GLAS SVOBODE. pi Slovenci-bra^je združimo se! Y, slogi je moč! Stev. 47 Chicago, El. 18. novembra 1904. Leto III llazmotrlranje proletahsa. K m- Današnja kapitalistična človeška družba je z zasuinenjem širših ljudskih mas dosegla .že tako obsežen razvoj, da je vpropastenje iste že skoraj bolj odvisno od pasje ponižnosti, kakor pa od revolucionarne odločnosti ljudstva. Tako je mislil marsikdo vsled slabih socialističnih izidov v prejšnih volilnih borbah. Mi smo tako srečni, da smo se rodili v dobi, ko po vsem širnem svetu odmeva glas zatirancev po od-strantvi novodobnega suienstva. Pred leti smo bili socialisti še v neznatni manjšini. Kapitalisti in njih hlapci so se rogali nam in našim idejam, Imenovali so nas norce, ki stremijo za nedosegljivim. A kako se je to vse spremenilo I Kapitalizem se je v meščanski družbi hitro razvil, ter je razdelil vse kulturne narode v dva razreda: v posedujoče in neposedujoče. Isto-tako je buržoazija z naraščajočim kapitalizmom in obubožan jem širših ljudskih slojev pozabila naglo na geslo: svoboda, jednakost in bratstvo, ia katero je šla v boj v 18. stoletju v Franciji in Zdr. drž. ameriških, ki sc je čulo leta 1848 tudi na barikadah v Parizu, Dunaji in Berolinu . Buržoazija je storila vse mogoče, da se te besede niso vres-ničile, za katere je delavno ljudstvo dalo svojo srčno kri. Buržoazija zatira in davi delavno ljudstvo, iz čigar dela je vzcvetela vsa današnja kultura in civilizacija. Vsled tega se je buržoazija povspela visoko, dosegla je kar je želela. Na eni strani neizmerno bogatstvo v rokah peščice ljudi, na drugi pa grozno in strašno bedo širših ljudskih slojev. Toda naprej ne »norel Odkod je dobila buržoazija vse te zaklade, ktere ima shranjene v svojih skladiščih, blagajnah itd.? Vse to je sad neizmernega izkoriščanja človeške delavne moči do skrajnosti. V tvornicah bobnijo stroji, pri katerih delajo do kosti izmozgani delavci. Mladi dečki bledih obrazov izvažajo črni dijamant — premog, žveplo in druge rudnine iz zaduhlih rovov na svitlo. Mlade deklice, kojim se čita na obrazu, da so jetične, delajo v tvornicah. Mornarji se borijo na morju z podivjanim elementom, da dovažajo blago iz kraja v kraj. Kmet se trudi na polji, da vzraste živež za ljud stvo. In kakšen je rezultat lega dela, ki je tako ogromen, da bi se lahko preživelo štirikrat toliko ljudi na Svetu, kakor jih je dandanes? Rezultat tega dela je, da bogati lopovi, tatovi uničijo ogromne količine pridelkov, da umetno povišajo cene, da tem ložje v podobi dobička napolnijo svoje nenasitne bisage. Naj ljudje lakote umirajo na ce sti, naj hodijo v trdi zimi napol nagi, za to se kapitalisti ne zmenijo Njim sc gre za dobiček, za dena-, to je njih bog, njih vera in če ma-kari vsaki dan na stotine ljudi pogin? lakote. Da, pred leti so nam rekli, da smo norci. Toda že se čuje glas socializma po vseh deželah, kjer prebivajo kulturni narodi. Lačni, njih pravic oropani proletarci se zavedajo svojega razreda. Dan za difcvom se množe naše čete, ki pro-vzročajo strah in grozo v kapitalističnih vrstah. Krviieljna buržoazija ima pripravljene topove, puške, bajonete, policijo, orožnike in vojake za ljudstvo ter komaj pričakuje trenutka, da bi se proletarci postavili pred morilno orožje. Seve se te skromne želje sveto-hlinskih kapitalistov ne bodo vres-ničile. Ljudstvo je spoznalo, da je najboljše orožje proti zatiralcem ljudstva: časopisje, agitacija, organizacija in volilni listek. Ameriško ljudstvo je to dokazalo dne 8. nov. t. I. povsem jasno. Ogromno je narastlo število socialistov, ljudi, ki niso zadovoljni z današnjo človeško družbo, ki stremijo za vpropaste- njem iste. . ... , Samo v državi Illinois je bUo od-1 trikrat tolik? socialističnih v, kakor pred 4 * vsch Zdr. državah. Delavci, sotrpini! 5e nekaj tako naraščajočih volilnih izidov in ponosno liodemo lahko rekli: "Zdr. drž. amer. so lastnina delavnega ljudstva, istega ljudstva', ki z umom ali pa z rokami dela za občni blagor. V Zdr. drž. ameriških ni prostora ne za sužnje, ne za izkoriščevalce. Zdr. drž. ameriške so v resnici postale velika republika svobodnih in vrlih mož." Josip Logafoti. Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Japonci poročajo, da so pri zadnjem napadu na Port Arthur izgubili okoli 1500 mož. Zasedli so u-trdbe na gori Kcekwan. Japonski maršal Oyama je dobil izdatno pomoč. Kazni poročevalci trdijo, da bodo Japonci pričeli z ofenzivo, da pride še letos do hudega boja okolu Mukdena. Z druge strani se pa poroča, da do spomladi najbržc ne pride do večje bitke. V ccsarski palači je mikado imel vojni svet. Dasi je bilo posvetovanje tajno, vendar se ve toliko, da se je šlo za vsprejem baltiškega brodovja, ko dospe na Daljni Vztok, Baltiško brodovje je priplulo iz Tangera v Dakar. Nektere ladi-je so še v Suda zalivu. Italija. Dogodki v Inomoetu so pričeli vplivati na italijansko ljudstvo. V raznih mestih se zbirajo razgrajači pred avstrijskimi konzulati ter v-pijejo. 'Doli z morilci t' Doli z nemškimi presiSi.'V Milanu so pretepli 4 Nemoe, ker 00 demoetrntivno pr0. povali pesen'Die Wacht am Tlhein' Nemški trgovci bo odstranili tablje z nemškimi napisi, ker se boje, da bi ti napisi provnočiH nevoljo ljudstva. ' Narodni boji bo zopet v ospredju, ktere je provzročila nerodna avstrijska vlada, ki 1 eno roko ponuja avstrijskim narodom ustavuo zajamčene pravice, z drugo jih jmi jemlje. Rusija. Nemiri novincev in rezervistov v Itusiji vzbujajo splošno pozornost. Nazadnjaška lista'-Nowoje Wrem-ja" in "Nowosti" imenujeta no-vince in rezerviste navadno žgan-jarje, ker protestujejo proti odho-du na Daljni Vsstok, To je tista ljubezen meščanskih časnikov do svojega naroda. Ako narod noče oditi v klavnico za tuje interese, potem časniki istega naroda svoj lastni narod blatijo 1 naj-gršimi psovkami. Dijaki na višjih šolah v Odesi. Kijevu in Čakovu so poslali vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da se ustavi nepotrebno krvolitje na Daljnem Vztofcu. V Varšavi so bili zopet veliki izgredi. 11 demonstrantov in dva policaja sta ubita, iil -oseb pa rauje-nih. Inteligentni ruski krogi zatrjujejo, da se v notranji Rusiji vrši velikanska kriza, ki potiska v kot vBa zunanja politična vprašttija, Gibanje za ustavo prodira v vedno širše ljudske kroge. Nazadnjaki vplivajo z raznimi umazanimi sredstvi na carja, da bi se ohranilo samovladaretvo. — Turčija. Mike, vodja Srbqv je ujel Dami-jana Grujeva, načelnika macedon-•ke revolucionarne oiganizacije. Grujev se je moral zavezati, da ne bode napal v prihodnje Srbov v Macedoniji, da so mu dali prostost, Mike je najprvo namerval ustre liti Grujeva. Ali višji srbski urad niki so se temu zoperstavili, ker bi bilo livljenje srbskega kralja Petra v nevarnosti. Blizo Alepe so razbojniki napad, li karavano ameriške tvrdke An-drews et Fobes. 60 velblodov, ki so bili naloieni z raznim blagom, so odgnali roparji s sabo. Ameriški poslanec zahteva odškodnino pri turški vladi. Nemčija. Nemški cosar, Viljem edini je zopet zagodel nekaj novega. Posvojili jnamelukih je dal razglasiti, da bodo v prihodnje pri obtožencih radi žaljonja veličanstva, rabil svo-jo pomilostilno pravo najobširnejne. Ali je Vilčka v resnici že strah pred božjo enakostjo? Ali jo morila v resnici spoznal, da je neumnost pošiljali ljudi v zapor, ki kritiku-jejo njegovo "sveto" osebo?—Naj-brže ne. Kaj slionega pričakovati od modernega Calignle bi bilo preveč. Viloe je opazil, da ga ljudstvo čimdalje bolj sovraži, zato je izdal izjavo,ki pri lojalnih ljudeh napravi še kak ugoden utis. Saj še ni dolgo, koso v Nemčiji obsodili 13 letnega dečka na trimesečno ječo, ker je raz-žalil zgovornega Viljema edinega. Iz jugozapadne Afrike se poroča, da bo bo Ovambi združili« Vit-boisi, kar pomenja debelo črto pre* ko načrtov nemških kolonialnih roparjev, Brazilija. Brazilijanska vlada je zakonitim potom uvedla cepljenje koz. Vsled tega bo nastali veliki nemiri v glavnom mestu Riode Janeiro. Vršile so se pravcate poulično bitke mej vojaštvom in ljudstvom. Na cestah je ljudstvo napravilo barikade, zažgalo vozove cestne železnice, razrušilo vodo in plinovode. 12 oseb je bilo vbitih, 60 pa ranjenih. Močni vojaški oddelki straiijo palačo predsednika, ker se vlada boji, da bodo ljudstvo naskočilo palačo predsednika. Avstrija. Najprvo so sc pretepali dijaki talijanske in nemške narodnosti v Inoniostu. Sedaj se pa pretepajo dijaki nem ške, talijanske in slavjanske narodnosti na Dunaji. • Gotovo bi bilo bolj parm tmvvc se dijaki maf več učili, kakor pa da se pretepajc/ kakor žganjarji v kaki "špnopsari-ji". Ti pretepTle potrjujejo, da so nekteri dijaki še 11a prav nizki stopinji izobrazbe. Argentinija. V Argentiniji se pripravljajo kmečki delavci na splošno stavko, ker hočejo tem potom izvojevati si osemurni delavnik. Vlada hoče izdati zakone, ki so navidezno v korist delavcem, da bi preprečila nameravano splošno . stavko. Iz argentinskih delavskih listov posnemamo, delavci ne bodo sedli na vladne limanice, da prično s splošno stavko, ako vlada ne pri-pozna vse delavske zahteve. Švica. Švicarska vlada je izgnala dr. Abdullah Djerveta, urednika mla-doturškega časnika "Osmanli", ker jc v svojem listu večkrat razžalil turškega sultan^, najbrutalnejšega vladarja v Evropi. Švicarji so ponosni, da so doma v svobodni Švici. Ali Švica zasluži sploh še to ime, ko jc postala ponižna dekla turškega sultana? Transvaal. Kitajski kuliji, katcic so naselili južnoafrikanski kapitalisti v Trans-vaalu, da bi jim delali za nizko plačo, so sc uprli svojim delodajal cem. V "Aurora-Westmine" je prišlo do boja. Zrušili so vrata ter ušli. V dveh druzih rudnikih so kuliji ustavili tudi delo in zahtevali večjo plačo. No, če so že kitajski kuliji začeli misliti ter se ne puste kar na kratko izkoriščati, potem lahko reče* mo, da bode dan svobode za tla-čane delavce morda preje napočil kakor sami upamo. Plačilo Vanderblltu. Naš slavni Roosevelt je imenoval plutokrata Kornelija Vander-bilta prvim tajnikom pri ameriškem poslaništvu v Berolinu. Van-derbilt jc posegel precej globoko v žep ter daroval precejšno svoto denarja republikanski stranki za volilni sklad. Torej je tudi popolnoma v redu, ako se naš predsednik pokaže napram takim ljudem, ki so se žrtvovali za republikansko stra:i ko, tudi hvaležnega. Ali menite da to ni pravi pot?? : Ameriške vesti. 600,000 glasov. Pri zadnjih volitvah je dobila socialistična stranka 600.000 glasov, totej 6.3krat toliko kakor pred štirimi leti. Kapitalisti fro vsled tega vspeha socialistov popolnoma iznenadjeni. Dcmokratjc govore, da bofle treba spremeniti program, da je skrajni čas, da se sprejmejo v njih program vse točke, ki sc tičejo delavskega vprašanja v socialističneir programu. Z eno besedo, demo-knitje hočejo s pomočjo socialističnega program^ ribariti v kalnem pri prihodnjih volitvah. Ijstotako iznenadnjeni so republikanci, ker vidijo v izidu letošnjih volitev, da si bodeti v prihodnje stali najbrže le dve stranki nasproti. Na eni strani: kapitalistična-republikanska, na drugi pa socia-iisHčna-dclavska stranka, Kolikor nam je znano so v Wis cotBinu izvoljeni štirje socialisti v dež :lni zbor, eden pa v deželni senat V državi Illinois sta izvoljena dvaj socialista v deželni zbor. eh vspehov do sedaj še nemo-našteti, ker kapitalistični čas-molče o socialističnih vspehih ihodnji številki nam bode še le mogoče podati popolno sliko o izidu volitev. V resnici smo pa lahko že s tem zadovoljili, kar smo dosegli. Nadškof Gibbons v nevarnosti. V cerkvi Stanislava v Baltiinoru je prišlo do kravalov, ko je prišel nadškof Gibons, da bi birmal m-kaj otrok poljske cerkvene občine. Kacih što članov omenjene cerkvc-ne občine je ulomilo vrata in vdrlo v župnišče, da zahteva pojasnilo, iz katerih vzrokov jc nadškof Gibbon.^ odpustil župnika Moreysa. Nadikof iu njegovi tovariši so sa da so zbežali v p7vo"naflsffBtfe; r so prosili policijo, da pretepe verno ovčice s cepci. Seve je policija tei pobožni želji nadškofa tudi takoj ustregla. Nadškof je radi tega odpustil župnika Moreysa, ker jc dal župnik zapreti svojega kaplana Veizoka ki je pisaril nesramna pisma župnikov! kuharici. Nadškof je hotel po znani katoliški navadi potlačiti ta škandal, a dosegel je uprav nasprotno. General Bell v strahu. Znani general Bell, ki je postopal tako kruto z rudarji v Colora-di, kakor da bi bil vodja kake roparske druhali je izjavil, da bodo nehvaležnemu ljudstvu v Coloradi obrnil hrbet ter se naselil v Meksi-ki, ker je njegov prijatelj Peabody pogorel pri volitvah. Nihče ne bode bolj vesel, kakor ljudstvo v Coloradi, da jo je Bell popihal v Meksiko. Bell ima slabo vest, radi tega beži. Boj proti delavcem, 6 največjh trustov je sklenilo znižati plačo, podaljšati delavni čas in nikogar sprejeti v delo, ki je že nad 35 let star. Poleg pa hočejo uničiti tudi delavske strokovne organizacije. Imena teh slavnih trustov se glase: United States Corporation, International Harvesting Machine Co., Unite ! States Rubber Co., Glucose Sugar Co., Pullman Co. in Chicago Rock Island and Pacific Railroad Co. Tako so postali sedaj trusti ošabni, ker vedo, da jih bode republi kanska vlada podpirala. Delavci Morda se vajn odpirajo sedaj oči Zal, da je prepozno 1 Predrznež prve vrste. Znani Peabody, ki je z milico držal k tlom rudarje v Coloradi; trdi, da se ne bode umaknil demokratu Adamsu, ki je bil izvoljen guvernerjem. Milica in razupiti Sherman Bell, vodja uniformiranih pridaničev so na strani svojega gospodarja Peabody-a. Vsi rudarji in delavci v Coloradi so hudo razkačeni ter trdijo, da bodo z orožjem v roci zapodili Peabody-a, Bella in njegove uniformirane prida niče Iz dežele. Demokratska stranka se je vslel tega nastopa političnih anarhistov Peabody-a in Bella obmilvia vi*j<* sodišče. Pomagalo ne bode naj brže nič, ker je tri višje sodnike imenoval Peabody, ki so tudi nje govi prijatelji. Kultura v Ameriki. Ed, Jackson, kteri je minolo sredo vstrelil Šerifa I?anielsa Montgomery, W. Va.,, prišel j včeraj semkaj k pogrebu svojega brata, kojega jc vstrelil policaj Elliott. Seboj je dovedel celo četo prijateljev, kteri so bili, od hog do glave oboroženi. Kakor hitro se je zvedelo, da je on v mestu, skušali so ga prijeti, toda on in njegovi tovariši so odbili vse napade. Jackson je po pogrebu odšel v gorovje. — Postavni in nepostavni umori so v republiki "vrlih" in "svobodnih" na dnevnem redu. Tu se pobijajo in streljajo ljudje, kakor mej ljudožrci v srednji Afriki. Žalostno, a resnično I Zborovanje ameaiSke delavske zaveze. V San Franciscu zborujejo delegate ameriške delavske zaveze. Osrednji odbor je predlagal, da se preporne točke, ki so nastale mej pivovarniškimi delavci in strojniki predlože posebnemu odboru v razsodbo. Poročilo tajnika obseza 24 strani, iz katerega posnemamo, da jc prišlo v obrambni sklad $33.722.55, V pomoč stavktijočim se je izplačalo $15.972. Vsi dohodki zaveze znašajo z $86.013.12, ki so ostali v prebitku $307.009.09. Izdatki pa $203.991.15. Stavk je bilo 1193 dobljenih, 178 nekončanih in 194 zgubljenih, Organizacije so iz lastnih blagajn dovolile $309.906.36 podpore stavkujočim delavcem. O Gonipersu kroži mej delegati vest, da bode stopil v državno službo. Njegov namestnik .bode najbržc postal podpredsednik. Delavci bodo z Gompersom iz- zavoljo mirovnega razsodišča, so zn-jodnomnožoizdadki za vojno. Mor-- narniska uprava zahtova$41.H00,000 za zgraditev 3 bojnih ladij,5 križark, (itorpodnih zrušovalk,6 torpedovk in dvob parnikov za prevažanje premoga. Tukajšni mogotci hočejo i-. meti uajmočnjšo brodovje na svotu in to bodo tudi dosegli, kljub temu da širokoustno zatrjujejo, da so prijatelji svetovnega miru. John Mlthcell, in Viljem jedini. John Mitchell dični vodja ueza-vodnih ameriških delavcev in pa Viljem drugi, evropski norec sta poslala presedniku Rooseveltu brzojavne čestitko, ker je bil Roosevelt s pomočjo trustovskih kraljev in knezov izvoljen prvim in najvišjim urednikom Zdr, drž. Da v Viljčkovem srcu klije ljubezen za Roosovelta je umevno! Saj sta si vsaj v nekterih Btvareh popolnoma podobna. Oba Bta nasprotnika ljudskih teženj, oba občudujeta brutalnosti in nasilstva. Ali Mitcboll? Kako mora vendar človek čestitati RooBeveltu, ki ponosno trdi, da je vodja delavskih bataljonov? Kako se to vjema? Roosevelt jo vendar zastopnik kapitalizma. Ali ni Roosevelt že o-potovano to dokazal? John Mitchell pošilja Rooseveltu čestitke, To govori jasno kakšno verete izdajalca imajo ameriški rudarji za svojega vaditelja, Skrajni čas jo, da se mu da brco! Kapitalistični umori. Houston, Texas. V vodnjaku Goffey Oil C. je eksplodiral dina-mit. Dva delavca sta ubita, dva pa težko ranjena. Milltowu, Ind. V Eicholjovem kamnolomu se je prezgodaj vnel diuainit. Rezultat: Dva ubita, dva težko ranjena, kaoili deset pa lahko gnbilrrajfoitjTiaramiftrifcTK* telja. Skrajni čas je, da mož odide. Vsi delegatje so se izrekli za svobodo tiska, ker smatrajo časopisje za najboljše orožje delavstva-s katerim najuspešnejše odbijajo napade kapitalistov — delodajalcev sploh. Ameriško ljudstvo pozor, ropar se blilal "Standard Oil Co." je zvišala za 4 odstotke ceno surovemu olja. — Ameriško ljudstvo ti pa tiho bodi in plačaj roparju, kar od tebe zahteva. To je dandanes deviza vseh kapitalistov in njih plačanih hlap-cev. Svarilo našim rojakom. Delodajalci v Californiji, poseb-no v 8an Franciscu se pripravljajo za boj proti unijam. Ta boj bode morda še krutejši kakor v Coloradi. Delodajalci bo ustanovili močno zavezo, v kteri so jo moral vsaki delodajalec zavezati pod kaznijo $500-5000, da bode upeljal "odprto delavnico", Agentjo te zavezo so odšli v vz-točna mesta, da bi nabrali veliko število garjevcev. Delajo najboljše ponudb«*, ponujajo visoko place itd. Vsled tega Bvarimo vb« svojo rojake, da no verujejo sleparskim a-gentom. da 110 odpotujejo v Cali-fornijo, dokler niso poravnane nastale diference mej delavskimi organizacijami in zavezo delodajalcev. Hinavščina. Mej tem ko predsednik Zdr. dri vabi druge države na mirovno konferenco ter sklepa i njimi pogod T......ji........ la jeklena vrv pri VBpenjači, s katero se vozijo premogarji v jamo in iz jame. Rezultat: Deset mrtvih. Cuarlotte, N. O. Nasip vodnega rezervoarja v Winton-Salom se jo zrušil. Mnogo ljudi je izgubilo Bvoje življenje. Mount Vernon, N. Y. Pod mostom Bond ulioeje eksplodirala ena tona dinamita, Čuvaj dinamita je ubit, okolu 40 druzih oseb pa ranjenih. Raztrelba jo bila tako silna, daje na lici mesta napravila 80 črevljev globoko jamo. Mnogo hiš v obliž. ju je bilo razdejanih, Springfield, 111. V premogoko-pu Peabody Coal Co, v Shermanu sta izgubila dva rudarja svoje živ. ljenje vsled neke raztrelbe. —St. Louis. Osebni vlak Wabash železnice je skočil v obližju Merchant moBtu raz tir. Rezultat: 14 oseb je ranjenih, Ogden, Utah. Na paoifični železnici je trčil osebni vlak ob tovorni vlak. Rezultat: Pet ljudi mrtvih, mnogo pa raujenih. POZOR ROJAKU Opozarjamo rojake, da nam bode knjižica "ŽRTEV RAZMER" aH »ZAPISKI KRANJSKEGA KAPLANA", kmalu pošla. Kdor želi Imeti knjižico, v kateri M slika pogubonosno delovanje nekaterih duhovnikov po imenu za naš narod, naj dopošlje 25c. na uprav-ništvo "01. Sv." in pošljemo mu jo takoj. Zal9lgra, ki se opisuje v knjl-ilčl, se je završila na Kranjskem ttr jc povsem resnična. > Uprav. "01. S?" »»MKMMMIMMUUMltj Prva velika YE£ELICA ............ktero priredi............ Društvo "SLAVIJ A" S.N.P.J. V NEDELJO, DNE 20. NOVEMBRA, IS^ popoldne in zvečer V NARODNI DVORANI, 687 80. Centre Arenue. Začetek točno ob 2 uri popoldne. - 'Jako zanimivo tekmovanje za zlato uro mej bra-Frank Klobučarjem in g. Frank Mladičem. VSTOPNINA 25 CENTOV Zk O8BBO. torn mnogobrojnl udeležb! v«bi «njuljndD sf bodo ljudje obojega spola družili prostejše spolno, ko odpade trdna vez zdajšnega katoliškega zakona, ne bode treba teh tožb. , —t— Ponesrečeni čudež. Pije Ceienski Šimen. Isto nedeljo, ko je bil naznanjen prvi ljudski shud je katchet Oswald, namestnik miroljubnega Na-zarenca Krista raz lečo klical direktno na tepež. "Poženite Ljubljančane, da se ne bodo nikdar več upali v Idrijo". Seveda se ta pobožna želja — ubijati svojega bližnjega, ni izpolnila "brumnemu" ka-tehetu. Tako kranjsko farštvo oznanjuje besedo božjo in izobražuje narod, ne le po deželi, ampak tudi v mestih. Ali se naj čudimo, ako se mej kranjskimi fanti in možmi vrše boji? Gotovo ne I Proč s (tacimi) farji, bi moral biti klic zavednih delavcev. Istočasno je bil postavljen prvi temelj delavski organizaciji v Idriji in tedaj izhajajoči svobodomiselni list "Delavec" je dobil precejšno število naročnikov. Ko je prišel čas za običajno velikonočno spoved, so se večinoma vsi delavci podvrgli odredbam rimskega klerusa. španski katekizem, v katerem je 9 cerkvenih zapovedi, še takrat ni bil zagledal beli dan. Ali katehet Oswald in kaplan Gnjezda iz Spodnje Idrije sta pa že takrat postopala po 6. novi španski cerkveni zapovedi, ki pod smrtnim grehom zabranjuje čitanje časnikov, ktere ne pišejo farji, Prejšne čase je bilo v navadi, da se je človek spovedal, dobil odvezo in zopel grešil. V smislu omenjenih dveh farjev je bil pa prestopek nove 6. cerkvene zapovedi tako velik, da človek, ki ni pod častno besedo izjavil, da ne bode več grešil zoper njo, sploh ni dobil odveze. Glavno vprašanje je bilo vedno: "Ako grešnik čita ?" Kdor je to nedolžno vprašanje potrdil, dotičnega je far podvrgel strogi preiskavi glede nove 6. cerkvene zapovedi. Že liberalno časopisje se je smatralo za velikanski greh. Gorje pa onemu, ki je priznal, da čita "Delavca"; ali pa da je socialist. Za dotičnika ni bilo več milosti pri farjih. Marsi-kteri delavec je premišljeval, kaj bi bilo bolje: odpovedati farju pokorščino, ali pa zatajiti svoje delavske koristi. Malo se jih je v začetku uprlo temu farškemu tiranstvu. Farji imajo res izborna sredstva na razpolaganje: lečo, spovednico in še drtiga vsestranska sredstva, ki uplivajo mogočno na posameznika. Gotovo bi bila njih žetev mej neizobraženim delavstvom ogromna, ako bi svoj vpliv uporabili zmerno. Kako kruto rabijo kranjski farji svojo neizmerno cerkveno moč, nam dovelj jasno kaže nastop župnika Gnjezde na Vojskem, ki je pri izpraševanju odpeljal nevesto v blagoslovljenem stanu v hlev, da je kravi držala rep kviško. Ako tri jaz osebno ne poznal tega podivjanega farja, bi bil "Glas Svobode" poslal popravek, naj ne priobčuje tacih nezmisli, ker je nemogoče, da bi se kaj sličnega zgodilo, ker se norčuje iz čitateljev. Ali Podobnikov Janez, sedaj župnik Gnjezda na Vojskem je storil še marsiktero drugo neslanost, ktere bi človek ne pričakoval tudi od najbolj surovega kravarja. Mi, svobodomisleci smo pa lahko z ene strani temu farškemu podivjancu hvaležni. Kar modri in pametni farji z največjo težavo skrpucajo skupaj, jim Gnjezda s svojo surovostjo kar čez noč podere. Istodobno, ko so farji raz lečo najhujše napadali socialiste, je bil Gnjezda kaplan v Spodnji Idriji. Nemogoče je tukaj popisati vse, kar je ta divjak v črni halji uganjal. Za časa velikonočne spovedi je svojo milost izkazal le nekterim terci-jalkam s podeljenjem odveze, ktero je narod takrat še visoko cenil. Radi tega so se nekteo čutili tako osramočene, da se niso upali povedati svojim najbližnjim prijateljem, kakšne neslanosti je uganjal ž njimi podivjani in obsedeni far. Koncem sezone velikonočne spovedi se je ne cemu znanemu sodrugu isto prime .ilo, kakor njegovim sovrstnikom. Ali le-ta ni molčal, ampak objavil je obširno vso zadevo v "Delavcu \ ker si je štel v čast, da si je po-besnili far obdržal odvezo za sebe. Prihodnje leto je isti far pri spovedi rabil krajša uprašanja. Na pr.: "S katero stranko držiš?" Ako mu je grešnik odgovoril, da je pristaš delavske stranke, tedaj je naduti pop izrekel naglo svojo obsodbo. Neki upokojeni 84letni rudar se je tako zagovoril, ki ni imel niti najmanjšega pojma o dotičnem upra-šanju. Obsedeni kaplan ga je zavrnil kot nepoboljšlivega grešnika 'brez odveze. Stari, pobožni mož Je~dil vitcd trgv tako obttpan, da se je po preteku dveh mesecev obesil. Ko se je sezona dmge velikonočne spovedi bližala h koncu, so se delavci vpraševali drug druzega, kdo je že bil pri spovedi ? Na vprašanje, če je dobil odvezo, je pa vsakdo odgovoril: Eh, kaj odvezaI Kdor je pa dobil odvezo, za tistim so pa delavci kazali in rekli: "Glejte hinavca in izdajalca naših koristi." (Pride še.) '•Živ deviški venec". "Živel naš apostol goreči, Hren 11. pa tudi še veči !' tako je zaklical župnik v šmartnu pod Šmarno goro, kakor poroča "Domoljub", škofu Antonu Bonaventuri, "ko so Ma rijine hčere naredile živ venec okoli svojega škofa." No, radi bi videli, kakšen je bil ta "živ deviški venec", ki so ga naredile "pred Hrenom II." zarjavele tercijalke, ki so v življenju že vse izgubile in jim sedaj še edino preostaja deviškočista ljubezen do božjih namestnikov I Nebeško lep je moral biti ta prizor, ko je zrl apostol Hren II. na ta dehteči deviški venec! Gotovo je bil pre v zvišeni "skrivnostnosladko ginjen" ob tein divnem pogledu. In prepričani smo, da bi se Tomaž Hren obrnil od zavisti v svojem grobu, alco bi vedel, kako lahko je delo njegovemu nasledniku Hrenu II. vračati" Slovence k Kristusu-kra-lju, ko ga pri tem podpirajo takšni živi venci". Anton Bonaventura - Hren H. 1 To jo je pogodil šmar-tenski župnik, ko je škofu Tonetu nadel to ime I Kakor je nekdaj škof Tomaž "blagega spomina" vodil krivoverne Slovence z ognjem in mečem nazaj v naročje edino zve-ličevalne matere katoliške cerkve, nazaj h Kristusu-kralju, kakor je Hren sežigal na grmadah slovenske knjige, prav tako bi tudi sedaj škof one rad spreobračal tiste Slovence, ki se nečejo pokoriti njegovi krivi palici I Toda ta posel mu ne gre, kakor je videti, baš gladko Izpod rok. "Grr-iadfe svete" so že sicer gorele, na katerem so se sežigal« slovenske knjige, toda ne s tistim uspehom, kakor za časa Tomaža Hrena. Slovenskih knjig še ni iztrebil najnovejši slovenski apostol in predvsem pa še vedno izhaja svobodomiselno časopisje, ki je glavna ovira, da se slovenski narod še ni vrnil v celoti nazaj — "h Kristusu-kralju". Ne, ne, škof Tone, v tem oziru pa še niste dosegli svojega vzornika — Tomaža Hrena, preko slovenskih poljan še ni zavel smrtni dih, kakor za časa "prvega apostola Slovencev". Ej, apostol Tono, naredite vendar grmado in sežgite na njej svobodomis. časopisje potem nemara res postanete Hren II. In pomislite, kako veličasten, bajno-krasen prizor bi to bil, ko bi okoli armade plesali "živi venci" Marijinih devic in peli "Te Deum", da je odstranjena zadnja oviri, da se Slovenci ne vrnejo nazaj "h Kristusu-kralju", kakor nekdaj pred 400 leti. Dokler se pa to ne zgodi, dotlej ps lahko mirno sniva svoj stoletni sen škof Tomaž Hren, Anton ne more z njim konkurirati in zatemneti njegove slave I Pogumni cesar Franc. Hitro razširajočekoze vznenirjajo vse prebivalstvo v Chicagi. To nas spominja na neko pripovedko o avstrijskem cesarju Francu. Necega dne je cesar Frano srečal na Dnnaji pogreb bre* pogreb-oev, ko je koga razsajala tako groz-no, da soljudje mrli, kar trnmoma za strašno boleznijo. Cesar Frnne je vprašal nosilce, čenmnima mrli8 spremstva. Odgovorili so mn, da je »mrl za kngo, za nnvnrno in nalezljivo boleznijo. Ali oesar Franc ja odgovoril: Nikogar uiojih podanikov Be ne sme položiti v gomilo brez spremstva, in spremil je mrliča do pokopališča. Ali taki pojavi so redki! Ako bi ljudstvo vedelo, ila se sTrinerovim vinom nbrani vsake bolezni, tedaj bi ljudstvo gotovo Beglo po tem neprecenljivem leku. To naravno vino daje neke posebno vrste tn'č ieloden, v resnici pa ozdravi vsaki še tako bolan ielo dec, k»*r pomnožuje kri in krepi mišice. Dobiva se vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Trim%i, 779 So. Ashland Ave., Chicago, HI. Društvo "Slavlja" »t 1. S. N. P. J. v Chicagu, 111., Ima tvojo redne mesečno seje vsako drugo nedeljo t mesecu v Narodni dvorani na 587 S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25th St, Chicago, 111. Društvo "Bratstvo" št. 4 S. N. P. J. v Steel, O. ima svoje redne mesečno sojo vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata «T o h » R o b o 1 a v Steel, ().. . Društvo "BraUtvo" fit. C 8. N. P. J. v Morgan, Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako Četrto nedeljo v me-bccu v prostorih brata Frank Mlklav-čič» na Bygon. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu društvu vabi Odbor. Društvo "Bratoljub" št. 7. S. N. P. J. v Clarldge. Pa. Ima svojo rodne mo-sefino seje v: ako prvo nedeljo v mesecu v dvorani nemške zveze. Somišljeniki ee vabijo v društvo. Društvo "Delavec" št. 8. 8. N. P. J. v 80. Chicago, II!.. Ima svoje redne mesečno sejo vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenih prostorih na ft «9 Orcen Bay Avo. Naš zastopnik Frank Petrlč o-biskuje sedaj rojake po Wjo'gU. ter nabira naročnike za 'GlasSvo bode". On Je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Svobode" in Koledar. Upravnlštvo »Ql. Sv." Ako hočeš imoti fine sliko, idi k fotografu LIKBICH-u 80-86 Euclid Ave. Cle/eland, Ohio. ZA amerikojj^t^ntirano Harmonike, izvrstno dolo, se dobo samo pri Slovencu John Golob 203 BRIDGE ST. JOLIET, ILL. NAROČAJ SVOJE OBLEKE PRI Charles Tyl-u prilubienemu unijiskomu krojača 772 So. Halsted na vogalu lt>th Place ki čisti in popravlja tudi žen-ako in možke obleko. Gospod Tyl je Slovan ter dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in tr-požnega dela ter nizkih cen. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naie vino, trdi, da še ni nikdar v švojem življenju] pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došlil SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi so pretegnjeni z zlatom Gold filed, jamčeni za 20 let. Ko!e-Bovje na razpolagoElgin ali Waltham. Zdnj samo $12.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za božično darilce. Jacob Stonich 89 E. Madison Nt. Chicago, III. /'emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče le popolnoma zdrave zobe? Pasti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. 1 Severov Zdravilski Almanah 9 3 a «1 m 41 m Ai w 41 Da zadostimo neštevllnlm zahtevam za naš almanah, sedaj naznanjamo, da Je Izdaja za loto 1905 sedaj pripravljena. Knjiga Je bila povečana na G1 strani, Ima novo vstrajno barvo ln nlkakoršnih atroškov se nismo bati samo, da zamoremo občinstvu podati knjigo zanesljivih virov v Blučaju bolezni. V knjigi boste dobili tudi IntereHantne statistike, poučljlvo branje ln humor, ter tudi 12 strani za drutlnskp rabo. Ta almanah Je popolnoma prost Co telite dobiti Jednega, vprašajto lekarnarja ln dobili ga bodete. Ce ga ne mortfte dobiti na ta način, pišite nam, in poslali vam ga bomo direktno. Tiskan Je v 650.000 iztlsih in v 9 različnih jozlkih. Mi tudi pošiljamo naša Izvrstna Severova družinska zdravila direktno, Ce lekarnah ne more ustreči. V tacih slučajih ml plačamo poštnino za naročnino po 11.00 ln višje, če pošljete donar s naročilom. Za $5.00 dobite zdravil v vrednosti (6.00. fr fr fr fr fr i* i SeverovžMružiiiska zdravila- g i Scverovo zdravilno Mazilo ozdravi opekline, praske, otekline, bule, lzpustke, solnčarlco itd. Cena 25ct., s pošto 28ct. Severov« Jeterne kroflljlce .delujejo na vse prebav-1 Javno organe, zdravi ilatenlco, zabasanost, glavobol. To so najboljše krogljlce. Cena 26ct. s pošto 37ct Severovo Zlato Mašilo za o«l ozdravi vnetje, vnete trepalnice ln prepreči takozvanl Ječmen. Cena 2Cct, s pošto 28cL Stverov Zdravilni Oblil prelene naglo revmatlzem, bolečine v členkih, v prsih ln ledlcah. Cena 25ct.. s pošto 27ct. Severova Cold Cur« Tablets odpravi prehlajenje v enem dnevu. Cena 25 ct., s pošto 27 ct Severov Balzam za Pljuča Je pozitivno zdravilo zoper kašelj, prehlajenje, prane in vratne bolečine ter prepreči sušlco. Cena 25 ct. aH 50 ct. Severovo Olje av, Gotharda odstrani bolečine v mišicah fn členkih, rovmatlCne bolezni, otekline, zvl-njenje. krče, vnetje, bolečine v krilu Itd. Cena 50 ct 8everov Kričistllec ozdravi kotne in krvne bolezni, bule ln gnoječe se rane, škrofeljne, otrovanje krvi. omrtvelost Cena $1.00. Severov Želodčna Qrenilca krepča prebavljavne organe, poapeftuje zdrav apetlt. zdravi diapeiftljo, • zlatenico In slabost Cena 50 ct, ali $1.00. Severovo Zdravilo zoper Revmatlzem je najboljše sredstvo zoper revmatične bo Letni, zmanjša otekline In odstranjuje ii tlvota strupene snovi. Cena 11.00. Severov Regulator za ionske je najzanesljivejše zdra-v vilo pri vseh boleznih tensk. Cena $1.00. Severovo Zdravilo za Oblati In Jetra krepi Jetra, utrja k} oblati, odstranjuje vodlno kislino, kamenčke, me-hurni katar Itd. Cena 75 ct. ali $1.25. W Severov 2ivlJ«nski Balzam pospešuje prebavljanje, uravnava črevesje, pomnoži kri In sili organe naravnemu delovanju; oedravi zlatenico, kronično zabasanost ln zapečenoet. Cena 75 centov. 8everovi Praški zoper Glavobol pomagajo zoper nervozni glavobol. Cena 25 ct Severovo Mazilo zoper Carja Jo izvrstno sredstvo zoper garje, izpuščaje In sllčne kotne bolezni. Cena 50 ct, s pošto 58 ct Severovo zdravilo zoper mrzlico je zdravilo, ki x gotovostjo pomaga zoper mrzlico, malarijo, bolečine v koBteb Itil. Cena 75 ct Severovo Mazilo la Lasa podeluje lasem prijeten vonj in lep blesk ter jih lepo umehča. Cena 25 ct. s pošto 31 ct £ iS s B' * Severovo Zdravilo zoper Katar pomaga zoper pre-hlajenje v glavi, pri nosnem kataru. nahodu In - saaušenju nosu. Cona 25 ct, s pošto 28 ct Severovo Zdravilo zoper Kurja Oko odstrani takoj vsa mehka ln tvrda očesa. Cena 25ct., s pošto 27 centov. Severova Srčna Tonlka uravnava obtok krvi, krepi tivce in srce. Najsigurnejše zdravilo pri Brčnth boleznih, onetrpeloati in duševnem razburjenju. Cena $1.00. W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA Slovenska Narodna mstown Pn. 8 sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonioh, 5ti(> S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredoednik: Mihael Stkukelj, 519 Power Str., Johns I tajnik: Martin Konda, 5153 Throop St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Fbank PetriČ, 563 Troop Str., Chicago. 111. . Blagajnik: Frank KlobuČab, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinac, P. O.Box 198 Ln Salle, 111. John Vekscaj, 674 W, 21 bt PL, Chicago, 111. Anton Mladic, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Jos. Duller, 41« Washburn Ave., Chicago, 111. Martin Potokab, 5t>4 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohob Mladič, 017 S. Centre Ave., Chicago, 111. D ..... i John Verscaj, (571 W. 21st PI., Chicngo, 111. Bolniški J jos Duller, 41(5 Washburn Ave., Chicago, 111. odbor! I Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Nadzorniki: Porotni odbor: Ivan Hribar št. 446; Vstop. Društvo "Slavija" št I v Chicago, 111.: Martin Bluth št. 447. Društvo šteje 52 udov, Društvo "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Anton Obrezo št. 124; Ivan Jakopin št. 486; Frank Kos št. 437. Društvo šteje 46 udov. Drnštvo "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.: Matevž Grioar št. 438; Anton Golja št. 439; Frank Cimerman št. 440; Frank Brozovič št. 441; Društvo šteje 33 uilov. Društvo "Delavec" št. 8 v So. Chicago, 111.: Ivan Sajovic št. 442; Frank Rozina št. 113. Društvo šteje 1« udov. Drnštvo "Sokol"št. 11 v Roslyn, Wash.: Martin Pohlin št. 414; Lukas Tišler št, 445. Društvo šteje 1« udov. Društvo "Edinost" št. 12 v Murray, Uteh: Ivan Kaltinegoršt. 418. Društvo šteje 17 udov. Zopet sprejeti. Društvo "Slavija" št. I v Chicago, 111.: Nik Spoleršt.30; Frank Bernik št. 26; KaTolCerk št. 13; Josip Butala št. 20; Ivan Rungar št. 23. Društvo šteje 57 udov. Društvo "Triglav" št. 2 v Ln Salle, 111.: Josip Uhan št. 149. Drnštvo šteje 56 udov. Društvo "Adrija"št. 3 v Johnstown, Pa.: Anton Debevc št. 131. Društvo šteje 47 udov. Društvo "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.: Josip FriakoviS št. 171. Društvo šteje 34 udov. Prestopil. Od društvo "Naprej" št. 5 v Cleveland, O.: v društvo 'Slavija" št. I v Chicago, 111.: Ivan Meden št. 422. Prvo društvo šteje 12 in drugo 58 udov. Huspendovauje. Društvo "Slavija" št. I v Chicago, 111.: Martin Staniša št. 57; Peter Ercar št. 14. Društvo šteje 66 udov. Društvo "Adrija" št. 3 v Johnstown. Pa.: Bernard Hrilmr it. 137; Ivan Zgonc št. 138. Društvo šteje 45 udov. Društvo "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.: Frank Vidic št. 165; Frank Mlakar št. 166; Ivan Lovko št. H^-Jurij Kasunič št. 179, Društvo šteje 30 udov. f lik^ut-euj«. Društvo "Edinost" št. 13 v Wheliiig Creek, O.: Matija Jaklič it. 349. Društvo iteje 19 udov. MARTIN KONDA 1. r., tajnik. Obrnite se zaupno na nas * > ^ • kadar hočete odpreti saloon ali M zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a našo Izbomo pivo je po eviopsko kuhano, tako, da bodete VBelej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam. ta kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno dožano pivo (Lager-Beor) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. 21. Čc Blue island Ave. Jesenska in zimska zaloga nblek in sukenj je največja in najpopolnejša. Mi lahko ustrežemo vsace-mu nezadovoljne/u, ker prodajamo nove jesenske ln itmske obleke Nove zimske suknje po $5.00 do $20. Jffi Jugo-zapadni vogal Blue Island Avenue in 11. ceste. i KLIN EH In MAY K K. lastnika. t tnica uredništva. »usek iz Black Dia-Wash. nam je poslal $2.25. > pojasnila. Pozdrav! KJE JE Jurij Petech, doma iz S.>-la pri AdleŠioeb, Dolenjsko. Za njega bi rad zvedel njegov sin. Odgovori naj se pošljejo Matiju ' Petech u, 563 Throop Str. • • - RAZNO. Antekrlst. Nekje na Dolenjskem živi duhovnik, ki mu pravijo kmetje "An-tekrist". Ta božji namestnik ao naredi vsako leto po večkrat bolnega, da mu ni treba brevirju moliti in maše brati. Bolan je pa samo podnevi! Ponoči zbore okrog sebe celo vrsto ljndi in kvnrta ter kolnež njimi vso noč, dostikrat do 5 uro zjutraj. Dva posestnika jo tu mftzJljeneo žo splavil ob premoženje, enega žo na boben. nekaj pa jih so Bpravi. Ni torej čuda, če ga imenujejo 1 j ud jo "Antekrista" Slovenci v Chicagi pozorl Društvo "Slavija" it. 1 "S. N, P, J," vabi VBorojako na veselico, ki liodo v nedeljo dne 20. nov. v "Narodu! dvorani" 587 S. Centre Avo. Začetek točno ob 2 uri popoldne. Odbor društva jo ukrenil vse potrebno, da bode veselica vsestransko zanimiva in zabavna. Razne male novice- — Demonstracije za splošno volilno pravico bo uprizorili v nedeljo dno 23. okt. v Zagrebu socialni demokratje, kor je bil ljudski shod prepovedan. — — Ponesrečil je pri posestniku Strgaiju v Zakolu pri Brožicah službujoči 70 letni hlapeo Fran Ko-ritnik. Starec bo ga je bil v ueki gostilni do dobra nalezel. Domov grede jo padel v Savo in potem — kdo vo kam, — Z lopato po glavi je bila dne 21 t. pi. topena deluvkn Marija Svigljeva. stanujoča v Trnovskili u-licah št. 21. Njen sostanovalec A.F. je bil prišel domov pijan, in ker se ni mogol nad drugim znositi, je za-čel pretopavati Svigljevo, na katero ima žo dlje časa sni. Natepel jo jo tudi po rokah in jo lahko tolesno poškodoval. Moža jo bil razburil "Lah',. — Pred kratkim je osmošoleo v Novem meBtu, Alojzij Vandot, izginil, To dni so blizu Seidlovega mlina našli njegovo truplo,Vandot, ki jo bil marljiv dijak,- si je najbrž v trenotku dušovne nezavednosti končal življenje. — Blizu Trbovelj so potognili i55 Save truplo krojačevo žene Karo-line Šuštar iz Zagorja. Usmrtila se je suma, zapustivši šestero malih otrok. — V soboto dno 29. okt. je Čr-netovega hlapca Martina Trskann iz Hradeckega vasi št. 23 vrgla bož-jast in se je pri padcu tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom pel jut i v deželno bolnišni-HP 1 'mrl je i«i že med potom v vozu. ktar je bil.36 let. V Boboto dno 29. okt, pondči so jo peljal 231etnl sin župana Perica iz Dolicrboda v Gorico. Blizu nekega gozda sta ga napadla dva tolovaja. Peric Be je z njima nekaj časa bojeval, potem pa s konjema srečno utekel. — Ustrelil se je na Reki voletr-žec in industrijalec Lugi vitez Ossi-naok. Mož se je tudi v politiki odlikoval: bil jo svoj čas vodja reške avtonomaške stranke, vedno pa velik nasprotnik Hrvatov. —V zlatem rudniku NagyaBanya (Ogrsko) je podsulo 42 delavcev, Osem so izkopali mrtvih, ostali pa so bolj ali manj nevarno ranjeni. — Iz Linca poročajo, da je orož niški stražmojster Pilz pri Kirch-schlagu, v okraju Urfahr, ustrelil nekega Hatschčfka, ki ga je med eBkortiranjeni napadel z nožem, — V Toworkovu pri Rati boru sta prenočevali dve nuni-frančiš kanki iz Avstrije(pa ne iz Ljoblja-ne pobegle?) v gradu grofa Suur-me, in sicer v Bobi, ki se je redkokdaj kurila. Zjutraj so našli obe mrtvi. Zadušili sta bo z ogljenčevo kislino.— Doletela jih je božja ka zeu kaj gospodje okoli "Nov. Domovine"? — 301etni železniški uradnik F. Bruckner na Duuaju je uvidel, da vsled jetike ue bo mogel več služiti. V obupu je ustrelil svojo ženo, hčerko in Bebe. Mož in žena sta mrtva, dočim deklic^ae živi. Zopet ena žrtev današnjega krivičnega družabnega reda. Listu v podporo. J. Hitej«................10.80. Anton Mehle............10 25. Frank Lenarčič..........fO.25. KALIFORNIJSKO VINO naprodaj. Pridelek farmo Hill Girt Wineyard. Dobro črno in belo vino po 35 do 45 centov galon; staro belo ali Črno vino 50 centov galon; risling 55c. Kdor kupi manj kot 60 galonov vina, mora dati' $2 za posodo. Drožnik po $2.26 do $3.76 gal.-slivovic po $3 gal. Pri večjem na-ročilu dam popust. V nmogobrojna nntočila se priporočam HTEFAN JAK8HE Box 77 Crockett, Cai. Ali ste že preiskali Idaho? Po pravici jo nazivljemo zemljo bodočnosti V poljedelstvu, vodah, rudah pa bode kmalu ne prekošona. NJE PODNEB.IE JE PRAVI IDEAL. Ali se hočeto boljo poučiti o državi? Čo iseete novo domovine za poljedelstvo, tedaj pišite nam. Ako vas zanimajo promokopi in rudniki v našem tako zvanem "Thunder Mountain folder" potem pojdite in prepričujte se na svoje lastno oči. D. E. Burley, D. S. Spencer, G. P. & T. A., A. P. & T. A Oregon Short Line R. R., Salt Lake City, Utah. -% Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugiui po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejše pijače- "atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijsko smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. M kje se dobi najboljša, najtrpežnejša in najcenejša obleka? Kje? -Na 365-367 Blue Island Ave. na vogalu 14. ceste! Našit zaloga jesenskih in zimekih oblek, površnikov in zim-skih Bukenj jo dovršena. Za predmete v naši zalogi jamčimo, da so toliko vredni, kolikor zahtevamo ta nje. Ako predmet uli obleka ne odgovarja ceni, za katero smo jo prodali, tedaj vrnemo denar. M0ŽKE 0HLEKE raznih vrst od .........§6.00 do $25.00 MOŽKE SUKNJE « " .........$5.00 « $30.00 Popolna zaloga srajc, perila, klobukov ln rokavic. OBLEKE ZA DEČKE IN OTROKE vseh mod, najboljšega kroja in najnižjih cen po $l.95-$2.50-$3.S0 In $5.00 ObišCite nas in prepričajte se. 365—367 Blue Island Ave. na vogalu 14. ceste, Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon m «i Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovanu v svojo korist. e. Kesnica Poskusite *--—— j najboljše unijsko A—B, X—Lent in Criterion smodke £ katere izdeluje 1 H. F. Ari ng j t --—--- t S 916 Payne Avo. Cleveland, O. ♦ * Postrežba točna. Cene nizke. ^ NAZNANILO. Naznanjava rojakom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da bvu kupila veliki, spločno znani ......SALOON...... pod imenom -Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Priporočava c. občinstvu, sosebno raznim društvam veliko plesno dvorano za razne zabavo in druge dvorane za društveno soje. V saloonu "pool table" in glasovir. Točivn pristno pilzensko pivo in drugo izborilo pijačo. V istih prostorih otvorila sva tudi vinarno. Točiva izborna kalifornijsko, Trinorjevo in druga bela in rdeča vina. rdeči burgnndec, beli tokajeo, risling in druga fina vina bo dobe pri naju n* debelo in drobno. Potniki dobe pri naju prenočišče in vso postrežbo. Vsi dobro doslil Mladič bratje 58ft_587 S, Centre Ave. na vogalu 18. cesti. Tel. Loomih 498 Chicago, III. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska volnja Ce* sredo-lemako-adrljansko morje, po proliku-ftonl Crtl . Cunard Line U uatanovljana I. 1840. N^jHtarejAa prekomorska črta. S 26. aprilom Je upeljala Cunard Line direktno vo«nJo la New Yorka v Trat In na Reko, , s preatankom v Neapolju. TI liborsl ln moderni parnlkl i dvoj-nlm vijakom, lldanl leta 1904. Imajo« nad 10,000 ton tele. odpljujejo Is New Yorka kakor aledl: Carpathla novi parafk (« dvojnim vijakom) 13,664 ton tele. v torek 2». novembra. Ultonia (s dvojnim vijakom) 10,403 ton tele. v torek 6. decembra. Slavonla (a dvojnim vijakom) 10 60S ton tele, v torek 20. decembra. Pannonla (a dvojnim vijakom) 9.851 ton tele. v torek 3. JanuartJa. la aatem redno vnaklh 14 dni. Povprašajte pri naSIh agentih o nli klh cenah In posebnih novih jdoboo-atlh v tretjem razredu. Agenti a« IMS* Jo v vaakem "kraju. T. O. Whiting Mgr., Daarborn In Randolph 9ta^ Chicago, III. jo da je največja nosreča v A* morika za človoki — l>ole-asen. Ako je človek bolan nemoro delati, in če no dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu jo potrebno za življenje, b čein pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Kadarjo «>loveU bolan — more «e zdraviti. Najhujše so mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da so takoj obrno na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zlito rojftki Slovene! kadar ste bolni ali potrebujete zdravniško pomoči — poslušajto nas, ker mi Vum o Vaše dobro priporočamo, da so obrnote na najbolšega zdruvnika v Ameriki, in to jo : Prof. Dr. E. G. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zalo, ker je on jedini zdravnik kateri jamCi za popolno ozdravljenje vseh boMi brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo VaSo bolezen pismeno opiSete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naSl rojaki zah-valujejo da »o popolnotnu ozdraveli._ Dragi go3pod IVofesor I V začetki'moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina iu bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in ničmi neso mogli po- Itevmatizem in magat. PoU m;8oobrnemJ'- žensKe bolezni bolezen želodca Collins in poslali »te mi»kraUUra-^ ^^ ]n uzd ra v lena. vila in ždaj sem p^.polno.nHzUrav * J Toraj se Vam srčno zahvalim zato ___•» velko dobroto. Usem Slovenci mo-jim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolSi zdravnik u celi Ameriki in da Me zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu Živel. " Maik Strnh, 69 AHmnnt St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. I Zdej jest Anton Stamfel Vam dam MariaSkuftek, vejdit da sein ozdravel in da se po- box C>7, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- HouksteaD, Pa. CeTvaSa zdravila rabiti, takoj sem zdrave). Vsakem od nv.jehroja-ki.v in prijateljev Vas čem priporočan in Vam o«tanem hv«ležen ka. kor svojem n.-jvečjem dobrotniku. Anton Stamrel. I^roi*. Collins jamči asa popolno osb- aravljenje v»eli l>oloHli: Iiukor l>oloNti na plučah, prsih, želodcu, cre-vah, jetrn h, mehurju, ledvicah, srcu. grlu, norvoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizein prelivanje krvi. oteklo noge ali telo, vodenico, bo Mine v križu, zlato žilo (hemoroide), onemoglost pri spolskem občevanju izpadanje las, tifus, lešai, teče nje i« ušeš ah oči, gluhost, slepost, raku, hrasto, garje in runo; šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno probavanje želodca kakor vse ostale no-tranje in zunanje bolesti. Prol'. Collin m je jedini kateri popolnoma ozdravi sušieo m sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof, O o) lin« naj sUled« od katere spolske bolezni zmiraj. ozdravil. Zalo. ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto maternem Jeriku in adresujta na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 1 to W. It 1» Ht., XKW \ <>1*1 Prof. Colli na Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo pof o/dravite ' l>olezen g« Maik Ou^tin, Ji«ix 37, Soudan, Minn. >vo nigdar več ne povrne. ^ (Sličice Iz življenja raznih papežev.) ^ Papež je napel vse sile, da bi se iznebil Manfreda. V Ritmi je z denarjem provzročil da je papeževa stranka začela delati proti Manfrcdu. Papcz je ukazal, naj njegova stranka vsaj toliko doseže tla bo možno zoper Manfreda izvoliti protisenatorja. Obenem je papež iskal moža, kateremu bi mogel podeliti sicilsko krona Sicer je to krono nosil Manfred, a papež se je bil odločit, da mu jo vzame s silo. Zato je iskal protikralja, ki bi bil zmožen, Manfreda odstraniti. Izbral si je za protikralja Karola d'Anjou, mlajšega brata francoskega kralja Ludovika IX. Sicer je že Inocencij IV. skušal Karola d'Anjou pridobiti za ta svoj načrt, česar se Inocenciju ni posrečilo, to je papež Urban IV. kot Francoz hitro dosegel. Karol d'Anjou jc bil rad pripravljen, vzprejeti iz papeževih rok sicilsko krono, še med tem, ko so med njim in med papežem tekla pogajanja, je Karol d'Anjou po spretnih agentih in s pomočjo denarja izposloval, da so ga Rimljani izvolili svojim senatorjem. Rimljani se za svojega vrhovnega vladarja, za papeža, še toliko niso zmenili, da bi mu bili to izvolitev naznanili. Papežu so ta dogodek povedali šele njegovi bankirji. Urban IV. je bil skrajno neprijetno izne-nadjen. Sprevidel je,- da preti neodvisnosti papežev silna nevarnost, če bi bil sicilski kralj tudi rimski senator. Papeževa zadrega je bila toliko večja, ker jc bilo gotovo, da bi Rimljani izvolili Manfredovega zeta za senatorja, če bi Karol d'Anjou izvolitve ne sprejel. Manfrcdov zet bi pa bil papežu še nevarnejši kakor Karol d'Anjou. V tej stiski je papež, poglavar cerkve, predlagal Karlu d'Anjou nekaj jako nemoralnega. Zahteval je, naj Karol pač priseže Rimljanom, da ostane do smrti njih senator, papežu pa naj se skrivaj zaveže — pod kaznijo izobčenja in prekletja — da te prisege ne bo držal in da odstopi, kadar bi to papež zahteval. Rimljanom je bil Karol dolžan priseči, da ' bo varoval vse njih pravice in svoboščine, papež pa je zahteval, naj mu Karol obljubi, da bo varoval papesko gospodstvo nad Rimom. Da bi potolažil Karolovo vest, mu je zagotovil, da ga papežev legat skrivaj od: veže Rimljanom storjene prisege. Kakor se vidi, se je liguorijanska morala prakticirala že davno prej, nego je sv. Alfonz Liguori spisal svojo zloglasno moralko, Papež in Karol d'Anjou sta se res domenila in Karol je takoj poskrbel, da je dobila njegova stranka v Rimu oblast v roke in da je pregnala Gibelline. Največja napaka Manfredova je bila, da ni poskusil, izpodriniti Karola d'Anjou iz Rima. Tako je postal Rim zbirališče Manfredovih sovražnikov in ko je končno Peter Vico z Manfredovimi pristaši poskusil vdreti v Rim, je bil poražen. Rim je bil s tem za Manfreda izgubljen. Medtem je umrl 2. oktobra 1264 papež Urban IV., oni papež, ki nikdar ni stopil na rimska tla. Med kardinali je nastal sedaj velik konflikt. Eni so se postavili na italijansko narodno stališče in zastopali nazor, da cerkev na noben način nc sme podpirati invazije tujca Karla d'Anjou, nego da se naj sprijazni z Manfredom. Bil je to velevažen trenotek ne le za cerkev, nego za vso Italijo. Ali francoski papež Urban IV. je bil v kardinalski zbor spravil toliko prijateljev Francozov, da italijanski narodni kardinali s svojimi nazori niso mogli prodreti. Kardinalski zbor je odobril proti-italijansko politiko umrlega papeža in je izvolil 1. 1265 papežem rojenega Francoza, podanika Karla d'Anjou Gvidona Le Gros Fulcodi, ki se je kot papež imenoval Klemen IV. Novi papež je bil v mladosti velik lahko-živec in ugleden advokat. Bil je oženjen in imel več zakonskih in še več nezakonskih otrok. Bil je pa tajni svetnik francoskega kralja Ludovika, po smrti svoje žene pa je vstopil v kartuzijanski red in delal pokoro za svoje grehe. Urban IV. ga je kot rojaka imel rad in ga je imenoval za kardinala. Novi papež ni nič kaj rad prevzel papeške krone Prevzel jo je le ker kardinali niso odnehali. Ob sebi se razume, da je nadaljeval politiko svojega prednika Prvo, kar je storil, je bilo to, da jc celi Evropi naložil davek za "križarska" vojno jJroti Manfredu. Cela Evropa, ki so jo bili papeži že itak silno izsesali, je morala plačati vojno za protikrščansko papeževo prizadevanje, razširiti papeško posvetno oblast. Priznati pa se mora papežu Klemenu, da ni bil lakomen in da ni cerkvenih dohodkov pobasal v svoj žep, niti svojim sorodnikom pomagal do bogatstva. Njegova netja-kinja se je poročila z nekim revnim vitezom, a papež ji je dal le 300 srebrnjakov dote, svojim sorodnikom je pa sploh prepovedal priti v Rim. Meseca maja 1265. je prišel Karol d'Anjou v Rim in bil slovesno instaliran kot senator, dne 21. junija pa mu je bila slovesno podeljena sicilska krona, ki jo je nosil še Manfred, in s katero papež po nravici in po poštenju sploh ni smel razpolagati. Sclc čez leto dni je bil Karol d'Anjou v položaju da je mogel začeti vojno proti Manfredu. Dne 26. fe-bruvarja 1266. je bila pri Beneventu odločilna bitka Manfred, od katerega so bili odpadli njegovi vitezi, je bil po ljutem, junaškem boju poražen. Manfred sam, v življenju in smrti enako krasen junak, je v tem boju padel. Ko so na bojišču našli Manfredovo truplo, so francoski -"ojaki svojemu sovražniku izkopali grob in vsak francoski vojak je kot izraz spoštovanja položil po en kamen na ta grob. Bil je to preprost a značilen spomenik. Papeževo sovraštvo je pa segalo še čez grob. Na papežev ukaz je škof Pignatelli dal ta spomenik razdreti, truplo Manfredovo izkopati in vreči na breg reke Verde, divjim pticam v plen. To hijensko ravnanje opravičuje cerkveni pisatelj s tem, da je bil Manfred iz cerkve izobčen in da bi to opravičenje bilo bolj verjetno, obrekujejo Manfreda na vse načine. Pravi vzrok tragičnega konca Manfreda in njegovega kraljestva je bilo to, da južni Italijani niso nikdar poznali pravega moštva in prave zvestobe. Čim se je pojavil na obzorju Karol d'Anjou, je duhovščina naščuvala praznoversko ljudstvo proti dobremu in plemenitemu Manfredu, mesta pa so se dvignila proti njemu, misleč, da jim prinese papežev protežiranec tiste svoboščine, ki so jih uživala mesta v srednji in v severni Italiji, V južni Italiji se je še vsaka invazija posrečila začenši od Saracenov pa do Garibaldija. (Dalje prih.) No ,»to izborno, Ukor pred par I*. D»*» .0 1. d. j* * -JJ-** „ tako močne, kakor .»kdaj, da *** * ,VUM dokazuje, da vri. kri oi Meta ali ni zadoati krepka za vzdržavanje tel™.. B Trinerievo zdravilno grenko vino [j je odino zdravilo, ki vam moro pomagati, prebavljanje v zdravem Btanu. To zdravilo pospešuje krvotok ter ohrani organe za Ozdravi vsaki želodec Zdravi ljudje, ki .i žole ohraniti ...jo zdravje, bodo prepriSali ae. da je Trlnerje,. am.rUkO zdravilno grenko vluo edino zanesljivo zdravilo. Trin^rjevo zdravilno grenko vino deluje čudežno v želodcu. Daje dober tek in je v resnici najboljšo zdravilo za želodec. Markota Kozol Tyndall, 8. Dakota. Se dobi v lekarnah in dobrih gostilnah Joh. Triner, 700 8. Ashland Are. PlUen Station Chicago, III. Trinrjevo zdravilno grenko vino je družbih&ko zdravilo, ki vam vzdrži pri dobrem zdravju. Deluje popolnoma zadovoljno. Jakob Košič, Haminott, Pa. Kedar koli potrebujete kako krepčilno zdravilo za želodec, rabite Trinerjovo au-poljsko krepčalo, edino želodčno grenčico, ki je delana iz naravnega vina. Nobena stvar ni boljša, ako se občutite slabe po leti. Naše oferirane cene vara prihranijo mnogo denarja. Mi imamo še mnogo drugih ceni jših in boljših predmetov, katerih pa ne moremo vseh inserirati. Sp!o pa upamo, da bodete segli po priliki, ter si ogledali našo bogato opremljeno prodajalno. Za vsaki predmet, katerega kupite v naši prodajalni dobite premijski kupon. Hranite vsacega! vrstno razpolago. 45 pal. široko blago — sama volna — za obleke in srajce v raznih barvah. Yard stane le 38 pal. široko "serge in granite blago — sama volna, po licu delano s svilo, v raznih barvah, črno itd, yard 36 pal. široko blago raznega de la in barve. Stane sedaj jjljp yard le 50 pl. širok ševijot — sama volna pOsebno za srajce in obleko, mo dre ali črne barve. Yard stane le* Jako fino blago za obleke — lahko ali težko, posebno za obleke za sprehod. J (JJ1 QD Yard le Oi.flJ Perilo za možke—srajce in spodnje hlače, modre ali druge barve. Vreden vsak komad 50c. QQp Stane le Oot "Sweaters" za možke, modre, sive ali druge barve. Mera 34—36. Navadna cena $1.50. Stane sedaj Perilo za deklice, hlače, jopice — razne mere. IQ'P Stane komad . lo'U Spalne srajce za možke, mere in barve. Navadna cena S9C- Stane komad Flanela svetle barve, ali križasta. Navadna cena ioc. 03n Sedaj yard__jM Odeje — 11-4 delane iz bombaža, sive ali druge barve. Navadna cena za en komad $1.75. Stane sadaj le Zagrinjala — bele barve in 3/2 yarda dolga ter jako fino delana. Navadna cena $1.89. Stane sedaj komad Nepremočljivo blago — 2 yarda široko, v raznih barvah. Stane kvadratni yard |jj( Palice za zagrinjala — iz lesa, 5 črevljev dolge. Stalna cena je bila 25c. Sedaj 1Qia prodajamo po lu2U rOHN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno (zostilno, kjer točim vedno sveio Walterjevo pivo. -z-žganje in fine smodke na --5 Nazdarjrojakil^ Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni "SALOON".__________ Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstno fine smodko na razpolago*. Zagrinjala za okna iz platna, tem nc ali svetle barve, z okraženimi ali nekrašenimi obrobki. Vredne 59c. Stane komad 34e Ženske jope — delane iz fine volne, rjave ali sive barve, raznega kroja po m Ženske dolge jope s širokimi ovratnikom, iz finega "zibelin" "melton" ali "kersey" blaga.Mera za deklice od 6—12 leta. Stane komad Fine ženske srajce — delane iz volne ali ševijota, v desetih raznih krojih. Navadna cena $8.50. Stane sedaj komad Ženska spodnja krila—delana iz črnega ali fantastično križanega satena. Stane Qfif komad le Uul FPL-AJSTK1 STONIOH, prodajalec. Vprašajte po št. 22.y Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in ' dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN P0T0KAl(, 564 S. Centre Ave. Chicago, 111 TeWon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite staiega prostora, John Košfclika. as__* Anton Sukle PUEBLO. Colo 601 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveie pivo in žganje. Tei.efon 6(J2 Red in 378 Black ' NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. ob-oinBtvo na importirano brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sum naj bolj i brinjevecl Dvanajstimi steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo sam plačati prevozne troške. Kdor hoče dobro kapljico brin je v-ca piti, naj se obrne na John Kracker-ja 1190 St. Clair Str. CLEVELAND, 0. 559.561.565-^565 BLUE /5LAHD AVE. F, J. SKALA & CO I 320-322 W. 18. ulica ČESK0-SL0VAN8KA BANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, iiterjatev denarja in vrednostnih stvari j po celem svetu, sesebno v Avstro-Ogrski in Zdr. drtavab. Ustavljanje plačilnih in drugih pravqih listin. Dedščine. Zastopniki družb: brcmške, bam-burške, antverpške, rotterdamske in francoske prekomoroko—vožne črte. V New York" in ostalih ev-ropejskih pristaniščih sprejmo pot-nike naši zastopniki. 7 slučaji zadržka oziroma zaprek potnikov, obrnite se na nas. Najboljši svetovni obiskovalci so na dobičku ako potujejo via Denver lu Rio Grande železnice preko Rocky Mountains okraja v Colorado, Utah ali tiliooceamiko obrežje, ki ima največ krasnih razgledov, gorskih slik, mineralnih Btudencev ter za lov in ribarstvo tako ugoden kraj, kakor nijedna druga proga na svetu. Zdravo coloradsko podnebje jn posebno mikavno za poletne počitnice. Zdravišču— Manltou, Colorado SprlngH, Glenwood Springs in Salt Lake City so svetono znana. Znižano cene v Colorado Springs in Utah 11a vseh progah s primernim izstopom v coloradukih in zapadnih mestih. Brzovlnki iz St. Louisa, Chicage v Colorado, Utah in californijska mesta. Elegantni jedilni vozovi, postrežba a la carte 11a vseh brzovlnkih. Najlepše ilustrovane knjižice se na zahtevanje razpošiljajo zastonj. J 1 R. C. N1CH0L, General Agent, Denver & Rio Grande R. R. 242 Clark 6t., Chicago, 111. S. K. HOOPER, General Prssenger & Ticket Agent, Denver, Colo. r MATIJA Eli KLAVEC, £ 433 W. 17th St. Chicago, III. g 500 mož potrebuje za Rainer- jevopivoin Bourbon Wis-ky piti, fine smodke kaditi in so veseliti. Razpošilja Btaro belo in staro črno vino po oO centov, ter star grape - stare obleke, katera bo fzgle- g j ^ndy 1» «2.75 galon. # dala kakor nova. Vse po ** i ANTON KRIZE, # zmerno nizkih cenah. OAT HILL, NAPA CO. CA L. Obleke, površniki, zimske suknje. Najmodernejše, najtrpežnejše jesenske in zimske obleke za delavnik in praznik, površniki in zimske suknje. Za tretjino ceneje kod drugod. Nase cene oblekam so: 8 5.00- $ 22.00 u " zim. suknjam $ 4.00» J 24.00 Naša zaloga je najboljša in najmodernejša na trgu. Vse je izdelano po najnovejšem kroju. Cene so jako nizke. V zalogi imamo tudi obleke za dečke in otroke. Najptarejša unijska tvrdka. 598 600 BLUE ISLAND AVE. Telefon —Canal 1198