Poštnina plačan« v gotovini toiuruforidil Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 158 Maribor, torek 15. julija 1930 » JUTRA« shaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnsm čak. zav. v Ljubljani it 11.409 v*l]a masečno preienrian v upravi ali po pošti 10 Din, doitavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uradn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cestamit.*13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It, 4 Jugoslovenski narodni železničarji skupno s svojimi tovariši brodarji, združeni oboji v Udruženju jugoslovenskih nacijonalnih železničarjev in brodarjev, so imeli v nedeljo 13. julija v Sarajevu svoj 12. redni letni kongres, združen z raznimi slavnostnimi prireditvami svojih sPortnih in giasbeno-kulturnih organizacij- Zbralo se je tam krog 2000 delegatov raznih podružnic iz cele države, ki 'majo v svojih vrstah organiziranih nad ?0.000 — torej ogromno večino — vseh ■ugoslovenskih železničarjev in brodar-lev> Je to danes nedvomno najmočnejša str°koVna organizacija, in kar je zlasti razveseljivo, enotna in trdno organizira-na> kakor malokatera v državi. Na kongresu so bile sprejete resolucije, v katerih zastopniki organizacij na eni strani z zadoščenjem jemljejo na znanje, da sta prometni minister in celokupna vlada uvaževala zahteve organizacije zlasti glede pomožnega osobja •n glede organizacije ministrstva sao-bračaja. S tozadevnimi pravilniki in uredbami so vsaj deloma zaščiteni interesi službe in uslužbencev. V kolikor to še ni v polnem obsegu doseženo, bo Udruženje še stavilo svoje nadaljne Predloge za izpopolnitev, da bo železniška služba rodila čim povoljnejše in učinkovitejše rezultate in čim večjo zadovoljnost uslužbencev. Resolucija v *em pogledu zlasti povdarja potrebo pravilnika o sporednih prejemkih, kakor so uveljavljeni takšni pravilniki že za vse °sta!e panoge državne službe; dalje potrebo pravilnika o obleki; zahtevo po izplačilu zaostalih razlik prometnim delavcem Iz 1. 1923 in 1924; zahtevo, da Se omogočijo letni dopusti, zajamčeni s Pravilnikom, tudi pomožnemu osobju in delavcem; zahtevo po zgradbi stanovanjcih hiš za železničarje v velikih prometnih središčih; zahtevo po ureditvi Vprašanja izpitov v prometni službi; za-tevo po spremembi pravilnika o bolni-Kem fondu državnega prometnega osob-Ja v smislu sklepov skupščine bolniške-fonda; zahtevo po končni ureditvi po-°inin odnosno rent za vse upokojene *nako itd. v ^°rba, ki jo vodi Udniženje jugoslo-brn?kih nacijonalnih železničarjev in s farjev za interese organiziranih in , em tudi vseh drugih železničarjev, je dnf tore* p0 Priznanju organizacije vsaj ‘oma kronana z uspehom. To je raz-K« drža-svoiim n ' ven.ski ideji so izkazali s naši “tornim delom dan in noč takL ln ! _®7'n^arji, ki jih je bila Cina ip hHnJ fP? Ca’ zakaj ogromna ve-orliVnV .takrat popolnoma nemško ?£?ta,je skuSa,a v zvezi z na-Simi nemškjmi nacijonalci onemogočiti železniški promet na naših progah, da Krasen naš uspeh v Montevideu PRI NOGOMETNIH TEKMAH ZA SVETOVNO PRVENSTVO JE VČERAJ NAŠE MOŠTVO PORAZILO BRAZILCE 2:1 (2:0). MONTEVIDEO, 15. julija. Včeraj ste na nogometnih tekmah za svetovno prvenstvo nastopili Jugoslavija ln Brazilija. V krasni igri so Jugoslovenl zmagali nad Brazilci 2:1. Polčas je bil 2:0. Za Jugoslavijo sta zabila gola Bek ln Tlra- Itf- Jugoslovenski uspeh je tem pomembnejši, ker so veljali Brazilci za resne konkurente za svetovno prvenstvo. Tekmi je prisostvovalo okrog 50.000 gledalcev, ki so prirejali našemu moštvu navdušene ovacije. Amerika proti komunistom ZA USTANOVITEV POSEBNE POLICIJE ZA POBIJANJE KOMUNISTIČNE PROPAGANDE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. NEW-YORK, 15. julija- Radi naraščajoče komunistične propagande v Zedinjenih državah, ki je postala posebno zadnje čase vsled vedno večje brezposelnosti izredno agresivna, je senator Elihu Rod predlagal, da naj se ustanovi v Zedinjenih državah posebna zvezna policija za pobijanje agitacije moskovske rdeče internacijonale. Senator Rod opozarja, da imajo komunisti v Ameriki široko razpredeno tajno organizacijo, ki je dobro oborožena ter pripravlja prevrat v sedanjem družabnem redu. Ker je policija mnogo preslaba, da bi se mogla z uspehom boriti proti vedno bolj naraščajoči komunistični propagandi, je po njegovem mnenju neobhodno potrebno, da se ustanovi za borbo proti komunistični propagandi posebna policija, kakor n. pr. za boj proti tihotapcem. Odgovori na Briandouo spomenico PARIZ, 15. julija. Danes je prejela francoska vlada od švedske, norveške in češkoslovaške vlade odgovore na Brian-dovo' spomenico o ustanovitvi zveze evropskih držav. Vsebina odgovorov bo objavljena prihodnje dni. Konsolidacija na Ceskoslo-uaskem PRAGA, 15. julija. »Venkov« javlja, da komunistična stranka v CSR polagoma likvidira. Delavske mase so vedno bclj ogorčene na Moskvo in prehajajo deloma v socijalno demokracijo, deloma med nemške hakenkrajclerje. Komunistična opozicija v Brnu je kljub odredbi Politbiroja sklenila, da stopi v pogajanja s češko socijalno demokracijo in se vrši 10. avg. konferenca v Brnu. PRAGA, 15. julija. »Lidovž Noviny« javljajo, da je slovaška ljudska stranka (Hlinkova) sklenila likvidirati svojo oboroženo milico »Rodobrana«, ki jo je ustanovil dr. Tuka, kar pomeni konsolidacijo položaja na Slovaškem. PRIPRAVE ZA NOVI DRŽAVNI PRORAČUN. BEOGRAD, 15. julija. Med člani vlade in finančnim ministrom je bil dosežen sporazum, po katerem morajo vsa ministrstva do 1. avg. tl. predložiti ministru financ svoje proračune za 1. 1931-32. Do tega časa se bo finančno ministrstvo ba-vilo z ureditvo samoupravnih in banovinskih financ. Gospodarska konferenca u Sinaji BUKAREŠT, 15. julija. Konferenca radi ustanovitve agrarnega bloka med Jugoslavijo, Rumunsko in Madžarsko se bo vršila 21. tm. v Sinaji in odpošljeta nanjo svoje opazovalce tudi Poljska in Češkoslovaška. Rumunska vlada je delegirala za konferenco 3 ministre, Jugoslavijo pa bodo po rumunskih poročilih zastopali minister dr. Frangeš, dr. Slavko Šečerov in Konstantin Fotič. Odmeu beograjskega procesa BEOGRAD, 15. julija. Včeraj so bili izpuščeni iz policijskih zaporov oni oprošče ni soobtoženci v procesu proti zagrebškim teroristom, ki so bili po oprostitvi radi izgredov obsojeni na mesec dni policijskega zapora. Med njimi je bilo, kakor znano, tudi več braniteljev obtožencev. Branitelj dr. Dušan Boškovič je bil danes vnovič obsojen na 30 dnevni zapor, ker je po izpustitvi zopet vprizoril izgrede. KONFERENCA O ZAŠČITI DELAVCEV BEOGRAD, 15. julija. Minister socl-jalne politike g. Nikola Preka odpotuje danes v Sarajevo, kjer bo z inšpektorji dela iz cele države imel konferenco o praktični aplikaciji zakona o zaščiti delavcev. Konferenci bodo prisostvovali tudi predstavniki ustanov za delavsko zavarovanje ter predstavniki zainteresiranih zbornic, zlasti delavskih in trgovskih. Konferenca bo trajala 2 dni. Predsedoval bo sam minister. bi mogli Nemci zasesti naše kraje. Danes je jugoslovenska nacijonalna organizacija železničarjev tudi v Mariboru že silno močna, dasi imamo med našimi železničarji še vedno tudi ljudi, ki jih še vleče na nemško plat. Nova generacija našega železničarstva pa je nacijonalno i absolutno trdna, in ni dostopna več niti nemško-nacijonalnim sirenskim glasovom niti komunističnim vabam. Jugoslovenski nacijonalni železničarji so jamstvo za neprestano izpopolnjevanje in končno brezhibno poslovanje naših železnic kot predpogoja za razvoj trgovine in tujskega prometa. Dva nova armadna generala BEOGRAD, 15. julija. S kraljevim.uka-zom sta imenovana za armadnega generala divizijski general Danilo Kalafatovld in divizijski general Miloš Jovanovič. Za admirala je imenovan dosedanji podad-mirat. VVlckerhauaer. V »Službenih Novi-nah« je objavljen danes ukaz, s katerim so‘napredovali v Čin podporočniki gojenci nižje intentandske akademije, doslej dijaki-narednikl. VELIKA TVORNICA SVILE V JUGOSLAVIJI. BEOGRAD, 15. julija. Te dni pridejo v Beograd predstavniki velikih tvomic svile iz Lyona, ki bodo s predstavniki naših tvornic svile imeli konferenco o zgradnji velike nove tvornice svile v naši državi. Posetili bodo tudi razne kraje, ki prihajajo pri tem v poštev, zlasti svilogojske. Izgleda, da hoče koncern francoskih tovarn dobiti v zakup celokupno našo industrijo svile, seveda ob sodelovanju domačih producentov. USTANOVITEV SEKCIJE ZA IZVOZ VINA. BEOGRAD, 15. julija. V zavodu za pospeševanje zunanje trgovine se je 10. tm. vršila konferenca, na kateri se je razpravljalo o težavah izvoza naših vin. Poleg predstavnikov ministrstva trgovine so prisostvovali konferenci tudi predstavniki vinskih producentov in vinske trgovine* Sklenjeno je bilo, predlagati ministrstvu trgovine, da se v okviru Privilegirane iz-vozne družbe ustanovi izvozna sekciji za vino, ki naj nemudoma podvzame vse korake za omogočenje izvoza vina iz Jugoslavije. , TRGOVSKA POGAJANJA Z ALBANIJO. BEOGRAD, 15. julija. Dne 1. avgusta t.l. se bodo pričela v Beogradu pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe z Albanijo. OLAJŠAVE ZA HOTELSKO INDU STRIJO. BEOGRAD, 15. julija. V ministrstvu trgovine se izdeluje zakonski predlog o davčnih olajšavah za hotelsko industrijo. Ko bo zakonski načrt izdelan, bo dostavljen v izjavo vsem gospodarskim korporacijam. BELGIJSKI INDUSTRIJALCI OBIŠČE-JO JUGOSLAVIJO. BEOGRAD, 15. julija. Letošnje leto boi obiskala našo državo skupina belgijskih industrijalcev, ki bo ostala v Jugoslaviji 3 tedne. Naše industrijske korporacije jim pripravljajo slovesen sprejem. Proti zvočnemu Illmu. V nekem berlinskem kinu so nedavno izvedli glasovanje, ali se naj v kinu predvajajo še naprej nemi filmi s spremlje-vanjem orkestra ali zvočni filmi. Glasovanje se je vršilo z listki 2 tedna. Od 3995 oddanih glasovnic je bilo 3208 za nemi in le 787 za zvočni film ~v Krožni polet krog držav Male antante In Poljske organizira za letos poljski Aeroklub. U deleže so ga vse interesirane države. Stran & ■san Mariborski V E C F U N i K Infra V ni a n i) o r n, ime j.J. v a- Stanovanjska mizerija? i PRISPEVEK K STANOVANJSKEMU PROBLEMU V MARIBORU. Pravijo, da je v Mariboru stanovanjska kriza in moj prijatelj mi je z gotovostjo zatrjeval, da je tozadevna mizerija neznosna: pol ducata deložirancev in brezstanovanjcev je že cele tedne pod oboki državnega mosta... In desetkrat toliko jih je v neprimernih stanovanjih, kar vse je za Maribor vsekakor preveč, ko pa je vendar stavbena akcija bila več let v najbujnejšem razmahu in se mesto širi na vseh straneh... Tako mi je prijatelj dokazoval, da je stvar pravzaprav še vedno sramotna in bi jo merodajni činitelji morali resno vzeti v pretres. In sem to stališče odobraval, ker je človečansko in socialno neoporečno. Dovolil sem si le skromno pripombo. Toda ni pripomba izražala dvoma, nego je bila le izraz začudenja. Prijatelju sem pomolil pod nos najnovejše časopisne inserate mariborskih listov, ne da bi mogel zadržati klica »Heureka, stanovanjska mizerija — končan!« In res je*bilo natiskano: »TRISOBNO STANOVANJE na Aleksandrovi cesti dam takoj v najem.. »ENODRUŽINSKO HIŠO sl. julijem oddam najemniku«, »SOBA IN KUHINJA se odda takoj...«, »LEPO STANOVANJE v centrumu oddam v najem«, »STANOVANJE v vili oddam«, »STANOVANJE, mansardno, takoj oddam v najem,« »3 SOBE V VILI s komfortom oddam ...«, »STANOVANJE, soba, kabinet, kuhinja, vrt, balkon v novi tvili 400 Din takoj oddam...« Vse to na isti dan! Ni čuda, če sem podvomil, da si »mostiščarji« znajo sploh najti pomoč, pa sem rekel, da jo najbrž iščejo na nepravem mestu, ali pa sami radi bivajo na svežem zraku, kar je baje za zdravje zelo koristno. Zadeva je prijatelja zelo zanimala in se je razveselil, da so časopisi naenkrat prevzeli funkcijo stanovanjskega urada. Rekel je, da je to velik napredek in se prav gotovo bližajo boljši časi. Zato da tudi ni več pesimist, nego — optimist. Ra je moj prijatelj v resnici med onimi, ki jim stanovanjska briga ne da miru! PredoČil mi je gorje svoje družinice, ki životari že 5 let v stari bajti tam doli ob Dravi za mesečnih 400 Din v družbi ščurkov in drugih domačih živa- li. .. Že dolgo išče stanovanja, pa mu .vsak tozadeven korak zmrači čelo, kar more ozdraviti le kozarček ružice ali opola... Takrat človek pozabi vse gorje in toplo postane pri srcu! Rekel sem, da je cela stvar tragična in je treba energično iti na delo. In res se ni obotavljal, ko sva na moje prigovarjanje sklenila skupen lov na stanovanje. Polna upov in nad sva ubrala pot v časopisne uprave, ki so takoj radevoljno dale na razpolago naslove razpoložljivih inseriranih stanovanj. Da ne bo nikakih očitkov, češ, zamudila sva ugodno priliko, sva hotela povsod biti rpva. Šoferji avtotaksijev so naju kaj vljudno pozdravljali in fijakarji so s posebno prijaznostjo privzdigali klobuke, ko sva z željnimi pogledi smuknila mimo njih. Uradniške plače pa na žalost ne dovoljujejo takih »izrednih izdatkov«, zato sva jo mahala kar — per pedes. * Ogledujoča trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, z razgledom na ulico, parketom itd., toda — pri ceni se je skoraj moj prijatelj z menoj vred zgrudil ... 1300 Din mesečne najemnine je pač nedosegljiva vsota za skromnega nameščenca in — komaj sva prišla dol po stopnicah... Saj bi še jesti ničesar ne smel, če bi moral plačati toliko! * Stanovanje 2 sob v sredini mesta ob Gosposki ulici — 1000 Din naju je še vedno pustilo hladno. * Stanovanje v novi vili blizu parka, 2 so bi, kabinet, kuhinja — 900 Din je pri plači 1880 Din še vedno nedosegljivo. Podstrešno stanovanje z 1 sobico in kuhinjo blizu kolodvora za 400 Din pri večji družini — nemogoče. * Enodružinska hiša z 2 sobama, kuhinjo in vrtom za 800 Din je pa že izven mestnega okoliša, kar pa radi šolanja dece v meščanski šoli ni sprejemljivo in je tudi predrago. * 3sobno stanovanje v vili za 800 Din je razmeroma poceni, če bi ne bil stavljen tudi pogoj — odkup pohištva za 17.000 Din. Kdo premore izmed nameščencev take vsote? * Stanovanje v vili z 1 sobo, kabinetom, kuhinjo, balkonom in vrtom, sicer že na periferiji, bi bilo za 400 Din še najprimernejše in najcenejše, a na vratih najdeva že listek: »Stanovanje oddano.« * Pa sva s prijateljem uvidela, da sva začela na nepravem koncu in sva zamudila ugodno priliko za rešitev stanovanjske mzierije. Sploh za je položaj takšen, da so govorice o stanovanjski krizi resnične in je moj prijatelj postal zopet — pesimist ob ružici in opoiu... Pravi, da ga nihče ne spravi več iskat in da bo raje trpel do svoje smrti... Ko sva pred dnevi šla mimo mosta, se je kolonija pod oboki že zopet pomnožila. Otroški jok in pritajeni vzdihi mater bi morali ganiti vsakega trdosrč-neža, toda ljudje ne vedo ne kod ne kam... | Moj prijatelj pravi, da je svet brez srca in usmiljenja. Danes mu ne oporekam več! —tor. Stlariborski ind Tošo Primožič — suetouni pruak u telouačbi Mednarodne telovadne tekme v Lu-xcmbourgu so zaključene z zmago Mariborčana Toše Primožiča, ki je svetovni prvak v telovadbi (v prostih vajah, na konju, drogu in bradlji). Drugi je Če-hoslovak Gajdoš, tretji Čehoslovak Lof-ler. Dasi je bila jugoslovenska vrsta radi nezgode Štuklja in Malija oslabljena, se je vendar borila sijajno in se je plasirala na tretje mesto za Čehoslovaki kot prvimi in Francozi kot drugimi. Tošo Primožič je Član mariborskega Sokola - matice in je prvak Jugoslavije že iz 1. 1927 ter tudi na letošnjem sokolskem zletu v Beogradu. Posebni poročevalec zagrebških »Novosti« v Luxem-/ bourgu je 11. tm. poročal o njefh, da je »najoštriji naš borac za prvo mjesto na ovim utakmicama u Luxembourgu. Od-ličan na spravama i u atletici itnponira krasnim metanjima i elastičnim zama- hom. Vrlo nadarcn za gimnastiku on je i vrlo arljiv i izdržljiv«. Primožič je star 30 let. Do 1. 1923 je igral samo nogomet, jeseni 1. 1923 je pričel vežbati v ljubljanskem Sokolu II in 1. 1924 je bil že olimpijski reprezentativni telovadec v Parizu, 1. 1926 v Lyonu, 1. 1928 v Amsterdamu, kjer se je plasiral kot četrti, 1. 1930 pa kot drugi za slovansko prvenstvo v Beogradu in ponovno kot jugoslovanski prvak. Visok je 174 cm in tehta sedaj ob največjem treningu 68 kg. Po poklicu je risar v mariborskem mestnem gradbenem uradu. Maribor in naše Sokolstvo sta lahko na Primožiča ponosna! Čestitamo njemu in — sebi! Se nekaj iz kronike pohorskjh Rten Prav lepo zopet pripeka po zadnji nevihti julijsko solnce in nam v Slov. Bistrici ,vulgo »Pohorske Atene« ne preostaja drugega, kakor da čakamo na otvoritev kopališča, pijemo pivo in poležavamo v senci. Je tudi posel. Važnejše pa je postalo sedaj povsem nekaj drugega. Gledati drug drugemu na prste in če se kaj opazi, raztrobiti. Tudi to je posel. Ni še dolgo, so mi pravili, da naši planinci markirajo. Prepričati sem se hotel, vzel sem nahrbtnik, natlačil vanj trimetrske salame Gavrilovič, štiri črne štruce pekarne Vaupotič in dva litra vina tete Krulčovke. Tako se moraš oborožiti na planine, jaz sem vso stvar kopiral pri priznanih planincih. Šel sem. Res, vse markirano, človek hodi kot doma po sobah, le na križpotih se lahko vsedeš in čakaš po tri ure, da kdo pride in pove kod in kam. Pa le ne spodtikati se, vse naenkrat ne gre in markacijske table gotovo pridejo. Markirano je res izvrstno in dosledno. Pogruntal sem tudi, zakaj je ponekod markirana pot prav nizko na drevju ali celo na poti na kaki skali. Imenoval sem to markacijo »nizko« in je nameravana za slučaj padca, ker se pade prav lahko, posebno, če je planinec oborožen s slatinskimi steklenicami, kot sem bil jaz. Čital sem že letos o nesrečah v triglavskih planinah. Nekaj nesreč je bilo tudi pri nas že, naj opozorim, da jih ne bo več. Nevaren je v planinah padec. Tudi na Pohorju je nevaren padec in sicer padec v kako klet. Slišal sem že, da se ponesrečijo navadno izurjeni planinci, padec pri nas pa zahteva tudi precejšnje izurjenosti. V naših Atenah je mnogo izurjenih planincev. Mnogo jih je tako izurjenih, ki so tako nesrečno padli, da jih po In dni ni bilo na svetlo in še takrat so prišli domov le s pomočjo »nizke« markacije. SPD podružnica v Slov. Bistrici si je na svojem občnem zboru postavila za cilj svojega delovanja zgraditev planinske koče pri Sv. Treh kraljih pod Velikim vrhom. Res lep kraj Sv. Trije kralji. Tihi temni gozdovi obkrožajo to pohorsko idilo. Čudno, da prečudno, da ne šteti ljubitelji našega Pohorja še ne po znajo ta kotiček. Pol ure višje pa očak Veliki vrh, gol drevja, porasel z malinami. In razgled. Daleč tja preko Ptuja pohiti oko v Panonsko nižino, bolj južno Donačka gora, dalje Boč z razglednim stolpom, Konjice, Konjiška gora in v ozadju Savinjske planine. Na bližnjih in daljnih gričkih pa neštete cerkvice, kakor očesca med zelenjem. Malo jih je, ki poznajo to impozantno razgledno točko; kdor je bil na njej, je očaran. Pod Velikim vrhom pa tajinstveno in temno jezero, črno jezero imenovano, kjer konjiški Windischgratzi gojijo postrvi. Lepo temno je to jezero med ruševjem. Od tod pa je markirana dalje pot na Klopni vrh, k Bajgotu, k Arehu in v Ruše. Kdor še ne pozna ta del Pohorja, naj si ga pogleda. Najlepše bo prišel na Veliki vrh preko Slov. Bistrice, Tinja in Sv. Treh kraljev. Pot je makirana in niti prestrma za nedeljske turiste. V Tinju se lahko okrepča v treh gostilnah z dobrim domačim vinom in domačimi »svinjarijami«, katerih si priskrbe naši Pohorci na zimo prav obilo. Na svidenje na Velikem vrhu! Slmrlicitus. , Diplomiral Je na pedagoški visoki šoli v Beogradu g. Ljubo Gorup iz Maribora. Naše čestitke! Nov turlstovskl dom na Korošici pod Ojsh-lco je zgradilo Savinjska podružnica SPD in bo v nedeljo 17. avgusta slovesno otvorjen. Ne več Lajteršberg, ampak Košake! V soboto 12. tm. pop. je imel občinski odbor občine Lajteršberg svojo sejo, v kateri je podžupan g. Ivan Janžekovič stavil in obširno utemeljil svoj predlog da se občina ne imenuje več Lajteršberg! ampak z lepim pravilnim starim slovenskim imenom Košake. Občinski odbor je predlog soglasno sprejel in sporočil svoj sklep politični oblasti, koje naloga je, da sklep čimprej odobri in uvede novo poimenovanje občine. Imena katastralnih občin Počehova, Košake in Meljski hrib ostanejo, katastralna občina Lajteršberg pa se bo imenovala odslej Dol. Počehova. O stvari bomo še obširneje spregovorili. Smrtna kosa. V splošni bolnici je umri včeraj popoldne železničar Anton Krevh, star 62 let. Blag mu spomin! Delo dobi takoj več viničarjev, hlapcev, 1 fotograf, 1 mizar ter več kuharic, sobaric in služkinj. Interesentje naj se zglase pri Borzi dela v Mariboru. Proslava 251etnice gasilnega društva ' Pobrežju se v nedeljo 13. tm. radi dežja ni mogla v polnem obsegu izvršiti in se bo ponovila v nedeljo 20. tm. pop. z istim programom, kakor je bil določen za minulo nedeljo. Pobrežane in sosedne občine na to opozarjamo. Batja bo zgradil tovarno v Brčku. Beograjska »Politika« javlja, da se je mudil v Brčku (ob Savi med Brodom in Bjelino) ravnatelj Batjove tvornice £• Maksimovič, ki je iskal primerno zemljišče za zgradbo tovarne in ki je izjavil, da bo tovarna za Jugoslavijo zgrajena na vsak način v Brčku. Z zgradbo tovarne se bo pričelo spomladi 193) Nova telefonska zveza je otvorjena od 10. tm. naprej med Mariborom in Grieskirchenom ter njeno pomožno centralo Gallsbach. Pristojbina za govorilno enoto je Din 42.90. S tujimi kolesi na »rajžo« Bilo je lepo vreme in zmenila sta se sladoledar G. in krojaški pomočnik D. iz Slov. Bistrice, da se popeljeta s tujimi kolesi in tujim denarjem na »lepše«. Zgo-vorjeno in že storjeno. G. si je prisvojil 300 Din, izkupijenih za sladoled, voz s sladoledom pa prepustil nekemu dečku-Nato sta si junaka izposodila pri tvrdki zaprodajo koles Vezijak vsak po eno kolo za »pol ure« in — z Bogom. Dečku je postalo končno Čakanje preneumno in j® odpeljal voz s sladoledom h gospodarju* ki je takoj ugotovil prinmnjkljaj. Šel« čez nekaj dni so orožniki oba nepridiprava presenetili in ju pripeljali v SIoV* Bistrico v sodne zapore. Izpovedala sta* da sta bila v Gradcu, kar je sicer male verjetno, in tam prodala kolesi vsak Z3 10 šilingov. Nato sta odšla domov po dO* kumente in se mislili zopet vrniti v Gradec. Povedalo se jima je, da je trenutno nemogoče potovanje v inozemstvo, ker bosta prej morala »odpihati« zasluženo pohvalo za ljubezen do tujih koles. Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem, ki se je vršil 11« tm. je bilo pripeljanih 184, prodanih pa 94 prašičev. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari komad 120—175 Din, 7—9 tednov 200—250, 3—4 mesece 300—350, 5—7 mesecev 450—500, 8—10 mesecev 600—850, 1 leto 1000—1100, 1 kg žive teže 11—13, 1 kg mrtve teže 15—17.50 Din. Na Meljski cesti se je zgnu__ včeraj 651etni Ivan Kranjc, delavec vinske trgovine Pugl & Rosman. Nezavestnega ga je rešilni avto odpremil v bolnico. Domnevajo, da ga je zadela kap Z mesarskim nožem je grozil sinoči krog 20. na Glavnem tf-gu mesarski pomočnik Josip M. nekemtf naredniku-djaku, ki je stal tam z dvenii gospodičnami in ki ga je M. radi tega napadel. Vojak je poklical stražo, ki i® nasilneža aretirala. Za red na trgu. Zadnje čase se je dogajalo, da branjevke prodajale sadje izven določenih jim stojnic kar na tleh po Glavnem trgu in tudi kmetice so s svojimi jerbas* zasedale trotoare in prodajale na tleh-Ker je to proti § 14. tržnega reda ifl proti določbam pravilnika za javna tržišča, je mestno načelstvo odredilo prot' temu stroge mere. Branjevke smejo prO' dajati samo na svojih stojnicah na določenih mestih, za kmetice pa je za P°' poldansko prodajo določena vrsta miz od magistrata do Lekarniške ulice. Od ure zvečer naprej pa je sploh prodajanje prepovedano. Policija je naprošena, pomaga v tem smislu vzdrževati red. Trafikanti . . se opozarjajo, da se tobačni materija' vsakega petnajstega in zadnjega v mesecu izdaja samo dopoldne. 20 Kolera na Filipinih. _ . Ne\vyorški listi javljajo, da na FiliP1^" skih otokih Čebu in Bantan razsaja težka epidemija kolere in da je umrlo za nju že 500 oseb. V Mariboru, dne 15. Vil. 1930. —■'II III illllBOMMMBMnBMBa t V P (’ F p N I K flftr? ■buli—a—■bemb— /Stre« '*> Potovanje na mesec 2ez 100 let VRATOLOMNI NAČRTI AMERIŠKEGA ZNANSTVENIKA. 'Profesor astronomske fizike na Prin-ceton-vseučilišču, priznani astronomski strokovnjak in istočasno tudi prvovrstni tehnik, dr. John A. Stewart je mož, Id v svojem proroškem duhu gleda že za 100 in več let vnaprej, kako bo napredovala tehnika zlasti v oni smeri, kakor si želi to astronomija. V brooklynskem zavodu za znanost in umetnost je imel nedavno Predavanje in trdil, da bo človek lahko 1. 2050 potoval na mesec, z ljudmi v svojem stanovanju pa se bo obenem lahko razgovarjal telefonski s pomočjo svetlobnih žarkov. Raketna ladja bo takrat lahko dosegla brzino 50.000 milj na uro. To izvaja iz dejstva, da se je v zadnjih 100 letih maksimalna brzina vozil zvišala letno za 2%. V bodoče bo rasla še bolj. Ako vzamemo 3%, bo mogoče 1. 1950 brzeti z brzino 1000 milj na uro, 1. 2030 Pa 50.000 milj. Dozdaj je z gorljivim ma-terijalom dosežen maksimalni efekt ene klJovat-ure na funt. Za potovanje v vse-ttiir bo trebalo to energijo še znatno zvišati. Dejanski so v laboratorijih že tudi odkrili izdatnejše rezervoare energije, seveda le v neznatni količini. Eden od teh ie ionizirani vodnik, ki bi dajal prilično stokrat več energije kakor ista množina Premoga in kisika. Toda doslej še ni nihče razkril metode za proizvajanje takšnega materijala v velikih količinah. Druga možnost je, da se raketna ladja oskrbuje 2 energijo brezžičnim potem. Profesor Stewart pa veruje, da bo v bodočnosti °dkril gorivo, ki bo nadkrililo vsa naša Pričakovanja. Astrofiziki, ki proučavajo energijo soln °a in zvezd, pa se mučijo z iskanjem še Močnejšega procesa: popolne pretvorbe Klatenje v energijo. Tak proces bi mogel 1,300.000 kilovat-let na funt, torej . esetmilijardkrat več nego daje premog In kisik. Takšna raztvorba materije se nedvomno vrši v notranjosti solnca, kar daje ogromno energijo, ki jo daje solnce od sebe že milijarde let. Ako se tehnikom posreči, da oproste to energijo od materije, bo sledila cela vrsta nevidenih in neslutenih praktičnih rezultatov. Tako bi n. pr. energija enega vedra morske vode zadoščala za pogon strojev na vseh trgovskih ladjah sveta za nad mesec dni. Profesor Stewart si zamišlja svojo vsemirsko ladjo v obliki kovinske krogle s premerom kakih 35 metrov.- Iz te krogle bi na simetrično odmerjenih mestih iz površine trupla molela žrela topov. Ko bi se tak top izstrelil, bi reakcija gnala ladjo v nasprotno smer. Top bi izmetal materijal z brzino 300 km na sekundo. Ladja bi za pot na mesec vzela s seboj 28.000 ton materijala za izstreljavanje. Ta materijal bi služil tudi za povratek. Ladja ne sme nikjer prepuščati zraka in mora imeti vse priprave za hlajenje in ogrevanje, vse potrebščine dnevnega življenja, seveda tudi zrak in vodo, vsega skupaj za dva meseca. Posadka bi štela 60 mož, potniki bi bili učenjaki, 10 do 12. Ker se bo pri dvigu razvijala o-gromna energija, bo moral biti start sredi pustinje. Od udarca bo v tleh nastala ogromna jama in vse naokrog bo požgano. Start bo moral biti krog 11.30 dopoldne in sicer tri dni pred mlado luno. Krogla bo brzela proti solncu. V prvih 6 minutah se bo dvignila kakih 20.000 km, in z brzino nad 300 km na uro bo zapustila zračno področje zemlje. Prof. Stevvart je tudi mnenja, da bi se dala z meseca vpostaviti z zemljo telefonska zveza s pomočjo svetlobe, ker bi se brezžični brzojav ne dal speljati skozi plast sfere, ki je znana pod imenom Kennelly-Heaviside. Na povratku ne bo potrebna tolikšna energija kakor na potu tja, ker je sila privlačnosti na zemlji mnogo večja. Pri spuščanju bo trebalo biti zelo oprezen, da se ne uničijo na zemlji ljudje in objekti, pa tudi da se ne vpropasti samega sebe po takšni fenomenalni ekskurziji. Svoj čas smo romane Jules Verne-a smatrali kot plod smele in bujne domišljije, ki se nikdar ne more uresničiti Danes pa? Kje imajo ženske najueč upanja, da se poroče? V zadnjem času je več parnikov z grškimi dekleti odplulo v južno Ameriko, da se tam poroče s svojimi rojaki. Uspeh te akcije je podžgal Italijo, kjer imajo tudi odveč lepih deklet, da je tudi ona Poskušala pripomoči svojim dekletom do lepega zakonskega življenja. Italijanska vlada je naročila vsem svojim diplomatskim zastopnikom v inozemstvu, naj sestavijo sezname dežel, kjer je več moških nego žensk. Po tej statistiki italijanskih diplomatov bi bili dobri izgledi za lepe Italijanke na Balkanu, dasijetam med veliko vojno poginilo ogromno šte-vilo moškega sveta. V Rumuniji je baje kjog 100.000 več moških nego žensk, v Bolgariji krog 13.000. Tudi v malem Luksemburgu so za 5000 žensk na razlago možje. V Ameriki je dva milijo-na več moških nego žensk. Italijanska statistika tudi opozarja na privilegirani Položaj žena v Ameriki, kjer je žena Neomejen gospodar v gospodinjstvu in Poklicih. Tudi južna Amerika, zlasti Branja, Argentina in Urugvaj, je raj za žene. seveda samo v slučaju, da naleti že-na pravega moža, ki jo poroči, ne pa, Pade v roke trgovcem z belim bla-ki imajo ravno v teh deželah mo-n° organizacijo. humoristični sodni proces Občina Jarišev v gornješleskem okraju novostreliškern ima »vzornega« župana. .‘ „ ,se ,° njem, da ne zna ne pisati ne brati in