liens 10.VII.1 45. /r rr } > ? Z i { l l \L L To rek Amalija. *% S K/ Swbo(ln:0 potovanje ■ po ,oictot>kzta. Od danes, t, j', od torka 10*, julija daljo^ lahko prebivalstvo na tistem ozemlju. Avstrije, ki je zasedeno po Angleških betah., potuje brez posebnega dovoljenja vojaške vlade »Ostane pa v veljavi zapora, obmej¬ nega ozemlja v širini 10 km od meje. Posebej je treba naglasiti* la.je prej ko slej naj strožje prepovedano prestopiti mejo angleške zasedbene zone in prehajati v druge avstrijske kraje zunaj angleške zasedbe., halje je izdane opozorilo, da so prej leo slej v veljavi dolo¬ čila o policijski uri, ki traja od 10 zvečer, do 5 zjutraj» Nova določila c prostem popotovanju po Koroškem bodo brez dvo¬ ma močno dvignila gospodarsko življenje* Dosedanja določila o prostem potovanju 10 Ion in pozneje 20 len daleč, so bila potrebna zaradi sploš¬ ne kontrole« Pričakovati je, da se bodo lahko odprle najvažnejše, avtobusne zveze in da bo tudi poštni promet po Koroškem odprt. 0 ten je izdano tole poročilo: Prihodnja dni se bo zopet začel postni promet po Koroškem »Pošt¬ ni uradi bedo spre jemali le dopisnice in pisna- do 20 gr. Poštna pris¬ tojbina za dopisnico bo znašala 6 grošev, za pismo pa .20 grošev , Strogo pa bo onemogočen še poštni promet s kraji zunaj Koroške, Kakor hitro bo poštni promet odprt, bodo poštni uradi začeli prodajati nove pisem¬ ske znamke s, ki bode edine veljavne« Vse druge doslej veljavne znamke so za poštni.promet brez.vrednosti. ^l_JVET0Vhh^VAIiK03p: M PH i :D^llakHIŠKlM i SENATOM, ^ Don 9r julija 30 senat Združenih držav začel obravnavati var¬ nostni pakt Združenih, narodov., hredaeonik senatnega odbora sodi, da bo razprava trajala v odseku najmanj 1 teden ali celo 10 dni, nakar bo listina predložena scna’n emu plenumu v n&daljno obravnavo, i Pri tej priliki jo spregovoril biv, ameriški zun.min»Štetinus, ^cim je dejal, da pakt ni kak izdelek enega naroda, ampak da je pri njem Sodelovalo 50 narodov. Združene države Severne, Amerike pa. so pri sestav¬ ljanju te listine močno vplivale * San Francisco je dokazal možnost us¬ pešnega in -slr.šnoga sodelovanja vseh 5 narodov sveta. Noben narod pa itima večjega interesa kakor ameriški , da se tako pričenja uresničevati jpbljuba, ki jo je taepakt Združenih narodov dal vsemu cvetu. ■( ^r^ujČAL^TIlO^O^klOGl^JUGOKLAV IJS JAtMlKAKU, V Bel,grajoki okolici je maršal -Kito ob neki slovesnosti govo¬ ril o novi. Jugoslaviji, 'dri danes' med' Združenimi naredi zavzema pomem¬ bno mesto ' ter 'jamči za mir na Balkanu,. Jugoslavija bo skrbela, da nik¬ dar več ne bo krvavih ■spopadov povzročenih po reakcionarnih silah is inč s emutval Jugoslavija-želi s svojimi velikimi zavezniki Anglijo in .-meril;..; ohraniti najboljše odnošaje,, Zaupam Angležem in Amerikaneem ter ■ .-.prodnim sllair: v 'ob oh deželah. Splošne volitve bodo kmalu »Kolcat eri dvomijo', da bo oddajanje glasovnic ovirano« Toda jez izjavljam, da bodo to najbolj svobodne volitve kar jih je kdaj v Jugoslaviji bilo k'* F RAhCOZI so zasedli Inobruck, ki so ga po dogovoru, izpraznile ameriške čete. Tudi Predarelsko in dele Tirol so 'zasedli Francosi. JA1 0K SKA JS 0‘D RSZAIlA od pot:; lejskih virov na. Borneu, ki jih zavzemajo Avstralci .""g tumTje izgubila najvažnejše pogonsko sredstvo,, .ki je cd- lpčujoč.; v modernem vojskovanju, , ' . Bivši italijanski som. min.grof C' uidi jo objavil več aanfci- vesti o “pri j at oljskih" razmerah ned LJusolinijon In Hitlerjem. Grcndi je dolga lata s Hitlerjem sodeloval nato pa 1* 1943. povzročil pa¬ dec italijanskega diktatorja,. Takole piše« •k, is odira ;]o Hitlerja, spočetka sovražil. Oba diktatorja sta se ko j ovoj e n;:;, življenje in sorto Hitler je kil bolj pretkan. Izzval je Musckim je^c ni6an.rtrn.cst , ko ga je prepričal v veri, da je ustano¬ vitelj minula, Irt -so bo uveljavil na vsem svetu. To je Musolini ja. za¬ peljalo .Večkrat jo reke j. s " V Svropi bomo imeli versko vojno, jaz pa 3 er.rgafietnik fašistične vera, ki bo takrat zmagala."Prepričan je bil, da bc tudi Nemčija sprejela njegov nauk, faSizem.Husolini je želel svo¬ jega nasprotnika ponižati in ta želja mu je postala kar manija. Več¬ krat je ponavljal 'i Ta-.'nož ni inteligenten, nima dinamike, ne politične šole. Nemci mene bolje rarunejo kot Hitlerja." Prvi spor je izbruhnil 1» 1943., ko sta se oba diktatorja se¬ stala v Benetkah in je moral Hitler ugotoviti, da postopajo z njim kaj poniževalno« Da bi se nad Musoljnijen maščeval in ga izzval v odkrit boj, je Hitler ukazal Dolfusa umoriti. I. 1939. je potoval Ciano kot prijatelj Nemcev v SoInograd, od tam pa se jo vrnil kot njih sovraž¬ nik. Ribbentrop mu je mrzlo rekels "Fiihrer me je pooblastil, naj Van povem, da bomo v 14 dneh v vojni s Poljsko. Prišel sem, da Van povem, da ste naš vojni zaveznik, in da Vas spomnim na vašo dolžnost."Ciano je protestiral, Ribbentrop pa se je njegovim ugovorom spretno izvil, češ, da je treba končati s to igro. Anglija in Francija, da ne bosta resno posegli vmes. 31„ avgusta so Nemci vdrli v Poljsko. Musolini je pripravil mobilizacijo. Dva dni za tem se je zbrala njegova vlada, Musolini je prišel na sejo bled in potlačeh .in je okleva j e prebral Hitlerjevo br¬ zojavke? " Duee, zahvalim se Van za vašo politično in diplomatsko pod¬ poro« Prepričan sem, da bo vojaška moč Nemčije zmožna izvesti to, kar sem sklenil. Menim, Dače, da zato vojaške pomoči Italije ne potrebujem. Hvala Vam za vse, kar ste storili."Samo en mož je bil zmožen napisati tako brzojavko , ki je Ltisolrnlia do dna ponižala. To je bil Ribentrop* Vlada se je oddahnila, ko je kuaoliri formelno predlagal, naj se Ita¬ lija vojske ne udeležil m6.ija napadla Dansko in Norveško, je postal Husolini ra nervozen* kajti n; 'TN noložaj se je zače 1 mL. illČi jati in Hitlerjevi uspe¬ hi so ga redno bolj plašili,, ;, Le kaj dela Game lin?" me je vprašali'Za¬ kaj se bolje ne brani?'' Musolini je postal nedostopen. Sele 10« juni¬ ja je zopet stopil preč, javnost in je iz svojega balkona naznanil ljud¬ stvu in vladi, da je kocka padla in da je tudi Italija v vojski. Musolini je začel vojsko v prepričanju, da mu ne bo treba odda¬ ti niti strela« Prepričan je bil, da je Anglija uničena, in je priča¬ koval, da bo njegova vojna napoved imela v Berlinu prijazen odmev.Re¬ kel mi je? "Mar ne razumete, da moram imeti takoj 1.000 mrtvih, če no¬ čem, da bi me Hitler izključil od mirovne konference!" VS I LASTNINI K0L53. ki SO te dtll svoja kolesa'v taboriščno ahraabo se pozivajo, da se še danes, naj¬ kasneje pa jutri zglasijo v naši pisarni ( baraka 1„s oba 1 ) da sporočijo podatke, ki so potrebni za točen seznam uskladiščenih, ko¬ les., Zamudniki tudi Še danes in jutri, lahko oddajo svoja kolesa v skupno shrambo. SJESIANEH LASTIMO 7 IHTIŠ * hitri sveder oo 7 bo .preči s&anbo koles na' proste. m sestanek lastnikov ko¬ les, Za odsotna velja * da se strinjajo s sklepi* ki jih, bo've¬ čina na tem sestanku, uklonila.» ZA INTELIGENCO bo danes zvečer točno ob V uvodno predavanje v* ta¬ boriščni čitalnici (baraka 14)oFre- daval bo g. dr.Rudolf HanželiČ® I,GoFARBEN je prevala ameriška vo- jatka vlaefa. I.G.Farben je največ- ji'Industrijski koncern z delniško glavnico 831 milijonov RM in veli¬ kanskimi tovarniškimi napravami.To podjetje je sedaj prevzela amerišv ka vojaška vlada.V obratu so tisti oddelki, ki izdelujejo zdravila in m etna gnojila, da se tako laže po¬ bijajo nalezljive bolezni, na &rsw£i strani pa pomaga nemškemu poljedel¬ stvu. /