S с-г p i j Vilfan DAVČNI PRIVOLITVI KRANJSKE ZA LETI 1525 IN 1527 IN POPIS PREBIVALSTVA GOSPOSTVA GRADAC IZ TELI LET I. Polom ko so jo z hin lom Karlom V. dokončno sporazumel o delitvi dednih dežel, je nadvojvoda Ferdinand dne 14. aprila 1522 razpisal deželni zbor Kranjske na ponedeljek po nedelji jubilate (12. maj). Na deželni zbor. na katerem naj bi so opravil dedni poklon in ki naj bi so posvetoval o obrambi pred Turki, je povabil ludi gospostva in kraj«', ki so »pod njegovima prednikoma šteli li Kranjski«, med njimi ludi še Trsi. Ferdinandova instrukciju z dne 25. aprila 15221 vsebuje razen roloričnogn opisu turških grozodejstev ludi dramatičen opis položaja v obmejnih ozemljih proli Turčiji (slabosti Ogrske in velike žrtvo llrvnlov) in nasploh v Evropi (razprtijo na C'oško-Morav- skem. težave s francoskim kraljem)- Skliceval so je na svoje prizade­ vanje za boljšo obrambo proli Turkom v mednarodnem in ineddeželnem obsegu. Vse lo je bil uvod v deželnozborsko propozicijo, po kateri naj bi sianovi sprejeli sklepi' o organizaciji obrambo in zbiranju sredstev zanjo. Osrednja zamisel deželnoknožjega načrta jo pravzaprav pomenila korak nazaj v primeri z že prej uveljavljenimi vojaško-davčnimi si- •sletni. V ospredju ni bilo plačilo globalne deželne davčne vsote, morda zalo ne, ker prejšnja še ni bila plačana. Namesto nje je bila zopet predvidena neposredna postavitev čet: vsi uživalci imenjskc rente — vštevši meščane in iržane — naj bi od vsakih sto funtov gosposko rente vzdrževali iz lastnega, io jo brez prevolitve na podložnike, po enega jezdeca. Podložniki naj bi vzdrževali pešce in sicer praviloma devet podložnikov deselega, ki naj bi bil popolnoma opremljen. Med le tradicionalne načine vzdrževanju obrambe, ki so sloneli na razliko­ vanju med gosposko rento in podložno kmetijo, so je v ta predlog vpletla zamisel obdavčitvi' po zmožnosti (imeli seinem verniugen). ki naj bi veljala zu rokodelce in drugo ljudi brez nepremičnin2 in ki 1 Arhiv Slovemiijo, Stanovski lurh+v fuse. 212. Prüm. Л. Diiunicz, Geschichte K rains, '/waiter Theil. Ljubljana IH", str. 104 si. * Najluž y zvtizi s loin so stujerski stunovri >na deželnem zboru po Jiir- jeveni doloftili, nuj te Ijmlii popiše duiliovšoinii. Arluiv Slovonije. Stanovski iii'hiiiv fase. 212. - Fr. Molisi, Geschichte der direkten Steuern in Stöiennark II. Gniz u nil Wien t<)12, str. 2t5 in 22r> navaja o tein le nepovezane podatke. 219 uni IH bila namenjena vzdrževanju mejni vojaka na devet plačnikov. I'rnv lako naj hi se obdavčili kramarji. Škoti, založniki in trgovske družbe, ki HO imeli v deželi skladišča ali bili v njej naseljeni. Druge /..misli lega na široko zasnovanega obrambnega načrta m vprašanje njihove realizacije t« lahko preidemo. Omenjeno naj bo. da eo se v tem predlogu pojavile zamisli, ki so jih izvajali v naslednjih letih (npr. popis cerkvenih dragocenosti). Zadošča nam ugotovitev, da je skušal deželni knez v ta predlog vplesti načine obdavčenja, ki naj bi se prilagodili »zmogljivosti« posameznika in ki naj bi pritegnili y ob­ davčenje vire, na katere se običajna davčna tehnika ni toliko ozirala Mnogo pomembnejši korak v tej smeri je pomenil Ferdinandov predlog zo obdavčenje v letih 152V-1525. vsebovan v instrukciji z dne 4. januarja 1521.» Kako so dogodki pritiskali na sprejetje davčne privo­ litve, priča dejstvo, da so kranjski deželni stanovi pristali na dezelno- knežje predloge že 11. januarja 1523 na deželnem zboru v Kranju. Ven tiar predlaganega obdavčenja niso sprejeli za tri leta, temveč samo za eno leto. Vezali so svoj pristanek na pogoj, da se bo enak davek pobiral indi na deželnoknežjem komornem premoženju in so sicer le nekoliko precizirali tisto točko predloga, ki je zadevala davek od vrednosti. Davčno privolitev, ki je torej skoraj v celoti soglašala z deze no- knežjim predlogom, je moč z nekoliko modernejšimi izrazi in v nekoliko bolj sistematični, razvrstitvi - zato tudi bistveno krajše - povzeti takole: I. Daoek od vrednosti . a) Davek od vrednosti nepremičnin, rent. kapitalov v družbah m od denarja, naloženega^ v zastavo ali na obresti, je bil odmerjen lia 0 5«/o od vrednosti. Iz rent, vpisanih v napovedm knjigi iz leta i?i» (poznejši imenjski knjigi) se je vrednost računala tako. da so se te rente kapitalizirale s faktorjem 20; davek je torej znašal 10«/. nnenjske rente. Ta davek naj bi zajel tudi cerkvene oblaci je. " " Arhiv Slovenije. Stanovski arhiv fase. 212. - Pod^^i jih mamo n dnvku za 1. 1523. V. Mensi v navedenem ne navaja. Med davku, ta naso ili "fiorini na «mila*! innen j a (Tabela IX im str. 354). obdavčenje az 1. 1523 KvêîK'Mo'ra» je Vi« v tem letu ™*\*№™т^#£*»£№ na Kranjskom: Fr.Mcmsi, o. c. T, Graz umd Wien 1910. Tabela IX O na str. «M, iiiivuiu za k> leto davek na imonje. ^„;im„P w«r zadeva « Odonvor je eanimiv Se v mnogliili dirup.li .pojrledrli. na primer ka •**««* a locilov med komornimi in dc*ela«wlo»m premoženj c.m «n 7h^VA^in7'čvi /naoilnn je zatrjevanje stanov, da .imajo 4>ruvneo d» obdavčenja kmetov ics ila so ti njifriva prosta last i« ne sattitanoi (vuiser armle.it ™"s^ ^Д'^' nil „it hoMen sein). Gre se^la za «taaov.ko teor.jo «ka «e«, i noe Uè- mitii na deiumsko miravo ra»merja. V drmgili zvezah terminološko гагиko vanje nikakor „i Mio tuko iasuo. - V letu 1522 se je ™ <рскИ«р. ^Хпа „mm doslej Se mi »nan. kmečki ckâçtni vnoklie "»k^0.d^Aotaf,V»rî3- hi dva podložnika vzdrževulu tretjega. Xru.njski stanov., za leto l^p »reo lazijo, naj bi se vpoklic zmanjšal tako. da h. trnje vzdrzevab cet ^f^js- nji viiHikliie je iiomrar in«l kmeti vzhuidil veliko nejevoljo m v Kaimmki j • linitlo l. №2 do nemi««-, ko so lioleli kmetje - o&tno ob novačenju vpoklica - zahost.1 cetrtnega mojstru .in deželskoga sodnika. Stanova BO opozarjali tudi na to, da je ta upornost ostula dotlej nekaznovana. - Odgovor je zamnuv tudi pičile razmerju meti Trstom iin Kranjsko. 1220 h) Davek od vred nosi i dragocenosti (nakiln. zlatnine) naj bi znašal 2,5 odstotku od njihove vrednosti po samoocenitvi in naj bi se »po vesti« zbiral v puščico. c) Davek od vrednosti obrti naj bi plačevali obrtniki in trgovci, tudi tuji obrtniki in trgovci v mestih. Znašal naj bi 0,5%. Ni povedano, kako naj bi se vrednost obrti izračunala; najbrž je bila mišljena vrednost večjega orodja pri obrlnikih. pri trgovcih pa vrednost kapi­ tala v denarju in blagu. 2. Duvek na plačo Znašal nuj bi i /60 plače in nuj bi ga p luceva le vse osebe v stalni službi, tudi duhovniki, ki so se preživljali le s plučo. 3. Duoek na osebo, stopnjevan po premoženju Veljal je za vse premoženjsko sumostojne osebe od vključno (nižjega) plemiču, župniku in vikarju navzdol po naslednji lestvici, v kateri smo višino davku enotno preračunali na bele denariče. Ij. četrtine krajcarja: Vrednost nwïtA Mnâfian. . premoženja P™ beneri- Kmet «^ Meščanka Kmetica s vikar LUU do 25 120 tO 10 60 10 ' 5 25 r't> 120 15 12 60 10 5 40-100 120 40 15 60 10 10 100—500 120 60 30 60 30 10 500 1000 t20 120 60 60 60 30 nucl KHK) .... 240 240 120 120 120 60 4. C'isti daoek na osebo a) Po stuuovski lestvici je veljal zu vse pripadnike višjih stanov od vključno vitezu, doktorju in kanonika navzgor. Odmerjen je bilo po slami od 2 5 gld. zu moške, zu ženske približno na polovico od te mere. I>) Podobni kriteriji so bili uporabljeni pri glavarini na duhovnike (brez beneficiju. Iure, službe uli funkcije), na menihe in nune (10 den.), na nenaseljene rokodelce in pomočnike (12 den.) 1er na moške in ženske dninarje (10 den.). t) Za vse druge odrasle osebe, ki jih ni zajel davek po prejšnjih lučkah (kriterij odraslosti je bila sturasi zu prejemanje zakramentov). je veljala splošna glavarina 4 den. na osebo. Davek od vrednosti se je pri lom očitno lahko kombiniral s čistim davkom na osebo, ne pa z davkom na osebo, ki se je odmerjal po pre­ moženju. Pri tem davku imamo opravku z zelo razvejenim sistemom, ki je skušal zujeti vse mogoče davčne vire, upoštevajoč pri tem tako stanov­ ske kol premoženjsko kriterije. Zanimiv je tako v davčno-tehničneni kot tudi v socialnozgodovinskem pogledu. Stanovsko davčno privolitev, ki je dala končno obliko davčnemu predpisu za leto 152\ je deželni knez sprejel z deželnozborsko reso- 221 Ilirijo z dne 24. februarja 132 V Nekatero sporno točke o tehnični iz­ vedbi so reševali s poznejšim dopisovanjem. -- Ne glede na to sta deželni upravitelj Jožef l.amberg in deželni stanovski odbor razglasila izvršilni predpis o »deželni pomoči proti Turkom«. V razglasu so med drugim določili, kako naj hi se zbrali za obdavčitev potrebni podatki, torej kako naj bi se izvedel na Kranjskem popis prebivalstva. V glavnem so se pri določitvi popisnih organov in enot ravnali po tem, kdo je imel nad neko vrsto prebivalstva nižjo jurisdikcijo in ki je torej že po navadi zbiral davek od prebivalstva, ki je štelo pod njegovo nižjo jurisdikcijo. Popisne enote so torej bile naslednje: Zemljiški gospodje: za kmete in podružnike z odraslimi otroki, za (podeželske) trgovce in obrtnike, rokodelske pomočnike in druge hlapce, dninarje in duinaiicc. Generalni vikarji in arliidiakoni: za duhovščino in samostane, uči­ telje, študente, odrasle učence in cerkovnike. Zupun(i), sodniki in po dva iz vsakega mestnega sveta: za mestne prebivalce in tujce, za družbe in posojilodajalce na obresti, nadalje za rokodelske pomočnike, predilje, Škote, kramarje, potnike itd. Upravitelji deiehkih sodišč: za proste hlapce, nenaseljene ženske in dekle in sploh za ljudi, ki niso bili nikomur podložni. Za davek od vrednosti rent je veljala napoved iz 1518. leta, ki jo je moral vsak davčni obvezanec pri svoji časti potrditi oziroma popra­ viti. Tak davek je bil obvezen tudi za zastavne imetnike. Za pripadnike višjih stanov se je pri tem razumelo, da bodo glavarino plačali ne­ posredno komisiji za zbiranje davka. Kombinirani davek na osebo, premoženje, obrt in mezdo je bil za tiste čase zelo diferenciran davek. Njegova slabost pa je bila predvsem v tem, da je bil njegov uspeh odvisen oil zelo zahtevnega tehničnega postopka pri ugotavljanju davčnih obvezancev in osnov, pri tem pa ugotovitve nisomogle veljati več kot za eno leto. Kakor hitro bi se zopet razpisal davek po enakih kriterijih, bi bilo treba ves popis opra­ viti znova. Davek na imenjsko rento je bil s svojimi neprimerno bolj ustaljenimi osnovami za daljšo dobo bolj praktičen. Tako so se ob pogajanjih za naslednji davčni razpis od srede leta 1523 dalje vrnili zopet k preprostejšim osnovam in nekaj let je govor zopet le o globalnih deželnih davčnih privolitvah.8 Ponovno je bila sprejeta neka vrsta kombiniranega davka pod ime­ nom »splošnega denariča« (der gemaine Pfennig) za 1. 1527. Zgodovina tega davka je vsaj za štajersko nekoliko obdelana.7. Kranjska davčna privolitev8 je bila sicer nekoliko drugačna od štajerske, vendar naj 5 Ta liai nadaljnji spisti o rotflpisu davka za 1. 1523 so prav tako kot prejš- nju /Amimi v uktili deželnega «bora, Arluiv Slovenije, Stanovski arhiirv, fase. 212. * Prav tam. — Vprašam j e je celo, koLiko so davčno privolitev iz začetka letu 152^ praktično sploh mogli izvesti. ' Fr. Munsi o. e. 11. str. 14-7 si. " Žeto molo o tem A. Dimi t/., o. c. str. 112. Glavni spisi iz precej obsez.- iifga (tradiva: Fenliuandovu .instrukcija Pruga 17. marec 1527, sklep dežel- m-gu zbora 21. maj 1527 (oboje v Arhivu Slovenije, Stanovski arhiv fase. 213) in m/glas 27. maja 1527 (v dstum fondu fase. 525 d). 222 na lem mestu zadošča ugotovitev, du je bilo pri »splošnem denariču« /a leto 1527 še bolj kot pri davku za leto 1523 težišču preneseno na navadno glavarino in to v obliki tedenskega denariča. Tudi ta davčna privolitev je dala povod za popis prebivalstva, ki pa je bil precej preprostejši od (i rej omenjenega popi.su za I. 1523. II. Od popisnega gradiva iz lei 1523 in 1527 sta mi doslej znana le po­ pisa za gospostvo Gradac v Jieli Krajini." Kazno je, da so popisno gradi­ vo v glavnem »lincili in da so le naključno ohranjeni posamezni drobci, na katere naletimo med drugim arhivskim gradivom. Najdbo morebitnih nadaljnjih drobcev moramo prepustili naključju in se omejiti na edina doslej najdena popisu. (davne rezultate obeh doslej znanih popisov smo povzeli v prilože­ nih tabelah. Iz njih, iz nadaljnjih podutkov, ki jih vsebujeta vira, in z delno pritegnitvijo literature moremo povzeti naslednje ugotovitve: Popisna enota je bilo gospostvo Gradue. Podložniki tega gospostva -- katerega sedež je bil na ozemlju deželskegu sodišča Metlika •— niso bili strnjeno naseljeni. Popisa torej ne dajeta podobe o prebivalstvu natančno omejenega ozemlja. Očitno je, da je popis oseb, ki so spadale pod gospostvo Gruduc, zajel v nekaterih naseljih vse ali skoraj vse pre­ bivalstvo, v drugih pa le zelo majhen del. Reprezentančno vrednost popisov je treba presojati tako glede na značaj popisne enote kot glede na število zajetih gospodarstev in oseb. Kar zadeva prvo, moremo v glavnem razlikovati tri okoliše. Vasi v bližini gradu Cìradac (podružniki pri Gradcu) in druge vasi med Kolpo in l.uhinjo blizu sotočju so zastopane s precejšnjim številom gospodar­ stev. Za la okoliš dajeta popisa nedvomno skoraj popolno podobo. V splošnem veljujo glavni sklepi iz popisa vsaj za ozemlje fare Podzemelj. - Druga dva okoliša sta levi breg Lahinje z nekaj vasmi v okolici Črnomlja 1er skupina vasi severovzhodno od Semiču. V teh dveh okoli­ ših je z obema popisoma zajet nedvomno le del gospodarstev in pre­ bivalstvu. Ker pa v glavnih vprašanjih, ki nas pri obeh popisih zani­ majo, ni pričakovati bistvenih razlik znotraj posameznih vasi in oko­ lišev, niorclu popisu iz let 1523 in 1527 veljati kot vzorčna popisa za oba navedena okoliša. Ker so s tem po vzorcu zajeti različni predeli .Bele Krujine, sta popisa, če ju uporabimo s potrebno previdnostjo, vsaj do neke mere reprezentančna tudi za celotno Belo Krajino. To tembolj. 6 Leiiilistewr register lim 23 jar im Metliimiger pudun; leibstewr register Nielasen von Turin a rane r leut geai Grat/, gehörig des 23 jars ал <üe jenen diie nicht zu gottstiseli igeerai (Arhiv Sloveiniije, Stanovski arhiv fase. 525d). Sicer je dvakrat «upisana tudi pisarrniška beležka o predlu/iitvii leta 1530, vendar z dnugo ipisuviu. O tem, da je soziuun nastal I. 1523, ni nikakega dvoma. Zakaj so ga morila predložili tudi ipozncje, je drugo vprašanje, ki ne vpliva na datiranje sumega popisa. Popis oseb in vipis zneskov se ujema z davčnim razpisom /a 1. 1523, le da so pni od meni duvka glede na vrednost premoženja uporabili nekoliko bolj gibčno lestvico. — Drugi ipopis uma naslov Leibsteur register lim 2Г jar in je shranjen prav tam kot prvi. 223 ker med popisanimi okoliši ai opaziti bistvenih razlik in ker jo v popisu i/. lola 1523 zajetih 171 gospodarstev s 361 odraslimi osebami, v popisu i/, leia 152? pa I0(> gospodarstev z 203 odraslimi osebami. Družinska strukturu prebivalstva je pri obeh popisih — skladno / njunim davčnim namenom — spoznavna le za odraslo prebivalstvo (za prebivalce, ki so imeli starost za prejemanje zakrametov). Lahko bi lorej rekli, da je zajeto produktivno prebivalstvo. Poprečje tega prebivalstva na kmetijo (graščina in podružniki so puščeni ob strniti) je znašalo: I. 1523 2,25 I. 1527 2,20 lemu primerno so tudi v obeh popisih po frekvenci daleč pre- vlndovulu kmečka gospodurstvu s po dvema odraslima družinskima članoma (navadno mož in žena). Kakor so bila redka gospodarstva z le enim članom, tako so bila razmeroma maloštevilna gospodarstva s po tremi člani (1523: 25; 1527: 17), gospodarstva z več člani pa so bila prava redkost. Stiri člane je štelo po prvem popisu 5 gospodarstev, po drugem le še eno. Največje gospodarstvo po popisu iz leta 1523 (Mihael Pušič v Vrauovičih) je imelo takole družino: gospodarja, gospodinjo, dva sinova, eno hčer, enega hlupca in eno deklo. Pri drugem popisu lako velikega gospodarstva več ne zasledimo. Peta 1523 srečamo nekajkrat, toda zelo izjemoma, na kmetiji poleg gospodarjevega sina ludi sinovo ženo in enkrat poleg gospodarjevega bratu tudi bratovo ženo. V kolono drugih sorodnikov v tabeli II smo všleli ludi gospodarjeve matere in brate. Kot je iz seštevka razvidno, je bilo takih družinskih članov le zelo malo. — Posebno omembe sinove ali bratove žene navajajo k misli, da so izjemoma še poznali na kmeti­ jah neke oblike zadružnega življenja. Toda taki primeri nastopajo tudi drugod in v mnogo poznejšem času; sklepanje na zadrugo bi bilo zelo tvegano. Tako ostaja v veljavi splošni sklep, da so daleč prevladovale družine z zelo majhnim številom za delo sposobnih družinskih članov, ki so obsegale praviloma le moža in ženo ali pu, če je vodila gospodarstvo vdova, njo in sina uli hlapca. Iz tega je inogoč sklep, da je razmeroma malo otrok dočakalo doraslost, kur pa jih je, so jim zelo hitro dali samostojno gospodarstvo. Pri tem so ali zasedli kako izpraznjeno kme­ tijo ali pa so morda tudi zemljo delili. Ker so ogromno večino kmetij imeli poročeni možje, katerih žene so bile žive, je na dlani tudi sklep, da so se vdovci in vdove kmalu po smrti drugega zakonca ponovno poročili. Pri podružnikih družinska struktura v nobenem od obeh popisov ni navedena. Ker gre večidel za obrtnike, naseljene v bližini gradu, ne bi smeli iz tega sklepati, da niso imeli družin. Ne moremo pa pojas­ niti, zakaj teh ne pri enem ne pri drugem popisu niso zajeli. Poklicna struktura prebivalstva je seveda razmeroma zelo enotna. Daleč prevladujejo kmetje, kmetice in njihova družina. Iz tabele III. izhaja, da je bilo med prebivalstvom (brez grajskih podružnikov) leta 224 1523 — 5o/o in letu 1527 - 8,2«/« družiiičct (hlupcev in dekel). Toda pri prvem popisu je tu všteta ludi grajska služinčad (torej tudi trije hlapci, ki so bili verjetno v grajski straži), pri drugem popisu pa so upoštevani le hlapci in dekle pri kmetih. Pri hlapcih in deklah gre očitno za delovno silo, ki si je praktično poiskala zaposlitev tam, kjer je bila potreba po pomožnih močeh. Kolikor je moč presoditi, gre pri obeh popisih za prve izčrpnejše podatke o tem, kje in koliko se je na deželi uporabljala najeta delovna sila. O prejemkih služinčadi imamo podatke le iz leta 1523 in to le za grušči usko služinčad. Trije hlapci so prejemali vsak po 6 funtov letno, kar kaže na to, da so bili vojaki zu varstvo gradu in ne poljedelski hlapci. Uporabljali so jih najbrž tudi za izvajanje policijske oblasti nad kmeti. Poljedelski hlapec (pavvknecht) je bil le eden in je prejemal obleko in en funt letno. Prav toliko je prejemala grajska kuharica. Deklu, ki je skrbela za živino, je prejemala le obleko in ničesar v de­ narju, graščinski vratar pa je bil plačan po milosti (auf gnadt), kolikor se je gospodu zdelo. Vsi so seveda imeli stanovanje in hrano. Neagrarno prebivalstvo so razen nekaterih izmed navedenih graj­ skih nameščencev sestavljali predvsem obrtniki. Ti so bili najbolj gosto naseljeni pri samem grudu Cìradac kot podriižniki. Sestav teh podruž- uikov je bil tale: Obrtnifikl vd Drugi priimki vaove priimki 1523 8 2 5 1527 6 2 9 Obrtniški priimki -- zapisani seveda v nemščini — so bili 1523: kuiiinosek, tesar, mesar, krojuč, dva mlinarja in dva čevljarja; 1527 je bilo tukih priimkov nekaj manj, pridružil pa se je priimek Kramarič. Imena prebivalcev po vaseh, ki bi kazala na obrtnike, so redka: po- dmžnik Hoff nur (Lončar), kniet beber Wasyak (tkalec Bizjak), kmet Zidurič, kmet Weber (tkalec) ipd. V tej zvezi naj bodo omenjena še imena, ki kažejo na funkcijo. Zupan je kol priimek, bolje kot pridevek, naveden na prvem mestu med kmeti v Vrunovičih, Strekljeveu, Otoku in vasi Odensperg (Go- liše?), medtem ko je v Volčji vusi naveden na koncu kmetov pred po­ driižniki. V tej vasi je med podriižniki naveden tudi tamkajšnji oskrb­ nik (phlegar daselbst), v Ognakeun rovtu pri Kostelu pa je naveden telo nek Clemen Vitziinib. V vasi Pirgkach je 1. 1527 naveden priimek Richter, pri Sv. Martinu pa mežnar. Skoraj vsi kmetje in podružniki so navedeni z imenom in nekakim priimkom ali vzdevkom, ki pu gotovo ni bil hišno ime. Domnevamo, da priimek ali vzdevek tedaj ni bil ustaljen; lahko se je najbrž me­ njal pri eni in isti osebi in skoraj gotovo ni vedno prehajal od očeta na sinu. Kljub temu pa smemo iz teh — recimo priimkov — izvajati še nekatere nadaljnje sklepe. Etnični i/oor prebivalstva je moč po imenih in priimkih le pri­ bližno nakazati, posebno če o tem ne numeravamo izvesti podrobne štu- 15 Z£üciovuiskl časopis »)^ diu-. Sumu imenu so navedenu v /.«lo različnih oblikah, ki zvene de orna slovenski (Ambrož, Gregor, Blu/.. Tomaž. Vid), doloma bolj hrvatsko- srbski (Petric, Gurgur, Mate, Mikula). deloma so prikrojena v nemško obliko (Parti, Oswald). K predstavi o priimkih naj pripomore navedba po zaporedju prve nave-dbe v popisu. Tako srečujemo 1. 1523 tele priimke: Zupan, Daut, •ušič, Uršan, Kančič, Vučič, Jv.rkovič, Kutlič Radovanic, Рпрмс. Cic Bursagu, Varie, Postiš (?), Gušič, Dekletič. Vošnjak, Zapeklic. Nejra, Kul.šarica (Kalischin), Pukelj, Sinmtič Lalič Grizina**-P*>V°™£ Cvitko, Grlec, Stepkovič, Mulec, Vabič, Mulcic. Bezjak, Marsan, Pice­ le Suntič, Yaklic, Zidarič, Brožič, Vrbišek, Frajle, Kocevar, Manadrar, àlâudras, Kralj (König), Borkovič, Račič,Velaaič. Stoklas. Mišica, štnlec, Juvančič. Gerlovec, Seročič, Ko/.jaiuč, Benkovic (?) Brokamc (?), Se­ ither. Rupe, Vajk, Maček, Vavek, Vreli, Snata. Brune, Klemencic. Mihel, jardiuič, Janžek, Zusar (?), Panjan, Merikunetič (?) .Martin-, Sterlančič, Lipovec, Zvegelj, Ajtit, Krenetič, Brunie, Aulne, btrakl, lro- lmr Vasdalič (?). Fornic, Glad, Vračič. Končnica -ič je večinoma pisana kot'-isch, vendar jo prepisujemo kot -ič. pri čemer ne moremo razli­ kovati med -ič in -ič. Leta 1527 je precejšnje število prejšnjih priimkov odpadlo, sreču­ jemo pa nove: Stiuruc, Vučič se je spremenil v Bušič, Vurdaric Karnar, Lah, juvunec, Kalčič, Greiner, Krbavčič, bkopil ivanetic, Brodar Kes- ,„er 1'Vrkovič, Pogscl.il (?), Picetič, Kirin (?), Parstec, Levak, Žabic, Peršin Pajko, Klepec, Korošicu, Kundič, Skala, Drugamc. Ženska imena 1523: Jcgneu, Peruška, Ursula, Roža, Margareta, Kata­ rina, Markovšica Jele; 1527: Siavica, Petrica. Popis orednosti so izvedli le leta 1523. Pri tem ш bilo določeno, od česa nuj se pri kmetih računu vrednost. Očitno pa je, da pri kmetih niso računali vrednosti kmetije (hiše in zemlje), temveč samo vrednost „rcn.ičnin. torej praktično živine. Tako nam najbrž popis vrednosti daje precej nazorno podobo o tem, koliko živine so redih posamezni kmetje. P'' &««* «hko za orientacijo velja podatek, da je nekaj let prej veljal volič nekaj čez 3 goldinarje,- tako da lahko računamo za 4 gld. v popisu najmanj eno glavo goveda. Ker so davčne cenitve ze od nekdaj bolj ali manj pod realno vrednostjo, dobimo s tem ključ za določitev minimalnega številu velike živine. Pri nekaterih kmetih »vrednost« ni navedena, pri drugih pa v zelo različnih vsotah, kar kaže. na to, da je niso določali kar po nekem pavšalu. Razlike niso le med kmeti ene vasi, temveč tudi med posamez­ nimi vasmi. Popis daje torej podobo o razviti premoženjski diferen­ ciaciji med kmeti kakor tudi podobo o tem, katere vasi so veljale za bolj premožne - ali sploh bolj primerne za gospodarjenje — kot druge. Najvišje so bile ocenjene kmetije v vasi Kal(ec), kjer je en gospodar imel celo za 100 gld vrednosti. Srednje visoke ocenitve (nekako med 20 in 50) so najbolj pogoste v vaseh Otok in Podzemelj. Vrednost med »» Mestni urluiv Ljiiibljronu, CIHI ХХИ1/48 passimi. 226 IO in 20 giti jo zelo pogosta v Vrunovičih. Zelo velik razpon med nizkimi (5-10) in višjimi vrednostmi (nati 40) opazimo v vasi Zastava, medtem ko se najbolj pogoste nizke vrednosti (največ med 5-10) pojavljajo v Ogrskem rovtn ali Lazu pri Kostelu, kjer je mlinar imel daleč vec kot drugi. Turški opadi" in premiki prebivalstva so očitno v ozki vzročni zvezi. Podatki iz leta 1523 dajejo podobo o stanju prebivalstva kakršno je bilo potem, ko so ti kraji imeli skozi dvajset let skoraj popoln mir pred turškimi vpadi. Popis iz leta 1527 pa prikazuje stanje neposredno po več zaporednih turških vpadih, od katerih je bil menda najhujši tisti iz leta 1524. Da popis iz leta 1527 ne navaja nekaterih vasi, je v glavnem posledica teh vpadov. Vzroki za izpustitev nekaterih vasi so sicer lahko tudi drugje (npr. da so več zaselkov zajeli pod enim imenom; manj verjetno je. da bi bilo gospostvo nekatere kmetije odsvojilo), toda padec števila gospodarstev od 170 na 106 je treba vendarle povezovati v glav­ nem s turškimi vpadi. Vasi in kmetije, ki jih popis iz leta 1527 ne za­ jema, sicer niso bile nujno popolnoma uničene; dovolj je bilo, da so pretrpele kakršno koli škodo, da so bile oproščene davka m zato izpu­ ščene v popisu. Najmanj, kar moremo iz števila popisanih gospodarstev sklepati pa je to, da pri dobrih dveh tretjinah kmetij niso steli, da bi bile oil Turkov oškodovane v tolikšni meri, da bi jih mogli oprostiti duvka. V zvezi z opisi kutustroiulnih dogodkov iz prejšnjih let je to nekoliko presenetljivo. Toda ne gre primerjuti le gospodarstev, temveč tudi samo prebi­ valstvo. Tu so namreč opazni veliki premiki. Deloma so «»kmetje iz enega kraja premaknili v drugegu; dva kmeta, ki sta bila 1523 v Ogr­ skem rovtu ali Lazu, srečujemo 1527 Nad jamo. Roža iz Cerovca je najbrž ista, ki jo najdemo 1527 med podružniki pri graščini. Napačno pu bi bilo pri tem, misliti na praktično izvajanje proste saje s strani gospostva. Bolj znučilno kot premiki kmetov, ki smo jih srečali leta 1523, pa je dejstvo tlu se 1527 «a mnogih kmetijah pojavljajo popolnoma nova imena. To izhaja že iz zgornje navedbe priimkov. Tudi na gospodar­ stvih ki leta 1527 niso bila oproščena davka in ki niso veljala kot prizadeta po Turkih, se je torej med letoma 1523 in 1527 zamenjal velik tlel gospodarjev in njihovih družin. Pri tem so se naselili na posesti graščine Gradac tudi kmetje, ki prej niso bili pod to graščino. Iz tega bi mogli sklepati, da so turški napadi prizadeli mnogo bolj prebivalstvo kot pu gospodarsko uporabnost samih kmetij. Nadalje je dopusten sklep, da se je prebivalstvo vendarle razmeroma hitro obnavljalo z novim dotokom. Novi priimki iz leta 1527 pu ne kažejo na to, da bi pri tem šlo že za prve naselitve Uskokov na opuščenih kmetijah. Kazno je, da so novi naseljenci prihajali iz različnih krajev, največ pa vendarle iz najbližje okolice. Podrobnejšo analizo in statistiko imen bi bilo treba » St. Jirjt. Turški vpiidS nu Kranjsko in Primorsko do pryetretjine 16. stoletju, (llusiuk muzejskega društvu -za Slovenijo XXIV, 19«, zlasti str. 36-46.