Št 100. V Gorici, v četrtek dne 27. avgusta 1908. Izhaja trikrat aa teden, in sicer 7 torek, Četrtek n soboto ob 4, uri popoldne tor stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto ........15 K 8/a...........10 » V............5 » Posamične Številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima nashdnje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem In GradiSCanskem" in „&aiipot po yii6ljani in kranjskih meattti^atjš*ura •> krat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poitnll' ivez". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki' ulio §tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršcek Ka naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo p©*P«tU-vrsiaJ\ čp. tiskano 1-krat 16 v, 2-krat H v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič Tečaj XXKVII|. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahajaV GosposVi ulici St. 7 v Gorici v 1. nad h Z uredniioflL je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do S2 .dopoludne^ftr od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih9^4do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Genski ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarn' NaroCnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se poSirjaJo le nredniitvn. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravništvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočet vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah : Schwarz v Šolske ul., Jellersitz v Nunski ul., Tor. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčni ulici, I. Matiussi v uHci Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Tratn v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. - T«l«foii št. 83. - »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov, J. Fabčič) ti ka in zal. Naše šolske zahteve in klerikalci. Na shodih stavljajo naši klerikalci glede" naših šolskih zahtev resolucije, ki obsegajo isto, kar je v takib resolucijah pri naprednjakih, ali drugače pa hodijo po šolskem polju le svojo posebno pot, ki ni vedno najčistejša. . • Na »katoliškem" shodu v Gorici, kakor sploh imenujejo klerikalno zborovanje dno 21. in 22. t. m., so tudi prišli na dan z našimi šolskimi zahtevami. Zahtevali so: 1. Naj se ustanove v Gorici slovenske šole na primernih krajih in v primeri z našira številom. Odklanjajo, da bi se naše zahteve bogatelizirale tako, kakor so se z ustanovitvijo prve ljudske šole, ki je za nas brez koristi. — se zahteva slovenske kolikor jih nam pritiče. Ali treba imeti pred očmi, da so zapackali rešitev vprašanja prve ljudske šole klerikalci z Gregorčičem na čelu. ustanovilo v mestu potrebne slovenske ljudske šole ter nočejo .v to svrho sploh uobo* nega boja več. Oni vidijo le svoj „ Šolski Dom", kateri jim more še vedno dosti izdatno služiti v njihove politične namene. Ko je pred par leti neki rodoljub v »Edinosti" nasvetoval, naj začno Slovenci v goriškem mestu nov boj za ljudsko šolo ter je tudi povedal, kako naj se to stori, namreč da bi mestni Slovenci vpisali svoje otroke v šolo Podturnom ter potem slovesno zahtevali primernih prostorov in primernih šol, takrat je bil ogenj v strehi klerikalnega tabora in pihali so in se jezili, češ, kaj pa bomo s »Šolskim Domom", klerikalno politično postojanko? Taki so klerikalci v resnici nasproti zahtevi po slovenskih ljudskih šolah v goriškem mestu. Dokler bo Gregorčič zvezan z Pajerjem, tudi ne krenejo na druga pota. To pa še toliko manj, ker je sprejeto podpiranje „Šolskega Doma" v gospodarsko-politično akcijo vlade za našo deželo. Kdor ima oči, lahko vidi to zvezo klerikalcev, vlade in La-3 /a hov. Ali proti vsem tem bo vcu lar treba Jako lepo se sliši da ! rešiti Mudskošolsko vprašanje za Slovence v ljudske šole v Gorici, j raestu na ug°den na*in! 2. Zahtevali so slovensko meščansko šolo za Goriško. Tudi to se čuje lepo. Ali klerikalci porečejo, da nekaj takega Gregorčič se sploh ne zna prav lotiti takih j je že v ng. D« za dekleta> sicer pa ne vem> rečij, ko pa se je bil zanesel politični raz kol iz nadškofijske palače med goriške Slo vence, takrat je začel Gregorčič čutiti, kako prav mu prihaja »Šolski Dom" v političue in osebne namene; zato je vrgel proč od sebe. boj za slovensko ljudsko šolo v Gorici, zvezal se je tudi s Pajerjem ter moral pustiti Gorico pri miru. Gregorčič se je bil v tistih časih spozabil celo tako daleč, da je pisal v »Gorici", da se ne godi nobena krivica onim, ki ne stanujejo prav predaleč proč od Podturna, če pošiljajo svoje otroke v gnjilo Catinellijevo vojašnico. — Teoretično klerikalci včasih dobro razpravljajo o naših šolskih zahtevah, toda v praksi so Čisto drugi. Teorija jim služi za pesek v oči javnosti, v praksi predpostavljajo strankarske in osebne koristi tudi pred šolske naše zahteve. Klerikalcem v Gorici še mar ni za to, da bi se ali so kaj mislili na naše dejanske razmere in potrebe, ko so vrgli v svet »slovensko meščansko šolo za Gorico". Gospodinjske ali višje dekliške šole potrebujemo za dekleta, za dečke pa trgovsko in obrtno šolo; drugi gredo iz ljudske šole ali v kmetijsko ali drugo delo ali pa v srednje šole. Meščanska šola za Goriško ostane torej odprto vprašanje, katero pa bi klerikalci pri reševanju brez dvoma pritegnili k „ Šolskemu Domu". 3. Zahtevali so samostojno slovensko gimnazijo in realko v Gorici. Stara zahteva naša! Toda klerikalcem v resnici ni prav nič za slovenske srednje šole v Gorici. Glede realke so zadovoljni, da kraljuje tam pobožni nemški klerikalec, katerega nam je importiral rajnki Missia. Glede gimnazije pa imajo pred očmi nadškofoyo htevah, pri uresničevanju teh zahtev pa so gimnazijo, ki se ima odpreti menda drugo ponižni vladni hlapci, katere je mogoče ku leto. lista gimnazija pa bo nemška in vo- j piti za strankarsko bagatelo. ditelj nje bo, kakor se govori, sedanji gimnazijski ravnatelj. V tisto katoliško gimnazijo hočejo izvabiti kolikor mogoče slovenskih dijakov ; potem seveda se ne bodo brigali več za usodo sedanje gimnazije. — Seveda pa moramo priti vsejedno v resnici do samostojne slovenske gimnazije in.realke v Gorici. 4. Zahtevali so slovensko moško učiteljišče v Gorici. »Gorica" seje bahala že lani z vsem »katoliškim" pompom, da je že vse gotovo, da pride slovensko moško učiteljišče iz Kopra v Gorico. Katoliški poslanci so že vse napravili — tako je kričala pobožna devica, in bozano jim je pela. Dne 22. avg. t. 1. pa vidimo klerikalce, kako morajo šele zahtevati, da naj se ustanovi v Gorici moško učiteljišče. Kdo ve, kako bo končno s tem učiteljiščem. Klerikalci so sposobni za vse..... tudi za to, da se udajoLahom glede njihove zahteve oslov, učiteljiščuIII 5. Slovensko vseučilišče v Ljubljani so tudi zahtevali. Pred oči nam prihaja klerikalni general dr. Šusteršič, ki se je norčeval na skrajno nesramen način svoj čas v kranjskem deželnem zboru z našo zahtevo po Blovenskem vseučilišču, posluževaje se je v obstrukcijske svrhe. Klerikalci gorijo za nemško katoliško, vseučilišče v Sol n ograd u. Lep denar je že romal iz Slovenije v ta namen. V Ljubljani bi pa radi imeli teologično takalteto 1 G. Trgovska šolal AH je bil navzoč dr. Gregorčič, ko je čital jurist Kem-perle zahtevo trgovske šole? Če je bil, ali ni ga zalila rdečica, ker je pač on zapravil slovenski oddelek trgovske šole v Gorici. Lahi imajo na naše troške svojo trgovsko šolo — Slovenci smo odšli pri rešitvi tega vprašanja 2 dolgim nosom, in to po krivdi dr. Gregorčiča in njegovih kimavcev. Pogodba s Pajerjem sega daleč.... Na „katoliškem" shodu so le farbali svet s svojimi šolskimi zahtevami; pesek so metali v oči občinstvu — kajti dognano je, da so klerikalci v teoriji veliki v šolskih za- ¦ Strankarske in osebne koristi so jim v praksi visoko nad našimi splošnimi šolskimi zahtevami. Zveza narodnih društev. Bralno in pevsko društvo »Ipavt« v Mlrnu priredi v nedeljo, dne 30. avgusta t. 1. veliko narodno veselico s sodelovanjem raznih pevskih in sokolskih društev na prostorih gg. Miha in Ivana Faganeli. Začetek ob 4. uri pop. Vspored: 1. Ob 2 7, uri pop. sprejem došlih društev z godbo in društvom »Ipava". 2. Novak Vilko: »Ustaj«, poje mešan zbor društva »Novi žar" Rupa-Peč. 3. Iv. pl. Zaje: »Bog i Hrvati", poje društvo »Kras" iz Opa-tjegasela. 4. H. Volarič: »Novinci", poje društvo »Naš prapor" iz Pevme, 5. Javna telovadba goriških sokolskih društev. Proizvajanje prostih vaj in telovadba na orodju. I. Telovadno društvo Sokol iz Gorice, II. Telovadno društvo Sokol iz Solkana, III. Telovadno društvo Sokol iz Ajdovščine, IV. Telovadno društvo Sokol iz Prvačine/ V. Telovadci iz Mirna. G. Iv. pl. Zaje: »Hrvaticam", poje društvo »Nada" iz Sovodenj. 7. V. S. Vilhar: »Slovenec i Hrvat", poje društvo »Ipava" iz Mirna. Med proizvajanjem točk svira sokolska godba iz Prvačine. Korporativno se udeleže veselice kolesarsko društvo »Gorica", »Klub Jugoslovanov" in bralno in pevsko društvo »Hajdrih" iz Proseka po deputaciji. Po končanem vspo-redu javni ples. Vstopnina k veselici 50 vin., k plesu 6 kom. 1 krono. Med plesom deluje šaljiva pošta in loterija. Zvečer umetn i ognji Čisti dobiček se porabi za ustanovitev Miren-skega Sokola. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Velika veselica se bo vršila v Hirali prihodnjo nedeljo. Ker je ta veseiica velepo-membna radi ustanovitve »Mirenskega Sokola", se nadeja predsedništvo »Zveze narodnih društev", da poseti mnogo okoličanskih društev v nedeljo mirensko veselico, pa fudi drugo občinstvo iz sosednjih občin naj ne odmanjka, posebno se mora izkazati meščan- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje =*= „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ===== ALBXANDRJB DUMAS. = (Dalje.) Porthos vstopi prvi, d' Artagnan drugi; d' Arta-gnan zapre skrbno vrata ter stisne prijatelja po vrsti v svoje roke. Athos je bil smrtnožalosten. Aramis je pogledal zdaj Porthosa, zdaj d'Artagnana, ne da bi kaj rekel, ali njegov pogled je bil tako zgovoren, da ga je d'Artagnan razumel. — Radi bi vedeli, kako je prišlo, da sva midva tu, kaj ne? E, moj Bog! To je lahko uganiti! Mazarin nama je poveril nalogo, da neseva neko pismo generalu Crormvellu. « —- Toda kako prideta v dotiko s tem Mordaun-tom? pravi Athos, z Mordauntom, pred katerim sem vas svaril, da se ga čuvajte, d' Artagnan! — Zopet Mazarin. Cromwell ga je poslal k Ma-zarinu; Mazarin naju je poslal k Orormvellu. V vsem tem je nekaj fatalnega. — Da, prav pravite, d' Artagnan, nekaj fatalnega, kar nas loči in kar nas pogubi. Torej ne govoriva več o tem, dra^, Aramis, in pripraviva se na najino usodo. — Sang-Diou! Nasprotno, govoriti moramo o I tem, zakaj obljubili smo si nekoč, da bomo vedno vsi skupaj, čeprav bomo zastopali nasprotna mnenja. — O, da, zelo nasprotna mnenja, pravi smehljaje Athos; zakaj vprašam vaju, čegavo stvar zastopata vidva tu? Ah, d'Artagnan, poglejte, zakaj vas rabi ta lopov Mazarin! Ali veste, kak zločin ste nakopali danes nase ? Zakrivili ste kraljevo jetništvo, njegovo sramoto, njegovo smrt. — O, o! pravi Porthos, ali mislite, da res? — Vi pretiravate, Athos, pravi d' Artagnan, tako daleč še nismo. — E, moj Bog, pa blizu tam smo, prav blizu. Čemu pa so prijeli kralja ? Kadar hočejo ljudje spoštovati kralja kot gospoda, ga ne kupujejo kot sužnja. Kaj mislite, da je Olivier Croimvel! zato dal zanj dve-stotisoč lir šterlingov, da ga posadi nazaj na tron ? Prijatelj, usmrtijo ga, bodite uverjeni, in to je še najmanjši zločin, ki mu ga morejo storiti. Bolje je kralja obglaviti nego klofutati. — Ne rečem, da ne, in to je slednjič mogoče, odvrne d' Artagnan; toda kaj nam stori vse to? Jaz sem tu, ker sem vojak, ker služim svoje gospode, to se pravi one, ki mi plačujejo mezdo. Prisegel sem pokorščino in zato sem pokoren; tuda Čemu ste vi tu, ki niste prisegli, in čegavo stvar zastopate vi ? — Najsvetejšo stvar nasvetu, odvrne Athos: nesrečo, kraljevstvo in vero. Neki prijatelj, neka soproga in neka hči so nama izkazati to čast, da so naju poklicali na pomoč. Služila sva jim po svojih močeh, in Bog prizna najino dobro voljo, če so nama manjkale moči. Vi lahko drugače mislite, d' Artagnan, lahko gledate stvari z drugačnimi c>omi, prijatelj; ne odvračam vas od tega, a grajati vas moram. — O, o! pravi d' Artagnan, kaj mene pravzaprav briga, Če se Cromvvell, Anglež, upira svojemu kralju, Škotcu ? Jaz sem Francoz, vse te stvari mi niso nič mari. Čemu me hočete torej delati odgovornega zanje ? — Saj res, pritrdi Porthos. — Zato ker so vsi plemiči bratje, ker ste vi plemič, ker so kralji vseh dežela prvi med plemiči, ker ima slepo ljudstvo, nehvaležno in bedasto, vselej veselje nad tem, če more ponižati, kar je vzvišeno nad njim; in vi, vi, d' Artagnan, vi potomec stare plemenite rodovine, ki imate tako lepo ime in tako dober meč, vi ste pripomogli k temu, da so dobili kralja v roke trgovci piva, krojači, kolarji! Ah, d' Artagnan, kot vojak ste morda vršili svojo dolžnost, toda kot plemič ste krivi, jaz vam rečem to. . D' Artagnan je grizel steblo cvetlice, ni odgovoril in se je slabo počutil; zakaj kadar je obrnil pogled od Athosa, se je srečal z Aramisovim pogledom. -.In vi, Porthos, nadaljuje grof, kakor bi se mu smilil d'Artagnan v svoji zadregi; vi, najboljše srce, najboljši prijatelj, najboljši vojak, kar jih poznam; vi, Čegar duša vas dela vrednega, da bi se bili rodili pod stopnicami pre? . >la in ki vas prej ali slej po zaslugah poplača kak bistroumen kralj, vi, moj dragi Porthos, vi, plemič po značaju, po okusu ir> po junaštvu, vi ste ravno tako krivi kakor d'Artagnan. Porthos zardi, a bolj iz veselja nego iz zadrege, ali vendar povesi glavo, kakor bi se sramoval, ter pravi: — Da, vda, zdi se mi, da imate prav, dragi grof! stvo. Zveza z Mirnom bo najbrže potom tramvajev najugodnejša. Pozdravimo torej v lepem številu najmlajšega „Sokola!! na Goriškem. Naša društva že itak rada sodelujejo pri veselicah, v tem slučaju pa naj si štejejo v prijetno dolžnost, da povzdignejo s svojo prisotnostjo mirensko veselico ter da prisostujejo pri ustanovitvi »Sokola". V nedeljo torej: Vsi v Hiren! ^L—CJ?V Kolesarsko društvo „Go- ^RlSiik . rtCI« vabi svoje člane i k izletu, katerega priredi v nedeljo dne 30. avgusta t. 1. v Miren k veliki narodni slavnosti. — Zbirališče: kavarna Central in gostilna Molar. — Odhod: točno ob 2 uri popoldne. t- Rednik: Albert Boltar. — Gg. člani so naprošeni, da se izleta v največjem številu udeleže in da pridejo vsi v kolesarski opravi; kdor ne pride v kolesarski opravi, tega se ne pusti zraven. — Zdravo! Odbor. Bralno društvo nt Gradišču priredi, kakor že naznanjeno, 13. septembra t. 1. veliko narodno slavnost, na katero vabi tudi druga društva* Dosedaj sta se odzvali: društvo »Svoboda8 v Sencah in »Naprej" v. Dornbergu. Prosimo tudi druga društva, da se čim preje odzovejo vabilu za sodelovanje, da nam bo mogoče sestaviti program pravočasno. Zastava je že prišla in delajo se že priprave, da se tem dostojneje sprejmo gosti na prijaznem Gradišču. Tudi krčmarji so nam obljubili, da prihranijo za tisti dan najboljše, kar rodi gra-diška zemlja. Torej postrežba bo tudi dobra — zato vsi na Gradišče na dan slavnosti, — pričakuje Vas zatrdno o«*bor. Bralno In petsto društvo „lpm" iz Mirna naznanja vsem izletnikom iz Gorice, da bodo vozili v nedeljo k veselici tramvaji od lVt izpred kavarne »Dogana". Bralno In pevsko društvo iz ŠI. Andraža je odneslo svojo veselico na dan 20. septembra 1.1. Bralno kmotljsko društvo „LlJak" bi Vogrskem — Preplačali so vstopnino pri veselici 9. t. m. gg.: dr. Dinko Puc 2 K, V. Črnko 1 K, Klan-čič iz Podgore in predsednik „Podgoreu 1 K, Blaž Sedevčič, učitelj, 5 K, Fr. Gregorič, Vo-grsko, 1 K. Društvo se vsem tem gospodom presrčno zahvaljuje na preplačilih. delom in Pregelj bi gotovo imel uspeh. Dočim filozof Šile ni dokazal s svojim prebranim predavanjem ničesar, bi dokazal Pregelj s svoje pesnico na mah: da ni mogoča med Slovenci katoliška umetnosti Čudimo se le humoristu Filipiču, da je imel. po taki pesnici toliko humorja, da je zamogel zabavati občinstvo. Ali je Filipič tako trdne narave, da ga ne vrže Pregelj tako hitro s svojo „psyho" („duševnostjoK)» ali pa ni bil navzoč pri dotični deklamaciji, kar mu iz srca Domače vesti. Zt družbo sv. Cirila in Metoda so zložili K 3 gg. A. Cigoj, A Pečenko, B. Poniž, K. Rozina in Karol Prinčič dne 23. t. m. v Dornbergu, ko jim je slednji povedal šaljivko, kako je nekdo ptiče klical. Družbi si. Cirila li Metoda je poslalo »Rokodelsko bralno društvo" v Tolminu 13 K 60 vin. in sicer: 10 K 30 vin. se je nabralr ob odhodidci predsednika g. Komela, 3 K 30 vin. pa v veseli družbi v Podmelcu. — Hvala t Nnl predsednik tržaške pomorske oblasti. — Dosed&aj! predsednik tržaške pomorske vlade Natal Ebner pl. Ebenthal je na lastno prošnjo upokojen in mu je ob tej priliki podeljen red železne krone II. razreda. Vodstvo pomorske oblasti se je poverilo mini-sterijalnemu svetniku v trgovinskem minister-stvu Antonu D e 1 le s u. Sovori si o spremembi pri tržaškem naiestništiu, da se namreč namestništveni podpredsednik grof Schaffgotsch, ki je na dopustu že dlje časa, ne vrne več na svoje mesto, ker je bolan, in da bi bil njegov naslednik dvorni svetnik grof Attems, vodja okrajnega glavarstva v Gorici. — Morda pa je vest glede g. grofa Attemsa nekoliko prezgodnja. Občinski zastop v Zgoulku Je razpuščen z odlokom namestništva, dogovorno z deželnim odborom. Župnijski urad je poverjen g. Maksu Miliču, posestniku v Repnišču. Kolesarsko druŠTTO „G3rlCI" se udeleži dne 6. septembra t. J. odkritja spominske plošče Simona' Gregorčiča. Odbor. „AII ]e mogoča med Slovenci katoliška umetnost 7" tako seje glasil referat filozofa Jakoba Šilca na zborovanju klerikalnega dija-štva. Ta referat so obsodili že navzoči, tako mu je očital dr. Capuder nepopolnost, akademik Dolenc je pripomnil, naj drugič Šile svojega predavanja n9 bere, dr. Srebrnič je pa ugonobil cel referat s tem, da je rekel, da je umetnost kot taka indiferentna. Po našem mnenju bi bil lahko ta referat izostal, mesto tega referata naj bi raje Ivo Pregelj prebral svojo krasno pesen že med oficijelnim Nesramni llžolkl. - V »Gorici« čitamo iz govora klerikalnega jurista Česnika na zborovanju v Bgentralu" to-le: »Nasprotniki so nam s icer grozili, »Soča" je pisal a in psovala, a danes stoje vsi osramočeni' pred nami. Napadali so nekatere izmed nas dejansko. Celo slovenski trobojni trak so iztrgali tovarišu „Zarjauua Arn-šeku....,.a Kdor čita to, mora sklepati iz teh stavkov, da so naprednjaki napadali dejansko klerikalne študente ter da so jednemu iztrgali celo trobojni trak. — Ako je jurist Cesnik res tako govoril, tedaj je nesramno lagal; ako pa poroča tako zanalašč »Gorica*, glasilo goriškega nadškofa, tedaj pa ona nesramno laže. Kajti resnica je ta, da niti na um ni prišlo kakemu naprednjaku lotiti se tistih revčkov, ki so prišli v »Central". Pač pa je neki Lah nekaj potipal onega »Zarjana" Arn-ška, ki je pa tak junak in toliko drži na trak, da si ga je pustil iztrgati. — Slavni Česnik mu je pri zborovanju dal drugi trak z naročilom, naj ga nosi in varuje kakor najdražji zaklad..... katerega mu pa lahko odnese vsak laški frkolin v Gorici, kakor se je pokazalo. — »Fajna akademiki so klerikalci! Vsi, M so šli iz našo dežele v Prago ogledat si razstavo, so polni hvale, kako lepa je raz-tava in kako krasno mesto je Praga. Nobenemu ni žal za male troške, še toliko manj, ker je marsikateri obrtnik videl in slišal marsikaj, kar mu pride prav prej ali slej. Le škoda, da ni bilo več udeležnikov! Pesnik IlO Prejeli je spesnil udeležencem sestanka slov. kat. akademikov krasno pesen. Kaj so se mu zamerili udeleženci tega sestanka, nam ni še jasno, toda hudo jih je moral imeti v želodcu, da jih je On opeval. Že citat Weberjev iz »D r e i z e n linden" je nesrečno izbral. Ali ni vedel Pregelj že prej, da pomeni številka 13. nesrečo. Glede pesniškega poleta in pesniške poezije nas spominja ta pesem na ono ribo, ki je požrla preroka Jono; kakor ni imela ta riba nobene poezije, tako je tudi ni najti v Pregeljevi pesnici. — »Resnica kje? prašajte Pregla, kina komersu govori, poslušajte, kak' »Sočo" »pegla", on pesnik je, kadar molči." (Prosto po Ivo Preglju). V tirnicah so zmagali včeraj pri občinskih volitvah klerikalci, ali samo z 8 glasovi, katere so vzeli vsiljivi terorizujoči črni politikom. Vendar pa se je pokazalo, da je v Cr-ničah napredna stranka močna ter da je pri-hodnjost njena. Naših glasov je bilo, volil je namreč tretji razred, čez 150, nasprotnih nekaj čez 160. — Danes volita prvi in drugi razred. O pohujšanju so pisali pred kratkim zopet po farovških listih. Pohujšljivci so v očeh la-žnikov okoli farovških listov seveda »liberalci". Ali tisti čas. smo dobili mi iz gor poročilo o pohujšanju, katero vzrofa neki nune, ki se je valjal par dnij okrog svoje Perpetue, nun-cem v vzgled, drugim v pohujšaoje. Naš dopisnik pravi, da bi moral vendar kdo poklicanih odpraviti to nespodobnost. Goreči gorski nunci toliko pišejo po farovških listih ter zapravlj ajo čas; zakaj bi se ne zavzeli, da se odpravi pohujšanje, katero trosi jeden izmed njih ? t — Ja, jh — vran vranu ne izkijuje oči. — NemŠkO-llŠM Bled. — Piše se »Slov. Narodu". »Res Slovenec nima sreče" I bi lahko vzkliknil vsak narodno misleči domačin, ako obišče blejsko jezero, to okolico, podobo raja!" Kamor prideš, na vseh krajih in koncih, na sprehajališčih, v salonih, in tudi po manjših gostilnah ne čuješ drugega, kakor nemščino ali Iaščino! Resnici na ljubo moramo sicer priznati, da so natakarji, natakarice in drugi uslužbenci vešči slovenskega jezika — a kaj pa pomaga, ako 86 narod- ojaki ne poslužujejo svojih pravih pravic in govore nemško! Potem seveda ni nič čudnega, ako nemško-pruski generali z radostnim zadoščenjem konštatirajo, da Je dežela kranjska tja do Jadranskega morja popolnoma nemška provincija — seveda pod žezlom HabsburžanoV i — Ako bi se ne Čuto serapatam nekaj čeških tujcev, govorečih izključno v materinem Jeziku, bi človek sodil, da se nahaja tam kje na »Lago maggio-re" — tako močno je zastopan laški ŽivelJ tukaj! E temu dodajemo, da je res žalostna resnica, da Slovenci preveč radi govore nemško. — Sicer pa ne vemo, kod hodijo Kranjci, ker jih je dobiti premalo na Bledu! — Grda je tudi slovenska navada: sitnariti v domačem hotelu, če je postrežba še tako dobra in cene zmerne, kakor n. pr. v hotelu »Triglav" — dočim niti ne pisknejo Slovenci n. pr. v nemškutarskem hotelu St, Johann, kamor tudi hodijo po nepdtrebi, pa če jih še tako po nemško odirajo i NOM laški ftftgraf Iz Gorico je poslal že meseca junija t. 1. svojega uslažbenca v Tolmin, da dobi naročila za fotografije. Poročajo nam iz Tolmina, da se je naročilo obilo strank, tudi več vojakov. Stara navada naših Ijudij, da kar derejo k tujcu. Oni človek je nabral poleg naročil tudi dosti denarja, potem pa ml Sedaj pa ni fotografa, ki bi fotografiral naročnike, in denarja seveda tudi ni nazaj. To bo menda vendar dober poduk prizadetim za prihodnjost. Izpred SOdnIJO. — Radi tatvine je bil obsojen Ignacij Ferfolja iz Mirna, hlapec pri Bozziniju v Gorici, na 2 meseca ječe s postom in trdim ležiščem. Radi težke telesne poškodbe je bil klican pred sodnike Miha Srednik iz Biljane. V Blažičevi gostilni v Hlevniku se je bil spravil nad svojega dolžnika Franca Beca, katerega je nekaj časa nadlegoval, potem pa se ga dejansko lotil ter mu prizadjal precejšDJe poškodbe. Srednik je obsojen na 3 mesece ječe, poostrene s postom vsak mecec. 18-letni Anton Karer iz Rihemberga je bil obsojen na 10 dnij zapora z jednim postom in trdim ležiščem, in sicer radi tega: Na binkoštni praznik je šel Karer z drugimi fanti na kor v cerkvi v Rihembergu. Župnik Štrancar je zahteval od mladeničev, naj se odstranijo. Odstranili so se drugi, Karer pa je ostal ter tudi nekaj odgovoril Štranearju. Štrancar ga je šel tožit, odtod obsodba. Kolesarsko društvo »Sloga" i Idriji priredi dne 6. septembra 1.1. izlet v Tolmin h Gregorčičevi slavnosti. Odsek telovadnega društva »Goriški Sokol" v Ajdovščini priredi dne 8. septembra 1908 v Ajdovščini veliko Sokolsko slavnost s sodelovanjem vseh primorskih sokolskih društev. Vspored: 1. ob 2. uri pop. začetek plesne zabave na dveh plesiščih na LavriČevem trgu; 2. ob 3Y2 sprejem „Sokolov" iz Gorice, Mirna, Prvačine, Solkana in Trsta ter drugih gostov na kolodvoru. 3. ob 5. uri javna telovadba na občinskem travniku pred cerkvijo: a) proste vaje; izvajajo vsa društva, b) vaje na drogu in bradlji; izvajajo „Sokoli" iz Trsta, Solkana, Gorice in Ajdovščine, c) skupine ; izvajajo „Sokoli" iz Ajdovščine. 4. Proste in plesna zabava na LavriČevem trgu. — Pri plesu in telovadbi svirata dva oddelka Sokoiske godbe iz Prvačine. — Vstopnina k plesu: 20 vin. komad. Sedeži na telovadišču; 40 vin. — Z ozirom na to, da je namenjen čisti dohodek ureditvi telovadnice novo usta-novijajočega se sokolskega društva v Ajdovščini, se radodarni doneski hvaležno sprejemajo. — Slovenci l pridite vsi na to slavnost in podprite s tem novo postojanko razširjajoče so uzvišene sokoiske misli. — V slučaju neugodnega vremena se bode Vršila slavnost v nedeljo dne 13. septembra t. 1. Na zdar! Odbor. ., IZ Škrlllne. - V nedeljo, dne 23. .t. m. so nekateri dečki vkradli vojakom patroae za vežbanje, ki so jih šli potem spuščat v zrak. Pri tem pa se je trinajstletni Josip Žorža (Botegarjev) nekoliko ostrelil. Papir in nekaj patronov mu je šlo v prša, ki mu jih ja vojaški zdravnik takoj ščistil. Nade je, da deček okreva. Stariši in občina! Pazite na svoje otroke! Poučite in kaznujte jih radi takšnega Tatvina. — V tobakarno g. Hovanskega na Goriščeku so udrii ponoči neznani tatovi ter pobrali raznih mark, cigaret in denarja v vrednosti okoli 35 K. — Občinstvo naj ne kupuje mark od Ijudij, ki bi jih jim ponujali, marveč naj bi vsak tak slučaj hitro naznanili policiji. Nfl DOd ll godcem je hotel zlesti 15-letni R. Terčič v Todgori pri plesu. Pri tem si je zlomil levo roko ter se moral iti zdravit v goriško bolnišnico. Priloga, — Današnji številki smo priložili naročnikom v mestu naznanilo otvoritve nove mesnice Adolfa UrbanČiča v Gorici. Onega plsmonoša K. Šircla iz Ljubljane, ki je defravdirai denar ter se hotel usmrtiti v Kanalu, so že prepeljali iz tukajšnjo bolnišnice v zapore v Ljubljano. V Biljafi priredijo »goriški petelini" dne 29. t. m. v dvorani g. Nemca zabaven večer. Vspored sestoji iz kupletov-, pesmi in plesa, Vstop je prost ali samo vabljenim dovoljen. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. —-Komite*. f Otevo jO sekal 45 letni Jurij Očanc ca Planini na Cerkljanskem; pri tem pa je udaril s sekiro namesto po drevesu po kolenu ter se močno poškodoval. Sedaj se zdravi v goriški bolnišnici. Pozor! Slav. občinstvu in vinorejcem se uljudno naznanja, da. se dobe prave # KlostemeiA mostne uage edino le pri J. PrimOŽiČU,!!!!!!!!!! v Gorici, na Komu št. 13. Pošilja se tudi po pošti. Tryovsko-obrtne in gospodarske vesti. Izredni občni zbor »Kmečke posojilnice In hranilnice V ŠBmpasu", reg. zad. z neom. z., se bo vršil dne 5. septembra 1908. ob G pop. Dnevni red: Prememba pravil. — Načelstvo. »Kmečka posojilnica In hranilnica v Šempasu", registrovana zadruga z neomejenim jamstvom, uraduje vsako soboto od 4. do 6. ure pop. Deleži so po 2 K, pristopnina 1 K. Hranila se sprejema od 1 krone naprej. Nacelstvo. Na Živinskem trgu je bilo y ponedeljek 800 glav goveje živine; 400 prašičev in 30 konj. Razpisano je mesto kmet. potovalnega učitelja s slovenskim učnim jezikom in sicer za okraj goriški, brez občin trnovske visoke planote, s sedežem v Gorici. Inserlranje. — Na Angleškem je smisel za praktično in koristno oglašanje, kot je splošno znano, najbolj razvit, kar je brez dvoma tudi glavni vzrok, da je ovladala angleška trgovina skoro celi svet. Praktični način, kako Angleži oglašajo, popisuje neki angleški list takole: „Angleški trgovec ponovi oglas vsaj desetkrat ter smatra manjše število objav za brez pomena. On računa takole : 1. oglasa čitatelj sploh ne vidi, 2. oglasa vidi, toda ga ne čita, 3. oglas vidi in čita, pri 4. oglasu se vstavi in pogleda po cenah, pri 5. oglasu si zapomni oglaševat-'^v naslov, pri 6. oglasu se o oglasovi p*. *dbi že pogovarja z rodovino ali prijateljem, pri 7. oglasu se že odloči, da stvar kupi, pri 8. oglasu hiti k trgovcu, pri 9. oglasu že pripoveduje o svojem nakupu in pri 10. oglasu pa že kupujejo tisti, katerim je o nakupu pripovedoval". Novi Vinski zakon. — Novi vinski zakon sklenjen od poslanske zbornice v zadnjih dneh njenega delovanja, je sicer stopil v veljavo z dnem 1. decembrom 1907., ali na splošno ni še izveden. Jedna najvažnejih določeb novega zakona, državna kletarskn kontrola, se namreč doslej ni mogla uresničiti. Po § 13. novega vinskega zakona je v svrho izvedenja in nadziranja zakonskih predpisov imenovati strokovno izobražene državne kletarske nadzornike. Imenovanje teh organov pa je navezano na zahtevo mnenja deželnih zborov in ta okolnost je morala naravno zakasniti uresničenje kletarske kontrole. Da se uvedenje inšpekcijsko službe povspeši, je ministerstvo za poljedelstvo stopilo v pogajanja s posamičnimi deželnimi odbori. Ta pogajanja so končno dovedla do tega, da se je v zadnjih tednih moglo izvršiti provizorično imenovaoje kletarskih inšpektorjev. Imenovanih je 19 državnih kletarskih nadzornikov, a namonjeao je, da se v spopolnjenje inšpekcijske službe od 1. januvarja 1909, dalje ustanovi še 9 novih nadzorniških mest. ' Da se nadzorniSka služba jednotno izvede v vseh pokrajinah, so bili imenovani pozvani na 10-dueven poučni tečaj v Kloster-neuburg. Nadzorniki so" se v tem tečaju poučili o njihovih službenih dolžnostih in jih je bilo praktično uvesti v službovanje. Nadzoro-vftlna služba prične že pred. začetkom letoSnje i trgatve. Vinska kriza V Istri. — Predsedstvo istrskega deželnega kulturnega sveta je doznalo,. da je v Istri še okolu 150.000 hI vina na prodaj. Lanskega leta se je pridelalo v Istri 400.000 hI vina. ' • •*•*-•' - Politični pregled. Ustava V Bosni. — Londonski „Daily Te-legraph" je zvedej iz zanesljivega vira, da je načrt za bosansko ustavo že gotov. Za sedaj se ne uvede parlamentarna vlada, marveč se* avtonomna uprava dežele razširi. , Trgovinska pogodba s Srbijo. — Ministerski Isvet je sklenil, ds se pogodba s Srbijo akti-[ vira do 1. septembra potom pooblastilnega j zakona, ministra Gesman in Ebenhoch sta bila po, obljubila, da se bo pogodba obravnavala I parlamentarno. Ali bosta demisijonirala V Na Dunaj pride španski kralj s kraljico v prvi polovici meseca oktobra 1.1. Bela vrana med madžarskimi politiki. — | Podpredsednik ogrskega državnega zboro, [dr. Navay, je imel nedavno v Battonji [shod, kjer je rekel glede narodnostnega vprašanja, da se nikogar ne sme motiti v njegovi veri in jeziku. ,Kemadžarske narodnosti je treba prepričati, da so tudi svobodni državljani, potem se gotovo noben ne bo boril proti ogrski državni ideji. — Volilci so ploskali, j toda v Budimpešti se smejo, ker vedo, daje jNavav zopet igral veliko komedijo. Razne vesti. Predsednik okrožne sodnl|e v Rovlnlu bo naj-brže sedanji vodja okrajne sodnije v Pulju sodni svetnik Covaz; na njegovo mesto pride vodja sodnije v.Motovunu Špiro Peručic. Delavsko podporno društvo v Trstu priredi v nedeljo dne 30. avgusta t. 1. svojo običajno obletnico blagoslovljenja društvene zastave z vrtno veselico pri sv. Jakobu. Dete ie padlo Iz tretjega nadstropja v Trstu v ulici Crosada ter obležalo mrtvo. Piše se Gioia Varon, staro 3 leta. Na TrlflllVU je ponesrečil dunajski turist Karol Wagner. Po dolgem iskanju so ga našli na severni strani Triglava v skoraj nepristopni razpoki. Wagner je žrtev lastne predrznosti, ker [jo hotel priti brez vodnika čez strmo steno, katere ni še nihče preplezal. Tudi ni bil zadosti pripravljen z« tako turo. Wagner je star 22 let, po poklicu bančni uradnik. Krst brez duhovnika. — V Drenovi nad Reko je prišlo radi premeščenja tamošnjega župe-upravitelja med prebivalstvom in senj-[skinj škofijskim ordinarijatom do hudega spora. Župljani nočejo priznati novodošlega župoupravitelja. Kakor poročajo z Reke, je bil v ponedeljek pred cerkvijo v Drenovem izvršen „ civilni" krst novorojsnega otroka nekega Petroviča. Krstil ga je neki starec v navzočnosti Štirih prič. Grot TelStOj je nevarno oboleli, kakor po-iročajo iz Moskve. Poklicana sta k njemu dva izdravnika. Letošnje cesarske vaje bodo osobito zani- iive po boju na Blatnem jezeru. Parnike na ilatuem jezeru izpremene v vojne ladje, ki jih opremijo s topovi in s signalnimi aparati. "" topovi oborože tudi gradove in poslopja ob jezerskem obrežju in več motorskih jaht. Bro-lovje razdele v dva dela in se bo bila bitka '» jezeru. Iz Pulja je došlo na jezero več iastnikov, podčastnikov in 160 mornarjev, lornariški častniki se vozijo že več tednov io jezeru in ga proučujejo. Glavna bitka se to vršila po noči. Preizkusiti hočejo vrednost ovih topov. Cesar bo zasledoval bitko na ladji. —. V StrasSBurgH je umri vojvoda Mecklen-urg-Strelitz. Slfilnskl pred kasacljsklm sodiščem. — Dne p- septembra bo kasacijsko sodišče na Dunaju razpravljalo o smrtni obsodbi, ki jo je lvov-pko porotno sodišče dne 30. junija izreklo na pčinskem, morilcem galiSkega namestnika ferofa Potockega. Sodišče prve instance je predložilo Sičinskega v pomiloščenje. Odo imajo v Ljubljani. Ljub- j Ijanski škof je poklical v Ljubljano vse svoje duhovnike in tam poslušajo škofove „kunštno- j stiu. Glavno zborovanje je v Stolni cerkvi ljubljanski. Sinoda je seveda vsa klerikaino-politično prepletena. Zopet katoliški Shod, — Po nemškem zgledu nameravajo tudi hrvatski klerikalci sklicati na jesen katoliški shod s pretvezo, da se poklonijo jubilarju nadškofu Posilbvičli ia cesarju. ^¦lr^nT^*lir*W?8ki' drflgfc^erikalci so svojim koketiranjem z banom Rauchom zaigrali vse zaupanje pri narodu ter se skušajo z novim patrijotičnim programom oprati. Ministrstvo za Javna dela In gajiški Poljaki. — Poljski listi iz Galicije poročajo, da je v novem ministrstvu 27, reči: sedemindvajset poljskih uradnikov. Koliko pa je Slovencev tam zastopanih, naj nam blagovolita naznaniti gg. državna poslanca dr. Šusteršič in dr. Žitniki Kar ven z imeni naših ljudi, ker slovensko ljudstvo to odločno zahteva!! — „S. N.tt. Mednarodni kongres trgovinskih zbornic bo v začetku meseca septembra v Pragi, kamor pride tudi minister dr. Fiedler. Minister Prašek med Sokoli, - Sokoiske siav- nosti v Slivnu se je udeleži! tudi minister Prašek s soprogo ter je imel navduševalen govor. Minister je rekel, da si ne šteje za zaslugo, temuč za dolžnost, da je bil med ustanovitelji Sokola ter se postavlja v vrsto z junaki v rdečih srajcah. Pozival je Sokole, naj se prsi ob prsi postavijo v bran ter množe sokoiske vrste. „Mali narod smo, zato pa moramo s kvaliteto nadomestiti kvantiteto." Mi-nistr.v govor je zbudil nepopisno navdušenje. Prva retormna gimnazija v Avstriji. — iz Gmundena poročajo, da se tamošnja državna gimnazija preosnuje v reformno realno gimnazijo. Ločitev države od cerkve na Švicarskem, — Po vzorcu Ženavskegt .kantona hoče sedaj tudi bazelski kanton urediti svoje odnošaje nasproti cerkvi, oziroma cerkvam. Gre se za reformirano in starokatoliško cerkev. Bimsko-katoliška cerkev pripada v bazelskem kantonu k takozvanim svobodnim cerkvam, ki niso spojene z državo. Po tozadevnem zakonskem načrtu se ima s 1. januarjem 1909. izločiti iz proračuna postavka v bogočastne svrhe. Ni dvoma, .da bo načrt vspejet. Kavalerijske vaje na Angleškem. — Prihodnje 14 dni se vrše na Angleškem kavalerijske vaje v velikem obsegu. Udeleži se jih 8000 jezdecev, čete obsegajo 5000 mož kavale-rije, dva bataljona pehote na konjih, dva voja pijonirjev na konjih in sanitetne vojake. Kavalerija se razdeli v dve deviziji po dve brigadi, ki ima vsaka tri polke. Vaje vodi generalni kavalerijski nadzornik Scobell. O razširjanju človeškega roku je prinesel neki angleški časopis sledeče zanimive podatke: Število vseh na svetu živečih ljudi znaša najmanj 1,450,000.000. V Aziji jih živi 800,000.000 : - zelo gosto so naseljeni, tako da jih pride povprečno 120 na angl. štirja-ško miljo. V Evropi prebiva 320,000.000 ljudi, približno 100 na štirjaško miljo. Afrika ima približno 210,000.000, Amerika pa le 110,000 000 prebivalcev. Na velikih in malib otokih živi približno 10,000.000 ljudi. Število zamorcev jo v razmerju z bolimi kakor 5: 3. 700,000.000 ljudi je rumenih in rujavih. Izmed vsega Človeškega rodu jih je približno 500,000.000 popolnoma oblečenih, 250,000.000 jih živi popolnoma nagih, a 700,000.000 oblači le srednji del telesa. 500 milijonov jih živi v hišah, 700 milijonov v kočah in brlogih, a ostalih 250 milijonov sploh nima stalne Zahteve čeških državnih uradnikov. - V Kro-merižu so imeli v nedeljo češki uradniki ma-nifestacijski shod. Sklenili so resolucijo, ki zahteva moderno službeno pragraatiko, časovni a?anzma in preosnovo disciplinarne preiskave. Resolucija 3e peča s splošno draginjo in s položajem itradništva. Zločin v Marselju na Francosko«. — K Armencu, 33-letnemu Cesarju Tassu, krčmarju in očetu dveh otrok, je prišla te dni 66-letna Elais Omail, ki mu je dala hranit 615 frankov. Ta denar je pa krčmar kot strasten igralec zapravil pri igri in ker si ni znal drugače pomagati, zadavil omenjeno žensko — njegova družina je bila na letovišču —, odrezal ji glavo, raztelesil truplo, vrgel čreva iu glavo v morje, ostalo telo je spravil v zaboj in še) k svoji družini na deželo. Sosedi so čez nekaj dni opazili smrad iz krčme, policija je intervenirala, in v ponedeljek zvečer je bil že prejet morilec, kateri je že vse priznal. —• Šolskih Zdravnikov je na Japonskem 4941 (za 395 več nego lani). Dobivajo 143.987 jenov plače. Lani se preiskali 722.973 učencev. No, Japonska bo kmalu nekim določenim državam v Evropi vzor. Koliko 80 rodi Otrok? — Na vsem svetu še porodi vsako leto 36 milijonov otrok, torej 70 vsako minuto, ali vsako sekundo se porodi 1 Človek. Ko bi postavili zibeli teh novorojenčkov drugo kraj druge, pokrili bi ekvator. Ko bi matere teh otrok'"'defilirale mimo nas, in sicer tako, da bi jih šlo vsako minuto 20. mimo nas, morale bi zadnje čakati štiri leta, preden bi prišle na vrsto. Radi slovanske razstave v Moskvi. — Poslanec in Župan Ivan Hribar je sklical 15. t. m. v Kranj sestanek zastopnikov slovenske industrije iu veleobrti iz Kranjske v svrho, da se dogovore glede osnutka centralnega slovenskega odbora za vseslovansko razstavo v Moskvi. Tega sestanka se je med drugimi udeležil tudi visi sodni svetnik Višnikar iz Bibnice, Župan Hribar je v svojem otvoritvenem govoru naglašal, da je idejo za prireditev vseslovanske razstave v Moskvi sprožil knez Trubeckoj ob Času, ko je vseslovanska delegacija bivala v Petrogradu in da je to iddejo radostno pozdravila tudi ruska vlada, ki je po ministrskem predsedniku Stolvpiuu izjavila, da bo ruska vlada rade volje financirala to podjetja O vprašanju razstave v Moskvi se je podrobno razpravljalo na praški slovanski konferc ci, na kateri se je tudi sklenilo, da se ima vseslovanska razstava v Moskvi prirediti najkasneje do 1. 1915. in da se imajo po vseh slovanskih zemljah nemudoma osnovati pripravljalni odbori za to razstavo. Nalogo, da osnuje slovenski pripravljalni odbor v Ljubljani s pododbori na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Te pododbore bodo po njegovem posredovanju snovali dr. R y b a f v Trstu, Andrej Gabršček na Goriškem, dr. Kukovec in dr. It o sina na Štajerskem in dr. Ferdo Miiller na Koroškem. Po go-vornikovem mnenju bi bilo treba v centralni odbor izvoliti 24 členov. — Po kratkem razgovoru se je sklenilo izvoliti 5 členov, ki imajo po možnosti sklicati vse interesente na nov sestanek, na katerem se ima izvoliti glavni odbor. V ta odsek 5 členov so bili izbrani Ivan Hribar, Dragotin Hribar, Ivan Knez, Josip Lenarčič in dr. Fran Windischer. Na predlog višega sodnega svetnika Višni-karja se skliče sestanek, na katerem se ima izvoliti glavni slovenski odbor za vseslovansko razstavo v Moskvi, jjne 8. septembra, na dan kongresa slovanskih Časnikarjev v Ljubljani, KrapInskB toplice (Hrv.). — Tu se je vršil 18. t. m. koncert v proslavo cesarjeve 60-letnice. Koncert je pričel s cesarsko himno. Svirala je domača godba pod vodstvom kapel-nika g. Candussija star. — Najlepša točka tega koncerta je bil dvospev iz opere „Niko-laj Šubič-Zrinski", katero je uglasbil dični Štev. 334. Natečaj. kr. umetno-obrtni st je takoj popolniti me mizarskega delovodje, ki bode oskrboval popotni posel v mizarstvu, kateri se prične pod vodstvom podpisanega ravnateljstva pričetkom prihodnjega šolskega leta v Solkanu pri Gorici. Imenovanje se izvrši potom posebne pogodbe pod pogoji, ki se glede nastavljanja in upokojenja delovodij na državnih obrtnih učnih zavodih nahajajo v naredbi naučnega ministrstva z dne 26. septembra 1905, št. 33.895 (Zeutralblatt fttr das gewerbliche Unterrichts-\vesen, Band XXIV, 6). Prosilci za to mesto, s katerim je zvezana remuneracija v najvišjem znesku 2400 K, morajo biti vešči slovenskega jezika ter dokazati daljšo prakso v večjih mizarskih delavnicah in sposobnosi, za poučevanje v strokovnem risanju. Prednost imajo pri jednakih razmerah prosilci, ki so dovršili kako strokovno šolo. Pravilno opremljene in na c. kr. ministrstvo za javna dela naslovljene prošnje je najkasneje do 15. septembra vložiti pri podpisanera ravnateljstvu G, kr. ravnateljstvo umetnu-strtne strokovne šole V Ljubljani, due 26. avgusta 1908. hrvaški mojster Zaje. . Duet sta pela gospa Viljemina Badl-Gerloch*ova lin g. Nikolaj Mi-skulin". Wehiavsky-jevo nLegendo" je izvajal na goslih gosp. Ivan Pitacco; Thadewald-ovo „Serenadou in Dunkler-jevo „La fileuse" pa mladi celist g. Anton Candussi. Obe točki je spremljala na glasovir gdč. Pavla Puks. Zaključek je ; tvoril fragment iz Sant-Sans-ove opere »Samson in Dalija". Po koncertu je bil ples. /__-------_------_ Jlnfon 'iMusič ^Mitnica Stta$ič # poročena, % Išče se gospodična kot prodajalka vešča vseh treh deželnih jezikov. J. MEOVEO-Gorica. Zobozdravnik di3. J|. f)fKfe zopet ordinuje GORICA Corso Giuseppe Verdi 19. V Novem mestu (Budolfovo :: Kranjsko) Drl« Je ured L Civilno uravdui red in le uredil in izdal: Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani je takoj popolniti mesto z drugimi civilno- SUUIU lIHfJJlIlL ^Cpt len zbornik pravil označene vrste; koncem tva-rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem ia hrvatskem jeziku. — Obseg XII.in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v. I OMAHA-k skem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — tfnjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni, A. Gabrficek v Gorici. Ivan Kravos m Komu it II. GORICA na Komu.«. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi razliCne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov čege, torbice, denarnice, listnice ^^ itd. — Izvršuje in sprejma v P||3||g| popravo različne koleseljne in ^O^^^ Poprauila se izoršujejo ločno. Cene zmerne. Namililo. Podpisani na^na.*)jan*i si. občinstvu da sem otvoril pekarsko in likersko Andrej = podmzmco = na BiodwisKl cMi (fta iamposan(o) Priporočal seftos&liiio nOToporofenoeni, birmancem za rjaNvrstiie tolaie, torte in drago pecivo. tazp^fcm »a željo m dom po mesta in flMI *o fako fliaski ceni. • Obenem g>rip «ioci svojo staro h imm pekarno = \r RaMelju. ===== Jo^ip baleti tiri čič, pSoSa< in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Nacelstvo in nadzorstvo. Kmetiji in burno Htn v Zpiiu pri Prosefcii išče krčmorja. Pojasnila daje odbor. Poprava in komisijska zaloga dvokoles In Si valnih strojev pri BATJELU Gorica ^ Dia Duomo 3—4, Prodaja tudi na mesečni obroke. Seniki franko. Stara dvokolesa se emajlirajo po cen z ognjem. Ha prodaj je nova insa z vrtom nosproti drž. kolodoora. 8 isti se nahaja sedaj gostilna Natančneje se izve; v Solkanu št. 11. Anton Potafzky v Gorici Na sredi RaStcIJa 7. ; TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberžkega la drebnega j blaga ter tkanin, preje la alti]. j POTREBŠČINE | za pisarniee, kadilce in popotnike. | Najboljše Sivanke za šivalne stroje, j POTREBŠČINE za krojašo in ševffan'e. Sfetlnjlce. — Rožn! Tcncl. — MaSne knjižice. lišna obuvala za vsa letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena asaloga za kramarje, | krošnjarje, prodajalce po sejmih iu trgih __________ter na deželi 2 3?»—S Prua goriška tooarna umetnih ognjev s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kotesa itd. Itd. posebnost: papirnati topiči. Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm === 100 x 150 z monogramom. = ferd. ITlakuc pooblaščen in priznan pirotehnik Sortca, UftaiiščB Fnni Iqs. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni BDoganaM tik sodnijske palače. GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Ustatiavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. trift 0Nfiw! Poskušajte ilo iz te domače tovarne! Metel je izvrsten. Cene olajie! n«* §pecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. PosksuVofk lZ?te'