URN_NBN_SI_DOC-ILXCYQQG

OBISK KONGRESNE KNJIŽNICE V WASHINGTONU M arjeta Čampa V letu 1982 sem nenajavljeno obiskala Kongresno knjižnico, kjer sem hotela poiskati naslove o odporniškem tisku v Evropi. Knjižnico sestavlja kompleks treh velikih zgradb: Thomas Jefferson Building (1897), John Adams Building (1939) in James Madison Memorial Building (1980). Udeležila sem se organiziranega obiska knjižnice: vodič je ponekod presegal običajno informacijo, bodisi z opisom res lepe, najstarejše stavbe (Thomas Jefferson Buil­ ding), ki je razkošno zgrajena v klasicističnem slogu italijanske renesanse, bodisi z vodstvom po stalni razstavi, katere posebnost je Gutenbergova Biblija. Opisal nam je informativno-dokumentarno dejavnost knjižnice za potrebe kongresa: od najbolj enostavnega podatka o številu prebivalstva v Kaliforniji do vprašanja energet­ skih virov v prihodnosti ter raznih tekočih zgodovinsko-političnih informacij. Seveda ima knjižnica samo za to delo 800 strokovno usposobljenih uslužbencev (od skupno 5200 zaposlenih). Biblioteka je bila ustanovljena leta 1800 pod predsednikom Johnom Adamsom, da bi služila potrebam kongresa. Prve knjige so naročili v Angliji, jih pripeljali z ladjo in postavili v stavbo kongre­ sa (Capitol Building). Danes je to ameriška nacionalna biblioteka in med njenimi uporabniki je tudi državna uprava, ne samo domači znanstveniki ter umetniki, prav tako 'tudi knjižnice doma in v svetu. Biblioteka sestavlja tudi katalogne listke za javne knjižnice (v ZDA). Kongresna biblioteka je danes verjetno največja knjižnica na svetu, saj vsebuje okoli 80 milijonov enot, s katerim i pokriva vsa področja človekove dejavnosti in pri tem vključuje vse oblike od papirusa do mikrofilma. Dotok gradiva je izredno hiter, vsak delovni dan pride okoli 7.000 novih enot! Na primer: Knjižnica hrani ok. 20 milijonov naslovov (knjig in brošur) v 470 različnih jezikih, 33 milijonov ro­ kopisov (med njimi je tudi rokopisno gradivo 23 ameriških pred­ sednikov), največjo kartografsko zbirko na svetu (3,6 milijona ze­ mljevidov in atlasov), 4 milijone glasbenih zapisov (od klasike do