!J',st(t ••lini jdtuUnut. SteVUKA vMi V Ljatlja&i, * petek Uae 23 aprila 1 Isto HI. Oglasi: t ! eia x 60 lnaeratnefla stolpiča mul 80 vinarjev •rtdvt t*20 K, poslano, posmrtnlce it' J*fcla»s ? K Večkratne objav« popust Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih. 'pra-mlltvo ,.Domovine" z največjo točnostjo in požrtvovalnostjo. V dosego izboljšanja mezde ali plače bi javen nameščenec nikdar ne smel poseči po — stavki' Na drugi strani je pa tudi prokleta dolžnost odstva, javnemu blagru služečega podjetja, da uravna gmotne in službene razmere tako, da uradniki, železničarji i. dr. sploh ne morejo priti v po|ložaj, posluževati se skrajnega delavskega sredstva — stavke! Železničarji, ki so stopili pred tednom dni. na vseh železnicah Jugoslavije v stavko, so sc lajliko že dosedaj prepričali, da ne uživajo za ta svoi korak v širši javnosti prav nobenih simpa tij. Železniški promet, ako ga ni, ogroža ljudski blagor v tako veliki meri, da ni skoraj nobene rodbne, dal, nobenega člotveka, da bi rte bil po njem manj ali bolj občutno prizadet. Stavkujoči •železničarji pa so napravili še to — tudi zase — uBodepplnol napako, da1 so ustavili prav ves promet in da niso pripustili niti živilskih vlakov in da so zaprli pot prevozu živil celo za stradajoče dunajsko prebivalstvo. Prav vse obsodbe je tudi vredno v železni-čarskem vprašanju in ob stavki stališče vlade. Ako je res, da so železničarji nič manj kot dva meseca pred stavko moledovali okoli železni-čarskega ministra dr. Korošca, naj za božjo voljo reši njihovo zadevo, a on ni storil prav ničesar, potem ne verno, zakaj je ta mož spjioh prevzel tako odgovorno mesto v državi. Popolna nejasnost je danes glede zahtev železničarjev. Eno pa je go|tovo. Ako so železničarji že pred meseci prosili za izboljšanje svojega1 položaija, je izven vsakega dvoma izboljšanje .postalo neizogibno po preteku dvamesečnega Proti -Ko-roščevega vladanja. Ko je odstopila dcmokrat-sko-socialistična vlada, je stal 1 kg moke le 6 K. Danes stane 16 do 18 K. Pred par meseci, je stalo bla&H ki stane danes 1200 do 1400 K le 600 K. Pred par meseci si dobil še diosti mesa, danes ga sploh ne dobiš. Demokratska vlada je stala č>aš pred svojim pdstopoim v boju za to, da se izboljšajo i prehranjevalne razmere v Sloveniji. Po njenem programu bi bilo pri nas vse uradništvo, vse deh lavstvo in vsi oni, ki so navezani na kupovanje živil, do prihodnje žetve preskrbljeni s cenimi živili do prihodnje žetve. Protič-Koroščeva vlada, bodisi iz hudobnosti, bodisi iz nesposobnosti ni le nadaljevala od de-mokratolv započjetega dela, marveč je s svojo nedelavnostjo in nezmožnostjo ustvarila splošno nezadovoljstva in naravnost strašne razmere. Ljudje obupujejo in omagujejo. Povrh vsega pa je klerikalna vlada, še sklicala v Ljubljano en-keto o Idrajginji, katere edina posledica je bila podražitev vseh živil in potrebščin, v Beogradu pa so klerikalni ministri in drugi veljaki brusili noge, da so jpomilostili in spustili na svofoodo največje vojne oderuhe in verižnike. (Vitko! Me-jač in drugi.) Menimo, da je bila v spričo tako težkih razmer pognati železničarje v stavko velika državniška mojdrost", ki jo je zmožen, samo tak železniški strokovnjak in državnik kot je dr. Koh rošec. In sedaj ? Računati motamo z dejstvom, da je stavka tu. Računati pa je treba tudi z dejstvom, da je stavka tu v vsej svoji strahoti in z vsemi strašnimi posledicami. Pot, ki jo je doktor Korošec in vladal ubrala napram železničarjem je taka, da lahko vede malone samo še do skrajnosti. Vlada je pritegnila v boj proti stavki vojaštvo ter izpostavila vso državno avtoriteto. Pri tem pa igrajo klerikalci zopet dvojno vlogo in silijo v prve bojne vrste oboroženo silo. Kdor pozna klerikalce, Ve, da delajo' to sarrto zato, da bi potemi lahko zopet zvračali vso krivdoi r;a te — J„proklete Srbe". Drugačen izhod iz stavke bi bil mogoč, ako Protič-Koroščeva vlada odstopi. Ker jo je dr. Korošec tako zavozil, da ne more ;več nazaj, naj napravi prostor spret-neišemu ministru. S tem, da pade Korošec, še ne pade država*- Uverjeni smo, da bi z odstopom Protič-Ko-roščeve vlade mahoma nastal na železnicah zoh pet red in mir, ker nova vlada bi brezdvomno hotela zadovoljiti zahteve železničarjev, v kolikor so upravičene, česar pa Korošec tudi ni hotel. Kaj pa s protidržavno namero stavke? — Ce hočemo biti pravični, ne smemo v vsaki stavkli delavstva iskati protidržavnih smeri, ker s tem državi najbolj škodujemo. Ni nobenega dvoma, da je med stavkujočimi tudi večje število političnih desparadov, ki zlorabljajo delavske mezdne boje za svoje nečedne namene. Ker so ti elementi nastavljeni večinoma po obmejnih pokrajinah ini so poznani, bi jih vlada še pred stavko iz lahka izgnala ,iz države ali pa jih napravila neškodljive. Žalostno bi pa bilo za našo 'mlado državo, ako bi bili vsi stavkujoči, njih večina, ali pa tudi le znatna manjšina protidržavnega mišljenja. 100.000 železničarjev žigosati za proti-driavne je po našem mnenju zločin vsaj tako velik kot ga nosijo na državi vodje stavkujolčih in odgovorni faktorji zaradi stavke. Uverjeni smo, da je v srcih jugoslovanskih železničarjev toliko ljubezni do skupne in enotne Jugoslavije, da bi navzlic*rovarenju in zapeljanju posameznih hujskačev, brez presledka vršili svojo dolžnost, čim bi vladal imela kaličkalj zmisla za potrebe današnjega časa. Jugoslovanske komuniste je — in bo še — rodila le popolna nesposobnost in nedelavnost vladnih mož. Sfauhe? ?n siavkuii ii, Stavka je bila prve dni popolna. Prenehali so po vsej državi z delom ne samo člani socialističnih, ampak tudi člani narodnih železničarskih organizacij, ki so bili s silo potisnjeni v splošni vrtinec. Vodstvo stavke odločno naglasa, da gre za mezdno gibanje i,n je tozadevno tudi za| javnost izdalo več letakov, v katerih pojasnjuje vzroke stavke, vendar pa; nikdo pri najboljši volji ne , more dobiti jajsivc slik,e o pravih zahtevah stavkujočih. Vsekakor lahko trdimo, dla se stavkovnemu odboru dosedaj ni posrečilo prepričali javnosti o upravHčenojsti (žefle^niča/rsM) stavke, kakor je tudi nai drugi strani vlada napravila veliko pogreško, da ni javnosti podala zadostnega pojasnila, katere zahteve železničarjev smatra: ona za nesprejemljive in kaj je storila, da bi ugodila onim zahtevam, ki bi se jih v današnjih časih lahko smatralo za upravičene. Nič čudnega ni torej, ako se širijo med javnostjo najrazličnejše govorice in da ogromni večini naroda ta stavka tni simpatična. Splošno se naglasa, da bi se mezdni zahtevki, v kolikor so u p r a -1 vičeni, dosegli lahko tudi mirnim pol-tom. Potek in razvoj stav kje se je'.vršil prve! dni popolnoma mirno. Stavkujoči so pokazali vzorno disciplino. Dogodil se ni niti najmanjši slučaj nasilnosti. Tako socialistični kakor tudi narodni železničarji so imeli v Ljubljani vsak dan po dva shoda, na katerih so razpravljali o položaju in se posvetovali o nadaljnjih korakih. Vladne protiodredbe so izzvale v vrstah stavku-jočih polagoma precejšnje razburjenje. Vsled vpoklica železničarjev k dvomesečni orožni vaji je Centralni odbor narodnih železničarskih orga- j nizacij v Beogradu pozval narodne železničarje, j ki so že tako začetkom stavke proglasili svojjo ; pasivnost (pezanimanje), nrfj e.'zopet povrnejo na delo, kar pa se je vsled pritiska komunistov zgodilo le deloma. Vendar pa se je doseglo s tem, da-voz,i vsak dan za najnujnejše potrebe par vlakov. Komunisti nadaljujejo stavko, ne meneč se za vpoklic k orožni vaiji. V sredo se je stavka razširila tudi na rudarje, pripravlja pa se še splošna delavska stavka po vsej državi. Ukrepi vlade pov «§©«3 sJsvk^. Deželna vlada za Slovenijo je takoj prve dni stavke , prepovedala točenje vsakih alkoholnih pijač. V sredo je izšla naredba o omejitvi zbo- rovalne svobode. Prepovedani so vsaki shodi in zborovanja, bodis; v zaprtih prostorih ali pod vedrim nebom. Na predlog odseka za prehrano je vlada ustavila stavkujočimi železničarjem dobavo živil iz aprovizacijskih zalog'. Ministrski svet je sklenil, da se s stavkujočimi ne bo pogajal toliko časa, dokler se ne vrnejo na delo. Odrejena je vrhu tega mlilitarizacija vseh železničarjev in poteče vpoklicni rok v petek, dne 23. t. m., ob osmih dopoldne. Vsa nadaljnja akcija je prepuščala vojnemu ministrstvu. Položaj [je še vedno jako napet. Vse važnejše kolodvore je zasedlo vojaštvo, ki tudi spremlja vsak ojdhaja-jooi vlak. Slučaji nasčlsiva. Dočim v Sloveniji razven par neznatnih že-lezničajrskih demonstracij o priliki odihc»d|o|v vlaikov ni zaznamovati nobenega resn/jšega dogodka, se je zlasti na Hrvatskem in v Srbiji zgodila par slučajev nasilstev. Stavkujoči so na nekaterih krajih razrušili progo in streljali na vHakovodje. Pri nas pa. se posebno v obmejnih pokrajinah kaže močno vpliv raznih državi sovražnih ljudi, ki zasledujejo pri stavki čisto svoje namene in bi radi izkoristili težavni položaj. V Subotici je prišla med orožniki in madžarskimi hujskači do krvavih spopadov, tekom katerih so bile tri osebe ubite, 15 pa težko ranjenih. Več madžarskih agitatorjev je bilo pognanih čez mejo. Gospodarske posledice stavka. Splošna železničarskai stavka, ki traja sedaj že osem rimi, je mogočno posegla v vse javpiio življenje. Zastal je ne samo vsak zunanji, ampak popolnoma tudi notranji promet, ki se, kollikor ie pač mogoče, vzdržuje zasilno z raznimi vozili. •Na poštah se je nagromadilo silno materiala, ki ga ni mogoče odpraviti. Posledice zastanka prometa so nedpgledne in se bodo občutneje pokazale vsekakor šele pozneje. Škoda je naravnost !velii'kanska in posebnd občutna za trgovino in industrijo. Kake večje krize v prehrani za enkrat sicer še nii pričakovati, pač pa se vsak dan opaža naraščanje draginje. Ogrožena je močno le prehrana Hercegovine, Dalmacije in Črne Gore. ki so popolnoma odvisne od uvoza. STAVKA PONEHUJE. ZAGREBŠKI KOMUNISTI PROTI GENERALNI STAVKI. Beograd, 22. aprila. (Izv. por. ..Domovine".) Stavka povsod ponehuje. Pričakovati je, da jutri ali pojutranjem popolnoma poneha. Zagreb, 22. aprila. (Izv. por. „>Da|movjne"\) Zagrebški komunisti so odklonili generalno stavko. V Zagrebu je vse na delu. Promet je na glavnih pr< gah vzpostavljen. Vlaki med Beogradom in Zagrebom vozijo redno, četudi še v omejenem obsegu. OPISI. Z dežele. (Zlor.iba cerkve v politične namene ! Letošnji 40danski post nam je pokvaril sam ljubljanski škof Jeglič. V postu spremljamo Odreše-nika na njegovem krvavem križevem potu s svetim sočutjem. To ni čas razveseljevanja, ne po-sve+nosti, to ie čas resnobe za mlade in stare. V navadi so tudi v cerkvah ganljive postne pridige, katere posluša naše ljudstvo z največjo paz-nostjo in s čutečim srcem. Te spodobne pridige pa nam je letos vzel škof s svojim pastirskim listom, kjer razpravlja le svoje pusto premišljevanje o politiki v dolgoveznih odstavkih, s čimer bi mogel zadovoljiti le svoje tope privržence na kakem klerikalnem političnem shodi«. Ta škofov list ie sicer tako prazen, nelogičen, da ni vreden kritike, omenjam ga le zaradi tega, ker je z njim prenesel škof politiko v cerkev in s tem grešil zoper svetost in namen cerkve, ter zoper strogo papeževo odredbo, po kateri se ne sme nesti na lečo nič posvetnega. Ker je list zelo dolg, brali so ga duhovniki skoro vse postne nedelje in mu dodajali še svoje posebne opomine in pojasnila tako, da smo vse postne nedelje samo — volili in ne molili Postni čas nam je v duhovnem oziru pokvaril sam škof. Kako so brli zreli možje iu fantje togetni na to skrunjanje cerkve, prepričal se je lahko vsak. ker je bilo med oitanjem te neslanosti hrupno kašljanje in nemiri. Kako pravi Kristus? ,. Ueja hiša je hiša molitve, vi pa ste jo storili v jamo razbojnikov!" Z Zirov. Vzoren trgovec je naš župnik Josip Logar. Sredi svečana tega leta je prodal nekemu tukajšnjemu mesarju kravo po devet kron kilogram žive teže; ker je bila po njegovem mnenju krava prepoceni prodana, je kupčijo razdrl z razlogom, da je krava breja in kot taka ni za, prodajo. Kljub temu jo je začetkom marca prodal nekemu tukajšnjemu posestniku po 13 kroti kilogram žive teže. Dotični mu je kravo plačal in jo odgnal in jo še isti dan prodal drugemu mesarju po 13-50 kron kilogram žive teže. To pa župniku, ;ki je med tem časom prodal kravo dražje, ni bilo všeč ; vsled tega se je potrudil, da se je napravila na okrajno glavarstvo v Kranj zvita ovadba, kakor da bi si bil mesar, ki je kravo pravilno kupil in plačal, isto na neupravičen načini prisvojil. On, ki je kratvO na tako čudne in zVite načine verižil, je seveda pri celi zadevi nedolžen, obrtnik, ki je drago in pošteno plačal, pa naj bi trpel kazen; to naj bi bilo po njegovih nazorih pravično in pošteno? — Ker je tukajšnja krajevna organizacija JDS. delila boljša živila cenejše kakor klerikalno konsum-no društvo, na katero je župnik tako pqnosen, je pričel tudi opi' prodajati koruzo svojim pristašem] še enkrat cenejše kakOr poprej. Tako imajo od naše organizacije tudi klerikalci indii-rekten dobiček. — Organizacija šteje danes že 315 članov; preskrbela jim je dva vagona dobrih otrobov, en vagon koruze in večje množine moke ter petroleja; upamo, da bo tudi zanaprej preskrbela cenejši nakup različnih potrebščin, War je v sedanjih časih največje varnosti. — Za volitve se klerikalci pripravljajo z vsemi močmi, župnik prireja po vseh hribih sestanke in shode, uspehi so seveda neznatni. Kdor je pameten in razsoden, ga pač ne bo poslušal; prevečkrat je že zapeljal svoje verne pristaše. Na|j se le pomisli, kdo je najbolj agitiral za vojna posojila in na ta način spravil iz občine velik kajpital, kateri se ne povrne več? Kdo je spravil od ljudi zadnje srebrne krone, poudarjajoč, da bodo propadle? KdO je bil priganjač v času vojske za| avstrijski militarizem? Ali niso klerikalci delali ovadbe in pehali v smrt in sužnost naše ljudi?! Kdor zna sam misliti, klerikalcev ne bo volil. Hazširtelte Boiraine! -iSte 3 &&S1S t v i i m sa? tfS ,«sa 1 mM POlillCfli prUSIBOi V ozki zvezi z železničarsko stavko je menda tudi vladna kriza, kj jasno stopa na dan. V lada je hotela žeiezničarsko stavko izkoristiti v svoje strankarske namene in je upala, da dobi z ozirom na težak po^ ložaj, v katerem se država nahaja na znotraj in na zunaj, od krone razna potoblalstila, ki bi ji omogočila nadaljnji obstanek na krmilu. To se pa vladi ni posrečilo-, odklonjeni so bili njeni predlogi, ki so šli za tem, da se ji — mimo zat-kana in tudi proti zakonom — podaljša življenje. Ne, časi so preveč resni in položaj, v katerem se nahaja država, pivtežak, da bi mogli voditi thžavno upravo možje, ki po svojih nazorih ne spadajo v dvajseto stoletje Med tem, ko je pri nas popoln nefred, se vršijo na Čehoslovaškem že prve volitve v državni zbor. Te volitvfe so zelo živahne in še niso končane, posebno se še ne ve, kak bo izid na Slovaškem, kjer se pričakuje zmaga klerikalcev, ki so tudi na Moravskem precej močni. Na parnem Češkem so pa klerikalci brez vsake moči, pač pa se bijejo hudi boji med meščansko demokracijo in socialnimi demokrati. Med Nemci — ki jih ni malo — prevladujejo socalisti, pri Cehih pa se vršijo 1 juti boji med socialisti in meščajn-skimi demokratskimi strankami v mestih, medtem, ko na .deželi zmagujejo agrarei (kmetje). Vsekakor bo prvi 'izvoljeni čehoslovaški državni zbor zelo pisan po svoji sestavi. Polagoma, pa, (vendar, se tudi n. Na Koroško! Slovensko in jugoslovansko j pa tudi vsak inteligent sploh. Dr. Sagadin, na-obči nstvo, ki si želi letos prijetnih letovišč, se 5 Čelnik v ministrstvu v.s. konstitnanto nas z vse Opozarja na naša koroška jezera: Vrbsko, Baško j mi temi vprašanji in dejstvi seznanja na način, in Klopinjsko jezero, kjer se-hotelirji in gostil-; ki jt na eni strani znanstveno utemeljen, na ličarji pridno pripravljajo za sprejem leto-'j dru-i pa razumljiv in ianimiv za vsakega lajika viščarjev in turistov. Krasota teh jezer bode go- j Najprej govori o zgodovini in pravnem značaju tovo privabila mnogo gostov v te divne slolven- ujedinjenja, potem'o pravnem značaju naše dr-slce kraje. Ne glede na dejstvo, da se bodo letos ' kot prvemu letu oživljenega1 tujskega prometa potrudili gostilničarji in hotelirji, v vsakem! oziru ustreči našim gostom, nas veže tudi kot v Nemčiji vrača mir, posebno ker zapustijo francoske čete tiemštka mesta, ki so jih zasedle brez vsake potrebe. Ampak pristaši cesarstva še vseeno ne moirejo sprijazniti z novimi razmerami in žugajo: še vedno z novimi prevrati. Temu nasproti izjavlja antanta, da nobene vlade v Nemčiji me bi priznala, ki ne bi hotela do zaldnje točk'e izvršiti vseh pogojev, stavljenih Nemčiji v mirovni pogodbi. In ravno izvršitvi mirovne pogodbe se protivijo pristaši cesarstva in zato je jasno, dia' bi bil zaidusen vsak prevrat z njihove strani že v kali, ker bi nastopilo proti talkini prevratnikom neimško ljudstvo samo, ako pa tudi to ne bi zadostovalo, bi nastopila še antanta in bil bi konec monarhističnega prevrata. Zato se lahko smatra, da se sedanje stanje v Nemčiji, t. j. sporazumna vlada demokratičnega meščanstva in delavstva, utrjuje. V italijanskem morskem zdravilišču San Re-mu so se sestali zavezniški diplomati in razkosavajo Turčijo tako, kot je še malokdaj bila kaka država raz-koana. Edino Avstrijo je doletela enaka usodai in Turčiji ostane tako malo ozemlja in ljudi, da jo bomo v bodoče prištevali k malim državam. Razkosanje Turčije bo menda edino delo antan-tinih diplomaftov v San Remu, ker z jadranskim vprašanjem se menda sploh ne bodo pečali. Za nas je boljše, do se reševanje za sedaj še od godi, da dobimo boljšo vlado, ki bo znala odločnejše braniti iiv zastopati naše koristi. n. Radi železničarske stavke in s tem zvezane ustavitve poštnega prometa nista izšli dve številki „Doimovine" zaporedoma, ker nam pač ne bi bilo mogoče razposlati lista na dježelo. Prosimo naše čitatelje, da nam to oprostijo — saj vidijo sami, da to ni naša krivda. Današnja številka zopet izlide, ker upamo, da jo bo mogoče po pošti razposlati. — Vse one naše naročnike in čitatelje, ki pridejo slučajno z voizom v Ljubljano, prosimo, naj se, ako le mogoče, oglase pri našem upravništvu v Sodni ulici št. 6, kjer dobe naš list za nadaljnjo oddajo. n. Dr. Lemež, načelnik delavske socijalistične stranke in vodja državnega delavskega Oddelka pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani, je suspendiran (ne sme vršiti službe) in proti njemu je uvedena disciplinarna preiskava, ki bo, kakor se čuje, končala z odpustom iz državne službe. Jugoslovane narodna dolžnost, da podkrepimo s svojim posetom narodno misel v teh dosedaj samo od Nemcev posečenih krajih. Koroška jezera priporočamo letoviščarjem, ki bi ne našli morda več prostora na Blejskem ali Bohinjskem i jezeru in bi vendarle hoteli uživati prijetnosti ! jezerskih letovišč. • V n. Pevsko društva »Ljubljanski Zvon" pro-| slavijai 151etnico svojega obstoja in bo- imelo 12. maja slavnostni občni zbor, 5. maja pa slavnostni koncert. »Ljubljanski Zvon" spada med | ona naša pevska društva, ki resno- gojijo god-' beno umetnost in ima izborero pevski zbor, j vsled česar so njegove pevske prireditve zelo i priljubljene. Želimo temu delavnemu društvu j tudi v bodoče najlepših uspehev. I n. Brigantski napadi v Istri na naše ljudi so ; na,' dnevnem: redu. Odkar , so Italijani zasedli J Istro, se klati po deželi nešteto sumljivih ele-. lnentov, ki hočejo živeti samo na stroške doma-činov in< zlasti slovansko prebivalstvo ni varno pred njimi. Pred kratkim so na Porešaini, bri-ga.nt.i niapadli hišo- posestnika Matije Klariča, onečastili njegove hčere in potem hišo popolnoma oropali. V?em tem tolpam, nač-eljuje zloglasni brigantski poglavar Lizzardi, na čegar aretacijo je razpisana nagrada tisoč lir. Orožniki so zaprli dosedaj šest članov te nevarne družbe. n. Kongres zdravnikov za notranje bolezni se je vršil te dni v Draždanih. Navzočih je1 bilo tudi nad1 300 zdravnikov iz Avstrije. n. Pred par dnevi se je zagovarjal pred. ljubljanskim deželnim sodiščem eden onih številnih malopridnežev, k smatrajo- za svojo glavno dolžnost, da hujskajo proti državi in skušajo še druge zavesti k svojim nezakonitim dejanjem. France Klevišar, bivši narednik, sedaj potnik v Ljubljani, je bil celo tako predrzen, da je meseca. februarja 15 macedotiskih vojakov moha-medanske vere zavedel, da,so pobegnili iz voj-ništva in jim osebno pomagal pri begu. Seveda jim je za svoje brezvestno delo izvabil okoli tisoč kron in jih potem v odločilnem trenutku pustil na cedilu. Pripeljal jih je namreč Samo v bližino grapice, nakar se je od njih potelovil in izgnil. Zapeljance so orožniki takoj obkolili in jih odvedli zopet v Ljubljano, kjer so bili obsojeni »na 20 dni zapora. Toda tudi Klevišarja je doletela zaslužena kazen in bo moral sedaj 15 mesecev skušati sladkosti jetniškega življenja. n. Bankovce sta žigosala v Mariboru neka trafikantinja in neka natakarica. V afero je zapletenih tudi par mariborskih trgovcev. Predvsem so žigosali eno- in dvekronske bankovce, ki so jih dobavljali iz Nemške Avstrije. Preiskava je v teku. n, Nesreča z avtomobilom. V nedeljo se je zgodila na Gorenjskem pri Bledu velika avtomobilska nesreča, pri kateri se je smrtno pone-rečil trgovec Komljanec Josip iz Pevme pri Gorici. Vsled slabe ceste je namreč avtomobil zadel ob ograjo ter se prevrnil. Vsled sunkai so vsi pasažirji padli iz avtomobila, kateri se je preobrnil ter pokopal podse omenjenega trgovca1. Avtomobl je vozil g. Jakil ml. n. Velika nesreča se je zgodila v soboto v Svetem v Komnu. Trije domači fantje so pod vodstvom vOjaške straže odnašali menici jo, kj je bila tamkaj nakopičena. Pri tem je iz neznanih vzrokov nenadoma eksplodiral en zaboj in nato še dva druga. Vsi trije fantje so bili pri tem težko ranjeni; istotako tudi straža, ki je stražilai delavce. Ranjence so prepeljali ,v tržaško bolnišnico, kjer je eden fantov, namreč Leopold Furlani, že umrl za poškodbami. n. Dr. Štefan Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj. Zbirke političnih, gospodarskih in socialnih spisov, IV. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. V dobi, ko se pripravljamo za volitve v konstituanto, ki naj končno-veljavno uredi našo državo, ie največje važnosti, da vemo-, kako je pravno prišlo do ustanovitve Jugoslavije, kakšna je njena dosedanja začasna ustava in uprava, pa tudi kakšna vprašanja bo morala reševati konstituanta. Vsa ta vprašanja mora poznati vsak jugoslovanski politik, jurist, zave in njenem ustavnem položaju, o pravnem postopanju v državi po ujedinjenju, o današnji organizaciji uprave, <> racionalnih osnovah za začasno ureditev naše upravne organizacije in (.- glavnih problemih konstituante. V dodatku objavlja pisatelj še kriško deklaracijo, ženevski pakt in pariško resolucijo. Brošura je pisana v lahko razumljivi srbo-hrvaščini. Naroča, se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. ifttti-THf; Vft s#VisU, ¥ Vj \ii g. O trgovinskih odnošajih med nami in Italija. ..Trgovinski glasnik", ki se bavi v daljšem članku z brošuro, ki jo je napisal g". Lvežič o trgovinskih odnošajih med kraljestvom SHS in Italijo, piše med drugim nastopno: Sodimo, da nam more biti ta mala knjiga o naših trgovskih odnašajih napram Italiji v prid, in sicer ne samo našim strokovnjakom, ki jim je namenjena, temveč tudi našim poslancem in ekonomom, kajti, kakor znano, je načelnik italijanskega ministrstva za prehrano pred nekatermi dnevi javno trdil v rimskem parlamentu, da potrebuje Italija v tekočem letu do bodoče žetve 14 milijonov meterskih stotov žita, medtem ko ga ima samo 6 milijonov in da je Italija doplačala3V2 milijarde samo na razlikah v prehrani svojega prebivalstva. Na ta način leže v naših rokah močna sredstva, ki morajo v bodočnosti in sedanjosti pri koncu reševanja jadranskega vprašanja nuditi našim zastopnikom zelo veliko korist. Koliko so ta sredstva za nas važna, se najbolje vidi v zadnjih dosti pomirljivih izjavah italijanskega ministrskega predsednika Nittija v senatu, v katerih pravi, da se bo takoj med nami in Italijo sklenila trgovinska pogdba, ko se bo rešilo vprašanje naših skupnih mej, ker Jugoslavija ima dovolj proizvodov, ki jih Italija rabi. g. Skušnje iz podkovstva. Po naredbii deželne vlade za Slovenijo, poverjeništvo za kmetijstvo z dne 29. marca 1920., št. 461, se odpravljajo dosedanje skušnje iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali poletnega podkovskega tečaja ter se predpisuje obvezen obisk teh tečajev. Da se omogoči starejšim nad 24 let starim kovačem, doseči pravico do samostojnega izvrševanja pod-kovska obrti, se dovoljuje za prehodne dobe, toda samo v tekočem letu 1920., še trikraten rok za skušnje iz podkovstva za one kovaške po-močnike ali kovaške mojstre, ki so starejši kakor 24 let, četudi se niso udeleževali podkovskega tečaja. Vendar pa je k preizkušnji! pripustiti kovače, ki so starejši kakor 26 let tedaj, če so s-i najmanj 14 dni s praktičnim vežbainjem na kaki podkovski šoli izpopolnili znanje in tamkaj dobili tudi teoretičen pouk o pddkovstvu, za kovače med 24. in 26. letom pa! se določa tridesetdnevno vežbanje na podkovski šoli. Te skušnje se bodo vršile na državni podkovski šoli v Ljubljani koncem junija, septembra in de-i cembra. Vsi oni nad 24 let stari kovači, ki žele napraviti skušnje na državni podkovski šoli v Ljubljani se pozi vi jejo, da vpošljejo do 20. maja t. 1. vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani svoje prijave, ki naj jim prilože rojstni in krstni list ter učno izpričevalo, da se jim dloloči dan vstopa v praktično vežbanje. — Vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani. g. Za sladkorno industrijo v Pcsavju. Slovenskim kmetovalcem ne kaže prav lepa bodočnost, ako bodo po vojski, ko so se razmere tako silovito izpremenile, ostali pri načinu gospodarstva, kakršnega so se naučili od svojih očetov. Že predi vojsko je slovenski kmetovalec težko izhajal, ker je moral svoje pridelke prepoteni prodajati in svoje nujne potrebščine predrago plačevati. Ves dobiček iz predelovanja njegovih pridelkov in iz prodaje teh produktov so imeli tovarnarji in prekupci. Rešitev slovenskega kmetovalca obstoji le v umnem gospodarstvu, zlasti v industrializaciji poljedelstva, ako jo izvedejo naši kmetovalci sami v svojih zadrugah. Najboljši začetek industrializacije poljedelstva pa kaže napraviti s tem, da se ustvari v Sloveniji sladkorna industrija. Za ustanovitev sladkorne tovarne imamo v slovenskem in hrvatskem Po-savju najboljšo zemljo. Od Sevnice do Savskega marofa, od Krškega do Št. Jerneja, Čateža in Velike cloline bi lahko imeli štiri ali pei slad-i kovnih tovarn. Zemlja v Posavju je povsod! dobra za sejanje sladkorne pese. Po nekaterih ! krajih, zlasti v okolici Dobave pa prvovrstna, da ji na Češkem in Moravskem ni nikjer boljše. Tudi na Češkem in Moravskem niso bile za kmeta razmere nič boljše, kakor so> dandanes za slovenskega kmeta, predno se ni ustanovila sladkorna industrija. Kultura sladkorne pese je dala povod popolnemu preobratu v poljskem gospodarstvu. Pričelo se je z globokim oranjem v jeseni in uporabo umetnih gnojil. Zato so se pa pridelki za tri- do štirikrat povečali. Kmetje so mogli začeti konkurirati s tujino (Ogrsko, Rusijo) in je prihajalo leto za letom večje blagostanje in napredek v kraje, kjer se je uvedlo to umno gospodarstvo. Kultura sladkorne pese se je sčasoma razširila po vseh čeških deželah in češke zemlje imajo od te kulture svoje sloveče blagostanje. Kultura sladkorne pese ima tudi to važnost, da nam daje velikanske množine krme (šavja, cime, perja), tretjino teže pese same. Sladkorna tovarna vrača kmetovalcu 40 do 50 % pesnih izrezkov in 5 '?<■. apnastega gnojila od dobavljene množine pese. Sladkorna tovarna daje še vrhu tega velike množine melase, katera je izborila krma in iz katere se more pridelovati špirit. Ostanki od špirita pa dajo kalijevo luž-nino, iz katere se napravijo kalijeva umetna gnojila. Države, katere imajo vpeljano močno razvito sladkorno industrijo, kakor Cehoslofva-ška, Nemčija. Francija stojijo v poljedelski kulturi na zelo visoki stopnji. Razloček med krajem, kjer je sladkorna tovarna in kjer je ni, je kakor noč in dan: kjer so sladkorne tovarne, vlada blagostanje in z njo samozavest l judstva in kultura, kjer jih pa ni, j je doma klavrnost in skrb za vsakdanje življenje- Rasno. r. Angleški kralj Edvard VII. je bil pretirano, strog, da so se dvorni predpisi najstrožje upo- j števali. Tudi v svojem rodbinkem krogu je z!a-hteval v tem oziru največje pa zn os ti. Ravno takoi napram svojim otrokom ni poznal nikake popustljivosti. Tako se je med drugimi predpisi strogo držal tudi tega, da med jedjo ni smel nihče izpregovoriti. — Nekoč pri obedu kraljeve' rodbine v Buckitnghamski palači, zakliče kraljev nečak : ,.0 ti ded!" — Kralj1 ga; itakoj prekine s strogim pogledom ter mu reče: „Otroci naj govorijo takrat, kadar se jih vpraša!" Mali princ je nato molčal. Kralj je opazil prinčevo zadrego ter ga vpraša čez nekaj trenutkojv: „No? Kaj si mi hotel povedati?!" Sedaj je prepoizno, odgovori princ! Zakaj prepozna; kaj si hotel poprej od mene, nadaljuje kralj?! Princ mu odgovori jokajoč: „Vidiš dragi ded, na listu salate, ki si jo pojedel, se je nahajala gosenica, a moral sem miolčati, četudi! niji je bilo težko, ko sem videl, da si tudi gosenico pojedel!" r. Kako hitro raste krokodil. Krokodil raste zelo počasi. Tri eno leto stare krokodilčke prav lahko držiš med prsti. Meter dolgi krokodili so stari deset let. Štiri do šest metrov dolgi krokodili pa štejejo že 80 do 100 let. r. Kaj delajo Habsburžani Neki Zagrebčan, ki se je vrnil iz Švice, pripoveduje v „Agramer Tagblattu" sledeče: Cisto slučajno sem se sestal v nekem oddelku prvega razreda brzovlaka Chur-Zurich z bivšim cesarjem Karlom in njegovo ženo. Karel Habsburg je izgledal jako slabo-. I Lice mu je bilo popolnoma zabuhlo — govori | se. da mnogo pije — in njegove že davno za-| puščene brke imajo skoro divjo obliko. Oblečen : je bil očividno v jako drago obleko, ki je pa na njem visela,, kakor da bi jo malomarno obesil na kak klin. Karel je popolnoma brezbrižno gledal skozi okno v jutranjo meglo. Nasprotno pa je n jegova žena Žita izgledala mnogo živahnejša, čeprav slabotna. Njen že tako ostri pogled je postal še ostrejši. Govorila je italijanski napram svojemu možu, ki pa je sploh ni poslušal. Pozneje sem doznal, da so imeli Habsburžani nedavno tega v Oltenu svoj rodbinski sestanek, na katerem so razpravljali o položaju in z izredno (Dalje.) V Sloveniji imamo štiri glavne pasme, in sicer: belo marijadvorsko, pšenično, oziroma sivkasto pomursko-niuriško, rdeče-cikasto pinc-gavsko in rumenkasto (lisasto) simendolsko pasmo. Razentega se je zadnja leta na Dolenjsko sistematično uvajala montafonska pasma v svrho zboljšanja oblik in užitka prvotne sive pasme, kakor se sliši s povoljnim uspehom, posebno če so pašniki na razpolago. Za majhno Slovenijo je število pasem gotovo zadostno visoko; zato je opustiti vsako nadaljno neplodno eksperimentiranje z novimi pasmami. Dosedanji pasemski okoliši naj ostanejo neizpre-menjeni. Prišel je čas podrobnega dela v živinoreji, ki se mora vršiti v znamenju zboljševanja pasme same iz sebe potoni preudarnega odbiranja za pleme, ustanavljanja rejskih središč in priprave za mlečna kontrolna društva. Ustvarimo več in POGAJANJE ZA NOVO VLADO. Beograd, 23. alprila. (Izvirno poročilo ,,Domovine".) Po včerajšnji popoldanski seji Demokratske zajednice je šel Ljuba Davidovič zopet k regentu ter mu sporočil, da stoji DZ. še vedno na staličšu, da je potrebna nevtralna vlada. Ce te pa noben ni mogoče sestaviti, bi bila DZ. pripravljena stopiti v koncentracijsko ali širšo koalicijsko vlado'. Po povratku Davido-v.iča je DZ. nadaljevala! razpravo o! položaju. Glavna dva pogoja DZ. za vstop v vlado! 'sta: 1.) demisija sedanje vlade, 2.) 'Protič in Pašič ne smeta j hi tli ministrska: predsednika. V tem slučaju bi postal predsednik; Marko Trifkotvič. Ninčič se tudi;imenuje, a njegova kandidatura ni resna. Vesnič ima malo izgledov. Pogajanja za sestavo nove vlade bi morala biti končana do torka. KOROŠEC PRI REGENTU. Beograd, 23. aprila. (Izvirno poročilo.) Včeraj sta bili pri regentu v avdijenci mliniister dr. Korošec in Drinkovič ki sta mu podala1 poročilo o strankarskem položaju. NA SLOVENSKEM SO SAMO SE KOMUNISTI. Beograd, 23. aprila. (Izvirno poročilo ,,Domovine".) Glasilo zagrebških komunistov ,.Nova Istina" prinaša o mariborskem shodu socialistov žalostjo ugotovili, da so izgledi za obnovitev habsburške monarhije v Avstriji nepovoljni, na Češkem skrajno neugodni, v Jugoslaviji pa sploh nikaki. Tako vsaj so mi pripovedovali ljudje, ki se še dandanes zanimajo za Habsburžane. Zdi se, da je zares treba potovati v Švico, da se najde ljudi, ki se zanimajo za piopalo dinastijo. Toda jako kmalu tudi v Švici ne bo več ljudi, ki bi se zanimali za Habsburžane. r. Prebivalstvo v Avstriji. Po ljudskem štetju je bilo dne 31. januarja 1920. v Avstriji 6,071.98? prebivalcev, torej za 223.211 manj kakoc leta 1910. na istem ozemlju. Naša država je po prebivalstvu še enkrat močnejša. boljšo krmo, ne pa nove pasme. Med živinorejci naj se širi misel samozavesti in samopomoči! Živinske razstave so jako važne za napredek živinoreje; naj se prirejajo tako, da se vzbuja zanimanje za rejsko delo in stremljenje živinorejcev v širših krogih. V prvi vrsti pa naj bodo razstave sredstvo pouka in zato zmirom zvezane s praktičnim poukom in predavanjem o dosedanjem uspehu in prihodnjem delu v živinoreji. Res odlične živali naj se nagradi s primerno visoko premijo. Večjo važnost bo polagati na mlečnost pri kravah. V Sloveniji se bo letos vršilo v jesenskem roku 16 živinskih razstav s premovanjem, v Solčavi in na Jezerskem tudi za ovce. V obdarovalne namene naj krajevni faktorji (okrajni zastopi, občine, denarni zavodi) prispevajo po svojih močeh, naj tekmujejo v tem, da spravijo vsoto skupaj, ki je enaka državnemu prispevku. Izrekla se je želja, da se delijo diplome in vidni znaki (obeski) premiranim živalim; tej želji bo skušalo poverjeništvo ustreči, kakor hitro bodo razmere dopuščale. (Dalje prihodnjič.) zanimivo poročilo, in pove tudi stvari, ki jih je „Naprej" v svojem poročilu o tem i shodu izL pustil. „Nova Istina" piše, da se je dosegel v Mariboru med' komunisti in socialisti popoln sporazum. Oba dela socialistov se spojita brez; ograde, oba tvorita eno stranko in sprejmeta ista načela, isto taktiko, ki je bila začrtaina na beograjskem kongresu komunistov. Sociatno-demo-kratska stranka v Sloveniji preneha biti samostojna stranka in pristopi oficielno komunistični centralni organizaciji v Beogradu. rPo sklepiih mariborskega shoda bi imel tudi „Naprej" pon stati glasilo komunistov. ZA KAJ VSE SO SRBI DOBRI! Ljubljana, 23. aprila. (Izvirno poročilo.) Na zadnjem unionskem shodu je vodja SLS. potem, ko je druge stranke položil v groib, napovedal komunistom ofenzivo. Včeraj pa se je SLS. spra. vila pred komunisti v defenzivo. Ni se pa sama postavila za barikade, marveč se je previdno skrila za — Srbe! Glajvnj stan klerikalne stranke, ki je nastanjen v Katoliški (Jugoslovanski) tikarni, je bil celo noč zastražen od 3 0 srbskih vojakov. Komu bi se pred leti sanjalo, (da se bodo naši katoličani v tisti hiši, ki je bruhala ogenj in žveplo na Srbe, še kdaj skrivali za bajoneti srbskih junakov! Posvetovanje o pospeševanji! živinoreje v Sloveniji. Pa sklepu lista. striuria-^a mita stav. 2- Podružnice s Splita. Trstu, Celsucii, Sarajeuu, Borisi, Csiju Mariboru in Borovljah; bančna ekspozitura a Ptuju Sprejema vloga na Sm§S2§ce in tefcožl ssrot? ugodnemu obrestavanju. Savni« in prodaja vsa vrsto vrednostni!! papirjav, = valut in dovoljnjo vsakovrstna kredite. = Brzojavni naslov : ,,Banka". Dsluišks glavnica ta rsissrve okrog ftezervej oKraa K 10*000,000 «** » Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Oubrovsik, Ounaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Onatija, Split, Sarajevo, šibenik, Zader, ekspozitura Kranj. Sprejema« Vloffc na knjižice. Vlog" na tek>i(i in žiro-ra« un proti (i8jngo'liH\w.au obratovanju. -Reutnj davek pUča banka v>. nrojega sfupujs in prodaja.t lJeviae, »alute, v/edaostiie papirje itd. Eshontirni Menice, devize, vrednostne papirja >id. Itda]«: Ceke, :,aktuatc« i« akreditive »* vss tu in inozemska mesta Daje predujme t na »n- šnosu.* papirje in na blago, ležete » javnih skladi, mh. baje trgovske kredite pod najujfodnej&r.)! pogoji. Prevzema.: kidaiiloeje. Horzni nwo<$il» iu. jih isvršuje -naj Srzojavn! naslov: Jadranska. Telefon št. 257.