Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta............................1.75
/
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. S
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 3. No. 99.
Price 5c.
TORONTO, ONTARIO FRIDAY, FEBRUARY 16 1945.
Cena 5 c.
Let. 3. Št. 99.
ZASEDANJE ZAKONODAJNE ZBORNICE PROVINCIONALNE VLADE
DREW MUST GO!" SE GLASI IZJAVA DELAVSKE PROGRESIVNE STRANKE
Toronto — Preko 30 dnevnikov v provinciji Ontario, je priobčilo izjavo delavske progresivne stranke "Drew Must Go!", katera obenem vsebuje temeljiti pregled tako v političnih kakor tudi ekonomskih ozirih dela za pretečeno leto konservativne vlade, na čelu z premierom Drew.
Njegova vlada zelo v tesnem sodelovanju pred nedavnim izvoljeno Duplessis vlado v Quebec provinciji po vprašanju proti vzakoni-tve določbe za družinski dodatek, je v predvolilni kampanji obljubila vsevprek glede večje razprostrtosti socijalne zakonodaje, zagotovitev proti oviram napram resničnemu unijskemu gibanju, ter število nadaljnih potreb za izboljšanje živl-jenskih razmer ljudstva. Tozadevni program konservativne stranke je vseboval nič manj kot 22 točk tako zvenečih, da so prav mnogi volilci mislili kakšna sreča čaka ljudstvo v provinciji. Toda po preteku enega leta, verjetno da je prav malo volilcev takega mišljenja, kajti konservativna vlada ni storila ničesar za kar ni bila izključno pod pritiskom
Zunanjim poročevalcem dovoljeno v Jugoslavijo
London — Nekatero ameriško časopisje skuša podati utis v javnem mnenju, da je zavezniškim poročevalcem zabranjeno v balkanske zemlje, med temi osobito v Jugoslavijo, ker da maršal Tito želi zakriti pred zunanjim svetom razvoj dogodkov v Jugoslaviji.
Na take neresnične trdit-tve je odgovorilo minister-stvo za informacije v Beogradu, da narodna oblast v Jugoslaviji nima- nobenega razloga nekaj zakriti, tembolj nasprotno pravi minis-terstvo za informacije, je v interesu nas in naših zaveznikov . zvedeti resnico razmer in okolščin v Jugoslaviji.
Izjava ministerstva nadalje pravi, da je bilo že v januarju dovoljeno posameznim britskim, francoskim in meriškim poročevalcem priti v Jugoslavijo. Toda ni dovoljeno odkritim sovražnikom, to je onim poročevalcem, kateri so v zvezi z izdajalskimi krogi v begunstvu.
Kompromisno premirje v Grčiji
Odstavitev kolaboracionistov in zagotovitev svobodnih volitev določa kompromisni sporazum
Atene — Po zatrdilu vesti, v Grčiji je podpisano kompromisno premirje med predstavniki Narodno-osvo-bodilne Fronte EAM., vlado in britskimi vojaškimi oblasti. Sporazum določa zagotovitev svobodnih volitev pri katerih bo narod odločil o obliku svoje države, njene vlade in pa povrnitve kralja. Medtem določa tudi poleg razorožitve oddelkov Naro-dno-osvobodilne Fronte, odstavitev vseh vladnih in vojaških uslužbencev, ki so sodelovali v zavratni borbi z nemškimi okupatorji proti grškega naroda.
George Siantos, predstavnik N a r o d n o-osvobodilne Fronte, je obtožil za krvave izgrede v Grčiji vladno vojsko, grške četnike, kateri so
javnega mnenja prisiljena storiti. Medtem v političnih intrigah proti edinstva kanadskega naroda ji gredo ne malo zasluge, za tako razmerje posebno v kolikor se tiče kampanje o vojaškem naboru in podžiganju razkroja izmed kanadskega in kanadsko-francosko govorečega naroda.
Nekoliko poslancev CCF stranke je podalo resignaci-jo zaradi njenega stališča napram unijskemu pokretu, tako da je sedaj prav mogoče prisiliti konservativce v kot in sestaviti novo vlado. Ta teden zboruje zakonodajna zbornica, kjer pridejo zelo važna vprašanja na dnevni red. Kakšen rezultat od tega zborovanja lahko pričakujemo, ako ne pride zadostuje pogledati dosedanji rekord vlade premiera Drew.
Čete maršala Koneva prodirajo proti Dresdenu
BUDIMPEŠTA OSVOBOJENA. ČETE MARŠALA KONEVA ZAVZELE 7 MEST IN 200 LETAL. ZAVEZNIŠKI BOMBNIKI DROBE NACISTIČNE INDUSTRIJSKA PROMETNA SREDIŠČA V NAMČIJI
DEKLARACIJA DOLOČA FORMIRANJE VLADE V JUGOSLAVIJI
Z TEM JE ZAPEČATENA OVIRA PREŽIVELIH ELEMENTOV, KI SO NA ZUNAJ IN ZNOTRAJ JUGOSLAVIJE PODPIRALI IZDAJALCE IN FAŠISTOVSKE OKUPATORJE
čete prve Ukrajinske armade pod poveljstvom maršala Koneva, so zavzele sedem mest v Šleziji, oziroma močnih nacističnih utrb. V Pomeraniji prva Beloruska armada je očistila trdnjavo Schneidenuehl in pri tem pobila 7000 mož sovražne vojske, ter ujela 5000 po dveh tednih obleganja.
Minulo sredo v posebnem naznanilu je bilo naznanjeno, da so poslednji ostanki nacističnih sil v Budimpešti popolnoma očiščeni in pri tem da je bilo ujeto nadaljnih 12.700 vojnih ujetnikov, katerih skupno število ujetih v Budimpešti znaša 123,-000. Budimpešta je 17 osvobojena prestolica po okupa-
Poljaki zahtevajo priznanje nove v/ade
Toronto — Na zborovanju kanadskih Poljakov, ki se je vršilo minulo nedeljo v Victory Theatru v znak proslave osvobojenja glavne prestolice Warsawe in pa
priznanja nove poljske vlade Narodnega Osvobojenja, naslovljena je brzojavno zahteva ministerskemu predsedniku Kingu, da Kanada prizna kot zakonito novo poljsko vlado v Warsawi. Enako pa je brzojavno naslovljena čestitka in priznanje novi vladi in začasnemu njenemu predsedniku Bole-slavu Berutu v Poljski.
Glavni govornik za to proslavo je bil dr. Ignac Zlo-towski, znan iz bivše Uni-
verze v Waršawi, zatem Radium Instituta v Parizu in točasno na državni Univerzi v Ohio državi, kateremu se je posrečilo uiti v Marocco
v letu 1940, je med drugim odločno zavrnil ideološko zamisel begunske vlade v Londonu in nekaterih organizacij v zamejstvu. Ta družba si na nepravičen način prizadeva povrniti stari državni režim, neoziraje se na ogromne ekonomske probleme Poljske za pospešitev življenskega in gospodarskega obstoja, zlasti ji ni všeč nova začasna vlada, katera je naredila že ogromni napredek na osvobojenem o-semlju, je dejal dr. Zlotov-ski.
Slična zborovanja so se vršila tudi po Združenih državah, kjer se je zahtevalo priznanje nove poljske vlade. Begunska vlada v Londonu in njej reakcionar-
no naklonjeno gibanje, seveda v svoji agoniji si prizadeva zadržati oblast v svojih rokah. Toda javno mnenje in narod Poljske, sta že zdavnaj na strani nove poljske vlade.
ciji nemške fašistične sile.
Nadaljno poročilo iz Moskve pravi: "Stettin že sliši grmenje sovjetskih topov, kateremu se približujejo močni oddelki Rdeče Armade pod poveljstvom maršala žukov. Stettin je pristanišč-na luka ob Baltiškem morju, ter močna opora v obrambi Berlina. Napram zatrdilu vesti iz Berlina, čete maršala Koneva ob reki Bober, katero so prekoračile na več krajih v pravcu Sommerfeld in Dresdenu, so narazen od čet maršala žu-kova komaj nekih 15 milj z obkolitvijo velikega področja na tej točki bojne črte. V prodiranju proti Dresden-u močno industrijsko središče in življenska nit prometa, čete maršala Koneva so oddaljene komaj nekih 68 milj. Naznanjeno je tudi, da so oddelki Rdeče Armade zdrobili odpor nacističnih sil pri Koningsbergu v vzhodni Prusiji. Medtem značilno je, da so čete maršala Koneva v bliskoviti ofenzivi zaplenile nad 200 bojnih letal v sredo, katerih skupno število znaša za dva dni preko 500 letal nepoškodovanih.
Zavezniški bombniki so v nekoliko poletih bombardirali važne utrdbe in prometne vezi v Nemčiji, posebno v področju Dresdena pred nastopajočimi oddelki Rdeče Armade. Zavezniška zračna sila je dosegla tudi v Avstrijo in Jugoslavijo. Bombardirana so industrijska področja v Avstriji, ter prometna vez Maribor v Jugoslaviji. Vojaški komentatorji naglašajo, da je to rezultat sporazuma treh velikih
na konferenci v Yalti, za koordinacijo vojnih operacij z vzhoda, severa in juga, katera se z naglico približuje za popolni poraz Hitlerjeve Nemčije.
Yalta, Krim — Deklaracija Stalina, Roosevelta in Churchilla poleg sporazuma v vojnih in političnih zadevah določa obenem formiranje nove vlade v Jugoslaviji odnosno takojšno uresničitev sporazuma maršala Tita in dr. šubašiča. Izjava treh velikih v tej zadevi se glasi:
"V sporazumu priporočamo maršalu Titu in dr. Šu-bašiču, da pristopita k takojšni uresničitvi mednjima doseženega sporazuma kot podlaga za formiranje nove vlade. In nadalje priporočamo, kakor hitro bo vstanov-ljena nova vlada, naj poda izjavo:
1 — Da Antifašistični Svet Narodnega Osvobojenja Jugoslavije se mora razširiti z vključitvijo članov bivše jugoslovanske vlade, kateri se
Vatikan se opravičuje po stari navadi
Patriarh ruske pravoslavne cerkve je naslovil obtožnico, katero so podpisali še drugi predstavniki pravoslavne cerkve med tem tud; srbski patriarh, proti stališča Vatikana napram kazni
ŠUBAŠIČ ODPOTOVAL V BEOGRAD
London, feb. 15 — Dr. Šu-
bašič je odpotoval iz Londona v Beograd z namenom vred z maršalom Titom, sestaviti novo vlado, kakor določa deklaracija treh velikih na ravnokar minuli konferenci v Yalti.
Verjetno da bo nova vlada kmalu sestavljena, kakor določa sporazum maršala Tita in dr. šubašiča.
morili nedolžno ljudstvo prej in tudi pri tem notranjem spopadu. Glede povrnitve kralja v Grčijo, Siantos je dejal: "Ako se narod pri svobodnih volitvah izreče za njegovo povrnitev, Narodnoosvobodilno gibanje bo vpoštevalo narodno voljo."
» c: m gMMMMIi^MMIlMPj fO? 'TBBBMB		[ áH "^Wií^Sí fe IgÉlp»*		
* * 'tSBBF V 1 T I jf 4 iW * /■ 4			í- MM*. 4. ' -v '1 É*.0S ¿Mb ^löfe*Í	fisT^B
	gÖfpP" i BMJ Xjg	1 ■■MPM ttéAfd \ "jpSii	J*',, 18Í& '	■¡MSaBsSr í' wia
JRBtaHHÚB			W^^^m <áH-' Ufe.	, i iüiBy w é.
Premier Churchill, preds ednik Roosevelt in premier Stalin ob priliki zgodovinske konference v Yalti, ka-tera je zapečatila usodo Hitlerjeve Nemčije.
V	w
Nemčija nebo nikdar vec
v
ogrožala svetovni mir
URESNIČITEV NAČEL ATLANTSKEGA CARTERJA V OSVOBOJENI EVROPI. ZDRUŽENOST SVETOVNIH VELESIL ZA VARNOST MIRA. PRIZNANJE ZAČASNIH VLAD — SO SKLEPI TREH VELIKIH
London — Na podlagi tukajšnih vesti in pa skupne izjave treh velikih Roosevelta, Stalina in Churchilla, je ravnokar zaključena konferenca, katera se je vršila v Yalti, pristaniščni luki ob črnem morju na Kri-meji Sovjetske Unije. Poleg treh velikih voditeljev konferenčnega zborovanja so se udeležili visoki vojaški svetovalci Sovjetske Unije, Združenih držav in Vel Britanije, kjer je doseženo poleg vseh drugih političnih problemov soglasje za enoten načrt v bližnji bodočnosti koordinirane ofenzive z vzhoda, zapada in juga za popolni poraz Hitlerjeve Nemčije.
Deklaracija treh velikih vsebuje devet bolj obširnejših sklepov, med prvimi je sklenjeno, da po porazu Hitlerjeve Nemčije, kakor administrativna tako tudi politična oblast preide v roke zavezniški vojaški komisiji,
katero bodo sestavljale Vel. Britanija, Sovjetska Unija, Združene države in vključno tudi Francija. Nemčija bo razdeljena na štiri tozadevne zone pod kontrolo že omenjene komisije. Sklep z ozirom v zadevi Nemčije se glasi :
"Odločni za popolno razorožitev nemške oborožene sile; odstraniti nemški generalni štab; odstraniti ali uničiti nemško militarno orodje; uničiti ali nadzorovati nemško vojno industrijo, katero bi se lahko vporabilo za vojno proizvodnjo; pred sodišče postaviti vse vojne kriminalce in jih kazniti po zasluženi kazni za njihove zločine; izbrisati nacistično stranko, nacistične zakone, organizacije in institucije; izko-reniti militaristični duh iz vseh javnih uradov, kulturnega in ekonomskega življenja nemškega
naroda; določiti take mere v soglasju za Nemčijo, kakoršne bodo potrebne, da ne bo nikdar več ogrožala svetovnega miru in bodočnosti sveta."
Nadaljna odločitev določa, Nemčija bo morala plačati za reparacije, odnosno za povzročeno škodo v nadoknadljivih materij al i h in tudi fizično pomočjo. Podrobnejši načrt za odplačitev odškodnine, sestavi posebna komisija v Moskvi.
Deklaracija za osvobojeno Evropo
Premier Zveze Sovjetskih Socijalističnih Republik, ministerski predsednik Združene kraljevine in predsednik Združenih držav, uvidevajoči potrebo za dobo nestabilnosti takoj po osvobojenju izpod nemške fašistične o-kupacije evropskih naro-(Nadaljevanje na 4 str.)
nemških fašističnih zločincev. Obtožnica dolži Vatikan, da si prizadeva nuditi zaščito fašistovskim zločin-vem pred odgovornostjo za neštete zločine v Evropi.
Najvažnejši odstavek se glasi: "Z ozirom na mednarodno situacijo predstavniki pravoslavne cerkve zbrani na Kongresu v Moskvi, glasno izrekamo svoj glas proti onih — Vatikanu posebej — kateri si prizadevajo nuditi zaščito fašistovskim zločincem pred odgovornostjo za storjene zločine in prosijo usmiljenje za fašiste, ki so morili nedolžno ljudstvo po celi Evropi."
"Krščanska vera bi morala blagosloviti napor svobodoljubnih in miroljubnih ljudstev in se prilagoditi organizaciji za vzpostavitev takega reda v svetu, kateri nebo nikdar več preživljal krvavega fašističnega nasilja in umorstva vprizorjene-ga po vzorcu Hitlerjeve Nemčije."
Ta obtožnica je zelo vznemirila Vatikan, kateri po starem načinu odgovarja za svoje stališče, da se bori proti diktakture. Zelo reven izgovor tembolj, ko vemo, da ni sprožil niti besedice proti krvavih in nečloveških dejanj fašistovskih morilcev v zasedeni Evropi. Prej je bilo prav dosti sklicevanja, da je Vatikan pod nemško kontrolo. Toda sedaj ko je pod zavezniško kontrolo, ni bilo slišati ne protestov in ne javne obtožbe proti storjenih zločinov.
niso kompromitirali sodelovanjem z kolaboracionisti in sovražnikom, ter tako vsta-noviti novo vlado, ki bo znana kot začasna vlada, in
2 — Zakonodajne določbe sprejete po Antifašističniem Svetu Narodnega Osvobojenja postanejo predmet poznejše ratifikacije Ustavne Skupščine."
Ta določba katera na prvem mestu odobrava Antifašistični Svet Narodnega Osvobojenja z dodatkom članov bivše vlade, obenem zagotavlja odstranitev ovir z strani preživelih elementov v jugoslovanskih zadevah, kateri so sami sebe imenovali v predvojni in po zlomu Jugoslavije, kot predstavništvo Jugoslavije. Odkar so zbežali na varno iz Jugoslavije, so prepustili neljubo usodo njenih narodov notranjim in zunanjim sovražnikom. To jih seveda ni oviralo sklicati se na ta-kozvano "zakonitost" v javnem mnenju kot neko predstavništvo in delati ovire proti Narodno-osvobodilnega gibanja in njegovega vodstva. Deklaracija na temeljit način izloča vse take elemente iz sestava nove začasne vlade, kakor tudi kandidatne liste pri svobodnih volitvah v Jugoslaviji.
KANADSKE ČETE V OFENZIVI
NACISTI ZAPUŠČAJO OBLEKO IN OROŽJE
Moskva — Fotografična revija najnovejšega iztisa za 1945 leto, podaja v posameznih slikah položaj obkoljenih nacističnih sil v vzhodni Prusiji. Na podlagi očitnih dogodkov dokazano je, da so nacistični častniki metali vstran svojo obleko in orožje pred nastopajočimi četami Rdeče Armade.
Ista revija med drugim pravi, nacistična armada, katera šteje okrog 40.000 mož, sestavljena od razbitih regimentov vključno mornarje, se bo sama z seboj uničila. Njeno brezupno prizadevanje da prebije obroč, je brezuspešno kakor tudi njena moč za doseči kaj takega. Ako se ne poda pogin je neizogiben.
Zapadna fronta — Ostalim sedmim batalijonom se je pridružil v ofenzivi osmi batalijon, kar tvori prvo kanadsko armado sedaj v ofenzivi na zapadni bojni črti proti Hitlerjeve Nemčije. Kanadski batalijoni, ki so v bojevni akciji ob Siegfried-ovi črti, .je batalijon iz Calgary, Regina, North Shore (New Brunswick) New Castle, N. B., Queens Own Rifles, Toronto, Galf in Cornwall.
Ameriška tretja armada ja popolnoma zlomila odpor od Pruma pa do zapadnega zida. Topništvo, ki je metalo tako strahovit ogenj na sovražne položaje, je popolnoma uničilo hrbtenico nemškega odpora na tem kraju bojne črte.
Frieldmarwal Montgomery si je ogledal zavzeto trdnjavo Kleve in dejal: "Bitka poteka zelo lepo."
Nemški odpor v Kleve je bil popolnoma zlomljen, ko so kanadske čete vdrle v mesto z naskokom na sovražnika z bajoneti. Kanadske čete so se v teh bitkah izkazale dostojne prvega mesta, kar obenem zavrača odvratno obtožbo reakcionarnih konservativnih krogov, da je nezadostna ojačitev in da so se mnogi vojaki kritično izrazili napram vojaškemu naboru v Kanadi.
SPREMEMBA DATUMA EDINOSTI
Prihodnji izvod lista izide v sredo dne 21 februarja, kakor smo z posebnim pismom obvestili vse odseke Vzajemne Podporne Zveze Bled in Zveze Kanadskih Slovencev. V bodoče bo Edinost izhajala vsako sredo v tednu mesto vsaki petek, kakor dosedaj.
Ta sprememba je nastopila vsled razporeda dela v tiskarni in posebno zaradi tega, ker je začel izhajati bratski list "Srbski Glasnik" dvakrat na teden.
Upravništvo Edinosti.
))
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista:
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Krimska Deklaracija
Sto jati Pribičevlč o Jugoslaviji
Ne predvojno ampak v novo povojno dobo
Kakor so sklepi treh velikih v Teheranu temeljito potrli vse upe in prizadevanja fašistične in napol-fašisti-čne nazadnjaške propagande doseči svoje kriminalne cilje na Medzavezniškem razkroju — tako so sklepi treh velikih v Yalti še enkrat demostrativno v svetu razpršili vse špekulacije in ovire proti uresničitvi narodnih in ljudskih pravicah po tej strašni in krvavi vojni.
Ne malo se je čutil prizadetega nemški in ostali fašizem vred z nazadnjaško reakcijo, apizarji in izolacio-nisti po zasedanju treh velikih v Teheranu. Njihovi upi sloneči v prizadevanju na razkroj Antifašistične Fronte, narodne in mednarodne, edinosti, progresu in napredku vdanih sil, so se razpršili kakor pajčevina v nevihti in so splavali po vodi z tako strahovito poparjenostjo, da so bili prisiljeni odložiti to zamisel za daljšo dobo z preračunano svrho.
Računali so na poslednjo fazo tekoče vojne proti Hitlerjeve Nemčije, namreč na nesporazum treh velikih pri razpravi političnih zadevah Evrope. Na to je računal ! že davno prej tudi nemški fašizem. In zaprav tu leži vir histeričnih vprašanj o vzhodni meji med Sovjetsko Unijo in Poljsko — "strašilo" o notranji ureditvi v posameznih evropskih državah po vojni, med temi v Jugoslaviji, ter naposled brezupno prizadevanje pisane družbe "mirolju-bcev" za določbo blagih pogojev za Hitlerjevo Nemčijo. Povrh tega pa dozdevanje, da sta Stalin in Churchill med seboj si "razdelila" evropske države za politične sfere in da je "Atlantski čarter" kot tak pokopan.
Krimska Deklaracija' ne samo da je temeljiti odgovor proti rušiteljem narodne in mednarodne edinosti, da. določa pogoje za Hitlerjevo Nemčijo, katerih uresničitev nebo nikdar več ji nudila priložnosti za ogrožati svetovni mir, ljudski napredek in progrès, ampak obenem odpira novo dobo v svetu za narode in človeštvo.
Načela Atlantskega Carterja so podkrepljena z dejstvom tako v tekoči vojni v borbi proti fašizmu, to je da bodo narodi po svobojenju dejansko odločali o svoji usodi, notranji politični in ekonomski ureditvi v svojih državah, katerim je zagotovljena obenem povrnitev prej odtelešenih delov, kakor tudi ekonomska pomoč z strani treh svetovnih velesil. Njegova načela postajajo resnična dejstva z Krimsko Deklaracijo.
V devetih tozadevnih točkah po katerih so tri veliki dosegli sporazum, katere smo na drugem mestu v tem iztisu priobčili, jasno kažejo pomen sestanka in določbe Krimske Deklaracije. Poleg političnih vprašanj z ozirom na notranje zadeve evropskih držav, sporazum določa obenem koordinacijo v bližnji bodočnosti ofenzive z vzhoda, zapada, severa in juga proti Hitlerjevi Nemčiji. Rdeča Armada, katera je že takorekoč na pragu Berlina, z bliskovito naglico prodira v notranja industrijska in prometna središča nekdanje Hitlerjeve "nepremagljive" sile. Zavezniška ofenziva s zapada, tudi beleži znaten uspeh. Hkrati povedano približuje se konec Hitlerjeve oborožene sile in z tem obenem suženjstva in nasilja nad evropskimi narodi. Ta zaželjeni dan morda ni več daleč.
Po zasedanju treh velikih v Yalti in po sporazumu za koordinirano ofenzivo proti Hitlerjevi Nemčiji, obeta ta dan z bližnji bodočnosti. Zato ni čudnega da so nacistični propagandisti že imenovali zavezniški sporazum kot sporazum "krvoločnih banditov." Tem so se pridružili propagandisti tudi v Tokio. Tudi slednji so kot ponavadi imenovali ta sporazum, da sta se Roosevelt in Churchill udala Stalinu. Ni pa izključeno da bi se ne oglasila nazadnjaška reakcija proti sporazuma po svojih starih metodah posebno v kolikor se tiče vprašanj vzhodnih meja med Sovjetsko Unijo in Poljsko. Begunska poljska vlada v Londonu je že sprožila signal. In najbrž da se ji priključi brezupna reakcija tudi drugod zopet po kakih drugih vprašanjih. Na vsih progresivnih, napredku m narodnim ter ljudskim pravicam vdanih silah in gibanjih je ležeče, da strnejo svojo enotnost, katera je najmočnejši faktor za zagotovitev tako za popolno zmago nad fašizmom, kakor tudi svetovno nazadnjaško reakcijo.
Krimska Deklaracija zagotovi j a prvikrat v povesti človeštva, novo in srečno dobo po zmagi nad fašizmom. Zato delajmo v duhu in določbah njenih načel
Pismo od Ivančiča uredniku tega lista
Dragi tovariš!
Včeraj sem se vrnil iz Londona, kjer sem srečal tovariša Kovačiča in Vukšo, ki je sedaj ostal tu v Angliji. Malo je manjkalo da nisem tudi jaz ostal tu, ker pravijo da bi bilo potrebno da delam pri Zvezi Pomorščakov. Ampak kakor za sedaj . . upam, da se prav kmalu zopet vidimo in potem Ti povem mnogo zanimivega.
Vesti so poslednje dneve prav take, kakor smo jih že zdavnaj želeli. Upajmo, da bo v najkrajšem času vojne konec, saj vzhod se z veliko brzino giblje na zapad in bo pomandral vse proklete germanske rušilce miru, ta: ko da bo v nemirni Evropi vsaj za daljšo dobo napočila željena doba miru in napredka.
Sporoči onim prijateljem, ki so mi bili izročili pisma za domov, da bodo ista verjetno kmalu pri dragih svojcih. Zbiranja pomoči za domov, posebno materij alnega nikar ne opustite, saj bo kmalu vse urejeno za prevoz v domovino. Narod je pri nas doma v veliki potrebi, posebno kar se tiče obleke. Zato zbirajte neumorno posebno take stvari,
ki se ne morejo pokvariti.
Povedal sem našim iz domovine, kako pridni ste Vi tamkaj v Kanadi in kako lepo razumete ujedinjenje vseh jugoslovanskih narodov. Sedanje spremembe v naši domači palitiki so zelo koristne za naš narod. Iz vsega vidite, da imamo v tujini posebno pri velikih zaveznikih zelo mnogo prijateljev. Kakor sem slišal preko radia, bo naša imig-rantska vlada, odnosno njen personal radi "muholovstva" nezrelega kralja prav kmalu krenila v domovino in potem bo mir z nepotrebnimi homatijami sovražnikov (notranjih) našega edinst-va.
Jaz bi bil zelo rad krenil v domovino, da vsaj sedaj pri kraju kakšnemu švabu ali domačemu fašisti zavi-jem vrat. No, pa na žalost ni mogoče.
Prosim Te izroči moje prisrčne pozdrave vsem tovarišem Srbom, Hrvatom in Slovencem brez razlike, is-totako pa tudi vsem našim zavednim ženam in dekletom. ki so tako pridne in marliive tam v Kanadi.
"Smrt fašizmu — svobodo narodu!"
Dušan Ivančič.
"New Statesmen and Nation" v Londonu je dne 27. januarja prinesel dolg članek izpod peresa Stojana Pribičeviča, anglo-ameriške-ga poročevalca v Belgradu, v katerem je opisan sedanji položaj v Jugoslaviji. SANS prinaša v prevodu glavni del tega poročila.
Mirko G. Kuhel, tajnik..
Po osmih mesecih, ki sem jih preživel v Bosni, Dalmaciji, Srbiji in Belgradu, smatram, da lahko izrečem sledečo sodbo o sedanjem položaju v Jugoslaviji:
Najbolj važno je dejstvo, da so partizani bili zmožni upeljati zdravo in dostojno vlado, kateri se ni treba podajati v civilno vojno, ampak ki posveča vse svoje sile za dosego popolne mobilizacije za borbo proti sovražniku. Ta fakt ne izvira samo radi močne vojaške sile maršala Tita — njegova vojska danes šteje 500. 000 vojakov — temveč tudi radi čvrste politične discipline Narodne Osvobodilne Fronte in velikega zaupanja, ki ga ta uživa po vsej deželi. Moje premišljeno mnenje je, da bi Narodna Osvobodilna fronta ob tem času dobila pri svobodnih volitvah pod nadzorstvom medzavezniške komisije najmanj 70% jugoslovanskih glasov. Važna točka pri tem je, da bo Tito najbrž dobil večino glasov od vseh jugoslovanskih narodov: Srbov, Črno gorcev, Macedoncev, Hrvatov in Slovencev. Ker je Tito Hrvat, Mihajlovič pa Srb, je slednji seveda dolgo časa nastopal kot zakonit zastopnik srbstva. Toda še pred osvoboditvijo Srbije je Tito imel pod orožjem šestkrat toliko Srbov, kot pa Mihajlovič. Pri svobodnih volitvah izven Srbije, bi okrog 2,500.000 ljudi oddalo več kot polovico glasov za Narodno Osvobodilno Fronto. Tito ima več zaslo-mbe med kmeti v vaseh kot pa med meščani, — toda Jugoslavija je 80% kmečka.
Nepričakovan prihod partizanov in Rusov zadnjo jesen v Srbijo je našel Mihaj-loviča nepi'ipravljenega. Meseca oktobra je pobegnil z malim oddelkom v Bosnijo in od tam v severno Dalmacijo; torej ne v Italijo, kot je bilo nekod poročano. Med svojimi edinicami v Srbiji je s tem napravil veliko zmešnjavo. Nekateri njegovi poveljnikf v Srbiji — Ke-serovič, Kalabič itd. — so se nadalje borili proti partizanom in celo proti Rusom. Drugi, n. pr. Piletič in Stan-kovič, so se predali Rusom, da bi ne padli v partizanske roke. Toda neki drugi del Mihajlovičevih edinic se je potikal po gozdovih, neve-doč proti komu bi se boril. Zopet drugi del je bil raz-puščen in četniki so se skrivaj vrnili na svoje domove. Srečal sem Mihajlovičeve oficirje, ki so se avgusta in septembra priglasili za boj proti Nemcem in ki so ob pov-ratku v Belgrad na skrivnem plakali: ko se je nemška oborožena sila (Wehrmacht) umikala iz Srbije, so oni bili poslani v borbo
proti partizanom.
* * •
Nikoli ni bilo poročano, da bi katera Mihajlovičeva edinica napadla nemške položaje v borbi za osvoboditev Srbije. Nekateri dokazi v Belgradu sedaj jasno dokazujejo, da se je Mihajlovičeva podtalna organizacija v Srbiji zelo opirala na vlado kvizlinga Nediča. Obratno pa je ta vzdrževala potom svoje tajne policije skrivno vojaško zvezo -z nemškimi oblastmi. Zadej za tem razmerjem se je skrivala politična ideja, da kadar bi namreč Angleži in Amerikanci invadirali Srbijo, bi Nedič oddal svojo administracijo Mihajloviču, kateri bi se potem ponudil an-glo-ameriški komandi na razpolago. Ko so pa partizani in Rusi uničili Nedičevo administracijo, se je Mihajlovičeva podtalna organizacija razsula. Sedaj je sod-niisko dokazano, da je Ne-dičeva posebna policija za: pirala komuniste na podlagi "črne knjige", ki so mu jo predložili gestapovci ali pa Mihajlovičev glavni stan.
Vasi v neposredni bližini mesta — kot Komudraz in druge — so bile pod oblastjo četnikov, katerim je bilo dovoljeno poljubno potovati sem ter tja iz Belgrada, ki je bil pod nemško kontrolo. V rokah imam izjave očividcev — visokih četniških častnikov — da je 16. septembra 1944, ko se je ruska vojska že nahajala v Srbiji, imel Mihajlovič sestanek z Herr Staerkerjem, glavnim svetovalcem Neubacherja, ki je bil Ribbentropov pooblaščenec v Belgradu, in sicer v vasi Badovinci, blizu' šab-ca — zapadno od Belgrada — ter da so fteden dni k;|5-neje Nemci založili Mihajlovičev glavni stan z 5.500 puškami. Po izjavi partizanov je Mihajlovič izdajalec in sovražnik naroda. Po izjavi njegovih sledilcev pa je le velik nerodnež in Hamlet. Naj bo tako ali tako, ne preostaja mu več nobene organizacije.
* * *
če obstoja še kaka opozicija proti Titu, se zdi neorganizirana in mrtva. Tvorijo jo deloma velesrbski Mihajlovičevi, Nedičevi in Ljotičevi sopotniki, deloma ljudje, ki so se naveličali vojne in katerim ni všeč popolna partizanska mobilizacija proti Nemcem, ter večinoma oni ljudje, ki so bili za časa okupacije tri leta in pol podvrženi bavbavski sovražnikovi in kvizlinkovški propagandi o "rdeči nevarnosti". Tipičen vzgled je Bel-grad. Ob osvobojenju zadnjega oktobra je morda 80% ljudi bilo proti partizanom. Ves teden se civilisti niso pokazali na ulicah. Nato so se pričeli odpirati trgi, potem trgovine; polagoma so se pričele kazati tudi ženske v kožuhih in vzlic raznim govoricam o množičnem morenju, se "strašni" partizani niso zdeli več taki zav-ratni morilci. Po dveh mesecih se je nasprotstvo skrčilo za morda 50%. če bodo partizani nadaljevali svoje namene in se ravnali svojega načela: "Nobenega maščevanja, razen nad fašisti", tedaj znajo pridobiti naklo-
njenost večine belgrajskega prebivalstva. Ko je še v Belgradu bilo 80% ljudi proti partizanom, je že bila očivi-dna slabotnost opozicije. Ni-kakega poskusa ni bilo, da bi mase demonstrirale proti Titu, nikakih skupnih protestov, niti enega napisa na stenah: Doli s Titom! To je važna svedočba o mestu, ki je proslulo radi svojega u-
porniškega značaja.
• * •
Misterijo o Mihajloviču je bilo mogoče razkrinkati le po osvobojenju Belgrada. Sedaj je na roki sodnijska evidenca, da so nekateri Mihajlovičevi poveljniki imeli dogovore z Nemci in so, n. pr. vzdrževali svoj stan v kavarni Takovo na Teraziji v Belgradu za časa nemške okupacije. Na rokah je tudi dokaz, da so nekateri Miha j lovičevci bili usmrčeni v taborišču Banjica blizu Belgrada. Pravilno razlaganje vsega tega pa je, da je Mihajlovič imel v Srbiji dvojne simpatičarje: kolaboratorje z Nemci in pristne rodoljube. Ko pa je meseca novembra to spoznanje postalo o-čividno, je Tito proglasil po-( miloščenje. članstvo v Mi-! hajlovičevi skupini ni bilo kaznjivo dejanje, temveč le osebe, ki so bile naravnost krive sodelovanja s sovražnikom, s kvizlingi ali z osebami, odgovorne za navadne zločine, so bile obsojene na smrt ali na prisilno delo. Belgrajsko šepetanje, ki ga nazivajo "radio tete Mile-ve", je zadnjega oktobra postavilo 60.000 kot število belgrajskih ljudi, ki so jih partizani zaprli. Dejansko pa so prve štiri tedne partizanske oblasti zaprle komaj 5.000 belgrajskih ljudi izmed skupnega prebivalstva 300.000. Izmed teh je 105 bilo vstreljenih, okrog 2000 je bilo izpuščenih, ostali pa so bili pridržani za nadalj: no preiskavo ali pa obsojeni
na prisilno delo.
» « »
Edina organizirana politična stranka v osvobojeni Jugoslaviji je komunistična. To je bila tretja največja st-
(Nadaljevanje na 3 st.)
Toronto — Z Sovjetsko Unijo na čelu zmaga združenih demokratskih sil bo v bližnji bodočnosti neusmiljeno uničila nazi-fašistični režim v Nemčiji, katerega se po vsej pravici prišteva med najbolj sramotne, kriminalne, in tudi za narod izdajalske režime današnje moderne dobe. Z uničenjem nemškega fašizma lahko trdimo, bo obenem izgubljena vsa nada za podjarml-jenje sveta po načrtih ne samo nemških Junkerjev, marveč tudi njihovih mednarodnih kolegov, ki so ta režim tako vneto moralno in denarno podpirali.
Glavna svetovna moč tega ultra-kriminalnega režima, je v svojih zadnjih trenutkih pred svojo smrtjo. Oborožena moč nemškega fašizma, se z naglico približuje k svojemu razkroju. Vzelo pa bo še precej časa, predno se popolnoma očisti njegova kupa ne samo v Nemčiji, ampak tudi v veliki meri po Evropi in ostalih zemljah.
V veliki meri nam služijo za primer poleg Nemčije, protinarodni režimi v predvojni Evropi, kot naprimer Jugoslaviji, Italiji, Madžarski, Poljski, Rumuniji, Finski itd. Ako pogledamo malo okrog sebe, vidimo, da nam od strani reakcije ista nevarnost preti tudi v Kanadi, ako ne bomo našli načina, da ji sprečimo namero.
Večina nas se še spominja predvojne brezposelne dobe za časa Bennettove železne pete. Večina kanadskega delavstva, je ne samo zastonj garala na "Trans-Ca-nada Highway", po raznih gozdovih, sem in tam tudi pri stavbinskih delih — ampak se je dosti naroda obenem tudi moralo "preživljati" po raznih smrdljivih "Bread in Soup" lajnah, ho-stelih ter drugih brlogih.
Kako drugače moremo imenovati ono dobo, namreč predvojno brezdelje in pomanjkanje med ljudstvom, kakor "moderno" uničevanje delavnega ljudstva. V Kanadi in Združenih državah, ni bilo pomanjkanja v ekonomskih ozirih. Saj so
SESTANEK NA VA5I
Pri Martinovih v hiši se je tisto nedeljo popoldne I zbrala vsa vas, od drobnih otrok do sivih starčkov. Mladinka Minka, ki jo dobro poznajo vsi otroci, je odvedla deco k sosedovim, da se tam pogovorijo in pozabavajo posebej in da ne bodo starejših motili pri resnem pomenku.
Najprej je govoril tovariš Tone, preprosto in jasno. Ljudje, ki so ga nekoč poznali samo kot poštenega in pridnega čevljarja, so ga poslušali z zaupanjem in začudenjem, kje jemlje svojo politično modrost in te nove misli. Razložil je na kratko najvažnejše dogodke preteklega leta in orisal položaj ob vstopu v novo leto, ki bo prineslo zmago in odrešenje. Ob koncu je prebral še zadnja radijska poročila o dogodkih širom sveta, o odmevih naše borbe in o silnem zaletu Rdeče armade, ki uničuje fašistične ba-nde in prinaša svobodo. Potem se je razvil prost razgovor o vseh vprašanjih, ki danes tarejo ali zanimajo slovenskega človeka.
"Govoril si o Avnoju, Nacionalnem komitetu in federaciji," se je oglasil možak
v kotu. "Razloži nam to še malo bolj natanko. To so velike stvari, moramo jih dobro poznati."
"Res je, za vso našo prihodnost gre. Dobro! Avnoj, to je kratica za Antifašisti-čko viječe narodnog oslobo-djenja Jugoslavije, po naše Protifašistični svet, kjer so zbrani predstavniki vseh jugoslovanskih narodov, torej nekak skupen parlament. Ta je na svojem drugem zborovanju v imenu vseh obsodil izdajalske ministre in kralja v inozemstvu,^ postavil novo, pravo, resnično našo vlado, ki se imenuje Nacionalni komitet, in proglasil za prihodnost načelo federativne ureditve Jugoslavije.
Federativno urejena država pa je takale. Vsak narod kot popolnoma samostojna in enakopravna skupnost ima svoj parlamenat in svojo vlado, obenem pa pošilja svoje voljeno predstavništvo v skupni parlamenat in skupno vlado, ki vodi usodo vse države in vseh narodov, ki živijo v njej. Pri nas smo na zboru odposlancev izvolili svoj plenum, ki šteje 180 članov in predstavlja naš slovenski parlament, svojo vlado pa imamo sedaj v Izvršnem odboru, ki je to pooblastilo dobil od Zbora odposlancev. Poleg tega je bilo tam istočasno izvoljenih naših 40 delegatov za Avnoj, skupni jugoslovanski parlament, v katerem so zastopani tudi Hrvati, Srbi, Makedonci itd. In ta Avnoj je sedaj zbral kot skupno vlado jugoslovanskih narodov Nacionalni komitet, o katerem sem vam prej govoril. Tako smo po demokratični poti prišli do volitev odposlancev do prvega resnično našega državnega vod: stva in državne ureditve, ki se bo v času osvoboditve še do kraja izoblikovalo. Vsi ki ste volili — saj ste prvič volile tudi ženske, kajne? — ste s tem sodelovali pri graditvi te državne tvorbe, ki je tako v resnici zrastla iz ljudstva in bo zato tudi ljudska ostala."
"To, to mi je všeč, da so tej izdajalski gospodi spodmaknili stolčke", se je oglasila delavka Kristina. "Kaj pa še potrebujemo pri nas takih lopovov! Več ko 20 let so pili našo kri in še sedaj bi jo hoteli prodajati. A premalo je, da jih samo odstavimo, morali bi jih zapreti in kaznovati za njihovo krivdo."
Mlada Minka pa je s posebnim občudovanjem in navdušenjem živo vzkliknila: "Kajne, naš Tito je pa predsednik nove vlade?"
"Da. In v priznanje za njegove dosedanje zaslugi je na predlog slovenske delegacije dobil naslov prvega maršala Jugoslavije."
"živio maršal Tito! je tedaj hkrati vzkliknilo več glasov, vsi drugi pa so živahno zaploskali.
Nekdo se je namuznil: "Tudi Rupnik je nekaj ava-nziral. Sedaj mu pravijo po časopisih prezident."
Veselo so se zasmejali.
"Londonski radio mu močno kvari veselje", se je oglasil učitelj Jože, ki je vsak dan poslušal poročila. "Sedaj mu spet grozi kot izdajalcu, če ne bo takoj s svojimi švabobranci pustil nemške službe in končal z bratomornim početjem. Ne bo dolgo užival nove časti."
"Ampak kaj neki mislijo ti domobranci? Saj lahko tudi najbolj zabiti in zagrizeni vidijo, ne samo da so na napačni poti, ampak tudi, da ne morejo prav nič brez tuje pomoči. Kaj bo z njimi, ko bo vrag vzel Hitlerja tako, ko je pred meseci Italijo ? Le kam bodo vtaknili svoje trde buče, da jih ne bi našla roka zmagovalcev?"
Fant, ki je govoril te besede, je meril z njimi na možaka, ki je doslej brez besede poslušal razgovor in za katerega so vsi vedeli, da ima sina v Ljubljani.
"Eh, kaj!" je odgovoril ta, kot bi čutil, da je bila ost namenjena njemu. "Saj si nemo,rejo pomagati. Nemec jih drži. Kdo bi se mu upiral! Saj vidite, toliko tankov, letal. . ."
"A tako! se je razjezila mati treh partizanov. "Zakaj pa moii niso pri Nemcih? Ti šleva, ti, kako se jih bojiš! Naši fantje pa vedo, da znajo tudi švabi brusiti pete. Presneto se jim je mudilo zadnjič, ko jih je Tomšičeva počakala v zasedi. In tisti njihov tank je
bili farmerji prisiljeni prodajati svoje produkte za sramotno nizke cene in v največ slučajih odajati zastonj prekupčevalnim agencijam finančnega trusta. Kljub vsem raznim bogastvom, posebno pa življenskim, milijoni delavcev in delavk so trpeli strašno pomanjkanje v brezdelju.
Kanada naprimer po svoji maloštevilnosti prebivalcev, se danes prišteva skoro med prve svetovne velesile z proizvodnjo za vojne potrebščine in je osnovna opora za življenske zaloge Velike Britanije. Toda v letih gospodarske krize, je imela nič manj kakor en milijon in pol brezposelnih delavcev in delavk, Združene države pa okrog 16 milijonov.
V kolikor se pa tiče evropskih držav z ozirom na predvojno dobo, je najbolj izražena v narodnih izjavah v tekoči vojni. ? ? Bivši protinarodni režimi, kateri so bili vse drugo prej, kakor pa da bi imeli skrbi o živl-jenskih in tudi narodnih vprašanjih, so se temeljito kompromitirali pred lastnim narodom. Evropski narodi zahtevajo poleg zmage nad nemškim fašizmom, smrtno kazen za vse protinarodne elemente, ki so sodelovali z nemškimi fašisti, moralno in denarno podpirali, izvajali nezaslišani teror in nasilje proti gibanj in poedincev, ki so zastopali resnično demokracijo in narodno enakopravnost — zahtevajo danes neposredno sporazum z Sovjetsko Unijo, na podlagi zavezniškega sporazuma v Teheranu. Ta sporazum poleg tega da zagotavlja narodno enakopravnost in svobodne volitve o obliku države in vlade — zagotavlja tudi obnovitev ekonomskega gospodarstva v medsebojnem sporazumu.
Povsem razumljivo je, zakaj reakcija nasprotuje zavezniškemu sporazumu v Teheranu? Zakaj si naprimer reakcionarni konservativci in CCF v tej deželi prizadevajo odvrniti ljudstvo od resnih vprašanj glede narodnega edinstva in pa povojnega programa? Zakaj sex> ravno zdaj jugoslovanska reakcija na vse kremplje bori proti sporazuma med maršalom Titom in šu-bašičem? Na kratko povedano, reakcija si prizadeva doseči predvojno oblast in z njo seveda postaviti življenske interese ljudstva tako v deželi kakor tudi mednarodnem obsegu zopet peščici sebičnih kapitalističnih in reakcionarnih krogov.
Kakšne naloge so torej pred ljudstvom in posebno delavskim, da se ne povrnemo v predvojno dobo?
Na prvem mestu je narodno edinstvo. To isto edin-stvo, katero je omogočilo poraz nemškega kriminalnega fašizma in vseh njegovih privržencev. Ako je narodno edinstvo postalo sad tako velikih doseg v tej strašni vojni, tedaj ni dvoma, da bo postalo sad še ogromnej-šega obsega v povojnem svetu k izgraditvi novega in srečnejšega življenja za ljudstvo v splošnem.
Frank Lavrič.
na mini tako poskočil v zrak kot bolha. Seveda, kdor noče, noče in najde sto izgovorov."
Takrat je tudi možakova žena posegla vmes z očitkom: "Partizani so nam pobrali vola in konja, France pa mi je iz Ljubljane poslal osem sto lir podpore. . ."
"Kaj pa Nemci, ko so ti vzeli prašiča?" jo je zbodla sosedova Francka, ostali pa so se zahihitali za njo. Potem so utihnili, ko so videli, da ji hoče odgovoriti tovariš Tone.
"Prvič," je dejal, "če so vam partizani vzeli konja in vola so morda pobrali Jožetov del in je to zelo malo v primeri s krivdo, ki si jo je nakopal. Nemci, katerim služi, so napravili našim ljudem še kaj hujšega. Klali so, obešali, ropali in poži-gali. Vaša škoda ni nič proti eni sami dragoceni kaplji slovenske krvi, ki se drži rok vašega sina. Drugič: naša borba se bije za več kot le za nekaj premoženja.
(Nadaljevanje na 4 st.)
Tudi mi smo vzeli pero v roke da opišemo naš uspeh
Kirkland Lake — Po poročilih iz naselbin vidimo, da vlada precejšna borba širom Kanade za naš priljubljen in edini slovenski list v Kanadi — Edinost. Tu so priredili veselico — tam so na kakšen drugi način izku-šali izpolniti kvoto, katero so si rojaki zadali. Nekateri se že hvalijo, da so sto odstotno uspeli. To nam daje pobudo, da smo vzeli tudi mi pero v roke, da naznanimo svoj uspeh.
Tu v naši naselbini, kakor znano obstoja večje število slovenskih, hrvaških in tudi srbskih društev, katera prirejajo svoje veselice, koncerte in zabave. Tako moramo zelo dobro paziti, da ne pridemo eden z drugim v nasprotje. Zato je nastalo za nas obenem večje vprašanje, kako bodemo mi vzeli stvar v roke, da bo tudi nam dodeljena kvota izpolnjena.
Ko je prišlo tozadevno vprašanje na dnevni red na seji tukajšnega odseka Zveze Kanadskih Slovencev, nismo mogli pri najboljši volji priti do zaključka za kakršnokoli prireditev. Zato se je sklenilo, da se odredi zbiranje ali kolekta. Takoj sta se zglasila dva požrtvovalna člana, katerima ste se pridružili še dve članici, ter se podali prav hrabro na pot. V Kirkland Lake sta zbirala Tone Krašovec in Margareta Preveč. Zbrala sta prav hvalevredno vsoto v najkrajšem času. Pa tudi iz Cha-put Hughes se nista pustila kar z lepa premagati, naš novi blagajnik Jože Makše in Tončka Lavrič, katera nista veliko zaostala za sicer večjim Kirkland Lake.
Zdaj pa kar glavo po konci, čast Slovencev v naši naselbini je rešena. Zbrana je vsota, ki je prekoračila določeno kvoto. Pri novih naročnikih ni šlo tako gladko. Naš zastopnik se trudi in prepričuje slehernega o potrebi našega lista, da bi tudi v tem oziru uspeli sto odstotno, žal temu, da ne-moremo to pot poročati da smo tudi v naročninah prekoračili kvoto. Upamo pa da bodemo z pomočjo naših članov, kateri v tem oziru prav pridno pomagajo, ako že ne dosegli zaželjenega uspeha vsaj določeno številko malo popravili. Ponovitev sicer imamo precej. Do-sedaj smo ponovili 34, pa to še ni vse, upamo da se do konca meseca tudi to število malo pomnoži.
Imena prispevateljev za
vprid tiskovnega sklada so kakor sledi:
Po pet dolarjev, Slovensko pevsko društvo "Triglav" in Tony Gliha. J. Kor-diš $4.00, Tony Lavrič $3.00. Po dva dolarja: Jože Makše, Franc Zidar, Anton Lenič, Edvard Vesel, Edvard Arko in Franc Klemenčič. Po en dolar: Viktor Vesel, John Merhar, Joe Ziber, Anton Novak, John Žalec, Anton Malnarič, Maks Skube, Joe Piškur. Petdeset centov je priložil Frank Vesel.
To vsoto sta zbrala Joe Makše in Tončka Lavrič. Skupno ta vsota znaša $37.-50.
Zatem sta zbrala Anton Krašovec in Margareta Preveč. Imena prispevateljev kot sledi: Po tri dolarje, Ivanka Rauch. Po dva dolarja: Joe Spec, Anton Krašovec, John Branišelj, Franc Marušič in John Kužnik. Po en dolar: Joe Francelj, Louis Levstek, Franc Urbas, Joe Balkovec, Joe Brkopec, Ru-
dolf Fajdiga, Franc Tanko, Louis Lesar, Vene Ponikvar, Franc Pavček, Nick Novak, John Stefanie, Mike Miklič, Malči Kastelic, V. Kukec, John Gornik, Tony Hočevar, Joe šegina, Franc Kraje, Matt Otoničar, Tony Kraje, John Arko. Skupaj $38.00.
Nadalje so priložili po en dolar: JYanc Burnik, Viktor Sporar, Joe Vintar, Anton Preveč, Ludvik Dermaša, Jurij Medoš. Po 50 centi: Joe Kordiš, Mike Radelja in neimenovani.
Zatem je prispeval odsek št. 1 V.P.Z. Bled $10.00 in odsek Zveze Kanadskih Slovencev $10.00. Skupaj $27,-50.
V imenu odbora se vsem rojakom in rojakinjam najlepše zahvaljujemo za njih prispevek v ta namen, posebno pa našim zbirateljem. Listu pa želimo sto odstotni uspeh, kakor tudi ostalim naselbinam v njih kampanji. Odbor Zveze K. Slovencev.
Nesreča ki je zahtevala 16 življenj
Port Arthur — Da ne bo
kdo mislil da nič ne delamo v sedanji kampanji, evo vam denarno nakaznico za $108.-74, na račun naše kvote in jih pripišite k prejšnji pošiljki, tako da bo prihodnja tablica pokazala lepše cifre.
Gori omenjena vsota je zbrana: V ta namen prirejena zabava $53.49, od prodanih koledarjev $17.50, dobrovoljni prispevki $10.00 in dve nabiralne pole, na katere sta zbrala in poslala iz kempe Tony Jerše $17.75 in Jack Miklič $10.00. Jri-spevali so pa: Po $5.00 Tony Jerše, Jože Kambič in Leo. Levstik; po $4.00 Jack Miklič; po $1.00 L. Ožbolt, Jože Kauzlarich, Steve Ka-uzlarich, Frank Kauzlarich, I. Gasparovic,, S. Hečimovič, M. Hečimovič, N. Fabjan-čich; po 50 c., N.N., in Elko Bachinski 25 c.
V imenu odbora zahvaljujem se vsem darovalcem kakor tudi zbiralcem, ki sodelujejo v kampanji. Toliko za danes, prihodnjič kaj več.
Pozdrav vsem čitateljem in aktivistom,
F. Cimprich.
širite oifejte in postanite naročnikom Edinosti
Timmins — Timmins in okolico je pretreslo strašna vest v petek dne 2 februarja, nekaj minut po 8 uri zjutraj. Nfsreča je nastdla v Paymaster rudniku, ki je zahtevala 16 ljudskih življenj. Sprva se ni še znalo, kdo in koliko je ponesrečenih. šele popoldne smo zvedeli imena od 16 rudarjev, ki so postali žrtev mnogi v zgodnji mladosti in drugi pa z večjimi družinami.
Nekateri zapuščajo žene in več majhnih otrok, nekateri pa so veterani že iz sedanje vojne, kar je pe bolj žalostno, da jih je zadela ta smrtna nesreča globoko pod zemljo v rudniku, ko so vendar srečno ušli isti na bojni črti.
V omenjenem rudniku dela nekoliko tudi naših rojakov, na srečo ni bilo nobenega med ponesrečenimi. Martin Režek je bil tisti čas že na delu in eden med prvimi, ki so prihiteli na pomoč. Dve do tri ure je vzelo časa, da so dobili pravilno orodje za prebiti steno v šahtu, prežgati železje in odstraniti razne zapreke. Medtem časom so slišali dva različna glasa, kar pomeni, da sta bila dva rudarja ves čas še živa. Ko so rešilci prebili do ponesrečenih, samo dva sta bila malo še pri življenju, a sta v kratkem potem umrla.
Ta nesrečni dogodek se je dogodil takole: Zjutraj ob 8 uri so se spustili v zlati rudnik v dvonadstropnem elevatorju v globočino zemlje 16 rudarjev. To je bila za njih sicer zadnja vožnja, zadnjikrat so tisto jutro videli solnce in površje z snegom pokrite zemlje na potu v rudnik. Pretrgala se je nit življenja v tem slučaju žična vrv na elevatorju. padec je bil 1500 nog globoko, približno 500 metrov. Rešilci so prinesli na površje polomljena in zmečkana trupla. 16 rudarjev je izgubilo življenja.
Pred sedemnajstimi leti, namreč dne 10 februarja 1928, plin je zadušil v Hol-linger rudniku 38 rudarjev. Ta nesreča seveda ni bila za dolgo čSsa pozabljena, temveč je na mnoge tudi vplivala, da so napustili rudarsko delo in se napotili na druga dela., Toda tako lahko naštevamo številne nesreče, četudi v manjšem obsegu od dveh omenjenih.
Vsako leto je v enem ali drugem rudniku, kakšna nesreča, ki zahteva poleg tež-iih in celo neozdravljivih poškodb, tudi ljudsko življenje. Rudarjem samim je najbolj poznano naporno in nevarno delo v rudnikih. Vprašanje nastane, kako preprečiti tolike nesreče, kako doseči bolj varne pogoje na delu, kakor tudi na potu na delo in v tem slučaju v rudnik.
Nedvomno da se marsikateri vpraša sam pri sebi, ali bi šel na delo jutri ali ne? Da se ob takem dogodku spomni dogodkov ki so nastali v prejšnih letih, posebno pa spomin na sodelavca, kateri je do včeraj bil zdrav in delal v rudniku. Zdaj pa že prva trata prerašča njegov grob!
Na vsa ta vprašanje bodo morali odgovoriti rudarji sami. Rudarski baroni, niso še nigdar vzdihovali za izgubo enega ali drugega rudarja.. Vzdihovala je njegova družina, njegovi bližnji znanci in prijatelji, čutili so to v svojem srcu številni delavci, da je nekaj narobe, da so nezadostni pogoji za varnost življenja itd. Odgovor pa je le eden in ta je, močna resnično delavska u-nija, katera bo imela celotno podporo vposlenih delavcev.
Preiskava se vrši sedaj za ta nesrečni slučaj, da se do-žene kdo je kriv? Ni izključeno, da je bila zelo površna, kakor navadno kompa-nija za tak slučaj najde tudi izgovor.
Zastopniki rudarske unije in zastopniki trinajst ko-mpanij bodo v par dneh pregovarjali za nadaljno pogodbo. Takrat bodo iznešeni stari grehi posameznih baronov zlatih rudnikov. Kako velik uspeh bodo imeli predstavniki rudarske unije, je ležeče na tem, kako močna je unija.
Toda da se odvrne take nesreče in izboljša varnost za življenja na delu v rudnikih, je dolžnost vsakega rudarja na prvem mestu postati zvest in aktiven član rudarske unije.
M. Bayuk.
Pri delnem "zastoju" sovjetske ofenzive pri Buda-pešti, vnanji vojaški izvedenci so začeli že ugibati, ali se ne gre morda za političen trik. Tem se je pridružilo z fašistično ideologijo časopisje in že podžiga kampanjo, kaj se dela pri Budapešti.
Prav koristno je, da obudimo spomin iz dobe v začetku napada na Sovjetsko Unijo. Posamezni modrijani, kateri "bog vari" da bi bili naklonjeni germanski nad-naravi, so vred z Hitlerjem dajali kredit Rdeči Armadi, da vzdrži — morda šest tednov.
Navadni delavci so trdili
da je to laž.
* • •
Marsikje naletimo na poveličevanje premiera in maršala Stalina. Nekateri mu podajajo precej veliko važnost v političnih, narodnih in vojnih ozirih. To tudi zasluži. Toda dobimo tudi take, kateri so pred leti tako nerodno napadali Stalina in ga imenovali le z besedo "diktator," da se zdaj poslužujejo seveda bolj dostojnih besed in ga kličejo po njegovem imenu Stalin.
Nič odveč bi ne bilo, da si čitatelji dobro zapomnijo take ljudi kakor tudi tako časopisje. Kajti zna se dogoditi, da bodo ti in taki zopet čez drn in strn vpili vred z vsemi pokvarjenci proti
Stalinu in Sovjetski Uniji. * * *
Nemškim Fritcem prav trda prede. Eni pokopavajo mrliče v Berlinu, katerega so v začetku vojne proglasili "nepremagljivega", drugi iščejo zavetje in tretji od-mečejo obleko in orožje pred nastopanjem Rdeče Armade.
Kako na tihem preklinjajo nemškega kaprola. ni težko doumeti. Proklinjali ga bodo še bolj predno bo vojna končana in kadar spoznajo težo kriminalnosti, ki so jo povzročili.
Toda enako trda prede svetovni reakciji, katera se vr&d z nemškim fašizmom pogreza v sramotno povest
človeške sneti.
• » •
Neki rojak se je pritožil rekoč: "Naletim na prav trda in gluha ušesa, kadar grem z nabiralno polo. Kaj bom dajal za kakšen časopis ali kaj drugega, se taki izgovarjajo."
"Kadar pa pride v kakšno pokvarjeno družbo, takrat tudi desetica prav nič ne dene. Deset dolarjev v taki družbi še za vstopnico ne zadostuje."
Velike Lašče so porušene in strašna beda vlada v starem kraju
Geraldton — Cenjeno u- ri, ter vas prav lepo pozd-redništvo. Tukaj vam pošil- ravljam in Vama želim ljubo jam eno pismo, katero je j zdravje, ker sva tudi midva nam poslala moja Strina iz zdrava. Bog vedi kako je z
Chisholma Minnesota, katero je ona dobila od svojih bratov iz Jugoslavije. Pismo je pisano na rujav paketni papir in si mislim, da bi bilo dobro da ga priobčite v Edinosti, da tudi drugi rojaki vidijo, kako se godi našemu narodu v starem kraju, posebno oni, ki še danes govore, da je to vse samo ena propaganda in da ni nič resnice kar se piše o jugoslovanskih borcih. Nadejam se da v bližnji bodočnosti bomo dobili še mnogo več takih pisem iz naše Slovenije, katera bo kmalu osvobojena. Se že približuje zadnja ura fašistom in Rupnikovcem v naši zemlji — Beli Ljubljani.
To pismo se glasi dobese dno: x
Draga sestra in Kari!
Po treh letih Ti hočem napisati najine žalostne stva-
našimi starši, če so še živi in zdravi. Pismo sem dobil to je že 17 mesecev, ko so mama pisali takrat so bili še zdravi. Pisali so, da so jim obe kravi in vse te druge stvari pobrali. Naju so odpeljali 1942 leta maja meseca v Italijo in dosti drugih vaščanov v zapor. To so bili fašisti, ker so z nami prav grdo delali in nas pretepali. Meni so vse zobe ven zbili, da zdaj še siromak jesti ne morem. (Tukaj naprej par vrstic je prečrtano).
Lašče so vse zrušene. Za našo vas nevem kako je. Ljuba sestra, nevem kam se bova obrnila, da bova dobila kakšno streho če bova še živa in zdrava prišla v naše kraje, da bi vsaj še enkrat vidla najine starše. (Zopet nekoliko vrstic prečrtano). Pri nas so še Nemci, drugače bi prosil za domov. Zdaj
Stojan Pribičevič o Jugoslaviji
(Iz 2 strani) ranka v edinih svobodnih volitvah leta 1921. Tisto leto je bila prepovedana in od tedaj njena ljudska moč ni bila nikoli preizkušena na legalni način. Drugih sedem političnih strank, ki so bile legalne pred vojno, je raz-palo. Medtem ko so člani nezakonite komunistične stranke od največjega do najmanjšega pristopili v Narodno osvobodilno gibanje, so se voditelji drugih strank med sabo razcepili leta 1941. Nekateri so odšli v inozemstvo, nekateri so pristopili v Mihajlovičeve vrste, drugi v partizanske, nekateri so se pribljižali kvizlingom, a nekateri so se oprijeli pasivnosti napram napadalcem. Narodna Osvobodilna Fronta pod vodstvom komunistične stranke dobiva svojo moč v glavnem iz volilne mase teh sedmih starih strank, ki so brez voditeljev. Nobene možnosti ni, da bi bile stare, razkreditirane strankarske mašine vpostavljene v osvobodilni fronti. Večina v osvobodilni fronti so ne-komu-nisti, toda začasno so priznani kot neformalne "demokratične skupine" in ne kot organizirane politične stra-
PRAV VESELO JE BILO NA ZABAVI
PRISPEVKI IZ GARSONA
Garson — Čudno se nam zdi, zakaj imamo Slovenci v Garsonu kvoto $25.00, ko ni istočasno dodeljena za Cre-ighton in Levak? Saj nas je vendar samo štiri družine in povrh tega spadamo k kvoti za Sudbury. Nekje mora biti pomota.
Drugo leto se nesme tega pozabiti. Za to leto je moj mož zbral med tukajšnimi našimi rojaki $23.00. V to svrho so priložili kakor sledi:
Po pet dolarjev: Louis Saje, Frank Lenarčič Janez Oman in Louis Gačnik. Dva dolarja je priložil Joe Ger-den in en dolar Joe Galinac. Skupaj torej $23.00.
Obilo uspeha v bodočnosti vam želi in z narodnim pozdravom :
"Smrt fašizmu — svoboda narodu!"
Franca Oman.
Svet se vendarle stopnje-ma izobražuje. Tako se bodo morali tudi mnogi dose-daj odani slabim in pokvarjenim lastnostim, ali pa ostanejo poznani kot izmeček.
AKTIVNOST UDRUŽE-NJA
V buletinu Ujedinjenega odbora južno-slovanskih A-meričanov bodo tiskani članki o raznih problemih. Avtorji teh člankov bodo tehnični eksperti. V člankih se bo razpravljalo o raznih fazah v rekonstrukciji Jugoslavije, kakor na primer: javno zdravje, gozdarstvo, rudarstvo, ribolov, itd. Ti članki bodo merili na to, da se prouči, kakšne smeri je treba vporabljati v programu rekonstrukcije Jugoslavije na podlagi izkuženj a-meriškega industrijalnega in znanstvenega razvoja.
Članki bodo objavljeni v ameriškem tisku v srbsko-hrvatskem-slovenskem jeziku, kakor tudi v angleškem. V ta namen se bo vporabl ja-lo tudi emisije po radiu. Poleg tega se bodo prirejala javna predavanja, na katerih bodo govorili ugledni a-meriški in jugoslovanski učitelji in inženirji. V okviru organizacije same se bo otvorilo tečaje, kjer se bo člane udruženia odga'alo v poznavanju znanstvenega in kulturnega razvitka v Jugoslaviji.
Hamilton — Kakor je bilo že prej naznanjeno, odsek št. 13 "Planina" V. P. Z. Bled, je priredil večerno zabavo. Kljub slabih cest in nezanesljivega vremena je bila naša zabava zelo lepo obiskana. Toliko smeha in t&ko vesele družbe, že dolgo nepomnim. kakor je bilo ravno na tej naši zabavi.
To so hvale vredni naši farmerji, kakor tudi bratje in sestre društvenega odseka in ostali rojaki in rojakinje, katerih po imenu nebom opisoval. Zakaj bili smo vsi tako razpoloženi, kjer so nam tako stregli, mize vse polne pustnih krofov,
nke. Razlike med strankami na po vsem novi podlagi se skoraj morajo poroditi v Narodni Osvobodilni Fronti po skončani vojni. Narodna Osvobodilna Fronta bo šla pred yolilce kot ena organizacija in kakršne koli razlike se bodo pojavile v mišljenju, bodo razrešene na sejah odborov osvobodilne fronte.
• * •
V Jugoslaviji je precej propagande za "junaško jugoslovansko komunistično stranko", o kateri se govori, da je samo leta 1941 izgubila 10.000 svojih članov na bojnih poljanah, toda niti enega ne za komunistični sistem vlade ali človeške družbe. V osmih mesecih nisem videl niti slišal ne e-nega političnega gesla, s katerim bi se zahtevalo komunizem, ali zasledil en sam poizkus kolektivizacije privatnih kmetij, trgovine ali tovaren. Fraza enotne propagande je: Federativna, demokratična Jugoslavija. Opetovano je bilo naglaša-no, da privatna lastnina in iniciativa ostaneta tudi pod režimom Narodne osvobodilne vlade, kajti glavni borec za narodno osvobojenje je zelo individualistični kmet. Samo naprave, ki jih je la-stovala pred vojno monarhi-stična država, kot n. pr. državni monopol tobaka, vžigalic, petroleja, soli, nekaterih rudnikov itd., jn zaplenjeno premoženje obsojenih narodnih izdajalcev zna ostati državna lastnina pod vlado osvobodilne fronte. Zunanji kapital bo zopet dopuščen, toda najbrž pod novimi pogodbami in koncesijami.
Nobene evidence ni o kaki protiverski propagandi v Jugoslaviji. Bradati srbski pravoslavni duhovniki so se izkazali za tako razvedrilno toniko za borbeno partizansko moralo, da se širi med Srbi pregovor: Ena brada je kot brigada. Partizansko stališče napram veri — pravoslavni, katoliški, protes-tantovski, turški ali judovski — je ločitev cerkve (vere)
nevem kdaj bom šel v Slovenijo, najbrž kadar bo vojske konec. Ta vojska je dolga in težka. Mogoče da je bo kmalu konec.
Ljuba sestra in Kari! Prosim vaju če morete kaj pomagat in poslati kakšen dolar, ali kaj drugega, ker eni so že tukaj dobili. Zdaj pa sklenem to žalostno pisanje in vas vse skupaj lepo pozdravljam. Drugič kaj več o-pišem. čeboš dobila to pismo daj prec odpisat. To pismo ti pišem od partizanov v Jugoslaviji, tvoja brata France in Ivan.
Skulj Franc
4 Paradna četa,
Komiza, Jugoslavija.
Gornje pismo daja razumeti, da sta oba brata pri partizanih in v zasedenem delu Slovenije, katero je po naključju preneseno na osvobojeno ozemlje in potem odposlano potom zavezniške pošte. Kajti navadno cenzura v tem slučaju prečrta gotove odstavke, kateri bi lahko več škodovali kot koristili obenem pa za varnost gotovih ljudi v zasedenem ozemlju. Naj bo tako ali tako, zadosti pove kako strašno je njihovo življenje in kako je nujno pomagati narodu v splošnem. To bi morali iz-prevideti oni, kakor sem o-menila, kateri govore da je to vse ena propagandna stvar. Taki bi morali se zbuditi iz zaslepljenosti v katero so hote ali nehote zabredli po želji sovražne ideologije, katere v takih ozirih seveda tudi tukaj ne manjka. Nadaljna pisma bodo toliko bolj strašnejša, kadar bo enkrat poštna zveza odprta za pisma in kadar bo cenzura zaradi varnosti vojnih zadev enkrat odstranjena.
Ela Garbas.
NADALJNA POŠILJKA IZ TIMMINSA
potic in vsake vrste pngnz - v	Q ,
kov, pa tudi za zaliti suha države (politike). Srbski
grla ni manjkalo. Vsi smo se lepo zabavili in veselili. To se je pa za zahvaliti na
pravoslavni nadškof Josip v Belgradu, ki se je bal ponižanja, je dobil častne obiske
sestram, Mrs. A. Fugi-j od ^nogih^visokih oficirjev
sim
na, Mrs. M. Rogina in Mrs. Bartol. Te so bile na nogah od večera in do rano zjutraj, ter skrbele da je bilo vse v redu in z dobro postrežbo. Čez vse polno smeha so pa nam ustrezali "ma-škare," kjer je bila ena lepša od druge. Nagrad seveda nismo dajali, ker smo se bali zamere. Vseeno zamera dol zamera gor, smo si izbrali enega v moški obleki. Bil pa je tako oblečen, da mu pa zaupali nismo — tako da nazadnje ni noben dobil nagrade.
Toraj še enkrat najlepša hvala vsem skupaj in se priporočamo še za v bodoče.
J. Bolha.
Timmins — Tukaj vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $26.00 kar je za eno novo in 8 ponovnih naročnin.
Kampanja dobro napreduje in upamo doseči dober uspeh, četudi smo v začetku bolj strahoma si predstavljali skupno denarno vsoto določene kvote in število novih naročnin. Ko smo se podali na delo, smo takoj dobili tudi korajžo seveda že zaradi dejstva, da so se naši rojaki v tej kampanji prav lepo odzvali na povabilo za prireditve ali pa pri ponovitvah in novih naročninah.
Prvi so kot navadno v predstraži posegli vmes naši lovci. Priredili so zabavo o kateri smo že poročali. Uspeh je bil nepričakovano dober. Z to zabavo se je celotna vsota določene kvote prepolovila. Začeli smo od tega časa naprej delati že za drugo polovico. Zatem sta priredila skupno zabavo odseka Vzajemne Podporne Zveze Bled in Zveze Kanadskih Slovencev. Ta zabava je prinesla pa drugo polovico kvote, dočim smo v novih naročninah do tega časa že skoraj prekoračili kvoto. Na vrsto pride zabava, katero priredijo naši člani Zveze Kanadskih Slovencev v South Porcupine. Ker je precej živahno zanimanje za to zabavo tukaj med nami v Timminsu, je pričakovati tako obilno.vdeležbo, kakor tudi dober uspeh. Čisti dobiček je namenjen vprid
Narodne osvobodilne vojske. | kampanje Edinosti.
(S.A.N.S.)	Margareta Slak.
VABILO NA VEČERNO ZABAVO
Četudi se redkosna oplasimo člani Zveze Kanadskih Slovencev odseka v Timminsu iz South Porcupine ali pa po domače povedamo "Ježeva Vas", se pa takrat kot navadno z kako prireditvijo v koristne svrhe. Topot priredimo večerno zabavo dne 25 februarja v prostorih na 14 Cecil Ave, South Porcupine. Začetek ob 8 uri zvečer.
Na zabavi bode dovolj razvedrila in zabave za vse.
Zatorej uljudno vabimo vse tukaišne Slovence in Slovenke ,kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe, da se zagotovo udeleže. Posebej pa vabimo naše Timiminščane, da pridejo topot v kar večjem številu v našo Vas, da se skupno zabavamo in razveselimo ob tej priliki.
Torej na svidenje dne 25 februarja!
Odbor:
VAŽEN APEL NAŠIM DELAVCEM PORT ARTHUR-JA IN DISTRIKTA THÜNDER RAY
Dragi bratje in prijatelji. Tem potom obračamo se na vas vseh, kateri se nahajate izven mesta, in nimamo z vami direktnih pismenih vezi, da se odzovete apelu, katerega je naslovil nam vsem glavni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč Jugoslavije, s tem ko je razpisal kampanjo za $5.-000.00 v pomoč upravnega fonda, kateri je neobhodno potreben in brez katerega ni mogoče uspešno nadaljevati dela za pomaganje Herojskemu narodu naše stare domovine, med širšimi sloji kanadskega naroda in javnega mišljenja v obče.
V koliko razumemo vlogo in važnost tega fonda, napram ljubezni naroda in njegovi Osvobodilni borbi, ni dvoma, da se ne odzovemo tudi sedaj, kakor smo se vsakikrat v prošlosti za dobro in plemenito stvar, v kateri mi nismo zaostajali, temveč smo bili prvi med prvimi, a v tem so vedno važno vlogo igrali naši delavci in prijatelji izven mesta, t. j. po gozdnih in raznih drugih kempah in delih, verujemo, da tudi to pot ne bodo izostali.	i
Zavedajoč se važnosti tega fonda, naš lokalni odbor je imel svojo sejo 31. januarja in poleg drugih vprašanj, vzeta je važna diskusija o kampanji, katere cilj je zbrati $5.000.00 za upravni fond za nadaljevanje dela za pomoč narodom Jugoslavije. Ker smo tudi mi dolžni doprinesti svoj del v tej kampanji, po diskusiji je predloženo in usvojeno, da vzamemo za našo kvoto $500.00 ter da delamo na tem da jo izpolnimo.
Zaključeno je, da se napravijo nabiralne pole in se jih pošlje na vse razne kem-pe kjer se nahajajo naši rojaki in prijatelji obenem z pismom v katerem se objas-ni o stvarnosti dela; da se priredi en velik koncert v
prid tega fonda. Koncert želimo obdržati v enem tukajšnjih Theatru ako bo mogoče ali v eni Finskih dvoran na Bay St.
Za predvodenje dela v kampanji, izbran je odbor od štirih oseb, kateri je odgovoren da se gornji zaključki provedejo v delo.
Radi tega bratje in prijatelji, mi z tem apelom prihajamo k vam, ni nam mogoče vsakemu posebej poslati nabiralne pole ker nimamo z vsemi vezi, radi tega vas prosimo, kadar pre-čitate ta apel podajte se na delo, in po potrebi sami si napravite nabiralne liste kakor vam bode najpriprav-nije in obiščite naše ljudi ter jim pojasnite čemu je ta pomoč potrebna.
Bratje, tovariši, oddolžimo se naši dolžnosti in obveznostim, ter omogočimo da bode kampanja uspešna in omogočimo gl. odboru Sveta nadaljevanje in pro-širjenje dela za pomoč narodom Jugoslavije.
P. S. Kakor smo omenili za nabiralne liste, kdor jih ne dobi do 15 feb. naj napravi kakor je omenjeno t. j. da jih napravi sam.
Vsi oni kateri bodo aktivno delovali t. j. zbirali, naj ves nabrani denar pošljejo na tajnika kampanje, ali prijatelja za katerega so u-verjeni da bode izročil denar na odredjeno mesto. Prosimo da to storite čimprej mogoče, tako da bodemo imeli denar in liste na rokah do 25 februarja, ker želimo vsa imena darovalcev izkli-cati na koncertu kdo in koliko je dal.
Toraj tovariši in prijatelji ; zbirajmo, pomagajmo kolikor se zbrati da. Z bratskih pozdravom.
Odbor kampanje, lokalnega Sveta v Port Arthur-u.
Ont.
tajnik, Stevo Lulič
362 Bay1 St.
Port Arthur, Ont.
Sestanek na vasi
(Iz 2 strani) če mi v njej ne bi uspeli, potem bi Slovenci izgubili vse, kar imamo, svojo zemljo, narodnost in jezik, svoje blagostanje in premoženje in bi postali teptani sužnji oholega tujca. Kdor to razume, mu ne bo žal ničesar, kar žrtvuje, ker ve, da bo dobil z našo zmago vse; v nasprotnem primeru pa bo vse izgubil. Kogar zdaj razlogi trenutne osebne koristi, nekaj ničvrednih papirnatih lir slepijo, da ne vidi prave poti in ne razume naše borbe, ta ni vreden, da nosi slovensko ime, in ne zasluži, da bi kdaj užival sadove naše težke, a zmagovite borbe!"
"Tako je!" so pritrjevali vsi.
Možak je naprej trdil svoje : "Nič ne rečem zaradi tega, ampak rad bi le vedel, kako je to. Vi govorite o Angležih, da so vaši zavezniki. Jože pa mi je pravil, da se tudi zanaša nanje in da bodo na koncu potegnili z Nemci, ker zlato je zlato in denar vlada svet."
"Ej, Moravec, bosa je ta!"
Če bi začel razlagati, da je ena in ena dve, bi se razhu-dil, da je o tem vendar odveč govoriti med razumnimi možaki. Prav tako jasno je, da Angleži svoje milijone kg bomb ne sipljejo iz prijaznosti na Berlin in druga nemška mesta dan za dnem, noč za nočjo. Moskva, Teheran. . . Ali si bral, da je bilo tam sklenjeno, kako bodo Angleži, Rusi in Ame-rikanci nekoč skupaj udarili po Nemčiji od vseh strani, ter štrli hitlerjevsko moč za vselej ?"
"Ampak res je pa le, da se tudi v Angliji in Ameriki dobijo taki, ki se bojijo ruske moči in prebujenih ljudskih sil v okupiranih državah. Ti bi radi videti, da bi se v borbi s Hitlerjem vse te sile izčrpale in da bi bile manj nevarne. Ti zavlačujejo vojno."
"To so posamezne reakcionarne klike, različni Cha-mberlainovci."
Toda široka demokratična javnost Anglije in Amerike je dovolj močna, da preprečuje njihov vpliv. Silni us-
Tretja tablica kampanje Edinosti
WINDSOR, VANCOUVER, KIRKLAND LAKE MONTREAL IN NORANDA IZPOLNILI KVOTO. TIM-MINS LAHKO IZNENADI V ODSTOTKIH. TUDI DRUGE NASELBINE SE VRSTIJO SKORAJ V TEKMI.
Nebo nikdar več ogrožala svetovni mir
(Iz 1 strani) dov, ter v smeri enotnih interesov, nuditi pomoč narodom tako izpod fašistične okupacije, kot narodom satelitnih držav za rešitev njihovih političnih in ekonomskih problemov potom demokratičnega načina. Vzpostaviti red v Evropi, obnoviti nacionalno in ekonomsko življenje, katero naj omogoči osvobojenim narodom uničiti poslednjo sled nacizma in fašizma, ter vzpostaviti demokratične institucije po svoji svobodni želji. To je načelo Atlantskega Čarterja, kateri določa pravico narodom do izvolitve take vlade, pod katere oblastjo žele živeti, kakor tudi povrnitev suverenih pravic do samoodločbe narodov, katerim so bile odvzete z strani agresorskih nacij.
Vzgojevati okolščine v katerih bodo osvobojeni narodi vživali svoje pravice, vlade treh držav hočejo skupno nuditi podporo narodu v katerokoli osvobojeni ali pa bivših satelitnih držav pomoč v obsegu naslednjih okolš-čin: "a — Vzpostavitev notranjega miru — b, takojšno relifno pomoč nujno potrebnim narodom — c, formiranje demokratičnih vlad v katerih naj bodo vključena predstavništva vseh demokratičnih skupin in ljudstva in — d, nuditi potrebno pomoč kjerkoli se izkaže potreba
za svobodne volitve.............
Z to deklaracijo ponovno potrjujemo našo vdanost načelom Atlantskega čarterja, kakor tudi zaobljubo deklaraciji Zedinjenih narodov v naši odločnosti graditi kooperacijo z vsemi drugimi miroljubnimi narodi za svetovni red posvečen za mir, varnost in svobodo za splošno dobrobit človeštva.
Vprašanje Poljske. Vnan-ji komisar Molotov, Mr. Ha-rriman in Sir A. Clark Kerr, so pooblaščeni kot komisija čimprej mogoče priti v dogovor z člani začasne vlade
Narodnega 0'svobojenja in drugimi demokratičnimi voditelji v Poljski, ter zamejstvu z namenom reorganizi-ranja poljske vlade v smislu omenjenih načel. Začasna poljska vlada mora zaobljubiti izvršitev svobodnih in tajnih volitev, kakor hitro se ukaže priložnost. Vse demokratične in antifašistične stranke so upravičene glede postavitve svoje kandidatne liste pri volitvah.
Kadar bo začasna poljska vlada Narodnega Osvoboje-nja izvoljena po omenjenih določbah, (vlada ZSSR., ki je že vzpostavila diplomati-čne odnošaje z začasno vlado odbora Narodnega Osvo-bojenja) vlade Združene kraljevine in Združenih držav vzpostavite diplomatič-ne odnošaje z tako vlado.
Predstavniki treh vlad smatrajo, da bi morala vzhodna poljska meja slediti "Curzon črto" z izjemo v nekaterih področjih od pet do osem kilometrov preko te črte vprid Poljske. Medtem uvidevajo potrebo pripojitve teritorija severno in zapadno Poljski. Toda v tej zadevi se izraža mnenje glede končne določbe zapadnih meja z novo poljsko vlado Narodnega sporazuma po mirovni konferenci.
Seje vnanjih ministrov. Kakor	konference
treh velikih, vnanji ministri so imeli svoje posebne seje z svojimi svetovalci. Njihovi sestanki nam potrjujejo neizmerno važnost z ozirom na soglasje konference, ter izražajo obenem potrebo za redno posvetovanje treh vnanjih ministrov. Zato bodo v bodoče kadarkoli se ukaže potreba održavali svoje sestanke, najmanj enkrat po preteku treh ali štirih mesecih. Te seje se bodo vršile po vrsti v glavnih pre-stolicah treh držav in prva v Londonu, enkrat po konferenci za svetovno organizacijo.
Enotnost za mir kakor za vojno. V tej določbi se naglasa potrebo enotnosti za moč in varnost mira po vojni, obenem pa kot potrebo
Windsor	10	$350.00	4	3	$612.00
Vancouver	5	300.00	6	2	415.51
Timmins	5	200.00	11	16	192.00
Kirkland Lake	10	100.00	5	34	149.00
Port Arthur	5	200.00	—	1	137.84
Toronto	5	200.00	2	5	137.00
Sudbury	..5	200.00	1	2	117.00
St. Catharines	10	200.00	7	6	88.00
Montreal	5	70.00	4	3	82.00
Geraldton	—	100.00	4	2	73.50
Noranda	2	70.00	4	4	71.00
Calgary	2	70.00	4	3	12.50
Hamilton	2	25.00	5	3	7.50
Val D,Or	5	70.00	3	—	--
Razno Kanada	10	100.00	7	8	t
Razno USA	—	--	5	2	11.00
Skupaj :	85	$2,400.00	72	94	$2,115.85
Tretja tablica	kampanje kateri		takorekoč je skoraj		
Edinosti v primeru z drugo, je znatno izpremenila zavzeto mesto posameznih naselbin, kakor tudi celotni uspeh v pridobivanju novih naročnin, ponovitvah poteklih in pa tiskovnem skladu.
Celotni uspeh kakor posamezno za vsako naselbino posebej, tako tudi skupno kaže, da smo izpolnili kvoto nekako okrog 80 odstotkov za preteklih pet tednov. Do zaključka kampanje preostane samo še dva tedna, kar pomeni, da je treba v tem času pospešiti celotno aktivnost za sto odstotni uspeh tekoče kampanje Edinosti.
Na prvem mestu je še za nadalje ostal "starec" Windsor. Ta položaj si je tako trdno zagotovil, da bo precejšnega opravka ga spraviti na nižjo stopnjo. Poleg Windsorja do danes so izpolnili kvoto, Vancouver, Kirkland Lake, Montreal in Noranda. Toda Timmins,
za zmago Zedinjenih narodov. "Mi verujemo da je sveta obligacija naših vlad dolg našim in vsim drugim narodom v svetu. In edino z nadaljevanjem kooperacije ter sporazuma tako med tremi kot vsemi drugimi miroljubnimi državami, so najvišje inspiracije človeštva za zagotovitev trajnega mira, kateri v besedah Atlantskega čarterja daja zagotovitev, da bodo ljudstva na vseh zemlja živela svoja življenja v svobodi brez strahu in pomanjkanja.
Zmaga v tej vojni in vzpostavitev priporočene mednarodne organizacije, daje najvišjo priložnost v vsej povesti za izgraditev v bodočih letih ki pridejo, bistveno podlago za tak mir."
Podpis Churchilla, Stalina in Roosevelta.
na istem mestu, lahko izne-nadi v odstotkih. Na drugem mestu rojak M. Bayuk pravi: "Kar poglejte na zemljevid, kje je Timmins in kje pa "Ježeva Vas". Z tem je seveda le gredoč namignil, kaj se priravlja tam gori! Zatem pomaknili so se precej St. Catharines, Gerald-ton, Sudbury in tudi Hamilton, če ne za tiskovni sklad za minuli teden, so pa v novih in ponovljenih naročninah.
Pospešimo aktivnost še za nasljednja dva tedna da bomo ob koncu kampanje z ponosom lahko rekli: "Zagotovili smo res trdno podlago Edinosti."
Upravništvo.
VABILO NA BANKET
Katerega prirede slovenski, hrvaški in srbski možje in fantje v počast ženam in dekletom za njih vzorno delo pri zbranju pomoči za narode Jugoslavije.
Banket se vrši v soboto zvečer dne 17 februarja v St. Patrick Hali.
Pričetek ob 7 uri zvečer.
Ker bo to posebne vrste program, kjer bodo stregli goste, kakor tudi drugače nastopali z petjem in šalos-pevom samo moški, uljudno vabimo vse: Mladino in starejše, ledične in oženjene, moške, ženske in dekleta slovenskega, hrvatskega in srbskega porekla iz Toron-ta in okolice, da se udeleže.
Poleg godbe tamburaške-ga zbora "Tito", nastopite tudi dobre govornice za to večer.
Vstopnina za moške en dolar, ženske proste vstopnine.
Prireditveni Odbor:
pehi Rdeče armade so zdramili tudi tiste, ki so doslej še spali, in danes ves svet z občudovanjem spremlja ruske in partizanske uspehe ter glasno zahteva odločilnih dejanj, da se čimprej uniči fašistična zver in odrešijo strahotno trpeča ljudstva."
Minka se je spet poredno oglasila: "Kako mora te domobranske cvetke, ki se v nemških postojankah zanašajo na Angleže, ponoči veseliti brnenje zavezniških letal, ki prihajajo k partizanom s težkimi tovori!"
Nekdo pa je dejal: "Kadar bodo tudi švabom in njihovim brancem spustili 4.000 kilogramsko na streho, jim bo že omehčalo pamet."
Ko je potihnila veselost, je prešla vas na druga vprašanja. Nekdo je omenil, da bo prehrana za nas najtežje vprašanje. Naša vojska ne sme biti lačna, prebivalstvo pa tudi potrebuje svoj del. Nemci se tega dobro zavedajo. Zato tako divje ropajo, da bi nas z lakoto prisilili na kolena. Bati se je, kako bo z živežem v spomladanskih mesecih. Naši kraji so že zelo izčrpani.
"Jaz pa mislim, da bo šlo," je odvrnil Jože. "Poglejte: Naša vojska ne bo lačna, dokler so kje še neizčrpani predeli, bodisi na Gorenjskem, štajerskem ali kje na Hrvaškem. Dalje bo morala vedno večja postajati v tem pogledu zavezniška pomoč, naše akcije pa nam tudi marsikdaj prinesejo kak večji plen v hrani. Ker so danes v partizanih skoro vsi moški — torej najboljši jedci — in ker je drugače število našega prebivalstva skrčeno zaradi okupatorjevega nasilja in njegove mobilizacije itd., lani pa smo imeli kar lepo letino, nam bo to zadostovalo, če bomo vse znali obraniti pred roparskimi švabi. Kajpak si bo včasih treba tudi stisniti pas. Spomladi pa si bomo pomagali že z povrtnino in novimi zgodnjimi pridelki. Skrbeti moramo že zdaj za prihodnost. čeprav bomo svobodni moramo gledati, da se bomo lahko preživeli s tem, kar imamo. Zato ne smemo dopustiti da bi se občutno zmanjšal pridelek zaradi mobilizacije moških delovnih sil. Vsi, ki so še doma, predvsem ženske in mladina, morajo napeti vse sile, da se obdela čim več zemlje in tako, da nam bo dala predvsem tiste pridelke, ki so za prehrano najbolj potrebni."
Francka, tajnica vaške SPŽZ, je pripomnila: "Tako je. Organizirali bomo medsebojno pomoč za obdelovanje zemlje, pa bo šlo. Poleg tega bomo priredile tečaj za dekleta in žene, kjer se bomo naučile kuhati skromna, a okusna jedila iz tega, kar imamo na razpolago, da bomo izkoristile prav vsako drobtinico hrane."
Tinče, mladinec, pa je izjavil: "Kar je nas mladih bomo šli vsi na delo. Organizirali se bomo tako, da bo naša pomoč čim bolj uspešna. Pomagali bomo vsem, ki zemlje ne morejo obdelati sami. V tekmi, katera mladina bo obdelala več zemlje naša vas gotovo ne bo na zadnjem mestu."
Stari so odobravajoče pritrjevali.
"Treba je že zdaj pripraviti orodje. Mnogo so nam ga uničili Italijani. Ali nam bo gospodarska komisija lahko preskrbela kaj novega?" se je nekdo zanimal.
Tako so se pomenili še o mnogih stvareh: kako bodo obdelovali, kako bodo skupno orali, ker ni živine, kaj in kako posejali, da bo čim več uspeha itd.
Ker je bilo že pozno, je Tone zaključil sestanek.
"Tovariši, tovarišice! Kar smo se dogovorili, to naj drži. Pojdimo na delo, da vse to izvršimo! Naj ne sp-lahne vaša pripravljenost in vnema za sodelovanje v naši borbi. Kar sem vam povedal, tega se tudi v vsaki težki preizkušnji spominjajte in naj vam bo v okrepilo, da boste prenesli vse, kar je še treba do trenutka dokončne zmage in osvoboditve. Smrt fašizmu!"
Bogdan Osolnik. (Iz "Slovenskega Poročevalca" z dne 24 februarja 1944,) ured.
Iz francoščine prevedla K. N.
Morda je Moreno mislil, da sliši Orana te nežne besede ljubkovanja, morda so mu pa le nehote zdrknile z jezika? Margariti je bilo tako vedenje njenega, sicer tako zapetega gospoda zelo povšeči. S solzami v očeh je gledala kako se Moreno trudi, da bi neznano gospodično obudil v življenje.
Ob dotiku mrzle vode se je Orana zdrznila. Nato so se pričele njene blede ustnice gibati, kakor bi hotele nekaj povedati, toda niti glasu ni spravila čeznje. Naposled je odprla oči. Začudeno je pogledala okrog sebe. Kje vendar je? In kdo je ta ženska ki se ji tako prijazno smehlja?
Med omedlevico in med resničnim življenjem preživi človek trenutek, ki bi jih še najlaže primerjali s polsnom. Tudi Orana se ni mogla takoj zavedeti, kje je. Vse se ji je zdelo tako čudovito lepo, da je ni prav nič spominjalo na resničnost. . Uboko dekle se je kar balo zbuditi se, boječ se, da bi te lepe sanje skopnele, in da bi se spet zavedela v kruti resničnosti, med ujetnicami in surovimi miličniki. '
Moreno ni hotel z nobeno besedo motiti tišine. Samo oči je ljubeče upiral v to mlado, prestrašeno bitje, ki je zdaj pričelo drhteti po vsem telesu, kakor srna, kadar jo lovec od blizu zasači v gozdu.
Margarita je stopila bliže in ji ponudila kozarec s krepilnimi kapljicami:
"Kako je. nina? (dušica) Najbrže bolje, kajti zdaj so vaša lička že nekoliko rdeča."
Orana je počasi pila zdravila. Margarita se je obrnila k Morenu, pomežiknila in strokovnajško dejala:
"Zelo lepa je, dušica uboga!"
"Si, si! (Da, da.)" je potrdil mladi mož, ves vesel, da se Orani obrača na bolje.
"Mislila sem, da se boste poročili s Karmencito?" je nadaljevala Margarita. "In zdaj ste pripeljali domov čisto drugo."
".Ljubav doma je pri ciganih, sila nobena je ne zatre !'poje Karmen v Bisetovi operi," se je odrezal mladi mož. In sanjavo je pristavil:
"To dekle je moja poslednja muha .... res prav neverjetna muha!"
Ob pogledu na ležečo lepotico s priprtimi očmi je še enkrat v duhu preletel vse dogodke, ki so bili vzrok, da je postala njegova. . . Hkrati se je spomnil na svoj jutrišnji odhod na Mallorco. Ponovil je tiho:
"Moja poslednja muha . . . morda res poslednja."
Margarita je bila vajena gaspodarjevih muh in nenavadnih domislekov. Vajena je bila, da se je pozno ponoči vračal domov z ljubezenskih sestankov, ali da se do poznega dopoldneva sploh ni vrnil. Bila je celo zadovoljna, da je bila v tej vojni vihri na varnem pri tako premožnem gospodu. Samo ene stvari še nikoli ni videla pri mladem gospodu: da bi tako občudovaje strmel v nekoga, kakor je strmel nocoj v to lepo dekle, bolje v to lepo ženo.
Ni mogla premagati radovednosti, da ne bi vprašala: "Menda ni španska, kaj ne? Takšna je kakor so Francozinje. Zdaj razumem, zakaj je nisem pikoli prej videla z vami. Spoznali ste jo tam doli, mar ne ?"
"Da tam doli," je odgovaril resno mladi letalec. "Vojna naju je ločila, moja zaročenka je prišla za menoj. Margarita, ljubezen je nepotrpežljiva!"
"Razumem, gospod," je dejala vrla ženska, prepričana, da govori Moreno čisto resnico. "Toda mlada dama se je morala precej prestrašiti naših čudnih razmer. . . Naj se nas Bog usmili! Res ne vemo, kam plovemo. . ."
In ne da bi bil mogel mladi mož prekiniti veletok njenih besedi, se je obrnila k Orani in nadaljevala:
(Nadaljevanje prihodnjič)
NADALJNE POŠILJKE
Ravno ko smo šli v tisk, smo dobili nadaljne pošiljke na račun kvote Edinosti iz sledečih naselbin: Sudbury $83.00, Calgary $66.25 Geraldton $21.00 in St. Catharines $12.00 in tri nove naročnine. Iz Val D'Or tudi eno novo naročnino.
V prihodnji izdaji iz dne 28 februarja izide četrta in končna tablica z dne 14 marca.
TUDI IZ HAMILTONA SE OGLAŠAMO
UPAMO IZPOLNITI
Hamilton — Tu vam pošiljam 2 novi naročnini in eno ponovno, ter $7.50 za prodane Koledarje. Obenem se pa zahvaljujem vsem novim naročnikom, kakor tudi onim, ki so ponovili naročnino v Hamiltonu in okolici.
Listu Edinost želim veliko uspeha v naslednjem letu in v to svrho prilagam denarno nakaznico v # skupnem znesku za naročnine in prodane Koledarje $14.50.
J. Bolha.
VABILO NA PREDSTAVO V TORONTO
Odsek Zveze Kanadskih Hrvatov vprizori igro v nedeljo dne 18 februarja, katera se imenuje "Sirotica Eva" v treh dejanjih.
Ker je igra zelo pomembna obenem tudi da zahteva nekoliko več časa v programu, uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, kakor tudi Hrvate in Srbe, da se udeleže tega programa malo prej kot navadno. Začetek točno ob 7.30 zvečer.
Dramski Odbor:
Geraldton — Kakor je bilo že prej naznanjeno, se je vršila dne 28 januarja zabava v korist kampanje Edinosti. Zabava ni bila posebno dobro obiskana, kakor je bilo pričakovati. Vzrok temu je, manjše organizacije obremenjene z delom vsaka zase. Toda vendar gledamo kolikor je mogoče, da bi se napravilo pra-vilnejši vzpored posebno za zabave, da bi ne prišle dve naenkrat.
Zabave so nam uspešne ako jih priredimo po plačilnem dnevu. Zato tudi ni bila naša zabava obiskana tako kot bi bila drugače, ker je prirejena vmes izmed plačilnega dneva.
Dohodka je bila vsega skupaj $84.94. Z odbitkom stroškov, ki so znašali $35,-50, ostane čistega $49.44. K tej vsoti je priložila naša zastopnica Edinosti, Ela Garbas vsoto, ki jo je zbrala na nabiralni poli $16.00, za dve celo-letni in eno za pol leta naročnino $5.00. Tukaj vam pošiljam skupno vsoto v znesku $71.00 na račun naše kvote.
Imena novih naročnikov bomo objavili pozneje, kajti še vedno upamo da izpolnimo kvoto sto odstotno, če nam bo mogoče.
Zahvalimo se sestri Eli Garbas, za njeno požrtvovalnost, ki je poskrbela za je-stvine na zabavi. Zahvaljujemo se tudi Joe Dorenčiču, kateri je nam preskrbel godbo. da smo se mogli zabavati in zavrteti.
Jos Drašler.