STEKLARNi Ì I XJ n Izhaja od leta 1959 Letnik XXXI, št. 9-10 Hrastnik, 15. 10. 1990 GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Kdaj bomo obnovili tovarno W3W Zunanjost Steklarne še vedno spominja na tragični dogodek, v njeni notranjosti pa je po dobrem mesecu dni že stekla proizvodnja, vsaj njene najpomembnejše faze. Ob upoštevanju razsežnosti in posledic nesreče, lahko rečemo, da smo proizvodnjo sorazmerno hitro obnovilli. Zaenkrat je še daleč od normalnih okoliščin. Tako nam na eli strani zdajšnja organiziranost dela povzroča visoke stroške, predvsem zaradi prevažanja izdelkov, na drugi strani pa sta zaradi prostorske stiske manipulacija in transport izdelkov in drugega blaga, ki poteka izključno preko severnega dvorišča, postala celo nevarna, na kar so naš že opozorili iz postaje milice. Delno bi rešili problem tako, da bi čimprej uspo- sobili dvigalo folkoni, ter si preko njega omogočili transport izdelkov do nakladalne rampe in od tam v vagone. Seveda vprašanje skladiščenja izdelkov še ne bo kmalu rešeno. Zasilno®! najhitrejšo rešitev smo pdiskali z razširitvijo skladiščnih prostorov v Podkraju. Potem bomo lahko izpraznili parkirni prostor. Do takrat pa še vedno velja priporočil® članom kolektiva, da se, če le mogoče, na delo vozijo z javnimi prevoznimi sredstvi. Tako bodo olajšali prostorsko stisko v neposredni bližini tovarne. Znani so tudi rezultati analiz, ki jih je o v požaru zajetih objektih naredil Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij. Analize so pokazale, da so objekti poškodovani do take stopnje, da jih je treba porušiti. Velike motnje v proizvodnji, predvsem zaradi obrnjenega transporta, nekatere zasilne rešitve v dodelavi, velika prostorska stiska, vse to nam narekuje, da čimprej zgradimo novo, pred ognjem čimbolj varno skladišče, ki bo optimalno izkoriščeno. Vzporedno s tem pa moramo zgraditi še prostore za nekatere spremljajoče dejavnosti. Novo skladišče bo, glede na v pri-, hodnje načrtovani obseg proizvodnje, nekoliko manjše od dozdajšnjega. V zalogi naj bi imeli največ enomesečno proizvodnjo. Najmanj naj bi bilo v zalogi embalažnega stekla za farmacijo in prehrano, nekoliko večje pa bodo zaloge izdelkov za široko potrošnjo, ker to zahteva način prodaje. Najprej pa se zastavlja vprašanje, kdaj bomo začeli z obnovo tovarne. Vsekakor moramo zimski čas izkoristiti za rušenje uničenih objektov in za izdelavo dokumentacije. Nove bomo pričeli graditi spomladi. Vse pa bo predvidoma gotovo do konca prihodnjega leta. O pogovorih, ki smo jih imeli s predstavniki zavarovalnice, lahko rečemo, da je bil 'doslej njihov odnos do Steklarne zelo korekten, glede priznane odškodnine za uničene izdelke pa, da so bili uspešni. Upamo in želimo si, da bi bili uspešni tudi pri odmeri odškodnin za uničene objekte, naprave in za izpadlo proizvodnjo. Ob tem pa je vseeno treba povedati, da zavarovalnina ne bo pokrila potreb po finančnih sredstvih za zgraditev novih prostorov. Treba je namreč vedeti, da so bili objekti sfari in zato predstavljajo majhno vrednost - daleč od tiste, ki bo potrebna za nove. Zato govorice, da bo Steklarna s tem požarom dobila več kot je dejansko izgubila, niso osnovane. Ali povedano drugače, vsi v Steklarni zaposleni se bomo morali pošteno potruditi, da bomo izgubljeno nadomestili. Prav z namenom, da bi olajšali zgraditev objektov, in uvoz potrebne opreme, v tem sklopu pa v določeni meri reševali tudi vprašanje brezposelnosti delavcev, smo se povezali z organi občinske skupščine pa tudi zunaj nje. V prvem tednu oktoba je predviden sestanek predstavnikov občinskega izvršnega sveta in Steklarne s predstavniki slovenske vlade, ha katerem se bomo poskušali dogovoriti o nekaterih konkretnejših® oblikah pomoči. Upam, da bodo rezultati tega pogovora uspešni, in da nam bodo olajšali napore pri obnovi tovarne. Branko Milinovič, direktor Zaenkrat le zasilne rešitve Za večino delavcev, ki je morala po požaru ostati doma, ker je za nekaj časa ostala brez delovnih mest, je bilo čakanje za vrnitev na delo prava večnost. Za delavce, ki so sodelovali pri odpravljanju posledic in ponovnem organiziranju proizvodnje, pa je bil to čas izjemnih naporov in prizadevanj, da bi proizvodni proces čimprej spravili v normalne tokove. Pisali smo že o nadčloveških naporih gasilcev"'in nekaterih delavcev, večinoma vzdrževalcev — da so. kompre-sorsko postajo obvarovali pred ognjem. Prva naloga za tem je bila kom-presorsko postajo obnoviti, očistiti zračne vode, zamenjati uničene ali poškodovane električne napeljave. In ko so se kompresorji v soboto 25. avgusta znova zavrteli, je to že prineslo rahlo olajšanje. V prvih dneh po požaru, ko je bila večina proizvodnih delavcev doma, je bilo treba opraviti še mnoga druga de- la: sanirati elektroopremo, oziroma napeljati nove nadomestne vode in zasilno razsvetljavo, sanirat®vodne napeljave. S tem so bili ustvarjenj najnujnejši pogoji za ponovni zagon osnovne proizvodnje - predelave stekla. V nedeljo, 26. avgusta so poskusno že obratovali avtomati (na enem iS-5 so v času mirovanja opravili tudi že dalj časa načrtovano tehnološko posodobitev), v ponedeljek, 27. avgusta pa je stekla proizvodnja pri avtomatih in v 'notranjem obratu. Ne vsa, ker so nekatere linije obmirovale, kajti eno od talilnih peči je bilo treba v dneh mirovanja ustaviti, zaradi iztekanja stekla. Ker je velika količina izdelkov vezana na dodelavo, so bila naslednja dela usmerjena v čim hitrejšo rešitev oziroma pridobitev obratov brusilhice in sli-karnice. Stroje za žigosanje in žaganje izdelkov so preselili na začetek brusil- Delavke v žigosarni so se med prvimi lahko vrnile na delo. nice, kjer so prostori ostali nepoškodovani; rezanje in brušenje izdelkov pa prestavili v halo notranjega obrata. Tako so se 3. septembra že lahko vrnile na delo delavke pri žigosanju, 10. septembra pri žaganju izdelkov, teden dni pozneje pa tudi rezalke in brusilke na liniji razno. Slikarnica je dobila svoj nov začasni prostor na mestu, kjer sp svoj čas stale hladilne peči A banje (to smo pred časom ustavili zaradi prihrankov energije, delovne brigade in stroje pa preselili k drugim pečem). Na dan, ko nastaja ta zapis (27. september) je bila večina delavk dekorir-nice pri svojih opravilih. Tudi tistih 15, ki so~ vse do konca avgusta čistile steklarska orodja, ki jih je prizadela rja, zaradi zalivanja vode pri gašenju. Zaenkrat ostaja nerešeno še satiranje izdelkov, deloma tudi zato,: ker je pri tem treba upoštevati še ekološki vidik, zaradi česar bodo svoje zahteve postavljale tudi inšpekcijske službe. Zdaj je na vrsti usposobitev dvigala folkoni, ki naj bi vozilo od pritličja do 2. etaže skladiščne zgradbe. S tem bo odprta transportna pot izdelkov do nakladalne rampe in vagonov, odpadlo pa bo prevažanje izdelkov s kamioni-do železniške postaje, kjer zdaj nakladajo vagone. V zadnjih dneh septembra je del pogorelega skladišča kartonov dobil zasilno streho, da bi pred padavinami zavarovala skladišče steklarskega orodja, ki je še vedno v spodnji etaži in mu bo še pred rušenjem potrebno poiskati drug prostor. Vse kar je bilo narejenega doslej, so le zasilne rešitve, seveda pa ne tudi najboljše. Prostorske stiske, neurejeni klimatski pogoji... vsega tega si tisti, ki so izdelali te rešitve, dobro zavedajo. Naloga, ki sé je zdaj lotevajo (verjetno pa bo v času branja teh vrstic že uresničena) je urejanje klimatskih razmer, kar bo tudi zahtevna naloga, saj je dobršni del napeljav poškodovan ali jrovsem uničen. Do takrat pa upajmo, da mraz še ne bo prehudo pritiskal. Nasploh pa si lahko želimo, da bi nam vsaj zima prizanašala, če nam je že poletje sprineslo tako veliko nesrečo. Razumevajoči dobavitelji in kupci Naj so bila prizadevanja za ponovno vspostavitev proizvodnje še tako velika, prekinitev proizvodnje je vplivala tudi na poslovne tokove. Zaradi uniče- nih zalog so nekateri kupci ostali praznih rok, roki za odpremo so se podaljšali. Kako so ob tem reagirali naši kupci in dobavitelji smo povprašali Parkirni prostor, začasno skladišče za gotove izdelke - dokler ne bomo povečali skladišča v Podkraju. Linija RAZNO - zdaj v notranjem obratu vodjo komerciale inž. Antona Žagarja. Povedal je, da so naši kupci reagirali čustveno in razumevajoče. »Seveda si prizadevamo na različne načine, da bi čim hitreje ustregli kupcem. Upam, da nam je v precejšnji meri uspelo, čeprav ob takšnih pogojih dela, kot jih trenutno še imamo, predvsem pri transportu in odpremi, to prinaša slabši ekonomski uspeh. K temu je deloma prispeval tudi iztek banje z dimnim steklom (s tem je izpadla prodaja za Grčijo in Madžarsko), katere obnova bo trajala dalj časa.« Korektno in s posluhom za pomoč so reagirali tudi naši dobavitelji. Pomagajo nam tako, da nam dajejo čim krajše dobavne roke, nekateri pa so nam za določen čas omilili plačilne pogoje. S postopnim vspostavljanjem proizvodnje se zmanjšuje tudi število na delo čakajočih delavcev. Pri zaposlovanju teh delavcev pa nam je priskočila na pomoč Tika Trbovlje! Od sredine septembra namreč v njej začasno dela 15 naših delavk. Povejmo pa še to, da se med nas vračajo tudi delavci, ki so bili poškodovani ob požaru in odpeljani v bolnico. Mesuda Pašagič in Sandi Kajič, ki sta se zastrupila s plinom, sta spet na svojih delovnih mestih, Marko Jančar pa si zdaj še zdravi zlomljeno nogo, zato mu želimo skorajšnje okrevanje. Mili Kobal Potrditev pregovora Prijatelja spoznaš v nesreči Dan, ko je v Steklarni pustošil ogenj, je zdaj že nékoliko odmaknjen, vendar je še daleč čas, ko bomo odpravili njegove posledice. Zato je vsakršna pomoč, ki jo dobimo, še kako dragocena. V izredni številki Steklarja, namenjenega zapisom ob tragičnem dogodku smo zapisali, kdo vse nam. je priskočil na pomoč, ali zato izrazil svojo pripravljenost. Danes lahko ta zapis dopolnimo s teleksom, ki.smo ga prejeli prav v času tiskanja Steklarja, v njem pa so železničarji zapisali: »Zavedamo se težkega materialnega položaja v katerem se nahajate, zato smo sklenili, da vas do konca leta oprostimo plačila stroškov za vagone (kvalitete B in C), s tem da naše obveznosti pri zagotavljanju vagonov ostajajo nespremenjene. Sprejmite ta sklep kot naš prispevek pri sanaciji posledic požara.« Ob tem moramo opozoriti še, da je pomoč Steklarni tekla v dveh smereh. Po prvi kot pomoč podjetju pri odpravljanju posledic požara, in drugi .kot pomoč delavcem, ki bodo glede na težko stanje pomoč najbolj potrebovaB Do 1 . oktobra se je na žiro računu sindikata v ta namen zbralo 85.000 dinarjev (seznam darovalcev bomo objavili prihodnjič). Kriterije, kako in komu razdeliti ta denar, pa bo skupaj s socialno službo izdelal sindikat. Ob tem lahko še enkrat zapišemo našo iskreno zahvalo za pomoč vsem, kj nam pomagajo. Tako kot je dragocena pomoč, je dragoceno spoznanje, da prijatelja spoznaš takrat, ko si v stiski. To pa nam vliva novih moči, še kako potrebnih pri obnovi tovarne. Mili Kobal Splošna kolektivna pogodba že velja, pomožna šele nastaja Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo je podpisana. Od 1. septembra se tudi neposredno uporablja. Ne sicer vsa njena določila, zato bomo v naslednjem sestavku na kratko opredelili posamezna določila, ki zadevajo urejanje pravic in obveznosti delavcev in se uporabljajo neposredno. Ta pogodba je razdeljena na dve veliki poglavji in sicer eno zajema področje delovnih razmerij, drugo . pa ureja osebne dohodke, prejemke ter druga nadomestila, do katerih imajo delaven pravico v zvezi z delom. Podpis pogodbe o zaposlitvi Delavci, ki so že zaposleni v organizaciji, ali se zaposlijo na novo, podpišejo POGODBO O ZAPOSLITVI, s katero se urejajo vsa vprašanja, ki se dotikajo delovnega razmerja, pravic in obveznosti, ki jih imajo med trajanjem delovnega razmerja. Podpis te pogodbe je predviden tudi z republiškim zakonom o delovnih razmerjih. Delavec lahko zahteva presojo zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi, če se z njeno vsebino ne strinja. V primeru pa, da.pogodbe v roku 30 dni ne podpiše in tudi na zahtevo presoje zakonitosti, mu preneha delovno razmerje. Ugotavljanje znanja in zmožnosti za delo V primeru, da delavec ne dosega pričakovanih rezultatov dela, lahko po-Slovodnfflorgan začne POSTOPEK UGOTAVLJANJA ZNANJA IN ZMOŽNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL IN POSTOPEK UGOTAVLJANJA PRIČAKOVANIH REZULTATOV DELA. Ta postopek je javen, o njem pa je obveščen tudi sindikat. Delavčevo delo je treba spremljati najmanj 30 dni in pó končanem spremljanju z delavcem opraviti tudi razgovor, ter ga seznaniti z.navedbami direktorja. V primeru, da delavec nima potrebnega znanja!® zmožnosti, mu delovno razmerje preneha, razen v primeru, če mu ni bila zagotovljena možnost izobraževanja v takšnem obsegu kot drugim delavcem na enakih ali podobnih delovnih mestih. Razporejanje Delavec je lahko razporejen na delovno mesto, ki ne ustreza njegovi smeri in stopnji strokovne izobrazbe v primerih določenih z zakonom, ter v primeru nenadne odsotnosti drugega delavca in v priméru okvare delovnih naprav. Takšna razporeditev je začasne narave, v tem času, pa prejema delavec osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši (ali po njegovem delovnem mestu ali pa po novi razporeditvi). Urejanje presežnih delavcev Podrobno so opredeljene tudi PRAVICE DELAVCEV, KATERIH DELO POSTANE V PODJETJU (PRI DELODAJALCU) TRAJNO NEPOTREBNO. To so tako imenovani presežki delavcev, ki jìfj ugotovi direktor na podlagi predloga strokovnih|i. služb, organ upravljanja - delavski svet pa določi konkretne presežne delavce, hkrati s tem pa sprejme tudi program reševanja tega problema. Pravice, ki jih presežni delavci imajo oziroma njihove možnosti so določene v Zakonu o delovnih razmerjih. V kolektivni pogodbi so navedeni t.i. izločilni kriteriji, ki naštevajo določene kategorije delavcev, kap morejo biti uvrščeni med presežke. Našteti so tudi temeljni kriteriji, ki se upoštevajo pri ohranjanju zaposlitve, oziroma pri uvrščanju delavcev med presežke. Odsotnost z dela z in brez nadomestila V 15. členu splošna kolektivna pogodba opredeljuje PRAVICO DO ODSOTNOSTI Z DELA Z NADOMESTILOM IN BREZ .NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA. Delavec prejema nadomestilo osebnega dohodka največ 7 dni v letu v primeru: Hlastne poroke 3 dni - pc.rnke otroka 2 dni - smrti staršev 2'dmfl A, smrt' zakonca ali otrok 3 dni - smrti zakončevih staršev, bratov . iri sester ist dan - selitve družine iz kraja v kraj 3 dni 'M selitve družine v istem kraju 2 dni - elementarnih nesreč 3 dni V primerih neodložljivih .osebnih opravkov, zasebnih potovanj, nege družinskega člana (ki ni medicinsko indicirana), popravila hiše, stanovanja ali zdravljenja na lastne stroške, pa se delavcu lahko odobri odsotnost z dela brez nadomestila osebnega dohodka. Izobraževanje Pri pravici do izobraževanja je novost v tem, da imajo delavci, ki se izob-a- žujejo ob delu in je izobraževanje organizirano zunaj delovnega časa, večje število prostih delovnih dni;oziroma več dopusta, kot ga je bilo po sedanji zakonodaji. Osebni dohodki in nadomestila V poglavju o osebnih dohodkih, nadomestilih in Ostalih prejemkov so v 30. členu našteti plačilfil razredi v katere bodo razdeljeni,1;delavci in na podlagi, te razdelitve bodo tudi prejemali osebne dohodke. Delavci bodo razvrščeni v devet plačilnih razredov, prvo razvščanje pa bo opravil direktor oziroma strokovna služba. Pomembno pri tem je, da se delavcu s to novo razvrstitvijo ne more zmanjšati osebni dohodek, razen v primeru, čo bi izplačilo osebnih dohodkov po tej pogodbi ogrozilo poslovanje organizacije. V tem primeru sprejme direktor, na podlagi kriterijev iz splošne kolektivne pogodbe, odločitev, da se osebni dohodki znižajo največ za 20 %. Po drugi strani pa so zneski v tej pogodbi minimalna.oziroma najnižja osnova, ki jo lahko panožna ali podjetniška pogodba (ali splošni akt) tudi preseže. Delitev dobička Kolektivna pogodba vsebuje tudi možnost, da se del izkazanega dobička razredli med delavce in sičer v skladu s sklepom o delitvi dobička. Dodatki V nadaljevanju vsebine pogodbe so našteti dodatki, za posebne obreme-Ijiitve pri deluijneugodne vplive okolja, nevarnosti pri delu... Delavci, so upravičeni tudi do. regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad, odpravnin ob upokojitvi, solidarnostnih pomoči, po novem tudi do odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja ter do vračila drugih stroškov, ki jih imajo v zvezi z delom (prevozi, malice). To je le kratek izvleček iz vsebine splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, v naslednjih izdajah Steklarja pa bomo nekatera poglavja obdelali bolj podrobno. Ponovimo naj. še to, da se določila o delovnih razmerjih, izredno plačanih dopustih (neplačanih) ter še nekatere stvari upoštevajo neposredno . iz splošne pogodbe. Za osebne dohodke pa velja, da se morajo začeti deliti najkasneje tri mesece po uveljavitvi te pogodbe. Ksenija Pirc L Čas je za enoten in močan sindikat Dan izplačila avgustovske plače je ve-či|ii- članov kolektiva prinesel razočaranje. Sedemnajst odstotno povišanje plače (razlika regresa za letni dopust, en delovni dan več kot v preteklem mesecu in za 10 odstotkov višja vrednost GD - zaradi slednjega so nam nekateri v občini izrekali celo očitke, pri tem pa najbrž namerno prezrli, da so plače v Steklarni že lep čas pod republiškim povprečjem) je takorekoč skopnelo, kajti za večino delavcev se je dobršni del pričakovane vsote spremenil v vrednostni papir. Ta pa je marsikomu zaradi nenehnega naraščanja življenjskih stroškov pomenil toliko kot nič. Naj so še tako; laskavi ObetLo tem, da bo v obveznici pridržana vso- Zahteve kupcev se spreminjajo Na prvem mestu kakovost, šele nato cena ta denarja obrestovana po ugodni obrestni meri, tisti ki se bori za preživetje, težko razmišlja kakšna bo vrednost deharja čez eno leto, če s tistim kar ga ima, s težavo sklene začetek s koncem meseca. Približno takšna misel je tudi botrovala odločitvi vodstva Steklarne oz. strokovnega kolegija, da je pri izplačilu OD v obveznicah poskušal zaščititi tiste delavce, katerih plače so bile pod 3.500 dinarji, zato pa se je vrednost zplačil v obveznicah drugim delavcem povečala za odstotek in pol. Pa so na sestanku delavcev, ki je bil na izplačilni dan (za sestanek so zbrani delavci poudarjali, naj ga ne sprejmemo kot štrajk, ampak le kot informativni, temu pa vsaj njegov začetek in »preduradni« del ni bil podoben), poleg kritike, zakaj sploh obveznice (nekdo je tudi razglabljal, če že mora dobiti plačo v vrednostnem papirju, zakaj jo potem ne dobi v delnicah), so kritiko izrekli tudi zaradi mejnega zneska. Ta bi moral biti postavljen višje. Mnenja, koliko, so bila. različna. Čez tri dni je o plači in dogajanju na dan izplačila razpravljal izvršni odbor sindikata. Direktor je o razlogih, zakaj je bil del naših osebnih dohodkov izplačan v obveznicah, ponovil le tisto, kar je povedal na dan izplačila. Torej, da zakon o plačah določa, da se mora del povišanega OD nad povprečjem december-maj izplačati v obliki vrednostnih papirjev. Nič drugačna pa tudi ni bila obrazložitev pravne službe sindikata, pri kateri je sindikat Steklarne poiskal razlago omenjenega zakona. Prepričanje kar precejšnjega števila delavcev je bilo, da je pri obračunu vrednosti obveznic prišlo do napake je ostalo brez argumentov. Nekateri pa so vztrajno zatrjevali, da je vso stvar na lastno pest zakuhala peščica vodilnih delavcev, z njimi pa naj bi bil tudi predsednik sindikata. In kaj zdaj? Večina izmed nas si ženim, upa, da bo zakon zaradi velikih socialnih pritiskov prej ali slej »padel«, čeprav ZIS za zdaj zahteva njegovo dosledno uresničevanje. Kot njegove pozitivne učinke navaja v gospodarstvu pridobljen velik del sredstev za akumulacijo. Na tak način zmanjšuje osebno porabo ter tudi s tem pri mednarodnih finančnih ustanovah gradi zaupanje o uspešnosti gospodarske reforme. Za Jugoslavijo pa ustvarja upanje, da bomo dobili svež denar, ki ga še kako potrebujemo za prestrukturiranje gospodarstva. Zakon pa izvajajo delavci. Bojda v glavnem le v Sloveniji, zato da nam v Beogradu ne bi prilepili etikete glavnega podiralca gospodarske reforme. Smo pa ob teh neprijetnih dogodkih prišli do nekaterih spoznanj: da je skrb za ozimnico bolj postranska naloga sindikata. Kako bi sicer drugače lahko razumeli kritiko predsednku, da je na izplačilni dan razvažal jabolka. Bila pa je to priložnost za spoznanje, da moramo za svoje sindikalne zaupnike izbirati ljudi, ki bodo vlogo sindikata jemali z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Ni namreč dobro, da nekateri takrat, ko se ne morejo trkati po prsih, ali ni vse v njihovem interesu, valijo krivdo na predsednika, sami pa grozijo z odstopi. Zdaj je namreč prišel čas enotnih in močnih sindikatov. Mili Kobal Slovensko farmacevtsko društvo, tehnološka sekcija je v Ljubljani sredi junija pripravila posvet na temo Problemi primarne steklarne in plastične embalaže. Ta tema nas kof velikega proizvajalca steklene embalaže še kako zadeva. Zato sta na posvetu sodelo-vala.tudi dva naša sodelavca: Edi Zorko, tehnolog za proizvodnjo drobne embalaže in dipl. inž. farmacije Blaga Kazievska-Jerič, vodja tehnične kontrole, ki je po vrnitvi s posveta takole strnila obravnavano problematiko. Uvodni referent tega seminarja je nosil naslov Zagotavljanja kakovosti pri proizvajalcu. V tem referatu so posebej poudarili naslednje - če bi še pred kakim letom vprašali kupca za značilnosti, ki se mu zdijo pomembne za dobavo, bi verjetno tudi v razvitem svetu odgovoriliE cena, rok dobave, kakovost. Na žalost p naključje, da bi po takem vrstnem redu pomembnosti značilnosti svojega poslovanja večina jugoslovanskih proizvajalcev razvrstila še danes. Na Brdu pri Kranju je bil v septembru letos seminar s tem naslovom. Vodil: ga je Deane W. Rjchardson, pomembna osebnost svetovne oblikovalske scene (med drugim član izvršilnega odbora ICSID - mednarodnega združenja oblikovalcev, katerega kongres bo prihodnje leto v Ljubljani), sicer pa solastnik znanega ameriškega podjetja. Iz zanimivega in zelo zahtevnega seminarja - udeležila sva se ga z ing. Žagarjem 18objavljamo nekaj zanimivih misli. Manjkajoči člen: Oblikovanje »Petindvajset odstotkov poslovnežev, načrtovalcev izdelkov, diplomiranih oblikovalcev in prodajalcev le malo ve, kako bi uporabili oblikovanje kot vir strateškega orožja v boju za poslovni: uspeh. Oblikovalca si predstavljajo kot nekakšnega tehnika, ki šele takrat, ko je izdelek povsem oblikovan, izbere barve in določi, kam pride ime firme ali izdelka.« Večina proizvajalcev ne ve in ne razume, kaj industrijsko oblikovanje prinaša v razvojni postopek in kam v tem postopku spada. Ključ je povezanost oblikovanja Nekateri proizvajalci se začenjajo zavedati, da je učinkovita povezanost oblikovanja ključ do konkurenčnega položaja na tržišču. Zaradi te zavesti je treba preoblikovati neustrezno prepričanje številnih poslovnežev, češ da V današnjem sodobnem poslovanju pa postaja kakovost izdelkov in storitev središčna tema. Svet gre konkurenčno, zato je najprej treba poiskati trg, ugotoviti potrebe in zahteve porabnikov in v skladu z njimi narediti izdelek. Vsi zaposleni se moramo tega še kako zavedati, saj prav to postavlja temelje našemu delu in obstoju. Je pa za vsesplošno razumevanje pojma kakovosti, 'ih stalne potrebe za njeno izboljšanje potreben čas in vztrajno delo, predvsem izobraževalno. Naj nam za primer služijo Japonci, ki so eno desetletje potrebovali, da so vzgojili vodilno strukturo za planiranje ter kontrolo in izboljšanje kakovosti; naslednji dve desetletji pa sta bili potrebni, da so s kakovostjo prehiteli zahod. Porabniki in kupci so preizkusili kaj) pomeni »boljša kakovost«. In kot rezultat se je pojavila revolucija kakovosti na svetovnem tržišču. Danes je že znana ugotovitev, da v tržnem tekmovanju postaja kakovost pomemb- je oblikovanje nepomembno in zanemarljivo. V resnici pa je dobro oblikovanje bistveno za poslovni uspeh. Je hujen element vsake strategije za konkurenčno poslovanje. Za proizvajalca pa učinkovita uporaba oblikovanja lahko pomeni razliko med konkurenčnostjo doma in v tujini in med izgubo prostora na tržišču. Dober design prepoznava in spremlja spreminjajočo se naravo družb, izdelkov, strank in si prizadeva, da bi dosegel večjo jasnost in razumevanje teh nejša od cene; prvi pogoj konkurenčnosti je torej kakovost izdelka. Za doseganje visoke ravni morajo kupci ,~in dobavitelji repromaterialov (steklene embalaže) za farmacevtsko uporabo postaviti nekatere skupne dogovorjene zahteve in cilje. V teh medsebojnih odnosih kupec-dobavi-telj, se kot primerni cilj postavljajo prizadevanja za izboljšanje kakovosti. Zato moramo mi kot proizvajalec steklene embalaže izpolnjevati svojo vlogo in naloge. Razumeti pa moramo tudi zahteve kupcev (Lek, Krka, Pliva) za zagotavljanje kakovosti izdelkov, kajti embalaža je kot stična ovojnina neločljivo povezana s kakovostjo zdravil. Visoka stopnja kakovosti pa je predpogoj za vključevanje farmacevtske industrije v mednarodni promet zdravil. Na koncu pa še to-sodobna zakonodaja danes že zagotavlja možnost uradnega inšpiciranja vseh dobaviteljev farmacevtske embalaže, zato se moramo na to temeljito pripraviti. Blaga Kazievska-Jerič strategija prožnih poslovnih vplivov. Želimo do-povedatglda je oblikovanje strateška dejavnost, naj bo to namenoma ali pomotoma. Ponoven premislek o razvojnem postopku Še zdaj je najobičajnejši način razvoja kakšnega izdelka podoben štafetnemu teku - postopek je zaporeden, premočrten in neodvisen. Pri takem Že v zagorski steklarni (pred I. 1900) so designu posvečali izredno pozornost - primer pihanih vrčev iz takratnega kataloga. Wasser- und Slalrettkrüge. Design kot poslovna Nam dobro znana firma Rastal iz ZRN ima v najnovejšem katalogu večkrat omenjen design, uvodoma pa poudarja misel: »Design oder nichtsein.« (brez designa ni obstoja). ravnanju se posamezne skupine funkcionalnih strokovnjakov ukvarjajo z>i|j; delki zaporedoma od faze do faze, pri tem pa se pogosto kažejo interesi, ki pravzaprav tekmujejo med sabo, Industrijskega oblikovalca . veiikokrat postavijo na konec razvojnega kroga, posledica tèga pa je, da imajo izdelki pogosto obliko, kakršno jim dajo analitiki cen, načrtovalci prodaje in prodajalci. Pogosto je treba reševati: samo vprašanja, pri katerih gre komaj za kaj več kakor površne podrobnosti;. V razvojnem postopku bistveno manjka tisti, ki bgmislil na porabnika. Multidisciplinarno skupinsko delo Resnično učinkovit razvojni postopek je rezultat multidisciplinarnega skupinskega dela. Proizvajalci se morajo 'lotiti inovacije podobno kakor moštvo v rugbyju. Kakor moräjö. vsi člani društva med vsp rugbyskö tekmo igrati tako, da si pomagajo in sodelujejo, bi morali delati člani vseh cisci--pHfc ki sodelujejo pri proizvodnji kakšnega izdelka. Med ključnimi disciplinami so; proizvodnja, načrtovanje, prodaja, servisiranje in oblikovanje. Skupinsko delo lahko na različne načine skrajša’ proizvodni čas: da prej odkrije morebitne težave; da odpravi nenehno zapravljanje časa z novimi začetki im.da izboljša ceJovitO kakovost izdelka, ker izvedenci sodelujejo, siLžaupajo in se bogatijo ob zamislih drugih. Sklepi o oblikovanju bi morali biti povezani, utemeljenih^ravnove-šenBEkipa bi jih. morala sprejeti kot izziv in se potruditi po najboljših mo-čeh. Vso to so rezultati učinkovitega multidisciplinarnega skupinskega dela. Skupinsko delo, ki mü vodstvo pu;-sti prosto pot, kratko malo porpeni, da so že na začetku;procesa določeni vsi člani, da so ves čas na tekočem in da vejo, kdaj je čas za tek irj: kdaj za po- dajo žoge. Ugotovil;-boste, da je veliko dela mogoče opraviti sočasno. \e-kateri pravijo, da je to moštvo mlatičev ali dihursko delo, ampak za nas je to; skupina za oblikovanje. Najpomembnejše je, da se morajo vsi člani skupine strinjati zfla|n;išl.ijo, da razvijSjo izdelke, ki ustrezajo kakovosti l|§ uspešnosti, kot ju pričakuje odjemalec, stranka. Stranka (kupec) Moč'oblikovanja je v njegoMzmož1 nosti, da zajetna in odseva porabnikove potrebe in vrednotenje. Pomembna sestavina »Špeha japonskjffin nemških izdelkov v ZDA je'obveza, da se pri oblikovanju izdelkov močno usmerjajo k temu, kako' b' ustregli kupčevim potrebamftiteraturl o vodenju je polna retoriki;-o tem, kako poznajo stranke in jim sirežejo. V pos-lovni literaturi'in programih šol z’a pos-jivneže pa.manjka spoznanje, da je oblikovanje postopek, ki zamisel kupca oblikuje v izdelek. V resnici obsega izraz »uporabnik« več ljudi, med katerimi so lahko kupec, ki sam ne bo uporabljal predmetov, uporabnik in strežno osebje, odvisno od določenega Segmenta tržišča. Za uspeh kate-regaki|| izdelka je bistveno pomembno, da zadovolji potrebe vsakega tipa uporabnika glede na njegovo pričakovanje. Ameriški uporabnik, zanesljivo pa tudi čezmorski, veliko bolje spoz-naväta vrednost in kakovost kakor pa še pred desetimi leti. .Vsak izmed uporabnikov ima svoje zahteve in vpii-va na določen odtenek meril za oblikovanje. Kupca, ki hi končni uporabnik, na primer nakupovalca, člana vodstva ali| njegovega izvedenca, skrbijo stroški;: življenjskega ciklusa, izdelek, cena, vrednost, ugled,, podoba, stroški servisiranja in dosegljivost rezervnih delov; sama vprašanja, ki vplivajo na od- ■ločitev o nakupu. Toda o resnični kakovosti in zanesljivosti govori izdelek, ne pa vprašanja v zvezi z nakupom. S stališča končnega uporabnika vpliva oblikovanje na funkcionalnost, izvedbo, dojemanje kakovosti, uporabnost, trajnost in zanesljivost Bvse to skupaj' pa tvori konkurenčno prednost oblikovanja. Uporabniki pričakujejo, kak-šen raj bo »kvaliteten« izdelek; čeprav tega ne morejo vedno pojasniti ali izraziti, pa to pričakovanje vsekakor obstaja .in res vpliva ra to, kaj izberejo za nakup in kaj rajši kupujejo. Vsakršno določeno okolje pomaga dognati, kako si kakšna oseba predstavlja kakovost. Pri tem ima vlogo veliko dejavnikov: 'kultura, gospodarnost in politika, da jih omenimo le nekaj. Ž oblikovanjem je mogoče izraziti ta izmiki-joča se pričakovanja; ta niso ne statična ne nespremenljiva. Bistvene lastnosti, zanesljivost, trdnost in »kvaliteta?, še kažejo uporabnikom v vrsti oblikovalčevih sredstev, kot so oblika, ustreznost, tehnika obdelave, vezi, barve, grafika, ergonomija (prilagojenost dela človeku); in navodila. Dobro oblikovanje razvija izdelke, ki . ustrezajo uporabnikom; uporabniki naj se ne bi morali prilagajati izdelkom! To vpliva na uporabnost, izvedbo, napake, nezgode, udobnost, utrujenost, image družbe in navsezadnje na zadovoljstvo stranke. Ko prvič prodaš svoj izdelek, to še nič ne pomeni. Ko se bo poslovni ; svet bolj zavedal ugodnega gospodarskega učinka, ki se da doseči, če posvetimo oblikovanju dovolj pozornosti, bodo imele od tega več koristi družbe in gospodarstvo, ker bo več ljudi kupovalo vaš izdelek tudi drugič - to pa ustvarja image družbe in izooika. Slavko Marčen Zakaj kakovost v Steklarni Uspešnega tržnega tekmovanja si; ne moremozamisliti brez kakovostnih izdelkov. Če je v preteklost' veljalo kot osnovno merilo za nakup naših izdplf! kov cena, to no velja več. Kupci se odločajo za nakup na osnovi kakovosti izdelka. Miril' sb torej časi,; ko smo Jahko ponujali žgo j izdelke, katerih glavna odlika je bila nizka cena! - Za uspešen prodor na tržiščeBi morirne prizadevati vsi . člani kolektiva. Razvit' in nato učinkovito izdelati moramo takšne izdelke, ki: bodo tržno zanimivi in sprejemljivi. Naša prizadevanja morajo bitiaismer-jena v načrtno in sistematično izboljšanje kakovosti in s tem konkurenčnosti naših izdelkov na domačem aii tujem tržišču. Veliko tudi izvažamo,; zato mora biti kakovost in ugotavljanje kakovosti iz-de kov eden bistvenih parametrov v boju za večji izvoz, saj z nižjimi cenami tam' ne bomo mogi: več konkurirati. Kako doseč' cilje? Kakovost je; eden izmed nepogrešljivih elementovjposlovne politike vsa-kega.podjetja, saj §J posveča precejšen pomén tudi projekt EVROPA 92. Velik pomen projekt Evropa 92 daje dokumentaciji, zbiranju in shranjevanju podatkov in izobraževanju vsakega posameznika v podjetju. Ker se kakovost začne že v, naših glavah, moramo člani kolektiva spreme- niti svojo; miselnost! Kakovost ni ,last ene same službe, ampak je posledica dela nas vseh na svojih delovnih mestih, saj vemo, da izdelek in njegova kakovost nastaja od razvoja izdelka, priprave tehnologije, izdelave v proizvodnji in eksplpatacijtgtorej v vseh fazah delovnega procesa. : Iz tega vidimo, da kakovosti ne zagotavljajo samo kontrolorji.: Njihova naloga je, da ob pomoči ostalih delavcev kolektiva ugotavljajo sistemske in naključne napake in težave v proizvodnji. Nato- zahtevajo ukrepanje ,odgovornih z namenom, da bi vzroke za nastanek ' slabe kakovosti odpravili pravočasno. Vse to pa ni mogoče, če kontrola ne posreduje informacij o kakovosti. Vsi V Steklarni: si: moramo; prizadevati: 'zde ati kakovostne izdelke ob čim manjšem izmetu. Ne sme nam biti težko dodatno še izobraževati in spoznati pomen: in pojem kakovosti. Želimo doseči, da bo vsak strokovnjak za kakovost na svojem področju, kjer: dela. Vsi poznamo japonske izdelke in vemo, da so vanje vgradilbsamo eno po-, membno značilnost, to je kakovost;: od katere odlično živijo. > Srečo Skodlar, dipi. inž. Biro za industrijski inženiring. Ljubljana . Kratke vesti Obvestilo o delovnem času v ambulanti Dol Ambulanta III Dol pri Hrastniku bo od 3. 9. 1990 dalje delala po naslednjem razporedu: • ponedeljek: samo popoldne od 13. do 20: ure • torek, .sreda, četrtek, petek: samo dopoldne"od 6. do 13. ure. Popoldansko delo ambulante je prilagojeno predvsem zavarovancem, ki zaradi zaposlitve dopoldne do sedaj niso mogli uveljavljati potreb po zdravstvenem varstvu brez izostanka od dela ali drugih zadržkov. Nadomestilo osebnega dohodka za invalide II. kategorije Skupščina SFRJ je sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je začel veljati dne 8. 8. 1990. S 13. členom je dodan še nov 37. člen v zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na osnovi tega določila se pri odmeri nadomestila osebnega dohodka zaradi dela s skrajšanim delovnim časom razlikuje delovni invalid II. kategorije zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni od delovnega indvalita II. kategorije zaradi poškodbe izven dela in bolezni; • Pri delovnem invalidu II. kategorije zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni je nadomestilo razlika med Člane kolektiva opozarjamo, da morajo (osebno aHpb Svojcih) obvestiti podjetje (kadrovsko službo - telefon int. 107 ali svojega nadrejenega) o odsotnosti z dela v primerih: \ • obiska pri zdravniku (redno ali v Dopustov je konec. Po katastrofalnem požaru dobiva življenje spet normalni tok. In v ta, v narekovaju normalni tok, sodi tudi telesna kultura. Sezona ligaških tekmovanj, ki se je začela nekje septembra, nas bo z večjimi ali manjšimi prekinitvami spremljala vse tja nekje do konca prve polovice naslednjega leta. To pa seveda pomeni, da bo tudi naša temu primerno bolj zanimiva. Nogomet Nogometaši so prvi začeli svoj prvenstveni ples. Ob mladincih, ki letos tekmujejo v vzhodni skupini druge republiške lige, sta tu še članska in kadetska sekcija, ki merita moči v Celjski nogometni ligi, pa tudi pionirji imajo svoje regijsko prvenstvo. Mladinci so doslej odigrali skoraj že polovico jesenskega dela prvenstva. Dokaj neugoden žreb je bil vzrok, da je njihov točkovni izkupiček morda manjši od načrtovanega. Toda v prvih štirih kolih je bilo treba kar trikrat v goste, porazu v petem kolu na svojem igrišču pa .so malce krivi tudi igralci sami, ki so na dan srečanja z vrstniki iz Rogaške Slatine, vse dopoldne igrali mali nogomet in tako precej utrujeni odigrali bolj pomembno prvenstveno tekmo. Pa si poglejmo izide prvih petih kol. Nafta (Lendava) : Hrastnik 2:1 (0:1), Hrastnik : Paloma Sever 1 : 0 (1 : 0), Kovinar (Maribor) : Hrastnik 6 : 0 (4 : 0) Pragersko : Hrastnik 2 : 0 (1 : ‘0) in Hrastnik : Steklar (Rogaška Slatina) 4 : 1 (3 : 0). osebnim dohodkom, ki ga dobi zavarovanec za delo s skrajšanim delovnim časom in osebnim dohodkom, ki bi ga dobil, če bi delal poln delovni čas. • Pri delovnemu invalidu II. kategorije zaradi poškodbe izven' dela ali bolezni pa je nadomestilo 85 % razlike med osebnim dohodkom, ki ga dobi za delo s skrajšanim delovnim časom in osebnim dohodkom, ki bi ga dobil, če bi delal polni delovni čas. Sprememba oziroma zmanjšanje nadomestila je torej le pri tistemu invalidu kategorije, kjer je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, upošteva pa se pri odmeri in .izplačilu od 8. 8. 1990 dalje. Odsek za invalidsko zavarovanje dežurni službi); • odprtega bolniškega staleža; • ali kakršnegakoli drugega zadržka, v enem dnevu. V nasprotnem primeru se bo njihova odsotnost štela za neopravičeno. Članska enajsterica je v prvih dveh, kolih igrala neodločeno, v tretjem pa je bila prosta. Zanimivo, da fantje, ki so se zbrali takorekoč zadnji hip, v dveh prvenstvenih tekmah) še niso dosegli gola, za nameček pa ga tudi niso prejeli. Tako doma proti enajsterici Celulozarja (Krško), kot v Radečah proti Papirničarju je bil rezultat 0 : 0. Člani so odigrali tudi dve pokalni tekmi. Doma so presenetljivo premagali republiškega ligaša Partizan Hmezad iz Žalca z 1 : O, nato pa izgubili v Velenju z domačim rudarjem kar 1 : 10. Namizni tenis Tudi namiznoteniška sezona se je letos začela razmeroma zgodaj, a so vseeno prvo kolo zvezne lige morali preložiti za teden dni. Pri edinem hrastniškem ligašu - ženski vrsti TKI Kemičar, nič novega. Od načrtovanih okrepitvah so ostale le želje. Edina, ki je prestopila med »kemičarke« je ljubljančanka Maja Tilinger, ki pa še zdaleč ni takšna okrepitev kot Koper-čanka Polona Čehovin, ki je prek Ljubljane končala v Vrtojbi namesto v Hrastniku. Kakorkoli že, mlada hrast-niška vrsta, za katero bo bržčas nastopila ista postava kot v pretekli sezoni, to je: Manca Sevšek, Tanja Ni-šavič in Mojca Guzelj, bo znova stala pred zahtevno nalogo z edinim ciljem, ki se mu pravi - obstanek v ligi. Obstanek v A republiški ligi pa so si šele z dodatnim kvalifikacijskim srečanjem zagotovili fantje. Žerko, Medved in Teršek so izkoristili priliko, ki se jim je nenadejano ponudila in s 5 : 3 prema-gali ljubljanski Kajuh-Slovan, ter se rešili že skoraj zanesljivega izpada iz druščine najboljših slovenskih ekip. Poleg omenjenih dveh ekip bo mlajša selekcija članic tekmovala v enotni republiški ligi. Rokomet V nekaterih tekmovalnih sistemih se je letos, zapletlo kot že zlepa ne. Nogometaši so prvo ligo povečali na 19 članov, v namiznem tenisu so nekateri pretili z bojkotom, najbolj pa so zadevo zakuhali rokometni delavci. Začelo se je z zveno ligo, pa o tem, koliko bo drugih lig in kdo bo v njih sploh igral. Kar je predlagala ena republika, je druga spodbijala in tako naprej in tako dalje. In ko je zadeva, vsaj kar zadeva zvezne ravni, postala kolikor toliko jasna -in s}a se Slovenija in Hrvaška dogovorili, da bodo klubi iz teh dveh republik sestavljali eno izmed štirih 14 članskih drugih Zveznih lig, se je izkazalo, da so slovenski rokometni delavci, vsaj kar se tiče tekmovalnega sistema znotraj Slovenije, povsem zaspali. Ko pišemo te vrstice, si še niso na jasnem, kako in kaj hočejo. Koliko članov bo v republiški ligi, kdo je iz nje izpadel, kdo ima pravico neposredne uvrstitve, kdo mora v kvalifikacije in, ali te sploh bodo. Skratka kar preveč nejasnosti za amaterske delavce, ki že tako in tako komaj sestavljajo kraj s krajem. Danes, ko je tudi v športu vse bolj pristoten marketing, ti res ne more biti vseeno, če ne veš kdaj se bo prvenstvo pričelo, in v kateri ligi boš sploh igral. Med tiste, ki niso ne na nebu in ne na zemlji, sodijo tudi dolski rokometaši. Najprej sb se več kot mesec dni trdo pripravljali na kvalifikacije za prvo republiško ligo, potem pa zvedeli,, da kvalifikacij ne bo, in da so se neposredno uvrstili'v družbo najboljših slovenskih ekip. Potem se je nekdo spet spomnil drugače in zadeva je šla spet v drugo smer. Zadnja, sicer pri nikomur preverjena informacija pravi, da je treba spet spremeniti število klubov v enotni republiški ligi. Doklej še ta negotovost, slovenski rokometni vele-možje? Bojim se, da bo strpnosti konec in da se bo to nepotrebno nategovanje lijllgračkanje z živci poštenih amaterskih delavcev nekaterim grenko maščevalo skozi prvenstvo. In kdo bo potem miril strasti in sploh .na račun koga? Tisti, ki so za vse odgovorni, na svoj. račun prav gotovo ne. Sicer pa, če smo v startu zamudili že skoraj mesec, zakaj ne bi še kak dan. Fantje, vi pa le pridno vadite, morda boste odigrali tudi kakšno prvenstveno tekmo. In če pustimo vse to ob strani, moramo povedati, da je kljub temu intenzivnost priprav dolskih rokometašev vendarle upadla. Treningi so slabše obiskani, na prijateljskih tekmah z več ali manj istimi nasprotniki pa tudi ni tiste prave zagnanosti. Od kakšnih deset odigranih tekem so varovanci trenerja Bale dobili le tri ali štiri. Brez okrepitev, oslabljeni po odhodu kapetana Medveda v trboveljski Rudar, bodo fantje’ le težko prenesli- breme novega prvenstva ne glede v .kateri ligi bodo zaigrali. Nasprotno članskemu pa je mladinsko prvenstvo steklo brez posebnih zapletov, če izvzamemo nepotrebne in nepojasnjene premaknitve starostne meje za eno leto navzgor. Dolani so na ta račun ostali brez dveh, treh igralcev in bodo prisiljeni vsaj leto dni po nepotrebnem pavzirati. Z mladinsko konkurenco so po novem prestari, za člansko pa očitno premladi. V prvem kolu so. Dolani gostili vrstnike Zagorja Izlak in tesno vendar pošteno izgubil s 25 : 26 (9 : 12)! Tenis Teniški klub Hrastnik je pripravil za svoje člane prvo klubsko prvenstvo. Nastopilo je 48 posameznikov, zmagal pa je Marjan Bevc, potem ko je v finalu z 2 : 1 premagal Slavka Bučmana, tretji je bil Matej Pavčnik, četrti .p.a Franc Zajc. Zanimivo, da je peto mesto osvojil nekdanji nogometaš Boris Mlakar-Rožca. Streljanje Naši strelci bodo v prihajajoči sezoni močno oslabljeni. Gospodarska situacija, kakršni smo pač priča, je poslala v svet s trebuhom za kruhom enega najboljših slovenskih strelcev, Bogdana Slanška, ki se je pred dvema letoma odločil prestopiti med »steklarje« in bil najzaslužnejši za uvrstitev ekipe v prvo republiško ligo, bo naslednji dve leti preživel v tujini. Tja je odšel kot delavec trboveljskega Rudisa, kateremu posli očitno ne gredo najbolje. Če bo Bogdanu uspelo, da bo tudi v Nemčiji nadaljeval Svojo nadvse uspešno, športno pot, potem bo vse v redu, v nasprotnem primeru pa lahko le z grenkobo rečemo, da smo zavedajoč se lastni slabosti in neurejenosti, ko gre za vprašanje vrhunskih športnikov, izgubili še enega odličnega špornika, pred katerim je bila še lepa prihodnost. Kakorkoli že, slovo kg so mu ga pripravili njegovi sotekmovalci in vodstvo SD Steklar je bil nadvse prisrčno, z eno samo željo: »Imej-se lepo in čimprej se vrni med nas.« Kako zapolniti vrzel po odhod.u najboljšega moža, pa je že drugo vprašanje, s katerim se ubadajo zadolžene strukture v uspešnem vodstvu SD Steklar. O tem pa morda prihodnjič. Za konec pa še tole. Na občinski Zvezi telesnokulturnih organizacij so se odločili-izdajati svoje glasilo pod imenom »Rekreativec«. K sodelovanju vabijo vse,: ki so pripravljeni pisati o telesni kulturHklubih, športnikih in‘ funkcionarjih. Pogoj je le, da je to pisanje izključno dobronamerno, kritično, vendar brez podtikanj in omalovaževanj. Veseli bodo zlasti prispevkov iz zgodovine hrastniške telesne kultu-, re, predvsem tistih iz predvojnih let. Poskusite! Prispevki niso honorirani.. Jože Premec Komentiramo Kegljanje Že nekaj desetletij sta v Hrastniku dva kegljaška kluba, med katerima je zdrava, športna konkurenca. Oba sta bila uspešna, vendar pa bi lahko bila še bolj. Že nekaj let obstaja tudi ideja o združitvi in premeščanju igralcev, da bi ustvarili eno kakovostno moštvo, v katerem bi bili predvsem mlajši igralci, ki bi nastopali v nižjem rangu in se s tem pripravljali na nastope v višjem Odsotnost z dela sporočite pravočasno Šport in rekreacija rangu. Zaradi različnih interesov do tega še do danes ni prišlo. Kegljaški klub Rudnik Hrastnik si je letos ponovno izboril mesto v drugi slovenski ligi - vzhod. Ocenili smo, da bi s sedanjimi igralci težko obstali v ligi, zato smo stopili v stik z vodstvom KK Bratstvo Hrastnik ter dvema igralcema Ranzinger Zdravkom, Laznik Adolfom, ki sta s soglasjem uprave pristo-pig|v' KK Rudnik. KK Rudnik se zaveda, da je z odhodom teh dveh igralcev kegljaški klub Bratstvo močno oslabljen, zato mu je pripravljen pomagati. Po dogovorih! in dejanskem prestopu obeh igralcev klub Bratstvo ni izrazilo interesa za izgralce KK Rudnik. Do prestopa igralcev KK Rudnika v KK Bratstvo torej ni prišlo zato, ker uprava in igralci KK Rudnik tega ne bi hoteli, ampak zato, ker s strani KK Bratstvo ni bilo pravega zanimanja Oziroma kakršnihkoli dogovorov ne,z uprave, niti z igralci KK Rudnik. Za KK Rudnik Hrastnik Milan Tanšek . Pripis uredništva K temu komentarju dodajmo še opravičilo in pojasnilo, da Smo zaradi pomanjkanja prostora zapis o kegljanju v 7, 8 številki nekoliko skrajšali. Izpuščen je bil stavek, v katerem je pisec članka izrazil upanje,. da se bo med klubom dogovorjeno do. začetka športne sezone, tudi uresničilo v zadovoljstvo obeh; štranii; Če se je tako tudi zgodilo, rie vemo, se pa avtorju zapisa, ki je zaradi odvzetega stavka morda izzvenel drugače, opravičujemo. ; Mili Kobal. Zanimalo vas bo Junij 1990 Maj smo končali Si1402, junij pa s 1,403 zaposlenimi. V tem mesecu je v podjetje prišlo 5, zapustili pa 4 delavci. Prišli so: Bajro Salkič. II odnašalec, Štefan-Branko Gužvinec - vzcrževa.ec - pripravnik, Gregor Berhard - delavec v kartonaži, Ramiz Delič ISodnašalec, Branko, Krejan - cizéjer. Odšli so: Ida Stražar - na lastno željo, Olga Marolt |t|upokojena,. Matjaž Podimenik - v JLA, Dejan Zakonjšek - na :astno željo. Poročilo so se: pilena Vrdeija- poročena Pavčnik, Ivan Akmačič in Zinka Dautovič,:Dorde Novakovič in Ružica Obrovac. Prirastek v družini: Irena in Dejan Milinovič - sina Roka, Omer Avdič - sina Admira, Zoran Ostrovršnik - sina Patricka, Andrej Leskovšek - Sina Kristijana,. Smilja in Ljubo Jorgič - sina Dejana. Julij 1990 Julij smo končali's 1401 zaposlenim delavcem. V podjetje je prišlo 9 novih delavcev, 5 žensk in 4 moškiffDelov-no razmerje pa je prekinilo 1.1 delavcev. . Prišli so: Milena Munda - servirka v PD, Cvetka Vintar- sobarica v PD, Nataša Kostanjšek - servirka v PD, Nataša Golež - ČistilkaHpomivalka, Janez Funkl - pomočnik strojffika IS, Bojan Draksler - konstruktor, Sebastjan Vovčko -operater na kontrolni liniji, Renato Zorc - cizeler in Alenka Kirn — vodja načrtovanja ip analit. gosp. Odšli so: Anton Zavrl - upokojen, Amaliza Bez-govšek jnv. upokojena, Olga Bobek -predčasno upokojena, Matilda Čavlo-vič - upokojena, Lidija Germadnik -upokojena, Viktorija Čuiuiejevič - izključena, Irena Habrun - izk.jučena. Marjan Mladenovič - izključen, Senad Mujkanovič - izključen, Bojan Kekič-izključen, Lilijana Kotnik - na lastno željo. Poročili so se: Fikreta Halilovič in Safet Smajič Prirastek v družini: Simon Zajec - hčer Sabino, Zinka in Ivan Akmačič - hčer Marinko. Avgust 1990 V avgustu nas je bilo zaposlenih 1393 delavcev. Na novo so so zaposlio tri delavke, podjetje pa je zapustilo 11 delayeev. Prišli so: “Mateja Bohn.ec servPka v Portorožu, Jerica križnik, - sišp/itkp-^' BohiraB Katarina Zupan - servLka v Bohinjifc Odšli so: Stanko Zagozda - pleskar - izključen, Nairn Bahtič - krog.ličarE- izključen, Branko Gužvinec - vzdrževalec v k ko - določen čas,sJerica Križnik - servirka v Bohinju, Borut Pušnik - operater na kontrolni liniji -4 na lastno željo, Bernardka kavzer - kontrolorka Ej upokojena, Drago Kopušar - samostojni komercialist —upokojen, Dževa-ra Zupančičjjodnašalka — izključena, Milica Požin - vodja nakladalne skupine, Edvard Sršeri -skladiščnik armatur ji: Peter Kavzer §f ključavničarji so umrli v tragediji dne 22. 8. 1990, požar v. skladušču gotovih izdelkov. Poročili so se: Ljiljana Gavrič jn Drago Novak ter Zorica Grgec in Štefan Kajič. Prirastek v družini: N oj ma Kuč in Esad Musič - hčerko Sanijo, Borka in Rajko Odzič- hčerko Radano. September 1990 September smo začeli neobičajno. Zaskrbljeni obrazi; prerazporeditve, čakanje na domu, delo v drugem podjetju, vse to je posledica strahotnega avgustovskega požara. Ko meč meseca septembra nas je bilo zaposlenih 1380 delavcev od tega 722 moških in 658 žensk. Prišli so: Alojzija Jonke Hčistilka, Srečko Medvešek - projektant strojne opreme. Odšli so: Milena Munda — servirka v Portorožu H za določen čas, Uroš Verač - ključavničar - sporazumno, Almir Kahri-marovč - določen čas, Simon Zajc-določen čas, V asta Mustač - kontro-lorka H predèasna-xJjpQkqjttejfi J p ra Grahovec - kontrolorka - na lastno željo, Vilma Socevčč - pakirka v bru-šilnui.;- upokojena, Suzana Katranuo-vlč administrator v komerciali . spo razumno, Cvetka Vintar ji servirka v Portorožu — določen čas, Nataša Kostanjšek — servirka v Portorožu — do-gpcen čas, Mateja Bohnec - servirka v Portorožu ^določen čas, Katarina Zu-pangf servirka v Bohinju,;določen čas, Frančiška Marinko - kontrolorka -družinska uookojitev. Majda Majcen -brusilka — upokojena, Nataša Golež -čistilka - pomivalka - določen čas. Kadrovska služba Zahvale Ob boleči in prerani izgubi , dragega ;fnoža in ata Petra Kavzerja se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so nam izrekli sožalja, darovali cvetje in ga po-sprerrfjl k zadnjemu počitku. Iskrena hvala, govornikom, pevcem S godbi, posebno hvala lovcem, gasilcem in kolektivu ‘Steklarna Hrastnik. Žalujoči: žena Darinka, hči Suzana in sin Peter z družinama Mnogo prezgodaj smo izgubili našo drago mamo in ženo Milico Požin Vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Še zlasti hvala godbi in pevcem za žar lesti n Ke, govornikom za besede ob poslednjem slovesu, župniku za Opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi delovnemu kolektivu Steklarne Hrastnik, njenim sodelavkam v skladišču, sorodnikom, prijateljem in znancem za oornoč in izraze sožalja. Hvala vsem, kliso na njen grob darovali cvetje in ki so prišli na njeno poslednje Slovo. Žalujoči: mož Anton, hčerka Marija z družino in sin Janez Ob tragični in boleči izgubi dragega moža in očeta / Edvarda Sršena se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in pomagali v najtežjih trenutkih. Še posebej se za nesebično pomoč zahvaljujemo sosedom Cesta H. Debelaka, delovnemu kolektivu in sindikatu Steklarne. Hrastnik, delovni’brigadi Tosič, Martinu Pia zarju in njegovi ženi. Iskrena hvala Edijevim dolgoletnim pevskim prijateljem moškemu pevskemu zboru Svoboda II za besede slovesa in žalostin-ke, kot tudi godbi na pihala, vsem govornikom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: žena Ani in sin Aco Ob boleči izgubi drage žene in mame Slavice Stopinšek se iskreno zahvaljujemo za podarjeno, cvetje in pomoč. Žahvaljujemo se tudi godbi in pevcem za žaiostinko, govorniku za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremil na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Ignac, sin Darko Ob smrtLmoža, očeta in starega očeta Mihaela Krežeta od katerega smo se poslovili 23. 9. na pokopališču v Radečah, se iskreno zahvaljujemo steklarski godbi in pevcem za žalostinke, govorniku krajevne skupnosti in duhovniku pa za opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Zahvale Zdaj ko odhajam v pokoj in se oziram po delovni poti, ki sem jo .skupaj z vami, dragi sodelavci in sodelavke prehodila v Steklarni Hrastnik, so moji spomini zapolnjeni .z mnogimi lepimi trenutki, ki sem jih preživela med vami. Iskrenoče zahvaljujem'vsem svojim sodelavcem in sodelavkam v kontroli ter pisarni kontrole kot vsem na izmeni Ranzinger. Za v bodoče pa vam želim, da bi bilo vaše delo čimbolj uspešno, v osebnem življenju pa vam želim obilo zdravja in sreče. Vlasta Mustač Sodelavkam in sodelavcem v izmeni. Brglez Jerman- Meterc se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in prekrasno darilo, ki ste mi ga podarili ob odhodu, v pokoj. Še posebej za izkazano pozornost in darilo , hvala Milevi in Katici, Subi in Ankici pa za organiziranje prevoza. Vsem skupaj pa izrekam najboljše želje za zdravje in srečo, na delovnih mestih oa uspeh. Bernarda Kavzar Nagradna križanka 130 let -in mesec sreda pozneje 22. avgust 1990 Gasilci, hvala vam! ŠTEFAN ZARY LADIJSKI „ŠOFER* MESTO NA JAPONSKEM REKA V SZ PRITOK BALTSKEGA MORJA POTUJOČI GRŠKI PEVEC 9/ /10 SL0VENSK IGRALEC (BERT) KOPNO SREDI MORJA PLAHA GOZDNA ŽIVAL FRANCOSKI ZGODOVINAR (HENRI) 9/ Ao MADŽARSKO MOŠKO IME DRUGI PREDSEDNIK ZDA VREMENAR TRONTELJ IRANSKO NOMADSKO PLEME RAČJI SAMEC > UMRLI SL. GLASBENIK C ATI) ŽIVINSKA STAJA PO PLANINAH > 7ADNJE PREDIVO MIRNO SOŽITJE V spom Edij in F in u, Milici KOTVA, ANKER DIŠEČA SNOV V KITOVEM ČREVESJU MESTECE blizu LONDONA hrv.liter. ZGODOVINAR (ANTUN) 'etri POSREDNIK (V El.TEHN.) AVSTRIJSKA POROČE- VALSKA AGENCIJA V V REKA V FRANCIJI VAŠTE VOZNICA ZRNEC VRSTA MOČNATE JEDI VRSTA POKRIVALA KRAJ PRI TRŽIČU AFRIŠKA DRŽAVA PRISTANIŠČE V IZRAELU SLOVENSKI PISATELJ (JANKO) RDEČE BARVILO PRITOK VISLE SLOVENSKI SLIKAR (ANTON) ŽIVALSKI 1TTREBKI FRANCOSKI DRAMATIK ŠPAN. RODU (FER NAND0) DRŽAVA V ZDA SESTAVIL: KARLI DREMEL BAJESLOVNA USTANOVITELJICA KARTAGINE KOSILO IGRALEC ALEKSIČ NAZIV ZA MNOGA OT0C« JA V TIHEM OCEANU MORSKI RAK MAKEDON« SKO KOLO KLIENT, NAROČNIK DOMAČIJA SKRAJNI KONEC MIZE IMRE NAGY BRKATA RIBA JESENSKA CVETICA STAR0N0R* 1 dijska ZGODBA BLEDA ANTILOPA IT.SLIKAR (VINCENZO) HUDOBIJA 9/ /10 DRUŠČINA OBOROŽEN TAT FRANCOSKI dramatik (EUGENE) GLAVNO MESTO GRČIJE STARA RIMSKA PROVINCA HUDIČ, SATAN HRIB PRI BEOGRADU MESTO NA GORENJSKEM KOZAŠKI POGLAVAR ŠPINAČI PODOBNA ZELIKA RIMSKI CENZOR TRENING UPLENITEV DIVJADI OVRATNA RUTA PISEC »ARIANE" (CLAUDE) BREME, NATOVORJENO BLAGO DEL ZGRADBE DEL vprežnega VOZA SKUPINA ŽUŽELK PESNICA SEIDEL .. PARIŠKI HUDODELEC, ROPAR VRSTA j TKANINE DOBA, STOLETJE PORTUGAL* SKO OTOČJE ATLANTS8 C-CII 1 V Clic -Težko je bilo pri šestnajstih začeti V 'i *DirRe sai- Rc išitev srejšn je križ anke: Dragi sodelavci in prijatelji! Ne najdem pravih besed, ki bi lahko izrazile mojo hvaležnost za vse lepo, kar ste mi pripravili in darovali za moj poslednji delovni dan. Še posebej se za izkazano pozornost zahvaljujem Đinotu Marinkoviču in Karliju Brileju, Vladu Kopričancu pa za ves vloženi trud. Še enkrat hvala vam. Rad se bom spomnil na čas, ki smo ga preživeli skupaj pri delu. Zame je pot v tovarno končana, vam ki še ostajate pa želim, da bi uspešno premagovali vse težave, v prvi vrsti pa vam želim zdravje in srečo. Vaš sodelavec Lojze Klenovšek ★ ★ ★ Sodelavkam in sodelavcem izmene Lipar iskrena hvala za darila, ki ste mi jih poklonili ob mojem odhodu v pokoj. Še posebej se za .izkazano pozornost zahvaljujem Magdi Podmenik in Ruži Kajtna, vsem skupaj pa v bor doče želim veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Tilka Čavlovič energije in radosti. Potem se zvrstijo leta in pride čas slovesa od tistih, s katerimi si ob delu delil dobro in slabo in ki jih imaš rad. Iskrena hvala za pozornost in darila, ki ste mi jih poklonili ob slovesu in ki mi bodo v življenju dragocen spomin na vas in čas, ki smo ga skupaj preživeli ob delu. Še posebej hvala sodelavkam izmene Bi-čanič ter Dragu in Lojzetu, prav tako hvala Ivici za pomoč ter Nadi, Mileni in Marički za izkazano prijateljstvo. Želim vam obilo zdravja in uspeha pri delu in nasploh, imejte se lepo. Olga Bobek Dragi sodelavci ||j sodelavke Iskreno se vam zahvaljujem za prijetilo presenečenje in darilo, ki ste mi ga poklonili ob mojem življenjskem jubileju. Darilo mi bo drag spomin na vse vas in na čas, ki sem ga ob delu preživela z vami. Še posebej se ob tej priložnosti zahvaljujem Vinkotu, Brigiti in Dolores za izkazano pozornost, vsem skupaj pa za v bodoče želim, da bi se lepo razumeli, pri delu pa dosegali veliko uspehov. Vaša sodelavka Mihela Jeran Mali oglasi Izgubil sem veselje do dela. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne veselje, delo pa lahko za nagrado obdrži. Med reševalce s pravilnimi rešitvami križanke bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 100,00 din 2. nagrada 80,00 din 3. do 7. nagrada 60,00 din Izrezek z vpisano rešitvijo .pošljite na naslov: uredništvo STEKLARJA, 61430 HRASTNIK, Cesta'1. majawÌ4 do 29. 10. 1990. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko št. 7-8/1990 smo prejeli 17 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim: 1. nagrada 100,00 din: Anica Poslek, 2. nagrada 80,00 din: Milan Crnkovič, upok., pet nagrad po 60,00 din: ' Julij Smodiš, upok., Jožica Omerzi, upok.r Marica Ranzinger, upok., Franc Cvetko, Mili Cvetko Vodoravno: P.S., Dan steklarjev, hrt, Aretino, Saura, Koo, Nikopol, Pariz, stoa, vat, Sepe, kesJBfik, snaga, bokal, RAI, tat, Rama, Trost, Avdo, vaB lapor, jška, Deat, aja, Orest,, otor, sod, E.N., Šolta, nebo, Lie, Als, J.E., No, rak, Ast, Nolde, Dunja, Bela, rola, ama, Ouse, orel, Ivan Kramberger, dete, ... enskega naroda. (K. Dfi steklar Odbor za obveščanje: Marijanca Polzelnik - predsednica, člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugo-vič, Jože Godiceli 11. in Albert Kapelar. Uredniški odbor: Mili Kobal - glavna, in odgovorna urednica, člani: Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik in Franc,Vidovič. Fotografije Branko Klančar. Grafična priprava in tisk V nakladi 2200 izvodov tiskarna Formatisk. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 0601/41-622, int. 110. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davka od prometa proizvodov.