarji so zastavili ves vpliv da se prepreči prodajanje žensk, toda neizprosna lakota je žrtvovala kljub te mu 17.000 deklet, ki so jih odvedli v velika pristaniška mesta, kjer so Izpostavljena največj:m zlorabam. Misijonarji poročalo, da so nekateri predeli popolnoma brez žensk. Ugotovili so tudi. da Dua bregoua (Drama iz življenja beračev v 3 dejanjih- Spisal Anton Leskovec. Založila Tiskovna zadruga. Zbirke Oder 20. zvezek. Cena Din 24, po pošti Din 25.) Mladi slovenski dramatik, ki je v lanski sezoni z velikim uspehom debutiral gledališču v Ljubljani s svojim dra-matskim prvencem »Dva bregova«, je izdal zdaj to svoje literarno in odrsko zanimivo delo v knjigi. Snov dela je v slovenski literaturi docela originalna. Igra se plete v svetu beračev, ki so plastično in originalno očrtani z vso njih svojevrstnostjo. Dva bregova je simbolna oznaka za dvoje socijalnih plasti, svet beračev in svet bogatašev; po sredi teče voda in kdor hoče čez mošt, ki veže oba bregova, ga zadene propast. Igra je polna bizarnih duhovitih siik, mladi pisatelj se je pokazal v nji iako spretnega dramatika. Odličen je posebno njegov plastični, folkloristično bogati jezik. Delo je vsekakor izza Cankarja ena najzanimivejših tvorb v sodobni slovenski dramatiki. Igra je izšla v okviru zbirke »Oder« in se dobi v knj;garni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta Papeži Sedanji papež Pij XI. je 256 papež po zgodovinskem vrstnem redu. Od vseh papežev je bilo 198 Italijanov, a le 58 neitalijanske narodnosti. Francozi so ’meli 15 papežev, Grki 13, Nemci 6, Španci 5, Afričani 2, Dalmatinci 2, An- Pomanjkcmje šolskih prostorou u (Dariboru Maribor je bil svoječasno ponosen na svoja obsežna in lepa šolska poslopja. Polemika v zadnjem Času pa nam je pokazala, da je »stanovanjska beda« nastopila tudi v šolstvu. Nočem seči tukaj v boj glede adaptacije palače Mestne kranilnice. Le definitivna in velikopotezna rešitev celotnega vprašanja bo zadovoljila javnost, ki uvadeva nujno potrebo nove ljudske in meščanske šole, a želi radi ogromnih stroškov nekaj dokončnega-Iz povsem zanesljivega vira smo zvedeli, da se bori s pomanjkanjem prostorov tudi edina strokovna srednja šola mariborske oblasti, drž. trgovska akademija v Mariboru.-Zavod se postopoma izpopolnjuje in bo poslal že 1. 1930. svoje prve absolvente v naše gospodarsko življenje. Žal ima šola na razpolago tako malo učnih prostorov, da je za prihodnje šolsko leto ogrožen sprejem v 1. letnik. Kaj bi pomenilo to za starše, ki nameravajo posvetiti svoje sinove svobodnim poklicem, ve le oni, ki ima začetkom leta opravka s pretreljivimi prizori radi nesprejetih priglašencev. Pa tudi za močno razvito poslovno življenje v mariborski oblasti bi bil to udarec. Ne pozabimo, da sprejme akademija vsako leto največ 40 dijakov, od katerih pride do mature povprečno le 20. Je to število, ki je za območje trgovske akademije, to je za mariborsko oblast, skoraj premajhno, posebno če še upoštevamo, da se del absolventov posveti vo-jaško-administrativni karijeri, odnosno se porazgubi po državi- Treba je javno pribiti, da o kaki bodoči nadprodukdji absolventov ne more biti govora, pač pa bo onemogočenje sprejema v prvi letnik spet dvignilo naval na višjo gimnazijo oz. realko, proti čemer se šolska oblast bori z vsemi silami. Pri vseobčem pomanjkanju šolskih prostorov je treba umljivo vsako zahtevo po učnih sobah omejiti na minimum. Trgovska akademija bi nujno rabila posebno sobo za vzorni kontor, laboratorij za analitične vaje, sobo pa plsalnč stroje in pomnoževalne aparate itd. Toda kakor večina ostalih srednjih šol, se tu-di ona omejuje v teh težkih časih na najpotrebnejše. Toda naša javnost lahko mirno zahteva od odločujočih člnlteljev, da pravočasno preskrbe vsaj eno sobo lepo se razvijajočemu zavodu, ki usmerja našo mladino v potrebno in koristno delo za trgovino in sploh gospodarstvo. Izžrebani porotniki. Za službeno listo letošnjega pomla* Holandci, Pordel in “ eStSnem so®« %£ Švicarji pa po enega. Šest papežev je bilo iz Sirije. Gregor XI. (1370—1378) je bil zadnji francoski papež. Od Adrija-na VI. (1522—1523), ki je bil rojen v Utrechtu, so bili vsi papeži izvoljeni izmed kardinalov Italijanske narodnosti. „Pi'‘ — reforma Znamenito Ludolfovo število »pl«, ki ga mora znati vsak dijak na izust, je v nevarnosti. Njegovo zgodovinsko upravičenost mu hoče Izpodkopati Amerika. Na kongresu amer ških matematikov in arhitektov, ki se je vršil v Newyorku, so razpravljali o predlogu, da se dana- ^ t , šnji »pl« 3.14159 zaokroži "an 3; Ako ho1 ^‘PttSto bani naslednji porotniki; glavni porotniki: Franc Beranič, pos. in župan« Sv* Lovrenc na Dravskem polju; Franc Su-menjak, pos. Jareninski vrh; Alojz Be-žan, pos. Babinci; Ivan Gosnlk, pos- In župan Sladki vrh; Simon Kltek, pos. Hrastovec; Rudolf Janežič, pos. Krčevina; Franc Fras, pos. Dobrenje; Jakob Florjančič, pos. in župan Sv. Miklavž; Anton Turk. pos. Gorica pri Sv. Trojici v Halozah; Jakob Zdolšek, pos. Sv. Lov renc na Dravskem polju; Franc Puhan, pos. Bukovica; Franc Antončič, pos-Studenci pri Mariboru; Alojz Kurnik, pos. Gornja Radgona; Jurij Babšek, pos. Limbuš; Anton Rošker, pos. Zgornji Ja- Amerika izvedla »pl«-reformo, ji bo gotovo sledila tudi Evropa in ves svet. Miljone za podrtijo« Če se kje plača 24 milijonov dolarjev za hišo, ki jo nameravajo podreti, je to gotovo v Ameriki. Gre za Hipodrom največji teater Newyorka, ki ga je kupil neki sindikat zato, da ga poruši in sezida na njegovem mestu veliko poslovno poslopje. so vasi prejele od trgovcev za 17-000 Vestni prodanih deklet loo.ono dolarjev, ali proučcvalcl zamorskih čustev so sicer 3000 dinarjev za »glavo«. ci; Ivan Jarc, posestnik Gradiška; Ignac Simonič, pos. Cirknica; Ivan Križan, pos. Žltenct; Alojz Senica, gostilničar, Krekova ul. 26; Anton šmlrmaul, pos. Senica ob Muri; Anton Rop, pos. in župan Lormanje; MUko Senčar, trgovec v Ptuju; Valentin Kačič, pos. in župan Smolinci; Franc Sagadin, gostilničar Gerečja ves; Jurij ČuČek, pos- Brengt>-va; Ivo Geriak, pek in župan, Črna; Anton Breznik, pos. in župan Spodnji 2er-javci; Anton Kolarič, pos. Jareninski vrh; Ciril Tušek, trgovec, Ptuj; Antan Debenlak, posestnik, Lovnik; Ant- Ploj, pos- in župan Mestni vrh, Jernej Lenart, pos. Strgojnlca; Franc Repnik, pos. Čudaški Anglež. V Londonu je umrl te dni 70 letni Al bert Fasilkner, o katerem se resnično lahko trdi, da je živel mirno življenje. Imel je dovolj denarja, zdrav pa je bil Črešnjevec; Ivan Rotner, pos. Spodnje tudi- To ne bi bilo nič posebnega. Razen tega pa je prebil poslednjih 15 let svojega življenja neprestano v isti sobi za zaklenjenimi vrati. Jedila so mu postavljali pred prag, da si jih je sam jemal. Pečal se je izključno s romanov in svetega pisma. Radvanje; Štefan Balažič, pos. Beltinci. — Nadomestni porotniki: Josip Šinigoj, Branko Mejovšek, Janez Franci, Anton Emeršič, Leopold Zupanec, Marko 5e-pec, Ljudevit Vlahovič, Ivan Šafarič In čltanjem Vladimir Vlašič, vsi trgovci oz trosM-* ničarjt v Mariboru. —* Sfri* « V P c F p v 11f TnTf* Za brado in proti njel USODA BRAD IN BRADAČEV OD GRŠKIH ČASOV DO DANAŠNJIH DNI. ZMAGA LI RES DANAŠNJA MLADINA, KI JE PROTI BRADI? VMarffiorn, cine 9- TI. V zgodovini razvoja ali odmiranja mo ške brade opažamo zanimivo dejstvo, da je bilo vedno brade tem manj, čim daljše lase so nosili naši predniki- Redko je bilo najti istočasno dolge lase in polip brado. Pogosteje se srečata na isti glavi pleša in polna brada. Čeprav so po današnji modi moški popolnoma o-briti, jih ima vendar precejšnje štev'lo vsaj zalisce ali pa običajne brke. Malokomu pa je znana zgodovina mustač o-ziroma brade. Pri Grkih je bila spočetka polna brada znak učenjakov, modrijanov in filozofov. V ostalem pa so si pustili moški rasti dolge lase in brado takrat, če so žalovali, medtem ko je bila pri ženskah nasprotna navada si v takih primerih lase porezati. Britje je postalo moderno med Grki šele za časa Aleksandra Veli-kgga, in sicer po njegovem izrecnem povelju- Macedonskl kralj je dal namreč vsem svojim vojakom pred bitko pri Arbeli I. 331 pred Kristom odrezati orade. Čemu neki? Zato da bi jih ne nogel sovražnik vleči za brade in radi tega ne ujeti •.. V srednjem veku brada ni bila prav nič priljubljena. Razni nagrobni spomeniki, sis'ke itd. iz tega časa nam pričajo, da je bilo pravilo gladek obraz in brada le izjema. Zlasti običajnih brk v srednji Evropi skoro ni najti. Mustače so bile nekaj nemogočega za okus srednjega veka. Marsikje je bilo celo policijsko prepovedano nositi brado ali pa so moške obsojali, da so jo morali nos ti kot kazen za kakšen sramoten delikt. Izjeme so si dovoljevale kronane glave. Pri ni:h ni bila polna, lepo razvita brada nič posebnega. Ves ostali moški svet, visoki in nižji, duhovniki in vitezi, meščani in kmetje so bili v lice gladki brez ko-smatin. Vsi križarji s svoiimi poveljnik' so odhajali obriti v boj proti mohame-dancem. Francoski in anel. kralji tja do Karla osmega in Henrika sedmeea 'o se gladko brili: prav tako so bili njihovi sovrstniki med burgundskimi vojvodi in nemškimi cesarji brez brade. Pravzaprav pa ima brada v vsaki deželi svojo lastno zgodovino. Posebno so zanimive razne resolucije radT brade v Franciji. V 16. stoletju pa so '^fočasnoz nastopajočo reformacijo pričeli še nositi brado] Spočetka Čis*o kratko jo najdemo za časa tridesetletne voine že povsod razŠTieno. Takrat so poznali celo vrsto raznih brad: turško brad'co, koničasto bradico itd. Za fem pa je zonet popolnoma izrftvla to nošo iz Franciie prodirajoča moda lasulj. Tudi lasuljam sledeča doba čopa je še za celo stoletje tiščala brado k tlom. Šele zmešnjave velike francoske revolucije 1. 1789. so ji dale življenja, ker so pač takrat mislili, da za britje moški sploh časa nima! Običajna je bila takrat takozvana Titova glava: lasje so viseli razmršeni na vrat in čela In tem neurejenim lasem se je pridružila brada. 2e iz opozicije do obstoječih navad, iz veselja po prevratu na veh poljih so odklonili modo 'obritih obrazov. Pri obnovitvi cesarstva so ponovno zavrgli brado, a ji še isto stoletje okoli 1830. zopet pustili do sape. Posebno priljubila pa se je po opustitvi čopa in je vztrajala prav v naše stoletje. Poslednjih 20 let pa so se krčili vedno bolj in bolj njeni pristaši, tako da vidite danes prav redko lepo brado, kakršna je bila v preteklem stoletju v največji modi. — Še danes ni rešeno vprašanje, ali naj pusitimo moški od narave nam podarjeno brado rasti ali naj se tja do groba borimo proti njej. Akoprav so v večini pristaši gladkih lic, se vendar vedno skuša z raznih strani delati propagando za brado. Ker pa je večina baš mladih moških proti bradi, je pričakovati, da bo prej ali slej docela premagana moda bradačev. K!asxna zdravila Zdravilstvo je ena izmed najstarejših ved, ki se je kakor zvezdoslovstvo radi nedostopnosti ljudskih slojev temeljito zlorablialo. V najstareiši dob! najdemo poklicne zdravnike in čarodeje, ki so z mazili in besedo odganjali bolezni. Tudi bolezni najstareiše zgodovinske dobe so bile približno iste, kakor danes, le da so sredstva zdravbenia b:la dokaj različna od današnjih. Zdravilo proti gripi je prvi odkril Neronov telesni zdraynik Andro-mah. Sestavil ga ie iz 64 razlčnih snovi kakor: popra, opiia, meda, cimeta, glavno pa je bilo kačie srce. Takratni apo-tekarji so mešali zdravila pred posebno komis‘jo in z velikimi svečanostmi. ________ ^aSl predniki so pač morali imeti dobre želodce. g g IZJAVE .. Ves teden po nepričakovano visokem porazu, ki ga je pretrpela minulo nedeljo reprezentanca Slovenije v tekmi z zagrebško reprezentanco, čitamo v listih razprave in izjave o vzrokih katastrofe. Krivda se je zlasti zvračala na merodajne činitelje — podsaveznega kapitana, — o katerem smo prepričani, da je pri sestavi ljubljanskega moštva ravnal popolnoma objektivno in v prepričanju, da bo poslal v Zagreb naiodpomejšo enajstorico, ki bo naš šport čim dostojneje zastopala. Njegova dobra volja je razvidna tudi iz izjave, ki jo je priobčil v današnjem »Jutru«. O vzrokih poraza bi lahko mnogo govorili, kajti brez vzrokov bi bil poraz izključen, vendar se nam zdi umestno, da k vsem objavljenim izjavam dodamo nekaj misli. Sneg, mraz, trening izključujemo. Nesreča je bila samo v sestavi moštva, ki ni bilo dorastlo nalogi. Vratarje imamo tri, ki so si docela enakovredni, njih kva [liteta pa zavisi od razpoloženja* Pelko: 1 Jančigaj in Geuer so prvovrstni. Bekov-ski par pa ne dopušča druge kombinacije, razen Koren—Unterreiter* Krilska vrsta ie opešala, predno se je moštvo razvilo. Ne sumimo, da so posamezniki dobri igralci, vendar bi po našem prepričanju najbolje zadostila kompletna krilska vrsta »Maribora«. Hreščak je sicer na momente komoden, toda igralee izbornih kvalitet in virtuoz z glavo. Kirbiš rad počiva ob primernih momentih, vendar je v odločilnih akcijah vedno na mestu, prednost pa ima v tem, da zabila tudi gole. Levi krilec, začetnik v prvem moštvu, razpolaga z driblingom in strelom, da mu gotovo ni najti tekmeca Napad pa bi naj dala Ljubljana, razen Bertonclja, ki je brez dvoma ne samo najboljše levo krilo Slovenije, temveč 'laMovršenejši tehničar v ljubljanskem podsavezu. Tako moštvo bi gotovo ne podleglo v tolikem razmerju, sicer pa mnenje še ni dokaz. Za usodni rezultat podsavezni kapitan ne more biti odgovoren, zlasti ne radi tega, ker pozna le deloma mariborske igralce. Prvi novci z bubi glavico. Novi francoski zlatniki po sto frankov bo^o prvi novci na vsem svetu, ki bodo okrašeni z bubi glavico dekleta. Pariška žiria je namreč priznala prvo nagrado in sinreiela načrt Lucfena Barora, ki ie vnodobil simbol svobode v obliki krat-ko'ase deklice, ki nosi frigijsko čepico. Smuška tekma za prvenstvo mariborske oblasti. Prihodnjo nedeljo 17. tm. prirast *im-skosportni odsek SPD v Maribor f *nn-ško tekmo za prvenstvo maj »irske oblasti. Start in cilj na Klopneju vrhu kjer je koča rezervirana izključno za tekmovalce in funkcionarje. Tekmovalo se bo v treh kategorijah: seniorji, junl- orji in dame. Start ob 9. dopoldne. Prijave sprejema g. Fran Vetrih. Jurčičeva ulica, trgovina Stoječ. Darila prejmejo zmagovalci v gostilni Korman na Činžatu. Za gledalce so prenočišča rezervirana v Hlebovem domu na Smolniku, pri Bergauerju in na Činžatu ter pri Ruški koči. Osuojeualec mladih src in tujega aenaria Joseph Clarke. 21tetni inženjer, se !e zagovarjal pred sodiščem v Liverpoolu radi umora vdove Aliče Fontaine, pri kateri ie stanoval. Razprava je trajala samo 4 in pol minute, nakar je bil mladi Clarke obsojen na smrt. Pri zaslišanju je na vsa stavljena vprašanja odgovoril z »da« in mimo priznal,-da je ravnal premišljeno in pri popolni zavesti Clarke je z odličnim uspehom končal srednje šole, nato pa je odšel za stariši v Ameriko, kjer je študiral na univerzi. Bavil pa se je poleg stroke tudi s psihologijo in telepatijo. Ko se je vrnil v domovino, je pripovedoval tovarišem, da more hipnotizirati vsako žensko in jo razen tega tudi gmotno izkoristiti. V samem Liverpoolu je v kratkem času znorel deset najlepših deklet, tako da so mu nadeli priimek »mladenič s sto ljubicami«. Vse so ga podpirale, da je lahko dobro živeL Denarna sredstva pa je dobival tudi od žensk iz drugih mest. Pisal jim je ginljiva pisma, češ da je brez zaslužka, bolan in da nima sredstev za zdravnika in zdravila. Dobrosrčne dame so mu nasedale in mu pošiljale mnogo denarja, podjetni mladenič pa se je za* baval po Liverpoolu in zapravljal lahko zasluženi denar. Nekega dne se je seznanil z gospodično Fontaine in kmalu nato najel pri njeni materi stanovanje. Plačal je le za nekoliko tednov, kasneje pa si je pričel izposojati denar tudi pri novi gospodinji, dokler ni porabil tudi njene prihranke-Nato je odšel s stanovanja in zapustil dekle, ki ga je zasledovalo. Zlasti mu je bila nadležna njena mati, katere se ni mogel otresti. Obiskal jo je na stanovanju in zadavil. Mnoga dekleta iz Liverpoola pripovedujejo, da so postala njegova žrtev radi nenavadnega vpliva, ki ga je Clarke uveljavil že ob prvem srečanju. Nje* govi čari, ki jih je razkladal s sladkimi besedami, so razvnemali fantazijo mladenk. Znal je izkoristiti nagnjenje nežnega spola k misticizmu in praznoverju. Razgovori z ženskami so bili nenavadni, v pismih pa je bil dovršen mojster fraz. Talente, ki jih je posedoval, je usmeril na napačno pot in končal bo z zločinci na vešalih. .Matu«** •MiMtM: Maka baaadi 90 Ota is Mali o ul a si Sggf Malo posestvo v Razvanju na prodaj. Vprašati Can-karieva uHca 5, Maribor. 296 Opremljena spalna in toaletna soba se odda mirnemu zakonskemu paru Vprašati Glavni trg 3. 295 Mizarstvo pohišva Ciril Razboršek, Strossmajerjeva 5. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antikvarčnega in ostalega pohištva. Cene najnižje. 297 Domače klobase, pustna godba, ljutomerska vina Tscheligijevo pivo, tople kopalnice. Mariborski dvor, Andrej Oset, telebn Št 302. • 3() [ Lokal z delavnico in kletjo na prometnem kraju takoj oddam. Naslov v upravi lista-________________________________ 302 Iščem vrtnarja samo za vzdrževanje že obstoječega parka. Ker drugih vrtnarskih poslov ni, bi bil dotičnl obvezan delati razna druga dela h šnega sluge, kakor donašati drva, prati auto itd. Ponudbe z označbo zahteve in spričevala da se razume na vrtnarstvu, poslati pod br. »Za 18855« na Publicitas Za-greb, GunduPčeva ulica 11. 303 Til damske maske za velike sloke postave posodim. Na-slov pove uprava Usta. 305 Otroka sprejme v oskrbo dobra družina na aeltU. Naslov pove uprava lista. 3(*6 Sobo z eno ali dvema posteljama oddam ta-koj. Ob Železnici 8, vrata 7. 307 Blagajničarko kalkulantinjo sprejme takoj Nabavljal-na zadruga drž. uslužbencev v Mari. korn, Rotovški trg 2. Oziralo se bode le na starejše Izvežbane moči. 293 Udruženje mariborskih učlteijlščnlc priredi v nedeljo 10. tm. na drž. ženskem učiteljišču akademijo. K obilni udeležbi vabi odbor- 260 Zarjanl v Pobrežju vabijo na pustno prireditev v nedeljo pri g. Rojku in na pustni to-rek zvečer prijr. Balonu. 261 Električne Instalacije' popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Sloven-ska ulica 16. 117 Hitro popravilo ur, ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Po stenske In stoječe ure se pride na dom! 7S Sobo-In črkosHkanJe izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 2 sobi, lepi novo meblirani, vsaka z separatnim vhodom in električno razsvetljavo se oddasta solidnemu gospodu ali gospodični. Vprašati Magdalenska ulica 50. ^ Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po naj* višiih cenah. — Ilger-iev sin. urar in ju* velir. Maribor, Gosposka ulica 15. X Kolesarji, pozor! Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z mal m denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih ce nah- Priznana najboljša, najceneje* mehan;čna delavnica JUSTIN GUŠTIN CIC, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vate kolo na dom. 25»9 Strojepisna soba H. Kovač, Maribor. Krekova ulica 6, za stranke celi dan odprta. 181 Poučujem glasovlr Din 10 na uro. Naslov v Brzopod-plati, Tattenbachova 14* 263 Večje lokale za delavnice ali skladišče oddam takoj v najem. Vpraša se v Brzopod-plati, Tattenbachova 14. 262 Zmožen, zanesljiv knjigovodja in vešča korespondentinja, za nemščino in srbščino, se išče za mesto v Srbiji. Ponudbe pod.»Eksport« na anon-čno ekspedicijo Hinko Sax v Mariboru. Grajski trg. 266 Učenko za šivanje perila sprejme atelje za perilo Rupnik, Slo-venska uHca 20. 272 Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo perilo, senčn ke, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ro-čne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Ktlttner. Maribor, Vojašniški trg 3. 52 Postelja nova, kompletna, poceni na prodaj. Koroška cesta 101. 267 * Venca sprejme veletrgovina manufakture in Krekova U 29; konfekcije H. Saboty, Lesene hiše »Mojmir«. Pogoji dobave razvidni iz februarske številke »Domaflje«, Maribor, Koroška cesta 10. 294 Naturno In dobro vino od leta 1927 iz Špičnika se toči v gostilni »Dravograd«. Maribor, Smetanova ulica 54. J. M- Nekrep. u MarfEiirstl ,V E C B B N I K Ml® Cesko posteljno perje in puh. Posteljne odeje v veliki izbiri pri tvrdki Fr. Majer, Maribor Glavni trj 9. 299 Špecerija in razne delikatese, pristne kranhke klobase sir, čajno maslo ter razne marinirane ribe najugodneje v trgovini J38 FRANC VRHUNC MARIBOR, MAISTROVA UL. 17 Zahvala Podpisano gasilno društvo delavnice dr?, žel. v Mariboru, se najprisrčneje zahvaljuje vsem obiskovalcem naše veselice za obilen obisk, posebno pa se še zahvaljuje darovalcem in vsem tistim, ki so pripomogli, da je veselica tako sijajno uspela. 304 Gasilno društvo delavnice driav. žel. v larlboru. po različnih cenah. Lepa in cenena poročna darila. Ure, zlato in srebro A. Stoječ, Jurčičeva 8 Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je naša dobra soproga, mama, stara mama, teta, gospa Ne zamudite prilike Kristina Sever danes za vedno zapustila. Pogreb naše nenadomestljive bo v soboto, dne 9. febr, ob 15, uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju, Sv. maša zadušnica se bo darovala v pondeljek 11. febr. ob 6. uri v magdalenski cerkvi Maribor,.dne 7. februarja 1929. že od 15 Din naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor (Slavni trg 17 303 Nagrado od Din .590- Žalujoče rodbine Severjevi, Dr. Lesnikova in Valesova dobi pošten najditelj, ki vrne aktovko, ki se je izgubila dne 5. tm. na kolodvoru z spisi vred. — Oddati je pri Ivanu Sluga,-Maribor, Tržaška c. 6..- Telefon' 272 281 Per/e in puh vedno velika izbira, nizke cene! zajčje, lisi č.je,.vidrine i.Ld. kupuje.. po najvišji dnevni ceni K. GrSnitz, Gosposka ulica 7 Sprejema tudi vse vrste: kožuhovine v strojenje in barvanje. ,c« Lovska pravica krajevne'občine Ješence, sč da potom javne dražbe do 31. marca 1935 v zakup. Dražba se vrši v soboto, dne 2. marca 1.1. ob 9Vs uri v prostorih sreskega poglavarja v Mariboru desni breg v sobi štev. 8. geo divo mmo (Grauguss) dobavlja v prvovrstni kakovosti ?RIB? Zastopniki so Iščojo! V gostilni Milavc Risar na Aleksandrovi cesti 49 287 se toči najboljša in pristna domača in dalmatinska vina, tam dobite vedno sveže svinjsko meso in domače klobase. Za obilen obisk se priporoča P. Milavec. Trboveljski premog, bukova drva, kakor drva v kolobarjih najceneje v novo otvorjem trgovini z lesom in premogom,pri Ivan Naverinik, Aleksandrova c. 16. oziroma tehnik, ki je zrno žen risanja profilov in sl tuacij. za dobo dveh do treh mesecev se liie. Ponudbe na upra vo pod »Tehnik Maribor«.' 265 .ilflilllllllllllllllllllllllllllllb Spomnite se CMD! ''Illlllllllllllllllllllllilllllll'’ Zadnjo predpustno nedeljo 10. februarja 1929 vsi v gostilno pri .Zelenem travniku* v Melju, kjer se Vam nudi najccnejša in najboljša Zahtevajte neobvezno ponudbo in vzorec litin. Za najboljša Jedila, dobro kapljico, pristno bizeljsko vino ter Imenitno godbo preskrbljeno. — — Vstopnina prosti ^KONCERT* K obilni udeležbi vabi gostilničar Resnik 285 2483 Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria". Zagreb. JAKOB PERHAVEC MAR1BOPL GOSPOSKA ULIC1 lllllllllllllllllillllllllllinilfrnilliiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiilliKiiiiiiiiiiiiiiniiillillliiniiiliillin ....... Na drobno! TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV. Na debelo! Prvi pogoj za zdravje je dobra domača hrana. 283 ABONENTE BREZALKOHOLNA RESTAVRACIJA podzdo^dnimipogoji DR| ZVEZDI^ ^ Taborska 11 (Pod mostom 11). — Prvovrstna hrana dnevno samo 12*50 Din. — Priporoča se ^ Ana Uubi. MERAKL Barve, mastila, lake, kit, klej, emajle, čopiče irt zajamčeno čisti firnež najboljše vrste nudi tovarna Med&Zankl, Maribor d. z o. z. podružnica Glavni trg 20 Obiščite k Lipski pomladanski 9 sejem 1929 E 9230/28-6 Dražbeni Otvoritev 3. marca Dne I5. aprila ig2g dopoldne ob g. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin. I. zemlj’ška knjiga Grajski marof vi. štev. 179; II. zemljiška knjiga Grajski marof vložna št. 68, cenilna vrednost: ad I. Din i69.ii9'37 in ad II. Din 78.413*97, najmanjši ponudek: ad I. Din 84.559*70 in ad II. Din 39.207*—. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. 979 Okrajno sodišče v Mariboru, odd, IV. dne 3. februarja 1929. Razstava vzorcev ..... od 3. do 9. marca Velika tehnična in stavbena razstava .... od 3. do 13. marca Tekstilna razstava .... od 3 do 7. marca Razstavačevljev in usnja od 3. do 6. marca 1 ‘ rr~r= Vsa navodil« Vara daje Častili zastopnik za mariborsko Oblast: dr. Scheichenbauer, kemični laboratorij, Maribor, Trg svobode 3, aiipa Leipziger Messamt, Leipzig. Gospodinje pozor! cenjeno občinstvo, da se udeleži v soboto 9. febr. Ni Vam treba več hoditi iz Magdalenskega predmestja v mesto nakupovati, ker dobite vse specerijsko blago nejcenejše in bliže v trgovini F Savi - Maribor Frankopanova ulica 10 185 Se priporoča F. Flavi. Poročne prstane zastonj Ine dobite nikjer, vendar pa po zelo nizkih cenah pri A. STUMPF, ZLATAR Koroika cesta Itev. a Staro zlato in srebrne krone.se vzame v račuu. Za vse dokaze Iskrenega sočutja ob tragični smrti mojega nepozabnega moža ki še bo vršila v .Vefrlitjjskem dvoru* Dostop dovoljen dostojnim maskam. Posebno pa ljubitelji smeha naj pridejo sigurno. Vstopnine ni. 274 H. Kosič zavirat« drl. Zalaznic se tem potom vsem. ki so x menoj sotustvovali najiskrcnejše zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžua postajnemu načelniku v Brežicah g. Canjkotu. postajnemu načelniku v Mariboru g. Štefinu, tajniku g. Wnrrlngerju, g. Pavliniču, pevskemu druitvu .Zlato Kolo", darovalcem cvetja ter vsem njegovim tovaiiSem, ki so pokojnika v tako častnem Številu sptemill na njajovl zadnji poti. 281 Žalujoča soproga. OTVORITEV Izdaja Konsorcij »Jutra« r Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik: Trsn Brosovlfiv Ms riboni. Tlak« Mariborska tiskarna d. d predstavnik Stanko D e t e I a v Maribora.