Si 48 ! V Gorici, v torek dne 7. julija 1914 Tečaj XL1V. Ishaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 1 uri popoldne. Stane na leto K 10'— Vt lefa ' . *Y u V» "-tjh"^ -**•'-% » • • ¦• » 2'50 Posamične številke stanejo . . 8 vin. Ra naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon št. 83. -Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Oorici v I. nadstr. na desno. Upravnldtvo se nahafa v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na Javo v Ooriški Tiskarni. Naročnino in oglase je piačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Slouenska gimnazija u Gorici. Pred nami leži »Prvo i z v e s t j e c. kr. slovenske državne gimnazije v Oorici v šolskem letu 19 13/14«. — Izdal je izvestje vladni svetnik dr. Janko Bezjak. Vsebina: 1. • K ustanovitvi slovenske gimnazije v Oorici. Spisal prof. Andrej Ipavec. Šolska poročila. Sestavil interimistični voditelj. K ustanovitvi slovenske gimnazije. V sestavku »K ustanovitvi slov. gimnazije v Oorici« čitamo: »Na stari gimnaziji, ustanovljeni 1. 1615. od reda družbe Jezusove, je bil učni jezik latinski, cesar Jožef II. je uvedel na mesto latinščine nemščino, a 1. 1805. je dobila latinščina zopet svoje stare pravice. Francozi so vpeljali 1. 1810. na liceju in gimnaziji, ki so ju naslednjega leta združili v cesarski licej, italijanski učni jezik. Italijanščina se je pozneje spet umaktrla nemščini. Pretežna večina učencev je bila od nekdaj slovenske narodnosti, kar odgovarja etnografskim odnošajem goriške dežele. Tudi med profesorji so bili Slovenci vedno zastopani, celo med ustanovitelji goriške gimnazije je bil odličen Slovenec, učeni jezuit Martin Bavčer, ki je prvi spisal dokaj dobro zgodovino; goriške dežele. Toda slovenska zavest tedaj še ni bila vzbujena, slovenščine ni nihče gojil in negoval, tuji učni jezik se ni občutil pri pouku kot ovira, ni se smatral za nositelja narodne kulture, temveč le za potrebno občevalno sredstvo. Ko je panarodnostna ideja začela pi ešinjati avstrijske narode, so se vzdramili tudi Slovenci, začeli so gojiti svoj jezik ter terjati zanj pravice v javnem življenju in v šoli. In njih zahteve niso ostale popolnoma neuslišane. Že I. 1847. so prinesle »Novice« sledečo veselo vest iz Oorice: »Učiliše za slovenski jezik v Oorici je od našega presvetliga cesarja dovoljeno«. Vlada je namreč takrat odredila, da se imata poučevati na modroslov-nern učilišču v Oorici, ki je odgovarjalo I sedmemu in osmemu razredu sedanjih gimnazij, tudi italijanščina in slovenščina. S tem je bil postavljen temelj javnefnu pouku slovenščine v Oorici. Ko so se 1. 1849. avstrijske gimnazije preustrojile, je dobila v novem učnem načrtu goriške gimnazije tudi slovenščina svoje mesto. Prvi jo je poučeval prof. Jožef Premrou. Prvo leto je obiskovalo slovenščino 107 dijakov v dveh kurzih, med tem ko jih je bilo v italijanskih kurah le 57,« »Leta 1848. je visoko vzplapolal ogenj narodnega navdušenja. V Gorici se je bilo osnovalo, Slavjansko društvo, čul se je že klic po slovenski gimnaziji in, kar je umevno, tudi po italijanski. Nemški učni jezik na gimnaziji je postal. »Oegenstand selbst teidenschaftiičher Klage«, kakor pravi tedanji gimnazijski vodja, ki ga brani v letnem izvestju za šolsko leto 1849./50.,- to je za prvo leto, v katerem se je poučevalo po novem načrtu, le kot »nothgebotene Unterrichbsprache«. Pod težkočami posebne Vrste je.bilo umeti pomanjkanje- slovenskih učnih moči. Iz tega je razvidno, da so se že takrat pečali ž načrtom, vpeljati na gimnaziji oba deželna jezika kot učna jezika in da se je smatrala nemščina le za posredovalni jezik«. »V šolskem izvestju za I. 1852. pravi gimnazijsko vodstvo: »Die d as Verstand-r4s„ vermiftelnde Cbertragtmg in .eine zvveite Sprache halt schon sehr auf, um so mehr, wenn dieselbe, vvie hier, zweimal gemacht \verden muss, einmal fiir die Schiiler der italienischen und das zweite-mal fiir die der slovenischen Zunge«. Temu so mislili priti v okom s tem, da bi poglobili znanje nemščine. Zato so odpravili v naslednjem šolskem letu pouk slovenščine in italijanščine v prvih dveh razredih in so pridali dotične tri ure nemščini. Deželna jezika sta se poučevala od tretjega razreda dalje. Kljub temu so v poznejših letih slovenski profesorji, kakor Šolar, Marušič, Jesenko, Pajk, Pleteršnik, Ivan-č:č, Kragelj in drugi pri učiteljskih konferencah vedno zahtevali, da naj se vsaj jezikovni pouk opira na materinščino in da naj poučujejo v prvih razredih samo taki učitelji, ki razumejo deželna jeizka, — Popolnoma naravno in umevno je, da se je jezik večine prebivalstva v deželi uveljavljal na zavodu, čeravno ni bil učni jezik. Uveljavljal se je pri šolskih s.avnostih iii pri javnih nastopih gimnazijske mladine«. »Iz vsega navedenega je razvidno, da se je skušal slovenski jezik1 na zavodu u-veljaviti na razne strani. Dokler se niso fci!a narodna nasprotstva v Avstriji poostrila, je to šlo. Takrat se ni govorilo o narodni posesti; nemški učni jezik na gimnaziji je v vlogi nekakega državnega jezi-\ služil kot posredovalni jezjjLuJjL&iajUA rodnostima v deželi. Časi pa so se bili iz-premenili in z njimi tudi nazori o stališču te srednje šole. Ti izpremenjeni nazori so vedli cesto do konfliktov med javnostjo in posameznimi člani profesorskega zbora. Taki konflikti so se potem obravnavali v časopisju in v javnih zastopih, ugledu zavoda in šolski disciplini gotovo ne v korist. In tudi to je povzročilo, da je prihajala stara zahteva po preustrojitvi goriške gimnazije vedno znova na dnevni red. — Ponavljala se je pri raznih prilikah in v raznih oblikah. Obravnavala in zastopala se je na taborih in shodih, publicistično in v peticijah na državni zbor in na naučno ministrstvo, v občinskih zastopih, v deželnem in državnem zboru, v deželnem šolskem svetu in celo v učiteljskem zboru. Na tem mestu se ne morejo omenjati vsi koraki, ki so se v tem pogledu storili. Goriški deželni zbor in deželni odbor sta se že od početka svojega obstoja krepko za to potegovala, da se goriško šolstvo postavi na narodno podlago«. »L. 1882. so poslale skoro vse slovenske občine na Goriškem na državni zbor peticijo, naj se vpelje v srednje šole v Gorici in v izobraževališče za učitelje slovenski kot učni jezik. Ta stereotipna zahteva se je ponovila tudi v zakonodajnih zastopih, in šolski odsek državnega zbora — poročevalec je bil Češki vseučiliški profesor Kvičala — je sprejel sledečo resolucijo: Glede srednjih šel na Goriškem se priporoča od tamošnjega deželnega zbora in odbora zaželjena naprava«. Potegovale so se potem za slovensko gimnazijo v Gorici vse slovenske politične stranke, bilo je polno peticij, člankov v listih, intervercij, polno shodov z energičnimi resolucijami, shodi akademikov itd. — Leta 1910. se je pričela energična akcija za ustanovitev zasebne slovenske gimnazije v Oorici, ko so se tudi Italijani potegovali za svojo zasebno italijansko gimnazijo. Na,zahteve in korake istega časa z raznih strani — ne samo kuratorija in enega poslanca! — se je vlada končno odločila: o tvor iti slovensko in italijansko p a r a 1 e I k o na državni gimnaziji v Gorici; pr- votno je bil numerus clausus, 50 učencev, ki je pa kmalu odpadel. Na koncu sestavka čitamo: ¦>? »Tako smo-pod milostno vlado Njega Veličanstva našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. dosegli, da so se nam izpolnile dolgo gojene želje. Ako dobi slovenska gimnazija v kratkem času nove prostore, potem so vsi pogoji dani, da se razvije v cvetoč in mogočen zavod, kateri naj na verskonravni podlagi vzgaja izročeno mu mladino v dobre Slovence in dobre državljane, bogati naj jo s potrebnimi znanostmi, da bo mogla častno izpolnjevati svoje mesto v človeški družbi, goji nad med njo iskreno ljubezen do svojega rodu, a spoštovanje in strpnost do soobča-nov, ki so drugega jezika, ter pravi patri-jotizem, ki bo v nevarnih časih močan steber in trdna opora veliki avstrijski domovini.« Šolska poročila. Sestavku prof. Ipavca sledijo šol-s k a p o r o č i 1 a, najprvo poročilo o stanju učiteljskega zbora. Voditelj zavoda je c. kr. vladni svetnik dr. Janko Bezjak. Gimnazijski učitelji in profesorji -so: Rudolf Cvetko, učitelj telovadbe, dr. K. Dolinšek profesor, A. Ipavec profesor, dr. R. Lavrenčič profesor, M. Mastnak profe- Fr. Povšič, profesor, K. Prijatelj, pravi gimnazijski učitelj, Ivan Tabaj, profesor verouka; pomožni gimnazijski učitelji: Jok. Cimerman, Fr. Devetak, Matija Rau-ter, Ant. Sovre, Iv. Steblovnik; šolski zdravnik je dr. WoIfer. — Laščino je po-dučeval stolni vikar J. Marold, petje, vad-niški učitelj Iv. Mercina, slov. stenografijo I. Vovk, risanje L Žnidaršič, asistent na realk'. Sluga je Simon Šturm, pomožni sluga Ivan Reščič. Sledi poročilo o učni upravi, o učnih knjigah, zbirki učil, knjižnicah, itd. Pod zaglavjem Podpore čitamo poročilo o podpornem zalogu »Simona Gregorčič« za uboge učence c. kr. slovenske gimnazije v Gorici. Društvo je imelo do srede junija t. 1. izdatkov K 1198.17 in dohodkov K 1534.88. Društvo je izposodilo 625 šolskih knjig, darovalo 8 zimskih oblek in 10 parov čevljev. — Ustanovnik postane, kdor plača 20 K, društvenik plača 2 K na leto. Podpore se izkazujejo samo v iz-vestjih. Sledi poročilo o pospeševanju telesnega razvoja šolske mladine; statistični podatki o zdravstveno preiskovanih učencih, statistika učencev. / Dijaki. 1. Šteyilo učencev: Začetk>.i> leta 397, med letom so vstopili še 4, tak i da jih je bilo 401; izstopilo pa jih je 57, vejetih v višje razrede je bilo 30; konceh leta je bilo učencev 345. 2. Domovina: S Primorsl ega jih je bilo 304, s Kranjskega 31, s Štajerskega 6, iz drugih dežel 4. 3. Materinščina: Slovencev 344, Hrvat 1. 4. Vera: vsi rimsko-katoliške vere. 5. Starost: 10—17 let. 6. Po bivališču starišev: Pristojnih v mesto Gorica 305, drugam 240. 7. Klasifikacija: Odličnjakov je 43, sposobnih 174, vobče sposobnih 49, nesposobnih 66, ponavljalne izpite smejo delati 4, dopolnilne 9. 8. Denarni doneski učencev: Šolnina je znašala v obeh poluletjih K 5580 (2460 -f 3120). Cisto oproščenih od šolni- ne je bilo v prvem poluletju 317, v drugem 248. — Sprejemfiine,doneskov za učila in knjižnico, pristojbin za izpričevalske dvojnice je bilo K 1792.80. 9. Neobvezni predmeti: laščine se jih je učilo 53, petja 46, risanja 36, stenografije 21. 10. Ustanove: znašale so KT840, to je Gulič-Boletova K 300, Jeramove K 100, \Verdenbergova K 840; iz finančnih kazenskih dohodkov je došlo R 600. Odličnjaki: V I. a) razredu: Fegic Ivan, Šturje, Jakin Josip, Cerovo, KraŠevec Fran, Me-dana, Muznik Valentin, Sv. Lucija, Premrl Fran Vrhpolje, Simoniti Alojzij, Biljana, Štanta Pavel, Miren. V I. b) razredu: Štolfa Josip, Sežana, Marinič Josip, Marmorje. V I. c) razredu: Beltram Vladislav, Gorica, Golja Josip, Trst, Martinčič Albin, Gorica, Plesničar Angelj, Gorica* Vrčon Alojzij, Skrilje, Žigon Alojzij, Ivanjigrad. V II. a) razredu: Bednafik Rado, Gorica, Lasič Ivan, Vrtojba, Polenšek Marijan, Vipava, Rupnik Josip, Novi svet. VII. b) razredu: Repenšek Jakob, Celje, Zavrtaiiik Peter, Solkan. V II. c) razredu: Franko Dušan, Solkan, Juvančič Ivan, Bovec, Milic Angel, • Repnič, Šuc Stanislav, Britof, Trampuž Albin, Temnica, Tusulin Ratislav, Kobarid. V III. a) razredu: Berce Alojz, Dorn-berg, Čebohin Ludovik, Herpelje, Čok Fran, Lokev, Gorup Anton, Tomah Jug Oskar, Col, Rojic Ivan, Zalošče. V III. b) razredu: Kodrič Fran, Brje, Marušič Fran, Solkan, Mučič Anton, Sv. Peter pri Gorici, Pirjevec Vinko,. Bolcan, Tomažič Gabrijel, Roč, TruhJar Fran, Divača. V IV. razredu: Franko Igor, Solkan, Moškon Stanko, Celje, Rejec Albert, Tol-r min, Vencelj Andrej, Strmec. Dijakinje. Dijakinj (hospitantk) je-bilo na gimnaziji koncem leta 17. Odi ič-n j a k in j e med njimi so: Dominko Vilma, Gorica (III. b. razred). Sledijo razpisi višjih oblastev, kronika šolskega leta in naznanilo o začetku šolskega leta 1914/15. Sprejemanje novih učence v v prvi razred :V jesenskem roku se bodo vpisovali dne 16. septembra, in sicer od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Učence morajo spremljati starši ali njih odgovorni namestniki; s seboj naj prinašajo: 1. »Krstni (ali rojstni) list, s katerim učenec dokaže, da je že končal deseto leto, ali ga konča v tekočem 1. 1914; 2. obiskovalno izpričevalo (šolsko na- , znanilo) kot dokaz svoje ljudskošolske izobrazbe. Opomba: 1. Na prepozne izjave se ravnateljstvo ne bo oziralo. — 2. Starši, ki nameravajo svoje sinove vpisati in dati izprašati šele v jesenskem roku, so pro-šeni, da to naznanijo ravnateljstvu ali pismeno ali ustno vsaj do dne 15. julija. II. S p r e j e m n i i z p i t i v poletnem roku so se vršili v četrtek dne 2. in petek dne 3. julija, v jesenskem roku se bodo vršili dne 17. septembra, dopoldne pismeno od 9. ure naprej, popoldne ustno od 3. ure naprej. Opomba: 1, Učenci morajo priti točno obf.napovedanih urah. -r 2. Uspeh izpita | se Še pove istega dne. — 3. Učenci, Ki se U nedelio 12. tulila Sokolskt zlet u Št. Hndreiii. ne sprejmejo, ne smejo sprejemnega izpita več ponavljati, ni na istem ni na katerem drugem zavodu. — 4. Učenci, sprejeti dne 3. julija, naj se zglase šele dne 19. septembra pri slovesni otvoritveni maši. III. Pri sprejemnem izpitu za prvi razred se zahteva:. 1. iz veroznanstva toliko znanja, kolikor si ga more učenec pridobiti v prvih štirih tečajih ljudske šole; 2. v uč-neni jeziku (slovenskem): spretnost v či-tanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spreihost v analizi prosto razširjenih stavkov, praktično znanje pravopisnih pravil; 3. v>računstvu: izvežba-nost v štirih osnovnih računskih načinih s celimi števili: IV. Pristojbine: Vsak na novo sprejeti učenec plača pri razredniku prvega šolskega dne, t. j. 21. septembra, sprejemnino 4 K 20 h, učnino in knjižničnino 2 K 60 h ir. igralnino 1 K, skupaj 7 K 80 h. ^P Šolnina znaša 30 K za eno polletje; (¦M učenci prvega razreda jo morajo plačati v ¦¦¦I prvem polletju v prvih treh mesecih, to je ^KlP najpozneje, do dne 15. decembra, ostali C učenci v prvih šestih tednih, .to je najpoz-^I neje do dne 1. novembra, v drugem pol-H^J letju pa vsi učenci v prvih šestih tednih, to I ^^^> je do dne 1. aprila. Javni učenci lahko prosijo za oproščenje šolnine, pa le pod pogo-f jem, da so 1. v zadnjem izpričevalu (se-^¦1 mestralnem izkazu) iz vedenja dobili red .v to^fc prav lepo ali vsaj lepo; 2. uspešno dovršili P%^4J zadnje polletje, in sicer: če gre za 1. polletje, da so prejeli iz vseh obveznih predmetov vsaj red zadostno, v 2. polletju pa D da so bili spoznani za sposobne, vstopiti v višji razred, če tudi samo vobče; 3. da so res revni in nimajo nikake podpore. ^L¦1 Učencem, ki hočejo prositi oproščenja 0t4 šolnine, je vložiti dotično prošnjo pri gimnazijskem ravnateljstvu v prvih dneh vsakega polletja. Prošnji, ki mora biti naslovljena na c. kr. deželni šolski svet, morajo priložiti a) šolsko iznričevalo (semestral-i ni izkaz) zadnjega nolletja, b) zakonito iz- 4|Hl delano ubožno izpričevalo (premoženjski 'j. Jj^k izkaz).\\ pa ne sme biti starejše nego eno •JJJ ileto. Zapoznele prošnje se ne bodo spre-i) (p) jemale. - apHl Učencem nrvesra razreda, kojih starši ^P^g niso nremo-žni. se nlačanie šolnine za nrvo pollerie lahko pogojno odgodi' do "sklepa prvega polletia. KVor hoče doseči to odgoditev, mora nrav tako z ubožnim izoričevalom (premoženjskim izkazom) ODremljeno nrošnjo v orvih osmih dneh no začetku šolskega leta vložiti nri ravnatelistvu. Ako učenec pri c. kr. deželnem šolskem svetu doseže odgoditev plačevanja, pa prvega polletja e dovrši uspešno, mora naknadno za 1. olletje takoj in ootem tudi za 2. plačati po 30 K, skupaj 60 K šolnine. Poročilo nam predstavlja zavod v »rav ugodni luči. UsDeh je povsem zadovoljiv, kaiti padlo je povprečno le 18% učencev. Usneh je pripisati okolnostim, da je učni jezik slovenski in so naši dijaki talentirani. Zavod' ima jako dobre profesorje, tako da so tu vsi pogoji za procvit zavoda. Slovenskih starišev sveta dolžnost pa le ta, da pošiljajo svoje otroke v slovensko gimnazijo ne v nemško! nemška gimnazija v fiorici. (K. k. Deutsches Staatsrealgymnasium I - in Oorz.) Nemška gimnazija v Gorici je podala svoje 64. letno poročilo. Izdal ravnatelj dr. I Gustav Hemetsberger. Vsebina je ta-le: i 1. Goethe und Beethoven. Spisal profesor Peschek. 2. Aus alten Tagen. Das erste Gorzer-Jesuitenspiel 1622, Spisal prof. Zimmermann. 3. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. — Zanimiv je Zimmermanov sestavek, kos zgodovine iz goriškega mesta. . Profesorjev in učiteljev, spadajočih v stalno službovanje na zavodu, je 25. Slovenci med njimi so: Dr. Karol Ozvald, dr. Pr. Cadež, dr. Fr. Rostacher. • Dijakov na nemški gimnaziji je bilo keicem leta 473, v pripravljalnem razredu 52. Po materinščini ie bilo Slovencev 200, Italijanov 199, NEMCEV PA 71; 2 sta Hrvata, 1 je Riimun. Po veri je: rimskokatolikov 455, evan-geljcev 13, Žida 2, pravoslavna 2, brez vere L Iz Gorice je bilo dijakov 111, s Primorskega 284, iz drugih kronovin 642, z Ogrskega 5, iz inozemstva 9. Odličnjakov je 63, sposobnih za prestop v višji razred 284, sploh sposobnih 37, nesposobnih 71, k ponavljalnemu izpitu dopuščenih 13, 5 je neklasificiranih. Ta nemški zavod ima tudi pripravljalni razred za Slovence. V tem razredu je bilo 52 učencev. Slovenski odličnjaki so: V pripravljalnem razredu: Kavčič Ivan, Kocjančič Alojz, Koštial Ev-gen, Lapanje Anton, Lavrač Oskar, Nemec Anton, Perhavec Albin, Prime Mihael, Sajna Ivan, Skrbeč Friderik, Udovč Herman, Vesel Gvido. V prvem razredu: Domicelj Vi-gor, Jeglič Andrej, Malivrh Fran, Prosen Emil, SkoČir Anton. . . ..... V drugem razredu: Macarol Stanko. \ V t r e t j e m b) r a z r e d u: Čeper Alojzij. V četrtem b) razredu: Trarn-puž Aleksander. V petem b) razredu: Adamič Rudolf, Češornja Anton, Gorjan Jordan, Kranjc Ivan, Lapanje Kari, pl. Reja Vac-lav, Suc Alojzij. Všestemb) razredu: Karis Boris, Miklavič Fran, Turk Alojzij. V sedmem b) razredu: Bratina Vinko, Kos Anton, Kralj Bernard, Likar Rudolf, PišČanc Andrej, Vrtovec Vaolav, Žitko Stanko. V osmem b) razredu: Bratuž Josip, Dominko Leopold, Lapanje Rajko, Macarol Fran, Matelič Anton, Sfiligoj Josip. Slovenskih dijakov je, kakor rečeno, 200. Porazdeljeni so po razredih tako-le: 1. razred: Slovencev 13 — Nemcev 17, Italijanov 16. H. razred: Slovencev 9 — Nemcev 10, Italijanov 20. III. razred: a) Slovencev 5 — Nemcev 10, Italijanov 19; b) Slovencev 15 ~r Nemcev 5, Italijanov 11. IV. razred: b) 30 Slovencev brez Nemcev in Italijanov, ki so v a) oddelku (7 Nemcev, 31 Italijanov). V. razred: b) 32 Slovencev, Nemci 6 in Italijani 25 so v a) oddelku. VI. razred: b) 38 Slovencev in 1 Italijan; v a) oddelku: 7 Nemcev, 26 Italijanov. VII. razred: b) 29 Slovencev; v a) odd. 4 Nemci, 28 Italijanov. VIII. razred: b) Slovencev 29, 1 Nemec, 1 Italijan; v a) odd.: 3 Nemci, 21 Italijanov. V spodnjih 4 razredih je Slovencev 72, Nemcev 49, Italijanov 97. Slovenska gimnazija ima tudi že 4 razrede. Teh 72 Slovencev bi bilo torej lahko v izvestju slovenske gimnazije! Največji kontingent nemški gimnazijiV odkar imamo slovenske in laške paralelke, oziroma slovensko in italijansko gimnazijo, dajejo pa Italijani! * Samo za Nemce ni potrebna gimr.v-zija v Gorici. To kažejo številke. Namen-: jena je torej v glavnem Slovencem in Itei-i lijanom. Če bi se vzdignili vsi slovenskim' italijanski stariši do edino pametnega in edino koristnega stališča, da naj se otrok uči v svoji materinščini — potem bi morali nemško gimnazijo v Gorici zapreti čez par let, ko skončajo Študije oni, ki so na tej gimnaziji še s prejšnje! Ali straši nas pripravljalni razred, v katerem je bilo lansko šolsko leto 48 slovenskih otrok, 1 Italijan, 2 Srbohrvata in 1 Ceh. 48 slovenskih otrok, določenih za nemško gimnazijo?! Naj študira i leto več, naj se peha po pripravljalnem razredu, samo da more v nemško šolo! Srce boli poštenega Slovenca, ko čuje, kako silijo še slovenski stariši svoje otroke v nemško šolo! In to največ s listo nespa-metjo, da otrok se v slovenski šoli ne nauči dovolj nemščine, katero treba znati. AH naj vsakemu posebej povemo v uho, da je na slovenski gimnaziji Poskrbljeno za to, da se slovenski dijak na slovenski gimnaziji priuči pouolitoma nemščine, kakor oni na iientšM gimnaziji!! No, iz tega Pripravljalnega razredu vstopi učenec lahkio nač tudi v slovensko gimnazijo al} nemško realko* Škandal pa bo, če bodo s.1 a venski in italijanski stariši vzdrževali nemško gimnazijo v Gorici! Število učencev in učetslč. Stara nemška gimnazija ie štela . v preteklem šolskem letu 496 učencev in učenk. Med temiie bilo slovenske narodnosti 205 = 41 % italijanske 20i = 40% in nemške 87 --=18 Tvih štirih razredih je bilo 240 dijakov in dijakinj,, ki so se delili po narodnosti: Slovenske 75 = 31 %, italijanske 99^= 41% in nemške 63 = 26%. Torej za narodnost, ki tv~©ri komaj 7, dijaštva, mara biti Poseben zavod. Slovenski reaici v številu 16(1 se morajo pa mučiti od vsega početka s trdo nemščino. Abiturijenti. Abiturijentov je na tukajšni gimnaziji 55 in sicer 29 Slovencev, 22 Italijanov in 4 Nemci, tia realki pa27,r*iea njimi' \\ Slovencev, 7 Italijanov in 9 INemcev. Rojstni kraj v šolskem »zv^stju. V šolskem izvestju za leto 1914. je na slovenski, kakor tudi na italijanski gimnaziji v imenikih učencev povsod naveden rojstni kraj učencev. ^a zavodih z nem-škiin učnim jezikom to je na gimnaziji in realki pa tega m Videlo bi se tianireč takoj, da je peščica Nerrncev "a teh zavodih natepena iz vseh vetrov sveta, 'fo bi bil pravi dokaz, kako nepotrebna sta ta zavoda kot nemška- Naznanilo o pričetku novega leta na nemški gimnaziji. Dosedaj je objavljala tukajšnja nemška gimnazija obvestilo tikajoče se Pri-četka prihodnjega šolskega , leta tudi v obeli deželnih jezikih. Letos je pa to izostalo. Slovencev tam ne marajo Več. Nam je to popolnoma pra_v. Da bi le v,si Sloven-ci tudi dosledno postopali in obrnili temu zavodu hrbet. Žalibog nj temu tako- Irna-mo še nekoliko štreberjev, ki pošiljajo svoje otroke na nemško gimnazijo. Za izgovor jim služi, češ da je zavQd realna gimnazija, v resnici se pa upašo E>rikuP'ti s tem činom na vzgor, ker pokažejo, da Sun je Slovenstvo deveta briga.. Pregled srednješolskega dijaštv^ v Corici po narodnosti. Slovenska gimnazija ima 3^2 dijakov, vsi so Slovenci- Italijanska realna gimnazija jtna 273 dijakov, 1 je Slovan, 270 Italijanov, 2 Nemca. Nemška gimnazij^ ima 495 dijakov, 207 Slovanov, 201 Italijanov, 87 Nemcev. Nemška realka irtia 360 dijakov, 169 Slovanov, 105 Italijanov, 86Merncev. Skupaj 1491 dijakov, 739 Slovanov, 576 Italijanov, 175 Netncev, kar tvori v odstotkih 49% Slovanov, 39V« Italijanov, \2c/o Nemcev. Po ljudskem štetju tvorilo da Slovenci 61%, Italijani 36% in Nemci 2cfa Prebivalstva. Ob pričetku šolskega leta navadno nasprotni listi na čelu jim firazer Tagblatt zabavljajo, da zbotaiatrio Slovenci od vseh strani deco, da spravimo toliko dijaštva v šolo. Navedene številke ka/ejo natn jasno, kateri narod sili ves »pofel« v §0|o. Slo-venci pač ne! Gorica držauni kolodvor (materijalno skladišče). Dolgo so trpeli in čakali boljših raz- mer v materijalncrri skladišču. K;er pa se jim godi vedno slabše, 8mo 9 riinorani obvestiti javnost, kak tr^in je slovenski delavec v tem skladišču, kakor spion na dr. žavnem kolodvoru v Clorici. Dne 25. junija je zginila z dvorišča materijalnega,skladišča stara skrinjica. Pride k slovenskim delavcem Prijav Wit-tek in pravi, da jili načelnik vw odpusti iz službe, ako ne prinesejo skrinjice" nazaj. Vsakdo si lahko misli, kako so delavcu užalile take suinnje. Vsklikali So: »Suj vendar nismo tatovi!« Načelnik jim je obljubil tudi hišno preiskavo, ako se zgubljeno blago ne najde. Hišne preiskave se jim seveda ni treba bati, .iinpak g. načelniku svetujemo, nuj napravi hišno preiskavo tudi pri gospodih Nemcih, .mogoče Pncle do zaželjenegu uspeha. Tudi bi svetovali, naj načelnik ne posluša preveč tistega nemškega »Platz-meistra« Schuberta, ampak naj raje glecki z odprtimi očmi, kaj Schitbert dela in videl bo, da ta človek slovenske delavce črni zato, ker so Slovenci. Kadar razkladajo na postajni rampi blago in bi moral Schubert nadzorovati delo, tedaj odda enemu delavcu vozne liste in delavci morajo opraviti svoje in njegovo delo. On pa se zgubi, kam, ni znano, a najbrže agitirat med postajne delavce za nemške nacijonalce. Ako slučajno -pnde načelnik,, ko Schubert nadzira delavce, tedaj Pa tako kriti nad slovensko paro, kakor bi vse' on sam napravil in bi bilo konec železnice, ako bi njega ne bilo. Wittek in Schubert že komaj čakata, da bi bile tudi v materialnem skladišču take neznosne razhiere kot so na postaji, namreč, da bi vse S'oVerice zmetali na cesto in nastavili same pristne Nemce. Za Schubertovo kulturo, katero vsiljuje z besedami »Halt\s J/latfl« se pa najlepše zahvaljujejo slov. delavci. A|*!J___ I 2 •_______L nnnaloTS. I KSidro-Liniment. LSS>] I Nadomestilo za 8idro-Pain-F.xpeller. 1 N" BoleftlneolaJIuIoteniatlloeaprehlajenjevreumatirutn, I trganje po udih, itd. J\ .^ Steklenica K -.80. 1 40, Z~. ^^ I Sidro-žvepieno-mazilo. Zelo olajiujooe pri liiaju, aolnem teka. Itd, Lonček K 1.—. A.Drufovfca Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. Edina primorska tovarna dvokoles ---------------»TRIBUNA« Dobi ae akoro v vaaki apoteki al* pa direkti Dr. Rictiter-jevi apoteki „pri zlatem levu" Praga I, Elizabethstrasse 5 Podpisani naznanjam, da sem j preselil svojo krojaško delavnico iz ulice Vetturini štev. 3 D KrlŽIfD UliCO (Via Croco) StBO. 8 nasproti Šolskemu domu ter se priporočam slav. občinstvu iz mesta in dežele za na-daljna in obilna naročila. Z velespoštovanjem Franc Mlečnik, 185—4 krojaški mojster. Borioa, Tržaška ul. 26. prej pivovarna fiorjnp. Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. ~ F. BATJEL - GORICA Sčloina ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franfco. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, (H sem preselil svojo kfOJaŠkO delaVIliCO ]Z Gosposke ulice št. 25 v Gosposko ulicj št. 3,1. nadsfr. Priporočam se si. občinstvu za na-daljno naklonjenost isn ?, z odličnim spoštovanjem Leopold Rijavec civlai in vojaški krojaški mojster. Vsakdo mora zadeti! 400.000 in 200.000 frankov znašajo glavni dobitki turških srečk. s žrebanj nsaho leto. Prihodnje žrebanje i. aognsts. 475.000 oziroma 375.000 kron, oziroma frankov in' lir znašajo vsakoletni glavni dobitki skupine SL 5 oziroma 3 izbornih srečk, ^S 13 oztr. 9 žrebanj osako leto! Prihodnje žrebanje i. avgusta, g Mesečni Obrok Od 4 K naprej. Za naročnike so določene nagrade in premije. Pojasnila daje in_naročila sprejema: GlavitO zastopstvo srefkovnega Oddelka Češke industrialne banke v Pragi, Ljubljana. 196-a Naslov za pisma: Srečkovno zastopstvo Ljubljana 5. Kupujte samo dvokolesa „fierlce" in „Hlfeiia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežuejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UiCtOrta so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in stika: je (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki 26-c Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu it. 9, GORICA