Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 10 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta > 8 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na loto. \ Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne". Oznanila Cinserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr/ če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša- Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. 147. 7 Ljubljani, v četrtek 2. julija 1891. Letiiili XIX. Vabilo na naročbo. S 1. julijem pridela se je nova na-ročba na »SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi upravništvo. 3MT* Naročnina razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopoSljejo naročnine, se ne ozira. Državni zbor. Z Dunaja, 1. julija. Budgetna razprava. (Dvanajsti dan.) V zadnjem poročilu sem omenjal govornikov, ki so se oglasili k centralu učnega ministerstva. Profesor Kraus je priznaval, da se je glede visokih šol mnogo koristnega zgodilo, da je pa še mnogo reči treba; zlasti želi večjega doneska za vseučiliško knjižnico in zvezo njeno z dvorno knjižnico, vravnavo učnine itd. Tudi glede srednjih šol se je mnogo zboljšalo, kakor učna metoda, ali vprašanje gled^ prepolnih šol je še zmerom na dnevnem redu, in nekatere učne knjige presegajo razum šolskih otrok. Dalje graja, da stariši premalo podpirajo šolo in da otrokom jdostikrat potuho dajejo in pravi, da nemško-liberalna stranka nima nič proti temu, da se cerkvi dovoli primeren vpliv na šolo. Obžaluje pa, da Nemci ne'posnemajo zgleda Poljakov, kjer liberalci in klerikalci skupaj sede, ne da bi se med seboj grizli in napadali. V svojem jako obširnem govoru priporoča tudi obligatno telovadbo in večjo pozornost za gluhonemce in slepce. Vse to bo sicer stalo milijone goldinarjev, ali v poduku ne gre skopovati. Tudi Barwinski priznava napredek našega šolstva, kjer se pa v primeri s Francosko še vse S premalo zgodi. Zlasti v Galiciji je še mnogo dela; gimnazij je tam premalo, ravno tako ljudskih šol, dasi se je njih število zdatno pomnožilo, Posebno obilne so potrebe Rusinov, ki imajo premalo šol in katerih jezik se mora bolje gojiti. Dalje razpravlja učiteljske pripravnice v Galiciji in prosi vlado, da naj kolikor mogoče in prej ko more ustreže sproženim željam. Hagenhofer, kmečki poslanec štajerski, je poudarjal potrebo verske šole, to je vredbo poduka i po načelih katoliške cerkve; glavna napaka sedanje • šole je, da veroučitelj nima nobenega vpliva na poduk; kjer pa katehet in učitelj složno ne delujeta, je prava odgoja nemogoča. Med učitelji so pa možje, ki za vero dosti ne marajo, ali jo celo sovražijo, ki se še javno hvalijo, da so člani v Avstriji prepovedanega prostomavtarstva, ki se puntajo zoper svojega škofa itd. Korenina tej žalostni prikazni tiči v učiteljskih pripravnicah, iz katerih prihajajo pripravniki z nekako mržnjo do duhovnov ter si v svoji napihnjenosti domišljujejo, da je velika ponižnost za nje, ako z duhovni občujejo. Kmet je priprost in sodi novo šolo po dejanjskem uspehu. On zahteva, da naj se otroci v šoli naučč krščanskega nauka, čitanja, pisanja, računjenja in glavnejše reči iz zemljepisja in domače zgodovine, če pa primerja uspehe sedanje in stare šole, sicer vidi, da je v nekaterih rečeh bolje, kakor je bilo, da so pa otroci bolj osuroveli, in da jim nova šola prizadeva silnih stroškov. Surovost otrok se kaže v mnogih samomorih. Tudi ni treba otrokom osem let v šolo hoditi; kdor se v šestih letih ne nauči potrebnih reči, se jih v osmih tudi ne bode. Ni res, da bi kmečka dela otrokom škodovala na telesu, kar pričajo krepki ljudje iz stare šole. Tudi to ni prav, da učitelj otrok ne sme kaznovati s šibo. Otroci to vedo in so vsled tega le predrzneji. Na Pruskem je najvišja sodnija razsodila, da ima učitelj pravico otroke telesno kaznovati. To bi tudi pri nas ne škodovalo. Sedanje okoliščine verski šoli sicer niso ugodne, ali pomislijo naj, da nova šola močno škoduje v nravnem in gospodarskem oziru in da kmečko ljudstvo prav za prav še ne ve, zakaj se mu naklada tolikanj hudo breme. Za njim je še L u z z a 11 o priporočal predlog zaradi ustanovitve italijanske visoke šole v Trstu; potem je bil vsprejet konec razprave in sta bila kot glavna govornika izbrana poslanca Masaryk in Exner. Vendar pa nista prišla takoj na vrsto, ampak je prvosednik pretrgal sejo in v razpravo vzel sklepe bruseljskega kongresa gled6 robstva. Poročevalec o tej zadevi je bil poljski poslanec Kozlovski, ki je dobro omenjal, da hoče zaradi velike, prav afrikanske vročine le malo govoriti. Poudarjal je, da čast Avstrije zahteva, z vso močjo pobijati robstvo, ki je v Afriki tako razširjeno, da je pri lovljenju sužnjev navadno toliko mrtvih, da jih hijene ne morejo vseh požreti. Pa ne samo v Afriki je krivično robstvo, ampak tudi v severovzhodni Evropi, kjer Rusija z vso silo preganja narod, ki je imel biti krepek tabor krščanske vere in olike proti napadom na vzhodu. Pri glasovanju je zbornica pritrdila sklepom bruseljskega kongresB. Ob polu 5. uri popoldne predsednik sklene sejo in prihodnjo sejo napovč za zvečer ob 7. uri. V tej aeji govorila sta glavna govornika, med katerima se je posebno odlikoval češki poslanec M as ar y k. Dokazoval je, da ima sedanja šola, ljudska in srednja, veliko napak in da se v njej dostikrat rodi nasprotje med šolo iu življenjem. Govornik potem obširno razpravlja preustroj srednjega šolstva in priporoča boljšo gojitev političnih zadev, ki mladost odvrača od nepokornih, anarhističnih namenov in jih stavlja na višje narodno in konservativno stališče. Prav ojstro šiba centralistično upravo šolstva, katero se mu zdi prav tako, kakor če bi hoteli v kaki bolnišnici vsem bolnikom zapisati jeduaka zdravila. Konečno omenja češkega vseučilišča v Pragi, ki šteje toliko učencev, da bo skoro treba druzega češkega vseučilišča. Exner je zlasti priporočal boljšo tehnično-lizikalično izobražbo in omenjal potrebe, da naj bi se ne izobraževali vsi uradniki le v pravni akade- LSSjTEK« Ponopni kralj. Francoski spfsal A. de Lamothe. (Dalj«.) Istega dne pa je bil Pressmann odšel v Glen-gariff. Nebo je billj mračno; megla je zavila v svoje krilo vso pokrajitfo; slednjič jelo je deževati. Lordu je bilo feilno dolgčas. — Spodaj pred hišo čakala ga je zadniin lepa kočija z dvema konjema vprežena, da bi ga prepeljavala po krasnem gaju. Dolgočasnemu Jgospodu niso bili man senčnati gozdi, ni zeleni trafiki, po katerih so se pasle stotine ov&c, — nif mični potje, vijajoči se mej črnimi, granitnimi lečinami, raz katere je viselo zeleno bršlinje, pretkano z ljubkim cvetjem kozjih parkeljcev in gozdnjjjtrte — ter jim, kakor krasni dolman bogate gosje |— odzvalo strma hrbtišča. — Zamdn so ga vabilje ffli kraju jezera zibljajoči se čolniči, krasni slapiel Wjoči r8z veHkans|fe pečine. Lady Ophelija^av|lla je kakor kraljica na prestolu v velikem krajVjači in pregledavala slike dvorskih noš iz pri \ stoletij. On pa je premiš- ljeval o parlamentu, kakor naši prvi stariši o raju, — pred katerega vhodom je stal kerub z plame-nečim mečem. V hipu se zasliši zvonček glavnega vhoda in naznani goste. »Ah, Nj. milost, škof iz Bolyboy-a", vzradoščen zakliče lord. — Ophelija vstane z isto veličastjo — kakor običajno, — stopi k ogledalu, popravi si beneško čepico — ter se zopet počasi spusti ua naslonjač. — Malo minut pozneje se odpro duri in strežaj naznani: »The Right Reverend Lord Bishop of Bolyboy, Mistress Pinacle and the Misses Pinacle." Lorda si stiskata roki, gospi škofova in njeni hčeri: Georgiana in Jessy pa se, kakor za stavo, — skušajo, katera bo drugo laskavejše, udvorljivejše pozdravila. — Za one, ki le katoliške škofe poznajo, je tu neobhodno potrebno, predstaviti jim sliko lu-teranskega škofa, ki je baš se predstavil v »ljubki hiši", da bi prebil tu z ženo in hčerami nekaj tednov v svežem zraku. Pinacle ni bil, kakor njegov prijatelj, rojen lord. Bil je sin nižjega uradnika in si je bil sam po-mogel do sedanje stopinje. To se pravi: Ko je postal starejši očetov brat škof beresford-ski, vzel ga je k sebi, ter ga podpiral. Pri tej močnej podpori postal je najprvo duhovnik z 1800 franki plače na leto; potem vikarij z 2000 franki na leto — in po preteku komaj 3 let dobil je 25.000 frankov. To je bilo v Connemari, revnem, gorskem, čisto katoliškem okraju. A naselil se ni tam ; storil je, kakor njegovi tovariši: Prevzel je posest, potem se vrnil k dobremu strijcu. Na svoje posestvo je postavil župnika — na Angleškem je župnik manj, nego vikarij — kakor je takih več, z 1200—1500 frankov na leto, s katerimi jim je preživiti sebe in družino. Vikarij nima od tedaj druzega posla, nego svoje tisočake spraviti in gledati, kje se bode povoljnejše zabaval. Protestantski škof, ki sam ni drugače ravnal, pohvalil je nečaka na njegovem dejanju. Postavil ga je za dekana in vredil njegovo stanje tako, da je stoprv 30 let star imel 100.000 frankov na leto, ne da bi bil kdaj opravljal kak posel zunaj lova in ribarstva za kratek čas. To svoto so plačali katoliki po odmerjeni desetini.1) Enaki slučaji niso redki, in gospod Pinacle je sam pri sebi tožil svojega strijca, da je v primeri ') Lord Gray je 1. 1846 dokazal, da je desetina šesterih katoliških fara znašala na leto 1,450.000 frankov — katero svoto bo prejeli lo protestantski škofje. * miji, ampak da naj bi se jemali tudi iz višjih trgovinskih šol. Poročevalec grof Pininski je pojasnoval posamezne resolucije iu konečno omenjal tudi fcolskegl vprašanja. Sedanji šolski zakoni so bili od levičar^ jev sklenjeni proti glasovom poljskih poslancev, kj zaradi tega niso povsem prijatelji teh zakonov in se ne morejo ogrevati za vse njih določbe. Njih stališče je to, da naj iržsVni zako'i določujl le na* čela ljudskega šolstva, izpeljavi p8 ttfcj se prepusti deželnim zborom, ki z deželnimi zakoni najlaglje določujejo tudi upliv, katerega naj ima cerkev pri šolstvu. Zaradi tega so Poljaki zoper' to, da bi se to vprašanje rešilo v državnem zboru, za kar tudi sedanje okoliščinejniso ugodne. Tem večjo dolžnost pa ima zaradi tega država, v ljudski šoli pospeševati versko-nravno odgojo mladine. Te besede so bile od poljskih in konservativnih poslancev sprejete z živahno pohvalo, pri levičarjih pa so vzbudile veliko nevoljo, in njih glavno glasilo „N. Fr. Pr." se zaradi njih danes zaganja v Pininskega. Ko je prišlo do glasovanja, zahteval je poslanec K a i s e r , da naj predsednik sošteje poslance, katerih je bilo res komaj 80 v zbornici. Pa C h 1 u-mecky za zdaj ni hotel šteti poslancev, ampak je raje odložil glasovanje za današnjo sejo, pač pa je zažugal, da to stori pri drugi priliki, da svet izvl, kateri poslanci se odtegujejo svoji dolžnosti. Ob V411. uro bila je seja sklenjena. (Trinajsti dan.) Danes je bilo najprej glasovanje o centralu učnega ministerstva in o dotičnih resolucijah, potem je sledila razprava o potrebščini za bogočastje. Poslanca Salvadori in Baumgartner sta govorila o kongrui in versko-zakladnem davku, kateri vprašanji je poročevalec dr. pl. F u c h s s pravnega stališča izvrstno pojasnoval in dokazoval, da več ne veljajo razlogi, zaradi katerih je bil vpeljan dotični davek. Govor je poln zanimivih podatkov o verskih zakladih in duhovenski kongrui in bo gotovo zanimal vse duhovnike. Ko je bil rešen ta oddelek državnega proračuna, prišle so na vrsto visoke šole, o katerih sta govorila B 1 a ž e k in W i 1 d a u e r , in ki bodo gotovo tako zgodaj rešene, da pridejo danes že na vrsto srednje šole. Predlogi in interpelacije. Včeraj sta bila zbornici izročena dva važna vladna predloga; jeden zadeva premembo kazenskega reda, eden pa obsega nov kazenski zakon, ki se naslanja na sklepe stalnega odseka, ki je že v zadnjem zasedanju pretresal to rei. Danes pa je poslanec Pfeifer s tovariši izročil samostalen predlog, s katerim se vlada po-zivlje, da naj skrbi za avtentične poizvedbe vsakoletnih cen vseh faktorjev (§ 24 zak. z dni 24. maja 1869, drž. zak. št. 88), od katerih je odvisno enakomerno preračunjenje čistega zemljiščnega doneska, oziroma, da naj sostavi načrt tacega zakona, katerega naj v prerešetavanje izroči deželnim odborom in kmetijskim družbam (deželnim kulturnim svetom), potem pa predloži državnemu zboru. s škofom Prettymannom 2) za-nj premalo storil. — A tožil ni, saj je imel veselo upanje, da bo glavni dedič strijčev. »Potrpimo", dejal je svoji mladi soprogi, »vidiš, škof tuamški9) je zapustil 1,300.000 frankov, dr. Agar, škof cashelski 10 milijonov in dr. War-burt več nego 15 milijonov. — Vsi so bili škofje Ircev, ki vživajo le podzemljice ali pa glada umirajo. — Zel6 bi se motil, da bi mi strijc 6—7 milijonov ne zapustil; a te svote se že smemo nadejati." Zaupanje ga ni goljufalo; po smrti strijčevi bila je sicer ubožna hranilnica prazna — a v njegovi shrambi bilo je celih 10 milijonov; — 5 milijonov za vsako hčer. Glavna skrb mu je sedaj bila, kje bi naložil denar na obresti. Dvignil se je slednjič do one stopinje, po kateri je že davno hrepenel; postal je škof. Zdaj se je smel imenovati lorda, je sedel v parlamentu, dobival je 150.000 frankov na leto, za katero svoto je dva meseca v letu prebival v svoji, škofiji da je hodil na lov. (Dalje slčdi.) f) Ime in stvar je zgodovinska, — ni Se dolgo od tega. ") Imena protestantskih škofov, škofijo in številke so strogo zgodovinske. Vse so plačali katoliški Irci. Izmed interpelacij omenjam Ebenhochovo, ki vprašuje ministra, če ve, da so na Dunaju mestni delavci brez potrebe v nedeljo in sv. Petra in Pavla prainik j/opravljali mestni tlak, in kaj hoče storiti, da odpravi to pohujšljivo ravnanje ? Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Porodilo o 4 občnem zboru dne I. julija 1891. Ob 10. uri dopoldne sešlo se je v veliki dvorani knezoškofijske palače 45 čč. gg. društvenikov iz raznih krajev diecese. Počastili so s svojo navzočnostjo skupščino tudi prevzvišeni knez in škof, pokrovitelj društva, mil. g. generalni vikar dr. pl. H. Pavker, preč. gg. kanoniki: prelata dr. Andr. Čebašek in dr. Jan. Kulavic, pagg. And. Zame jic in L. Jeran. Zborovanje je pričel predsednik prof. A. Zupančič z naslednjim nagovorom: Prevzvišeni gospod pokrovitelj! Prečastiti dru-štveniki! Ker se nas je sešlo za veliko zborovanje zadostno število, pričnem IV. redni občni zbor in prisrčno pozdravim gospode! — Veseli me, da mi je možno otvoriti letošnjo skupščino s ponosnim naznanilom in zagotovilom: društvo naše rase, se včvrstuje, vedno večo veljavo dobiva I V minolem poslovnem letu smo storili mogočen korak naprej: slavna c. kr. deželna sodnija je »Katol. tiskovno društvo" vpisala med vladno priznane obrtne in trgovske firme, tiskarni naši se delo veselo množi, bukvama si pridobiva novih trgovinskih zvez; več kot 30 ljudem dajemo v svojih zavodih zaslužek in kruh I Zlasti dvoje je preteklo leto odbor izvršil, kar pomenja velik napredek v društvenem razvoju; ustanovil je knjigoveznico in nakupil lastni dom. Bukvo-veznica, ki smo jo od rajnega gospoda E. Ničmana — bi rekel skoraj: zoper svoj namen kupili, pro-vzročila je v Ljubljani nekoliko hrupa med nekaterimi gospodi knjigovezci. Pač brez opravičenega uzroka! Mala delavnica, katere tudi ne mislimo razširiti, ne prevzema skoraj nobenega naročila od zasebnikov, kajti ona niti domačim, hišnim potrebam ustreči ne more. Naj bi bil kdo drugi kupil to knjigoveznico, stvaril bi bil vse drugačno konkurenco I — Lansko leto sem s tega mesta prečastiti skupščini rekel: »Odboru se je vzbudila želja po lastni hiši na primernem kraju mesta, po poslopju, v katero bi se tiskovno društvo stalno naselilo z vsemi svojimi napravami; ali če to ni mogoče, vsaj da spravimo tiskarno pod domačo streho." To zadnje se nam bo, ako Bog da, kmalo uresničilo. Po daljnem posvetovanju in premišljevanju se je namreč odbor odločil za rajnega Gašperja Jemca hišo v Vodnikovih ulicah št. 2. Kupili smo jo od gospe vdove-lastnice za 18.400 gld. Hišno poslopje samo društvenim namenom res ne bo kaj služilo, a za seboj ima blizo 500 □ sežnjev nepozidanega sveta, kjer bo mogoče, prirediti „Katoliški tiskarni" vse potrebne prostore. Zidanja se misli odbor lotiti že letos, in če Bog hoče in prijatelji naši, bode Vas, prečastiti društveniki, predsednik povabil prihodnje leto ob občnem zboru, da si ogledate društveno tiskarno v novi lepši in razširjeni obleki. Res bi se bil Btavbini svet kje drugje veliko ceneje dobil, a ne tu v obližji, kamor se čedalje bolj pomika središče mesta, ne skoraj zraven prihodnjega glavnega poštnega poslopja in brzojavnega urada. Visoka skupščina! naprava in primerna uravnava nove tiskarne, za kar ima odbor načrte že sestavljene, bo društvo res zelo obremenila, a prijatelji in somišljeniki naši, katerim najnovejši dogodki v domači deželi vedno očitneje dokazujejo, da bo »Katoliško tiskovno društvo" imelo čedalje važnejšo nalogo spol-novati, oni nas tudi v teh težavnih časih ne bodo pustili brez pomoči I In res! še predno je odbor izrekel kako prošnjo, so nekateri preč. gg. društveniki ljubljanski po lastnem nagibu zložili in darovali društvu za napravo nove tiskarne toliko svoto denarjev, da nas je ganilo to velikodušje in s pogumom za nameravano delo napolnila tolika požrto-valnost. Bodi jim obilo plačilo pri Bogu! Število udov se je od lanskega občnega zbora dokaj namnožilo. To so provzročile zlasti one slavne pastoralne konference, ki so leta 1890 pri razpravi o važnosti tiska navzočim gg. posvetovalcem toplo priporočile naše društvo. Prisrčna jim hvala za to! Izmed udov-dobrotnikov nam je preteklo društveno leto nemila smrt pobrala preč. g. častnega kanonika, dekana Martina Skubica, kateremu bodi blag 6pomin. A mesto njega so družbi ua pomoč prihi- teli trije novi udje - dobrotniki; nekateri drugi g o-spodje pa so iz vrste letnikov prestopili med dobrotnike. Vzbudi jim Bog še mtikgo posnemšlcev 1' Kaj več o odborovem delovanja tn prizadevanju Vam sporoči g. tajnik. Govor državnega »oslauca Ritma v državnem zboru dife 26.' jtiAija 1891. I. V r a v n a v a n j e 6 e s t. i - ; i? . Namesto daljšega vvoda bodi mi dovoljena opazka, da, sem prav proti svoji volji vvrščen mej protigovornike, nekako tako, kakor je prišel Poncij Pilat v vero. Jaz nisem ptoti vravnavi rek, ne ugovarjam doneskom, ki so postavljeni v proračun za cestne in vodne zgradbe, temveč le želim, da bi se ti zneski še povišali, da bi se ložje oziralo na dotične prav opravičene želje in potrebe posamičnih dežel, torej tudi moje ožje domovine. Kar se tiče cestnih in vodnih zgradeb, se prejšnje čase morda ni nobena dežela tako zanemarjala, kakor dežela, katero imam jaz čast zastopati. Pa ne mislite, gospdda moja, da Kranjski ni treba podpore. Kdor je kdaj potoval po tej deželi, se je prepričal, da je v tem oziru še jako mnogo storiti. Oeste drži prav po nepotrebnem čez tako strma rebra, da po nekaterih še z lahkim vozom težko voziš. Vožnja s težkim vozom je pa po teh cestah naravnost življenju nevarna. Mnoge votivne table ob cesti tudi dejanjski kažejo, koliko nesreč se je že tukaj ali tam prigodilo. Dežela Kranjska je z jako skromnimi troški, s katerimi razpolaga, že izredno veliko storila. Gradile so se nove ceste, stare popravljale in kmalu ne bode okrajne ceste, ki bi imela prej omenjene pomanjkljivosti. Pri državnih cestah ostaja pa vse pri starem. Da resnico govorim, kaže cesta iz Kranja v Kranjsko Goro, cesta čez Peščenik, cesta iz Krškega v Novo-mesto in cesta iz Novegamesta v Št. Jernej, potem pa cesta čez Gorjance. Res je, da se je poslednjih deset let jako veliko storilo, da se je vlada bolj ozirala na naše ceste in da je v letošnjem proračunu vstavljen večji delni znesek za tako popravo, za kar bode naša dežela vedno vladi hvaležna. Res je pa tudi, da nekaterih cest tudi ne bode treba tako korenito popravljati, ko bode zgrajena dolenjska železnica, ki bode nase potegnila glavni promet. Mnoge omenjene ceste se bodo pa baš zaradi železnice morale zgraditi ali pa popraviti, če se hoče, da bode dolenjska železnica deželi donašala one koristi, katere pričakuje prebivalstvo in katere si po pravici obeta vlij\da. Kaj koristi železnica kraju, ki je tako rekoč zaprt in se njega pridelki ne morejo ali pa le s težavo in z velikimi žrtvami morejo spraviti do nje? Metliški in črnomeljski kraj, ki prideluje mnogo vina in sadja, ostane zaprt za dolenjsko železnico, če se cesta čez Gorjance temeljito ne preloži, da bi prebivalci brez posebnih zaprek mogli svoje pridelke spraviti do železnice. Prav isto velja o krajih, ki leži proti Krškemu in Šentjerneju. Začetek tem potrebnim popravam se je že naredil in so v letošnji proračun vstavljeni večji delni zneski. Prosil bi vendar visoko vlado, da nadaljuje začeto delo z večji odločnostjo in da v budget za prihodnje leto poltavi večje delne zneske, da bodo omenjene ceste že [dodelane, ko začne voziti dolenjska železnica. ' Od tega ne bode imelo koristi le prebivalstvo, temveč tudi železniška upravu, oziroma država, ki prevzame obrat omenjene železnice. Le v tem slučaju je pričakovati, da bodo omenjeni kiaji svoje pridelke dovažali dolenjski železnici, sicer jih bodo tudi v bodoče rajši vozili v Ifrežice in Videm na južno železnico ali pa celo na *ogersko državno železnico v Karlovec. Pa ne le na Dolenjskem, temveč tudi na Gorenjskem je treba jako popraviti državne ceste. Največ obrtnije na Kranjskem im? PTržič. Obrtnija se pa v tem kraju vendar ne mc\ ) še tako razviti, kakor bi se morala in bi se lalWo, zakaj ta kraj je daleč od železnice in mora svoje] izdelke voziti na železniško postajo v Kranj. Zarldi tega se pa se-vlda izdelki jako podraži. Postaja) podnartska je pol bližje in voznik bi tja lahko peljial dvakrat na dan, v tem ko more v Kranj le jedenkra\t. Ali tukaj je tako imenovani Gobovec taka ovira, di rajše vozijo v Kranj, dasi je pot dvakrat tako dilga. Ta cesta se vsekako mora hijtro preložiti, če se hoče povzdigniti promet. Mislim, Jda so dotični na- / črti že izdelani spominja popri drngo leto. |.)J osim tedaj, da se visoka vlada 'ceste pri sestavi budgeta za (Dalje sledi.) pregled. V Ljubljani, 2. julija, panje dežel«, Mlatiti ■ „Opavsky Tydennik" konstatuje, da so Mlad« .Sastopili pot oportunizma. Sedaj se nikakor ne »j. tajiti, da so Mladočehi zatajili svoj dosedatf": m^am. To se jim ne more zameriti, ali vprašanjrfH ^ bode to koristilo. Ne vd se, če bodo fllOgli, freprečiti, da se ne sestavi Cehom sovražna večini, tfMjalfi so izjavili, da so vladna stranka in Mla 2 «- •c 3 = ■g <*« fc s 3 opazovanja &rakoiaera » mm toplomera pn Celsijn 1 7. u. zjut. 2. u. pc£. 9. u. zvee. "73 69 73 54 7350 216 32-2 24-4 si. svzh. si. zapad t. jasno M t> o-oo Dunajska (TelegTaflčno pof^ 2. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16» U 92 gld. 55 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 Jf ^ 92 „ 55 5% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . Akcije avstr.-ogerske banke . . Kreditne akcije...... London ........ Srebro......... Francoski napoleond.......9 n 29'/». Cesarski cekini.........■ 5 „ 66 „• Nemške marke ........57 . 55 „ ----— I j- Družba sv. Cirila in Moda. Svoje doneske so poslale p o dragice: Šent Jur na Štajerskem.......,1 i\ 30 gld, — kr. Crkljanska............ ■ . .1 40 „ — ., Lehenska.............!-.a 5 Železniška............... Goriška ženska ...... Postojnska.....• • . . Litijska ... ...... Škofja Loka....... Bolška.......• . . Graška izvenakademiška . . ,. Slovenjegraška....... Kamniška......... Šaleška v Šoštanju..... Goriška moška....... Kostanjeviška............. 21 Tolsti Vrh na Koroškem......... Si' _ Cerkniška na Goriškem......... Ift Pliberška............... 2(X .............. m Kot pokrovitelji so vplačali: Bogoslovci goriški...........100 ' Gdčn. Alojzijeva Koblarjeva......100 Županija Zagorje ob Savi........100 Darovali so: Litijske gospe za prodane podobice .... Vesela družba v Kamniku........ . „ v Litiji ......... „ v Novem Mestu...... „ „ hrv.-slov. na Dunaju .... pri sv. Križu pri Kostanjevici „ „ v Bohinjski Bistrici .... Podpora ljubljanskega mesta....... Nabira pri siavnostnem večeru .Slovenije" na Dunaju............. Gosp. dr. F. L. v Ljubljani....... Slovenski velikošolci v gostilni pri R . . . Ob VOletnici g. župnika Soviča pri sv. Trojici Podružnica kostanjeviška za knjižice . . . Vseučiliščniki na Dunaju........ ti Ob izletu .Triglavanov'......... 9 Banka „Slavija"............100 Slovenci v Tridentu . . •........ 8 35 65 50 15 85 Celjska 10 1 3 8 6 1 1 200 45 5 7 10 5 -46 -i!8 „ rt, "CO V Ljubljani, dne 30. junija 1891. n v< Dr. J. Vošnjal blagajnik. i ' ■ vs, . JrS}' Srednja temperatura 25-9", za 6-9' nad norraalom •i Ludovik Puh, —EE mizar, =— pred Pruljami štev. 1 priporoča se (3 za polaganje parketo in druga mizarska del Dela se izvršujejo najbolja in najceneje. Mlin (na pet tečajev) Več se izve pri lastniku. Mat. Luzar (3—2) v Tržiču na Gorenjskem. rv Tovarna cerkvene oprati BiH S I u t C3 a » ► A u © O / Premovaua 1873, 1881. Jožef DeilKer, tovarna cerkvene oprave in izdelovalnicaparamentov, Dunaj, VII., Zieglergaase 27 Zastopnik: Franc Briickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paraienti, kakor: pluviali, dalmatike. velumi, štole. baldahini, baidera itd. itd., pa tudi (26—11) cela maš na obleka v najpravilneši obliki. ® rt C Ml S o A (5 M ® a (D Cerkveni p n r a m e u. t