TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. ' ' 1 ... Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. j Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D. za četrt leta i 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VUL Telefon št 552. LJUBLJANA, ilue 26. novembra 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 139. Pomanjkanjo odprtih vagonov. Na svoječasno intervencijo v zadevi pomanjkanja vagonov je prejela zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani od osrednjega vozovnega vodstva generalne direkcije državnih železnic sledeče pojasnilo: Pomanjkanje na odkritih vozovih v početku naj večjega jesenskega prevoza, t. j. v času, ko se odpočne v polni meri tovoriti sladkorna pesa, se ne pojavljuje samo na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva, ampak tudi se občuti na področju vseh železniških ravnateljstev. Za prevoz sladkorne pese, ki se mora na vsak način prevoziti v gotovem času, je vezano vsak dan od 2000 do 2200 odkritih vozov. Sladkorne tvornice v Čupri-ji, Beogradu, Velikem Bečkereku, Novem Vrbasu, Črvenki, Os jeku, Be-lju in Usori iztovore dnevno povprečno 500 do 550 odkritih vozov, tovorjenih s sladkorno peso, a za obtok teh vozov se morajo računati štirje dnevi, ker se sladkorna pesa ne dobavlja samo iz okolice tvornice, ampak se mora dovažati iz oddaljenih krajev Srema, Bačke, Vojvodine in Baranje. S tem, da je naenkrat vezano za prevoz vorjeni odkriti vozovi odpravljati zopet na zapad, preteče daljši čas, pred-no se morejo vozovi dostaviti za ponovni utovor. Ta okolnost pa vrlo neugodno vpliva na pomanjkanje vozov posebno v jesenskem času, ko je s sladkorno peso, kakor že omenjeno zavzeto večje število odkritih vozov. Vozovi, ki se odpravljajo za postaje italijanskih državnih železnic, se tudi predolgo zadržavajo v inostranstvu; to zadržavanje iznosi povprečno po 10 dni za vsak voz. Generalna, direkcija je imela v vidu vse te okolnosti in je poleg drugih ukrepov za omiljenje pomanjkanja vozov pooblastila ljubljansko ravnateljstvo, da more za utovor robe za inozemstvo zahtevati potrebne vozove na posodo od tujih železniških uprav; toda italijanske železnice se izgovarjajo, da nam svojih vozov radi pomanjkanja ne morejo poslati na posodo.« Kakor smo ugotovili pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, se je nov za državne in vojaške vpokojen-ce. 2. 90 milijonov dinarjev za dra-ginjske doklade državnim vpokojen-cein in njihovim družinam, ki prejemajo svoje pokojnine iz uradniškega fonda in 3. 60 milijonov za razne državne obveznosti iz preteklih let. Posebne kredite zahteva vojno ministrstvo. Ministrstvo poljedelstva in vode zahteva 22 milijonov kot prvi obrok za poljedelske kredite v smislu tozadevnega novega kreditnega zakona. Ministrstvo za socijalno politiko zahteva 33,472.000 Din za invalidske podpore in invalidske doklade na podlagi novega invalidskega zakona. Finančni zakon vsebuje poleg ostalih členov, kakor o pooblastilu ministru trgovine in industrije za izpopolnitev volilnega reda zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, tudi še člen glede sanacije iilsolventnega >Hrvatsko-slavon-skega gospodarskega društva . Zanimiv je člen 31. finančnega zakona, ki sp nanaša na državne urad- nike. Ta člen določa, da imajo državni uslužbenci meščanskega reda, ki imajo na dan 1. decembra 1925 10 let državne službe, pravico na odpadajočo pokojnino. Oni, ki nimajo ta dan še 10 let službe, imajo priznanje na pokojnino šele po dovršenih 15 letih službe. Po 15 letih prejemajo 60 odstotkov osnovne penzije in nato vsakega pol leta službe en odstotek več, tako da imajo za 35 službenih let pravico do polne penzije. Najvažnejše določbe predloženih dvanajstin pa so one, ki se nanašajo na devizno politiko Narodne banke. Finančni minister Zahteva, da se smejo uporabiti rezerve novčanic Narodne banke, da bi nakupoval devize in valute v svrho stabilizacije dinarskega kurza. Pričakuje se, da bo debata o proračunskih dvanajstinah kmalu zaključena, ker se jih mora že pred koncem tedna predložiti plenumu narodne skupščine, kajti dvanajstine morajo stopiti v veljavo že 1. decembra t. 1. V UaU > llu ollUuLljd V /,<11111K 111 IvUIlU lu ko zboljšala, da je krita celotna potreba naročenih vagonov in je torej zahtevanim interesentom v polni meri usti-eženo. Fr. Zelenik: Trgovski zastopnik. ga sili, da neprestano in veliko dela. Trgovski zastopnik je pijonir trgovine. Od trgovskega potnika se razlikuje po svoji samostojnosti in neodvisnosti. Potnik navadno dela za ono firmo kot njen nastavljene«. Trgovski zastopnik ni zaupnik samo svojih dobaviteljev ampt^/ tudi svojih odjemalcev ter se vedno trudi, da si zaupanje ne samo ohrani, ampak še poveča. Če nastanejo kake razlike in nesporazumljenja, tedaj se zastopnik potrudi, da jih izravna in ohrani odjemalca. Odjemalec ima od zastopnika razne koristi. Od njega izve zadnje cene, dobi najnovejše vzorce in pojasnila o tržnem položaju. Zastopnik je vedno dobro poučen v strokah, katere zastopa in zato je zanesljiv svetovaloc svojim odjemalcem. In njegov nasvet se lahko pogostoma in zastonj dobi. Trgovski zastopnik zasluži, da ga trgovski krogi smatrajo za svojega prijatelja in da ga podpirajo v njegovem poštenem delovanju. sladkorne pese preko 2000 odkritih ▼ozov, mora nastati pomanjkanje na odkritih vozovih za utovor druge civilne repe; ni rudnikom se ne more v ta čas dostavljati zahtevano število odkritih vozov, da ne govorimo o pretovoru na postajah v Kraševcu, Bosanskem Brodu, Osjeku, Prijedoru in Kninu, ki je baš v jesenski čas naj-jažji. Z ozirom na navedene prilike ni bilo mogoče dnevno dovesti za področje ljubljanskega železniškega ravnateljstva tako število odkritih vozov, kakor bi to zahtevali trgovski interesi in kakor to želi sama Generalna direkcija. Kakor je poznano sami zbornici, Be tovorijo na zapadu naše države večinoma samo odkriti vozovi, kateri se odpravljajo ali za postaje na vehodu naše države ali pa za inozemstvo, predvsem pa za Italijo. Ker se pa marajo na vzhodu naš^ države izto- Nove proračunske dvanajstine. Sestava novih proračunskih dvanajstin za nadaljne štiri mesece, to je za december 1925 in januar, febn.iar in marec. 1926 se je zadnje dni končala in o njih se izza pondeljka v plenumu finančnega odbora prav intenzivno razpravlja. Finančni minister, ki se nahaja, kakor pač navadno, v velikih stiskah, nadaljuje politiko dvanajstin in računa, da mu bo najbrže omogočeno sestaviti šele 1. aprila 1926 redni državni proračun. Dvanajstine izkazujejo za nadaljne štiri mesece celokupne kredite v znesku 4 milijard 85 milijonov in 769.706-89 dinarjev. Poleg dvanajstin zahteva vlada z novim finančnim zakonom še nadalje večje kredite. Med temi krediti se nahajajo: 1. 40 milijo- Trgovski zastopnik posreduje kot samostojen trgovec kupčije za tvrdke, katere zastopa. Navadno zastopa več firrfi, y£ndai: rqzli.en$ $tro.ke,-aa* katere pa ima večinoma ene in iste odjemalce. Zastopnik prebiva v kakem večjem kraju, kojega okrožje potem obdeluje. Kot samostojen trgovec mora navadno sam kriti troške za svojo pisarno, za osobje, za potovanja itd. Njegov zaslužek tiči v proviziji, ki jo dobi od zastopanih firm za dosežene in izvršene kupčije. Kadar napravi zastopnik veliko kupčij, zasluži več, nasprotno pa manj in je trud in delo brez sadu. Vsakokrat ne napravi kupčije, pa naj se še tako trudi. Zato pa obstoji običaj in se večinoma tudi dogovori, da dobi zastopnik provizijo tudi od onih naročil, ki jih dobi firma naravnost od odjemalcev v okolišu zastopnika. Odvisnost zastopnika od provizije 6 LISTEK. Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) 1. Že v osnutku pravil, ki jih treba priložiti prošnji za koncesijo, in ravno-tako v odobrenih pravilih samih mora,jo '»iti navedeni predmeti stvarnih vlož- in. ustanovnih nabav, znesek delnic in eventuelne druge dajatve, ki naj se dado ra stvarne vložke, največji znesek, ki naj se da za vsako ustanovitveno nabavo, pri čemer treba povedati, kaka bremena prevzame družba a stvarnim vložkom ali ustanovitveno nabavo, če naj družba prevzame premičnine, kojih količina v trenutku*. ko, se sestavlja statut, še ni določena, treba vsaj navesti, po katerih načelih se bodo premičnine ocenile ob prevzemu. Ti podatki morajo biti razvidni tudi iz vsake podpisnice, tako da ima vsak podpisnik priliko zvedeti, kaki družbi pristopa. Podpisnice s® morajo priložiti prošnji za končno koncesijo; če niso • v redu, se koncesija ne bo smela dati, dokler se ne urede (§§ 3., 6. in zlasti: 7. del. reg.). . 2. 'Koncesijoriarji morajo vse, kar je navedeno- vi prvi :točki, opisati v posebnem ustanoviteljskem poročilu, ki je tudi treba predložiti koncesijskemu ob-lastvu. V tem poročilu pa morajo nadalje navesti vse bistvene okolnosti, po katerih se da presoditi, ali je število delnic za stvarni vložek oziroma nabavna cena primerna. Pravilnost ocenitve naj se dokaže zlasti s prejšnimi pogodbami o istih predmetih, davčnimi podatki, zapuščinskimi in drugimi oblastvenimi cenitvami itd. Ako naj se prevzame obstoječe podjetje, treba povedati obratne uspehe zadnjih dveh let. Poročilo morajo podpisati vsi ustanovitelji. Dasi s tem, kakor" že rečeno, ne prevzamejo posebne odgovornosti, jim je vendar jako otežena obramba s trditvijo, da jim kaj ni bilo znano (§§ 9., 10. deL reg.). Prosilci koncesije lahko tudi dado sami preizkusiti poročilo po dveh revizorjih, ki se vzameta iz , posebnega seznama, sestavljenega po trgovski in obrtni zbornici. Preizkus po revizorjih pa sme zahtevati tudi koncesijsko oblastvo. Dvomljive vrednosti je določba, da na vsak način revizorje izberejo prosilci koncesije sami; sploh cela naprava, kakor je dobro mišljena, kolikor meni znano nj pokazala posebnega plodu, zdi se mi celo, da se prav nič ne uporablja. T? naj ne bo kritikf, ker po vsebini statutov ne morem trditi, da jo je bilo treba uporabljati (§ 10. deL reg.). ; 3. Ustanoviteljsko pbroČilo Ln eventu- alno mnenje revizorjev se mora predložiti — bolje bi bilo, ako bi se reklo, da se mora tudi prečitati —.s prilogami vred ustanovnemu občnemu zboru, ki se po deln. regulativu mora vršiti, potem ko se je podelila koncesija. Na tem občnem zboru morajo koncesijonarji tudi izkazati, da je cela1 delniška glavnica podpisana in da je oni del glavnice, ki naj se plača v gotovini, res vplačan in družbi na Tazpolago z onimi zneski, ki naj se po statutu vplačajo že pri ustanovitvi (§ 13.,. odst. 4., 5; del. reg.), To se izkaže zlasti z izjavami osebe — banke — pri kateri so se taka plačila vršila. Kakor že-rečeno, zahtevajo statuti na<-vadno, da se vplačaj cela glavnica takoj pri podpisu, in redno naj se vplača pri banki ali pri bankah, ki financirajo podjetje. • 4. Na ustanovnem občnem zboru se v prvi vrsti končno sklepa, ali naj- se dfel-niška družba ustanovi, na njem se končno ugotovi besedilo-pravil. Tu daje del. regulativ celo vrsto kavtel, ki.-so našim ustanoviteljem ali sestavljalcem pravil redno prav trd oreh. Zlasti prvi čas scfm dobil malo osnutkov pravil v roke, ki. so bili za ta del v redu, dasi so sledeča na-, čela precej jasna, namreč: , a) VSakemU podpisniku se'mora dati prilika, da se udeleži ustanovnega občnega zbor*. .Zato mora statut .vsebovati; določbe v načinu sklica, o sklepčnosti in o sklepanju, torej tudi o glasovalni pravici na tem občnem zboru (§ 13., odst, 2 del. reg.). Načelno daje vsaka delnica en glas, vendar ni — o tem pozneje več — izključeno, da se v statutu določi, da daje še-le več delnic glasovalno pravico, To bi veljalo, ker predpisi ne delajo razlike, tudi za ustanovni zbor, ne da se pa odobravati, kajti pri odločitvi, ali naj se delniška družba koiiečno osnuje, ujor ra po smislu imeti vsak podpisnik pra-.vico, da sodeluje; koncesijsko oblastvo naj bi to stavilo za pogoj 'koncesije, novi zakon naj to vprašanje reši v tem smislu. . b) Zakon, boljše deln. regulativ, ne določa naravnost,; koliko podpisnikov mora prisostvovati ustanovni skupščini, ah. kateri, del vsega števila delnic mora biti na nji zastopan, da je sklepčna. Posredno, pa je >quorum< dploŽen s tem, da je rečeno, kakšna večina mora glasovati za ustanovitev. Ta večina mora biti v statutu določena in. sicer redno tako, da obsega najmanj K. , vseh podpisnikov in (ne: ali) V celega števila akcij, ki se i^dado (§ .13., odst 6 del. reg.) ; to je tuigj. tudi. minimalni quo,rum, pogosto pa sta quorum in -minimalna večina v statutu določena višje, kar je le previdno-in-hvalevredno. ....... (IMjesledu); Vzroki kreditne krize na Poljskem. Gospodarskim in finančnim krogom v inozemstvu ne gre v glavo, zakaj je poljska valuta tako malo stalna, ko je vendar ves narod za njeno stabiliza-vijo toliko žrtvoval. V odgovor na to je treba najprvo vpoštevati dve točki: prvič, da je inflacija, do konca leta 1923 neovirano delujoča, pobrala sko-ro vso obratno gotovino; drugič, da tekom vse sanacijske dobe ni prišlo na Poljsko skoraj prav nič inozemskega kapitala. Na koncu leta 1923 je znašala skupna vrednost v obtoku se nahajajočih denarnih sredstev komaj dvanajst milijonov dolarjev, kar da pri skoraj 29 milijonskem prebivalstvu komaj 42 centov na glavo. Obenem je padla vrednost vlog pri 16 največjih bankah na 565.000 dolarjev. Leta 1924 se je začel sistematični boj proti inflaciji. Posrečila se je zamenjava nekaj shranjenega denarja in tujih valut za poljsko marko, dalje začetek stabilizacije marke in pa začetek vplačevanja davkov. Uspehi so se kmalu pokazali. Pred sanacijsko akcijo je imela »Poljska bankam za 2.5 milijonov dolarjev zlata in valut, na koncu leta 1924 pa za 70 milijonov dolarjev. Na tej podlagi so dvignili vrednost v obtoku se nahajajočega denarja na 130 milijonov dolarjev. Ob istem času so pa začele tuje valute in devize odtekati v inozemstvo, ker so se začele kazati posledice pasivne trgovske bilance. Pasivnost je dosegla v prvih sedmih letošnjih mesecih omotično višino 97 milijonov dolarjev; carinske odredbe so jo nato omejile. Vsem državam, ki so po inflacijski dobi svojo valuto stabilizirale, je prišel v najbolj kritičnem času na pomoč inozemski kredit, Poljski pa skoraj nič. Enkrat je dobila 35 milijonov dolarjev iz Amerike, enkrat dvanajst milijonov iz Italije; to je bilo vse. Ker je bilo drugega inozemskega denarja tudi le prav malo, je v kritje pasivnosti trgovske bilance odhajala valutna in devizna zaloga »Poljske banke* v inozeirstvo. Ta slabi gospodarski in finančni položaj se je še poostril vsled sledečih treh dejstev: slaba letina je prisilila Poljsko k velikim nakupom v inozemstvu, v znesku 58 milijonov dolarjev; svetovna nadprodukcija premoga, sladkorja in lesa je obsegala ravno tiste tri predmete, ki so podlaga poljske inozemske trgovine; tretji povzročitelj poostren ja je gospodarska vojska med Poljsko in Nemčijo. Kot neposredna posledica vsega tega je nastopilo v letošnjem avgustu poslabšanje zlatnika, kar je seveda kreditno krizo na novo poostrilo in poglobilo. Tedaj se je začelo velikansko odpovedovanje hranilnih vlog, tako pri bankah kakor pri hranilni cah, vsled česar so nekateri zavodi prišli v zelo kočljiv položaj. Razume se, da se je obenem obrestna mera v zasebnem prometu takoj dvignila, čeprav se banka sama tega sredstva ni poslužila. Da je. prebivalstvo v teh okoliščinah občutilo davčna bremena dvakrat tako težko kot sicer, je spet lahko razuihljivo. Zato se je pa tudi upanje v oddajo premoženja, ki so ga v začetku imeli, izkazalo kmalu veči noma kot varljivo. Resen je položaj. Kljub temu se pa mora reči, da je pot do zbolšanja že najdena, seveda po ovinku splošne gospodarske sanacije. »Najprvo ugotavljam«;, pripoveduje poljski gospodarski politik, »da se je poljska trgovska bilanca vsled novih carinskopoli-tičnih naredb že bistveno Izboljšala. Deficit je znašal v avgustu samo še tri milijone dolarjev, v septembru smo imeli pa že prebitek, in sicer sedem milijonov dolarjev. Vsled tega pre-okreta in s pomočjo intervencijskih kreditov, v inozemstvu najetih, smo slednjič na devižneta trgu izenačili ponudbo in povpraševanje.' Vrhutega je vlada pooblaščena, da najame v Londonu Še nadaljne ■ intervencijske 'kredite v znesku 38 milijonov dolarjev, da ne pride spet kakšno presenečenje. Da utešimo'spiošno lakoto po kreditu, bomo najeli nov o inozemsko posojilo v znfesku 116 •milijonov dolarjev, kojega kritje je zagotovljeno z dohodki državnih monopolov. To posojilo je namenjeno izključno le gospodarskim svrham. Izdali bomo tudi zakladnice do 20 milijonov, spet izključno le za gospodarske svrhe. Vzporedno s temi odredbami gre akcija za znižanje državnih izdatkov in bistveno znižanje davkov.« Bistvo keramičnih kaolinov v trgovsko - tehničnem smislu. (Praktična navodila.) a) n je : snov Bistvo in pridobi v a -Kaolin je prašnata mineralna s sledečimi značilnimi znaki: vsebuje skoraj preko 50% glinaste substanee, nadalje kremenjak in živec, ter končno 1% drugih nečistih mineralnih primesnin. Srednji premer njegovih zrnc je manjši od 1 10o mm. Suh je pretežno bele, slabo rumenkaste ali sive barve. Bistvena razlika med surovim kao-linom in umetno predelanim je ta, da vsebuje prvi poleg finih zrnc še precejšnjo množino debelejših kremenja-kovih in živčevih, ki onečiščajo naravni produkt in tako onemogočajo njega direktno uporabo. Surovi kao-lini, ki naj se predelajo v fine, vsebujejo le-teh od 8—50% lastne teže. Predelava (čisti) se kaolin navadno po principu izpiranja na sledeči način. Surovi kaolin krepko pregodlamo v obilni množini vode in dosežemo tako plavanje zrnc z malim premerom (*/,»„ mm), debeejša pa se usedajo vsled svoje različne velikosti, hitreje ali počasneje na dno. Nastalo kaolino-vo mleko vodimo po dolgih izpiralnih žlebovih, dokler ne odda vseh debelejših zrn ter se končno ne umiri v čistilnih kadčh, kjer se usedejo kaolin-ska zrnca na dno. Očiščeno vodo odvajamo, na dnu sesedeno kaolinsko blato pa potisnemo v filtrirne stiskalnice, kjer mu odvzamemo večji del še preostale vode. Dobljene kaolinske štruklje sušimo na zraku ali pa umetnim potom v posebnih pečeh tako dolgo, da pade vsebina vode pod 5%v' < Kaolini, ki pridejo v promet,-se razlikujejo med seboj, po svojem mineralnem sestavu v kolikor se lahko iz-preminja vsebina in sestav glinaste substance, kremenjaka in živca pri eni ali drugi vrsti kaolina. Tako nahajamo kaoline z 96% glinaste substance in zopet druge z le 60%. Ako vsebuje kaolin poleg glinaste substance It. „ l,.AWiAMlnlr nli n O %\\TCin še pretežno kremenjak ali pa živec, tedaj govorimo o kremenštih kaolinih. Tako je tudi njih keramični po njen bistveno različen. 1 Razlikujejo pa se kaolini tudi še zs ozirom na debelost svojih zrnc, kar je še posebno važno za fizikalno-tehnič-ne lastnosti kaolinov. V praktični uporabi ločimo kaoline v mastne, pol-mastne in puste. Poizkusi so dokazali, da povzroča razlike med mastnimi in pustimi kaolini ravno notorična raznovrstnost zrnate strukture. Dognano je namreč, da je srednja debelina zim mastnih kaolinov znatno manjša kot ona pustih; prehod med obema skupinama pa tvorijo polmast-ni kaolini. V tesnem sorodstvu s. kaolini omenjenih bistvenih znakov so gline. Te vsebujejo splošno isti mineralni sestav kot kaolini: glinasto substanco, kremenjak in živec, primešana vsebina prvotno snov onečiščujočih mineralov pa je seveda znatno večja kot 1%. Bistvene prjmesi ao: hidrati železnega oksida, magnezit in apnenec nadalje organske osnovi kakor fino razpršen premog in razni ogljikovodiki. Seveda zaostajajo gline kvalitativno daleč za kaolini. b) Koristni in škodljivi a g r e g a t;i. Kremenjak in živec ata kot bistveni primesnini pri > gotovem ugodnem razmerju v kaolinu skrajno važni za keramiko. Isto velja le deloma o karbonatih. Preveč' karbbrtktb' kaolini pa oddajajo pri segrevanju ido 1200° poleg vodene pare še pglijiko-izgtibr na žarenju -še 0.1 do 0.5 % -na na • razpadanju' karbonatov Seveda ta malenkostna zguba na te*n-•peraturi nima »bistvenega vplivat;na keramično produkcijo. Nadalje P® tu di, — po kaolinih in keramičnih zmeseh sploh, — oddana ogljikova kislina, pri žarenju pod 1200°, praktično ni škodl jiva, ker »e završava ta proces še v oni fazi, v kateri je lončenina porozna ter lahko plini nemoteno iEdo-pajo skozi lnknjiee, dejstvo, ki niti najmanj ne škoduje kvaliteti produkta. Pri razpadanju karbonatov v kalcijev in magnezijev oksid ter oglikovo kislino, se ti kovinski oksidi oproste keramične zmesi in tvorijo kovinske silikate tako, da dosežemo s pridatkom fino razpršenega apnenca, gosto neporozno žgano lončenino. Če so to-raj karbonati v kaolinih fino razdeljeni, dosežemo z njimi celo razne finese v fabrikaciji lončenine. Navedeno dejstvo opozarja samo po sebi, da moramo v bodoče pri kaolinskih analizah tudi vsebino karbonatov upoštevati. Najškodljivejše onečiščajo kaoline pogosto nastopajoča močno železnata zrnca. Tudi tedaj, če se nahajajo v kaolinih v tako malenkostni množini, — da jih analitičnim potom niti določiti ne moremo, so občutno škodljiva, ker se pojavljajo na lončevini —, žgani iz kaolina —, v obliki rudečih do črno barvanih točk, posledica, da sicer dober produkt izgubi popolnoma na konkurenčni vrednosti. Nadaljno, praktično važno nečistost v kaolinih tvorijo organske snovi, ki nastopajo v dveh oblikah. Prva so fino razdeljeni delci premoga ali šote, ki obarvajo že celo nežgani kaolin v posušenem stanju sivkasto. Drugo tvorijo ogljikovodiki, specijelno hu-musova kislina, ki se nareja fino razdeljena na površini zrnc glinastih substanc. Tu nam kemična analiza navadno ne zadostuje in se moramo zateči z žgalnim poiskusom. Te namreč nismo odstranili ogljika v kaolinih potom oksidirujočega gorenja, tedaj se navzame kaolin in pa iz njega nastala lončenina karakteristične sive barve. c) Pomen kemične mineraloške in f i z i k a 1 n o -1 e h -nične analize kaolinov. Kemik Seger je dokazal, da iiima celotna temična analiza kaolina ali gline v svrho keramične uporabe nobene prave vrednosti. Merodajna je le fizi-kalno-tehnična. Seger pravi daslov-no: »Glinaste snovi, ki jih uporabljamo pri fabrikaciji stekla in cementa, >otrebujejo veliko manj ugotovitve, svojih fizikalnih lastnosti kot gline, namenjene lončarstvu. En bloc -analize glin, ki so se še nedavno uporabljale, nimajo za lončarsko indu strijo skoraj nikake vrednosti, če ne upoštevamo mehaničnih poizkusov, poslužujoč se izpiralne priprave in mikroskopa,« Kemični analizi mora toraj slediti mineraloška in tej še fi-zikalnotehnična. Dokaz, da je poslednja analiza važna, obstoji že v dejstvu, da se dve vrsti kaolinov, — kojih mineraloški analizi se popolnoma krijeta, — tako zelo razlikujeta z ozirom na svoj keramični značaj, da mogoče le ena sama vrsta odgovarja svojemu namenu. (Dalje *1«H.) Kupujte samo prvovrstno domačo svinjsko mast zitamkc I! TP> o JSC m znamke Lastni izdelek tvrdke JONKO POPOVIČ v Ljubljani Najnižje cene! Solidna postrežba! — Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg Trgovina. Izdelovanje šolskih potrebščin. Na pritožbe, posebno iz kroga trgovcev s šolskimi potrebščinami, da namerava ministrstvo prosvete te potrebščine izdelovati v lastni režiji ter z njimi zalagati državne šole, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo posredovala na merodajnih mestih, da se ta namera prepreči. Dobila je, kakor izvemo, pravkar odgovor ministrstva trgovine in industrij«, da so vse vesti, ki so krožile po časopisju, da ministrstvo prosvete namerava izdelovati šolske potrebščine v lastni režiji, neosnovane. Interesenti se o te« obveščajo, da ne' bd nepotrebnega razburjenja. Ivanjkovci — vinarska razstava in Mja. Kakor že objavljeno, se vrši ta prireditev- po tukajšnji vinarski zadrugi »Jeruzalemčan* dne 10, decembra t. I. Veliko Števjlo vinogradnikov iz Ijnto-merškega in ormoškega okraja je prijavilo znatno množine vina. Interesenti bodo imeli, tako priliko se prepričati o kakovosti Letošnjih vin tega vinskega okoliša in videti, da se je vino veliko boljše razvilo* kakor se je pričakovala. Preizkusili bodo pa tudi starejše letnike; £e-tesmškezrve®e> onjogoSijo, .dotičnrm, ka- teri imajo malo časa na razpolago, da opravijo ta izlet v enem dnevu. Vlak. ki ima zveze iz Ljubljane in Zagreba, prihaja šem ob 11, uri in se vrača v1 tej snieri cd pol 16. uri. Kdor pa ima več časa, ima priložnost si pobližje pogledati lep® ormoške in ljutomerske gorice. Razstava, se vrši s sejmom v dvorani tik tukajšnjega kolodvora, tako da je udeležba tudi v najneugodnejšem vremenu mogoča. Trgovina z vinom v splitski oblasti. Veliki župan splitske oblasti poroča zbornici za trgovino, obrt in industrijo o položaju vinske trgovine v tej oblasti: Od konca trgatve do danes je bila trgovina z vinom v tej oblasti svobodna. Samo manjše kpličiue*so 'se prodale za domači konzum. Cena za bela vina se je ustalila na bazi 40 Din za Wol % alkohola; za opolo in črna vina 30. do 35 Din. Novo dviganj« ameriške zunanje trgovine. Po izkazih trgovskega oddelka se je zunanja trgovina Zedinjenih drž%v v oktobru spet dvignila. Vrednost ek športa je znašala 492 'milijonov dolarjev, 'vrednost importa pa 375 milijonov; odnosni številki za september sta 422 in 349 milijonov,, za lanski oktober pa' 527 in 310 milijonov dolarjev. Izvoz zlata je dosegel višino 28,430.000 dolarjev napram samo 6.784.000 v septembru in 4.125.000 v lanskem oktebru. .Odnosne številke. za ekspert srebra sp 8,783.000, 7,487.000 in 9.465.000. dolarjev. Uvoz /.lata še j« .po. vzpel na že davno ne ver doseženo Ste-' vilo 50,741.000 dolarjev; v septembru 4.098.000. v lanskem oktobru 19,702.000. Številke a® uvoz srebra .so 5.,602.000, 4.501.000 in 5,829.000. Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina di K., Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lasdno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse biago je gurtiiitiratid najboljše kvalitete, prodaja se pa samb v lastni podružnici Ljtihljana n« Bregu 20. Davki in takse. Nesorazmerncst davčne zakonodaj« v naši državi. — V času od 1. januarja do 30. septembra 1925 je.jK>1>ralo v Sloveniji po uradnih podatkih preko 194 milijonov 'Rnarjev neposrednih davkov. Na enega prebivalca odpade od tega plačila za dobo 9 mesecev znesek po 184 Din, na celo leto profačunjeno pa 245 Din. Nesorazmerje naših davčnih bremen na- pram drugim pokrajinam kaže dejstvo, da odpade na enega prebivalca v naši državi. povprečno samo 100 Din ne.po-sre.dnega davka ra lfto.in.da znašajo neposredni dav,ki 11.54%,,eel9kppmh (državnih prejemkov, v Sloveniji P,a preko 60% vseh državnih dajatev. Iz finančnega odbora Naroda« skupščine. — Na zadnji, seji finančnega odbora je poslanec, dr. Kulovec v daljšem govoru obravnaval davčno vprašanje v Sloveniji. Uvodoma je opozarjal; na pbce-znano dejstvo davčne pi c obremenitve v Sloveniji, ki daje. povod za.Jv. nfttarje tudi v časopisju vi aiv-S v'•čine. v nadaljnjih izvajanjih »/i*1 ui a d ne številke o ■ donosu- tu-v-ot reduih davi »v, ki dokazujejo,- da plačuje ulja euo šestirk) vseli državnih nepiv. - A.tdaV-fcbv. Minister za-finance.sicer umni davčno politiko-v Sloveni ji, češ, da je-Slovenija bogata ter ima plodno aejnljo in velike industrijo. - Te tnditvm. sa^no dokazujejo, da minister 'nfv^gozna ^podari s-kega pokržaja vStoveniji, ki TOjitbi ped pezo davkov. Kljub visokim • dajatvam, katere ptočujemo, pa. {.e-duši naša. industrija s tem.-da seri«;iipoštsva pri -državnih dobavah iu na tak način izvaja industrijsko politiko načelnika g. Saviča, kakor jo ta propagira v svojih publikacijah. Posebno občutna davka sta do-hodriina in hišno-najemni davek, ki v prvi vreti povzročata davčno preobremenitev Slovenije. G. poslanec je na konkretnih primerih pojasnil pezo teh davčnih vrst in nadalje ostro žigosal odpravo plačilnih nalogov in poostreno izterjava nje davčnih zaostankov. Končno je »menjal, da je postalo davčno vprašanje skupno vprašanje vseh slovenskih strank vsaj v Sloveniji in je izražal upanje, da bodo poslanci vseh slovenskih strank do skrajnih posledic nastopili za znižanje davčnih bremen v Sloveniji. Taktna za, oborjene in tekoče račune pri delniških družbah. — Taksa po tarifni postavki .37. taksne tarife zakona o taksah in pristojbinah se je do sedaj pobirala od vseh tekočih računov ne le pri delniških družbah, ki se pečajo z denarnimi posli, ampak tudi od tekočih računov pri industrijskih delniških družbah, Na pritožbo nekega industrijskega podjetja je generalna direkcija posrednih davkov, v konkretnem primeru dne 10. oktobra 1925 jmkI st. 331 odločila, da računi, katere vodijo industrijska podjetja v svojih knjigah o upnikih in dolžnikih, niso zavezani taksi po tarifni postavki 37., ker se. ta taksa nanaša samo n» otvorjen*' ali tekoče račune pri denarnih zavodih. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja industrijska pod;jfrtja na to odločbo, da ob prihodnjem plačilnem roku.za to.takso (15. januarja 192ff) . vložijo prijave, v katerih naj uveljavijo taksno prostost po tej tarifni postavki z utemeljitvijo, da niso denarni zavodi. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani je izdala tr> ,dni izkaz o davčni obremenitvi "hišne posesti v večjih krajih Slovenije. Po tem izkazu znaša bremenitev z državnimi in avtonomnimi dajatvami od najemnine v Ljubljani 70%, v Maribom v Celju 53.76%, v Celju-okolica 50.76%, v Braslovčah 87.96%, v št. Juriju ob Taboru 90.36 %, v Studencih pri _Marilx;ru 57 v Ptuju 65.76%, v Blanri 78.86%, v Brežicah 65.76%, v Sevnici 41,76*»«. v Trbovljah 58.92%, v Slov. Rlstriri 63.36%, v Kočevju 65.40%, v Osilnici 168.48%, v Kamniku 91.32%, "•v- Domžalah 109.32%, na .Jesenicah #6.36%,-na Koroški Beli 54.24%, im Bledu 79.08%, v Boh. Bistrici 103.08%, v Radovljici 77.64 %, v Črnomlju 57.60%, v Novprm .mestu 67.08%, v Krškem 71.28%, v Radečah 95.88%, v Kranju 70.64%, v Trži/n 69.1*2%, pri Sv. Ani 141.12%, v Ko^nrjn' 11 •2.3*2%. — V teh odstotkih je vpoi^etji dohodnina s 3% in invalidski • davek 'iwr vojaško komorska doklada s ‘ 60% cd rdmeme podlage. Poleg tega pa plačujejo hišni posestniki Se iz najemnina stroške za dimnikarja, razsvetljavo stopnic, zavarovanje, izpraznitev greznic. "Tj stroški znašajo zopet približno 20% “, wl najemnine, tako da ne ostane hišnemu posestniku za popravilo hiš ničesar »n Jih mora vzdrževati iz svojega. 0 obrestovan je. vloženega kapitala pri hišah ne more; biti niti govora. Denarstvo. »Slnžbeui tečaji za deeember t. 1. — 1 napoleondor 217, 1 turška lira 246, 1 angfe&ki funt šterling 273, 1 dolar 56;’Ž5, l 'iianad«1ri dtlar 56, 1 zlatesne-m-»ka marka 13.40, 1 avstrijski šiling 7.93, 3. poljski zlatnik 8.50, 100 francoskih frankov 224,100 švicarskih frankov 1088, ■WD italijanskih lir 226, 100 belgijskih *raakov 255,, 100., holandskih goldinarjev 2262, ICO rumunsivih lejev 26, 1(00 bol-jgarskih levw 44, 100 danskih kron 1404, W0 nebeških kreu 1147, 100 pesetosev «01, 100 grških drahem 75, 100, češko-slovaških kron 167, 1 milijon madžarskih Acmr 778 Oto. Promet Prometna konferenca v Pragi.1 Sporaz-lUmno s fe&oslovaškim in jugoslovanskim! ministrstvo««- »e bodo pričela v iratkeon jpogajaaja zal, ureditev , medse-Jeznega železniškega prometa. V prvi ijCrsB za določitev novih železniških laritov. V beograjskem prometnem raJ-nisirstvu je postavljena še posebna lco-misTiia,” ki »ima. pripraviti - ves za ta-, po-SreJmi materija!, češ: osi o vaško - jugi v .■sJcAnanska prometna konferenca m bo v-, -.pifagL Iz naših organizacij. Merkurjev jour fix. Prihodnji jour fix bo v četrtek dne 3. decembra ob 8. uri zvečer pri Krapežu, restavracija »Zvezdah. Petje na Sporedu. — Odbor. RAZNO. Novinarski koncert v Ljnbl.ja.ni. Najodličnejše glasbene institucije so' se ra-devolje odzvale prošnji Novinarskega udruženja, da prirede tudi letos na narodni praznik v dvorani »Unioria< velik koncert'na korist novinarskega penzij-skega fonda. Tako t>o imelo ljubljansko občinstvo, kateremu se je ta vsakoletna prireditev že splošno priljubila, 1. decembra zopet redko priliko, da vidi in »pozna v plemenitem tekmovanju naše glasbe. Imena nastopajočih oiganizacij in njihovih dirigentov jamčijo že sama, da bo koncert v umetniškem oziru na višku. Spored je tako pester, da b(V prišel na .svoj račun, pa naj bo glasbeni strokovnjak ali lajik. Po koncertu se bo vršil družaben večer, pri katerem bodo sodelovale najodličnejše članice ljubljanskega gledališča, ki so radevolje obljubile svojo pomoč pri tej dobrodelni prireditvi. Igrala bo godba Dravske divizije. — Vstopnice za koncert — običajne koncertne cene — so v prodaji v knjigarni »Glasbene Matice« na Kongresnem trgu. Statistični pregled poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za leto 1923. Glasilo Zadružne zveze v Ljubljani »Narodni gospodar« prinaša statistični pregled, ki nam nudi prav lepo sliko o poslovanju zadrug, včlanjenih pri Zadružni zvezi, število vseh članic je iznašalo 508. (V tem številu je zapopadenih 28 zadrug, ki 'računskega zaključka niso poslale, in 31 zadrug, ki niso delale.) — Skupno število članov v tem pregledu.izkazanih zadrug znaša 117.447. .Poprečno odpade na eno hranilnico in posojilnico 248 članov, na nabavno in prodajno zadrugo 540, na mlekarsko zadrugo 179, na živinorejsko zadrugo 56, na zadružno elektrarno 73, na stavbinsko zadruge 89, na obrtno zadrugo 117., na kmetijsko-strojno zadrugo 71 in na posamezno izmed ostalih zadrug 121. — Celokupni promet vseli zadrug (izvz. ošr. zadruge) je maSal 1.973,141.401 '94 Din, vsota njihovih deležev pa Din 2,215.147'53. Skupni rezervni zakladi so znašali dinarjev 4,059.738’97 K, skupni čisti dobiček pa Ž,113.082'i3K Din. — Napram prejšnjemu letu je število zadružnikov zrastlo za 19.548 članov, vsota njihovih deležev pa za 456.570'50 Din, celokupni promet vseh izkazanih zadrug pa se je zvišal za Din 891,345.018'50. Hranilne vloge so narastle od prejšnjega leta za dinarjev 47,159.814'82>ž, posojila pa so se pomnožila za Din 34,523.17l‘H7. Rezervni zakladi so narastli za Din 1,353,225'96K,! čisti dobiček se je povečal za dinarjev 725.542’31K. — Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah l'8l%«, pri nabavnih in prodajnih zadrugah TOV/m, pri mlekarskih zadrugah 2*35®/»«, pri obrtnih zadrugah pa i‘20°/oo- — Obrestna mera pri hranilnicah in posojilnicah se je gibala za vloge po veliki večini med 5 in 6, za posojila pa med ,7 in 8. Hranilne vloge presegajo dvige za Din 31,057.646'32, dana posojila pa vrnjena posojila za Din 25,944.628'61. — Najbolj redno so poslovale hrjjnilmce in posojilnice, za njimi pa stoje v tem pogledu nabavne in prodajne ter kmetijsko strojne zadruge. Poslovanje ostalih zadrug je bilo nasplošno manj zadovoljivo. To se vidi že iz njihovega prometa in pa iz razmeroma velikega števila zadrug, ki kljub ponovni urgenci rijso poslale računskega zaključka. Zboljšanje gospodarskega stanja y. Avstriji. Gospodarski položaj v '4ysjriji se je v zadnjem času izdatno izboljšat V septemberski številki »Statistische Nach-richten« sporoča, da so v A vstriji hranilne vloge v mesecu septembru dosegle vsoto .477. milijcnov, šiliflgov. Indeks . letrgovi^e, ki je samo raeSrečno dejstvo ne le za v Ločamu zastopane države, temveč za Evropo in za svet sploh je bilo, da so zastopniki v Ločam u kmalu dobili medsebojno zaupanje.«: Omenil je, da so takoj v začetku razprav nemški delegati izjavili: A ko bi bil Briand vedno francoski zunanji minister, bi bila ta rešitev sprejemljiva. Briand s svoje strani pa je odgovoril: A ko bi bil. getov, da bosta dr-žani kaneelar dr. Luther in zunanji minister dr. St rese mami vedno zastopala Nemčijo, bi bil ta predlog zame sprejemljiv. Vsekakor, je nadaljeval Chamberlain, je bil prvi pogoj, da so vsi delegati imeli medsebojno zaupanje. Skrbi me pa, da bo svet obvladal še vedno čut dvoma. lx>camo je bil odgovor na globoka čustva v srcih narodov. Vsak od nas, ki je bil tam, si je bil svest važnosti naše naloge. Propadanje hrv at« kih obrtnikov. — Te dni se je mudila v Zagrebu deputa-eija Zhrvaskih obrtnikov in malih trgovcev. Prinesli so V seboj peticija z 2000 podpisi. V njej sc narisali nevzdržno propadanje obrtništva v Hrvatski. Lani je na primer samo v Zagrebu prenehalo delati nad 800 obrtnikov. Vzrok propadanju so visoki davld in previsoke bančne obresti. V predstaviti se zahteva ustanovitev iilijale Državne Hipotekarne banke v Zagrebu. MUDDKA4C -Tj'- ^l za ostale poljske pridelke zboljšal. Promet na novosadski blagovni borzi je zna-šal prejšnji teden 443 vagonov in sicer; pšenice 102 vagona, koruze 323 vagonov, mok,e 10 vagonov, ovsa 8 vagonov. Pšenica potiska, je notirala 255—260, banatska 252.50—257.50, sremska 245—250. Vagonsko blago 240—242.50, boljše vrste 250. Koruzo staro so ponujali na bazi 150—155. Suha nova koruza je notirala 138—140. Moko Ogg so plačevali po 400 do 405, »O« pa 395. Oves je notiral 165 do 170, Postojna je plačevala po 212.50. Tržišče jajc. Cene so sedaj visoke: v Sloveniji 1.50—1.60, v Bački 1.35—1,40, v Srbiji 1.04—1.45 Din za komad. Na drobno se v Sloveniji prodajajo jajca po okrog 2 Din komad. Dovozi so spričo pozne jeseni majhni. Povpraševanje na naših tržiščih je precejšnje. Inozemstvo ne povprašuje baš v veliki meri po blagu, ker so ponudbe prilične. Živinski sejem v Mariboru (24. t. m.) Dogon 26 konj, 9 bikov, 124 voj^v, 371 kfav,: 11 telet, skupaj 541 komadov. Po* . vprečne cene za kg žive teže so bile: debeli vJugo-jekla« cenijo v gospodarskem letu 1925- 1926 na 99 milijonov pudov, v letu 1926- 1927 pa upajo na še enkrat več. To so seveda samo načrti ruske vlade in je veliko vprašanje, če se bodo dali izpeljati. Številke za september nam pravijo, da je bila produkcija še večja, kakor je bila pa v načrtu, in sicer do 26%. Znašala je: surovo železo 98.000 ton, jeklo 76.000, valjano blago 45.000. Zlasti občutno je pomanjkanje na ceveh za petrolejsko industrijo in so šla v inozemstvo velika naročila v tej vrsti. Jako dobro gredo na Ruskem tudi poljedelski stroji. Največ sitnosti v trgovini z Rusijo delajo, kakor že vemo, p biči In i pogoji; Rusija zahteva pri naročilih kredit na dolg rok, včasih na več let, in je seveda težko se takim pogojem prilagoditi. Pride zraven še politična negotovost, kar je pri dolgoročnih kupčijah tem bolj občutno. — Na angleškem domačem trgu se položaj ni dosti spremenil; znamenj, da je boljše, je dosti, a ne gre tako hitro, kakor bi si marsikdo želel. Domači trg dosti kupi, možnosti izvoza so pa zelo odvisne od razvoja dogodkov na kontinentu. Notacije: Cleveland št 3 šilingov 66, št. 1 šiL 68, št. 4 šil. 04,6 za angleško tono. — Francoski trg je po-polnoma pod vtisom negotovega notranjepolitičnega položaja; domačih kupcev ni, vse zanimanje producentov se obrača na inozemske trge. Produkcija je slejkoprej visoka, dve tretjini se ne moreta prodati doma .in se morata ekspor-tiratL Domače cene so kljub’padajočemu franku ostale skoraj nespremenjene in so bile te-le: železo v palicah 505—530 frankov, surova pločevina 770, srednja 870, fina 1060, tračnice 480 — 495. *-L u k s e m buržani in Belgijci kar tekmujejo, kdo bo nastavil v eks-portui trgovini nižje cene. Kljub dobri ekspertni prodaji se še kar naprej po-, tezajo za nove trge. — O položaju na u e m š k e m trgu ne poročajo nič novega, položaj je še zmerom zelo napet. Inozemska konkurenca se pozna že na domačem nemškem trgu; v velikih množinah se prodaja belgijsko, luksemburško in saarsko blago in se domače blago le težko drži. Tržne cene se giblje,jo globoko ped uradnimi in so kljub teinu se zmeraj previsoke, da bi mogle konkurirati z inozemskimi. Zadnje cene na nemškem domačem trgu so bile take-le: železo v palicah 128—130 mark, valjana žica 135—142, surova pločevina 140 do 145, srednja 152—154, fina 155—170. — Tudi o Češkoslovaški ne poročajo nič novega. Kupna moč domačega trga je zadovoljiva, zlasti strojne tovarne poživljajo trg, zaposlenost v njih je v splošnem dobra. Tovarne za poljedelske stroje so debile v zadnjem času večja naročila, take doma kakor na tujem. Sedaj pa pridejo na vrsto še železniški vagoni. Na eksportnem trgu je tudi še vse tako kot prej, nekaj sitnosti povzroča zopet se porajajoče pomanjkanje denarja- DOBAVA, PRODAJA. , ■ • • •• j Dobava strojev za instalacijo pralnice perila. Komanda Savske divizijske ob- , lasti name rava nabaviti ucLdohikj zgraditi v Zagrebu moderno pralnico za. ,pranje perila s kapaciteto dnevno 2000 parov. Tovarne in trgovine, ki se bavijo s jmj-trebščinami za pralnice in ki jih ta nabava zanima, naj pošljejo svoje ponudb« s'Skicami za inštalimaje in s potrebnimi profili v svrho izdelave načrta, neposredno na goriimenovano komando. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra t. L ponudbe za dobavo 3300 komadov nosilcev žaril, za dobavo razsvetljavnih potrebščin, za dobavo ročnih torb; do dne 4. decembra t. 1. za dobavo 1000 kg svin- ■ ca v blokih ter za dobavo 2900 komadov prašnic. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Pri komandi inženjerije IV. armij-ske oblasti v Karlovcu se vrši dne 9. decembra t. I. ofertalna licitacija glede dobave živil (2200 kg masti, 4000 kg fižola. 2500 kg riža, 'SOOO kg makaron, 800 kg pšeničnenga zdroba, 300 kg ječmenove kaše, 10.000 kg krompirja, 500 kg čebule). — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra t. t. ponudbe za dobavo armaturnega brona, za dobavo 4000 kg cinkove sive oljnate « barve ter za dobavo razsvetljavnih potrebščin. Predmetni pogoji so na vpogled ’> pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Komanda pomorskega arseuala v Tivtu spiejema do 27. decembra t. 1. ponudbe glede dobave svetiljk (zelenih in rdečih) in rubin-stekla za vzbočene svetil j ke ter cilindrov. * * * Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. * * Originalne potrebščine za-OPflLOGRflPH (Fixat, Preservat) - ; SpecIJalna mehanična delavnica zn popravo pisalnih, računskih in tehničnih shojev. Barvne trakove — Carbon — indigo — povoščen papir — kopirni hektografični zvitki. r.udovlkt Porano. T.fuljllana, x -§»(enb'iircyova "MHioss ... -—- — c. J. K IGROMI D. Z O. Z. carinsko posrtedniShI in sp«iu 8'— 1925: Belo .... lite* Diu SLIVOVKO, »taro pr is t ji o. liter Strunarjev; nadalje 20 SODOV po 16 hi, eno polpokrito in eno *d-> prto, elegantno, skoraj nov« KOČIJO (z gumijevimi kolesi) proda ielb poceni L Krawagna, Ptuj. KJE SE EHPI? Le pri tvrdki 0 Ljubljana blizu Prefernovsoa spomenika ob vodi. Najboljši šlvulnt stroj . za rodbinsko ali )brtno rabo, svetovno zimrlh OritKiier . AdVeC Ph3nLx. Istotani nosaniezne- dele za slr.oje In ko* lesa, Igle, oljei Jermene, pnevmatika. Pouk o vetenju na stroj brezplačen 1 — Večletna garancija 1-Na veliko 1 Na malo 1 am, boriti KkarJ« bi ig«a|« Ekstrakti in arome m n—IVohnl— pty*£« vseh n*t Koncentrirani sadni eteri PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Puntth) = Limonov sok = priporoča: Srečko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ul13 ll Zahtevajta cenike fl 58 - jmt' .im'' Naj cenejši In čisti -»c i predtisk ženskih ročnih del | y narodnih in modernih vzorcih. Predtiska Se tudi na poslanem blagu. ml Matek & Milceš LJUBLJANA — Dalmatinova Ulica Ste v. 13. Naročajte in , 'j razširjajte Trgov. oglase y „99 . .. ... Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaldga sveže pražene kave, mletih dišav ln rudninske vode i ' • * Točna Ib solidna postrežba! Zahtevajte ceniki feriaik Ir. IV/UT PUH, UaMfau. trg«Tak«-iadutri|aka d. d. >Herkar< kot iadaJateUa ia tiskarja A. 8BVBB, Ljubljana.