pažinina plačan* V jpotovnn.
¥ LJUBLJANI, petek, dne 3. decembra 1928.
Posamosna števiika Dis !.—
LETO lil
. mOmBšB^C- JČ*X^J239V*VX(r>.V-r ' 'Tl	.V
|ta)t )Mk fea »poMiMs hmessU n*d®lje ta
fcte.4SS?‘.%f.;. prašnika,,
JMiro&iaftt V Ljubljani In po pošti: Din 20*-—. inozemstvo Din 80'"-»
Bestteeii pclitiJen
UREDNIŠTVO:
SSMOH GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPEAVBTŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8.
Rokopisi 09 ne vrm&tjo. — Oglasi po tarif«.
Pismeni* vprašanjem naj se priloži mamk* ia odgovor.
Račun pri pošteera ček. uradu štev. 18.638.
Edina rešitev so svobodne voiitve.
Kar na lepem imamo zopet krizo vla-<ie- Oiicielno sicer še nismo tako daleč, P*č pa smo dejansko že sredi krize. Radič napoveduje boj pašičevcem, Pašič pa Svari Radiča, da ne pride še enkrat v >rupo« in sicer to pot v beograjsko, iz katere ne bo izhod tako lakeli ko iz zagrebške. Obenem pa nabirajo radikali
0 radičevci pridno zaveznike, da bi utrdili svoje, stališče. Radikali so poislra-
1 Pomoč svojih disidentov ter iščejo sti-kov 2 dr. Korošcem, Nikičem ter manjšimi skupinami. Radič pa se veže za oblačne volitve v Bosni z muslimani ter izjavlja, da je edini mož, ki bi moral danes prevzeti vlado — Davidovič.
Ponavlja se torej naša stara politična posebnost. Dejansko imanro krizo, ofi-cieluo pa šele krizarenje. In to krizare-“ie vlada že nad leto dni, pravzaprav od-*ar je na krmilu sedanja vlada. In '*> ed tega krizarenja je vlada nespo-so na za delo, pa naj ima v skupščini še
'° Srdito večino in najsi je osnova nje-leSa nastanka sporazum. Toda niti sporazum, niti dolga skupnost v vladi in niti kričeče gospodarske razmere niso mogle ubiti nezaupanja med vladnima skupinama in vsled tega nezaupanja je bilo vse delo vlade le v tem, kako vzdrži sebe na življenju, mesto da bi skrbela za plodonosno zakonodajno delo. Vsled tega se tudi ni niti ena kriza vlade pravilno rcšila, temveč vedno je polovičarski kompromis onemogočil vsako dobro rešitev nesoglasij. To je šlo celo tako daleč, da Sf- dejansko sploh nobena kriza ni rešila, temveč da se je kriza vedno le odlagala. Ih v tem je končni vzrok vsega današnjega nevzdržnega položaja, v tem je tudi Pravi vzrok sedanje krize.
Normalno b.i morala kriza nastati vsled tega, ker se križajo načelno nazori vladnih stranic o kakem aktualnem vprašanju tako zelo, da je vsak kompromis nemogoč. Pravilna rešitev krize je tedaj, da ena teza prodre. Ali se to zgodi z novo koalicijo, ali pa z novimi volitvami, je končno le tehnično vprašanje, toda stvarno je vsaka druga rešitev napačna.
Danes je formalno vzrok nasprotja med radikali in radičevci, poročilo anketnega odbora, oziroma afere Radeta Pašiča. Isti vzrok za nasprotje med radikali in radičevci je bil tudi pred dobrim pol letom, ko smo imeli zaradi te-8a celo formalno krizo vlade. Toda tedaj 'e to vprašanje ni razčistilo, temveč sa-*hn odložilo in vsled tega stalno ovira uelo vlade, dokler ni sedaj z novo silo izbruhnilo na dan. In to se more ponavljati ad infinitum, če bodo radičevci vedno znova pristajali na kompromisarsko rešitev.
ne^forefvS^"4'’*- Pa ^ 0dlaŠania
vprašanje že efi’”10 ie treba to
se grupirajo strank^	f’’
rešitev afer in naj se zbere? •	0
ta.u„ v, i • v • reK> oni, ki se £ke rešitve boje. Naj zmaga že, ’na ali
111 dga grupa.
Če pa je to nemogoče, naj odloči narod. Niti ni potreben v ta namen poseben apel na narod, ker so že razpisane oblastne volitve. Pač pa je potrebno, da bodo te volitve svobodne, ker samo v tem slučaju bodo imele oblastne volitve smisel.
Treba že enkrat priti do tega, da vemo kako misli narod, ne pa kako misli policija. V skupščini morajo biti samo izvoljenci naroda, ne pa miljenoi policije. Samo od naroda izvoljena skupščina more imeti avtoriteto, samo taka skupščina pa bo tudi v resnici dela-»možna in nasprotna krizarenju.
Radič pripravljen na kompromis o poročilu anketnega
odbora.
Beograd, 3. decembra. Po konferenci v Hrvatskem seljaškem klubu in po svoji avdienci na dvoru je Štefan Radič dal novinarjem nekaj izjav o političnem položaju. Najprej je povedal, da je bil poldrugo uro na dvoru. Ko so ga vprašali, ali ni izročil kralju nekega memoranda, je dejal, da tega ni storil.
»S seboj sem imel samo neki zavitek, ki ste ga morebiti videli. V zavitku so bile samo fotografije z mojega potovanja med narod in pa nekatere beležke, ki sem si jih napravil po kraljevi želji. Kralju je bilo zelo všeč, ko je čul, da narod ni obupan, tudi če gre slabo. Drago mu je bilo slišati, da so tudi dobre reči. Rekel sem: Kakor se morajo odvetniki ba-viti s pravdanji, duhovniki z grešniki, zdravniki z bolniki, tako morajo pravi politiki in vladarji imeti posla z zdravim narodom.
Na konferencah kluba HSS se je naj-piej ugotovilo, da je težišče položaja v anketnem odboru. Njegov klub stoji na stališču, da se mora na vsak način označiti ne samo teoretično, da korupcija obstoji, temveč tudi, da so krivci tu. Težišče vprašanja se potem prenese na zakon
o	pobijanju korupcije. S takim zakonom se anketni odbor ne more baviti. Skoro gotovo bo nastala potreba, da se vprašanje malo odgodi, in sicer za toliko, kolikor je potrebno, da se vsa stvar temeljito izdela.
Pri radikalih ostojata dve tendenci: eni bi hoteli, da bi krivcev sploh ne bi bilo, drugi pa hočejo, da se prepusti vladi, da iz poročila anketnega odbora ugotovi osebne krivce. Težišče situacije pa naj se prenese na zakon o pobijanju korupcije. Vladi, v kateri ni korupcije, naj pa so izrazi zaupanje. To naziranje se približuje našemu naziranju.
Prijateljem korupcije ne bo nobena stilizacija po volji. To bo pa privedlo do tega, da se bo ena radikalna skupina oddvojila. Če odpade kakih ‘20 do 30 ra-
dikalov, bo nastala v vladi zmeda, ker bosta odletela iz nje dva ministra ali trije. Če se stvar normalno razvije, bo to šlo brez večjih pretresljajev. Parlamentarno delo se bo potem lahko nadaljevalo, in sicer ne samo z načelno obsodbo korupcije, temveč tudi s tem, da ee gotovi osebna krivda. Iskali smo izraz in formulo, na katero bi se mogle zediniti ne samo stranice današnje vladne večine, temveč tudi stranke opozicije, kakor je bila tudi takrat, ko se je izvolil anketni odbor naša težnja, da v tej stvari ves parlament nastopi složno, ker te zahteva ugled države, tako je tudi sedaj to še potrebnejše na ta način bi pridobili ves parlament za to, da preganja korupcijo in da prizna današnji vladi, da ni lcoruptna. To bi povzdignilo, ugled države.
Z izjavami Nikole Pašiča sem zelo zadovoljen. Posebno mi je po volji tisto, ko je rekel, da se mora človek, ki slabo vidi, varovati »rupe«. Meni je lahko. Jaz ne prihajam dosti v Beograd in zato ne bom pal v beograjske jame. Nisem tako vezan na Beograd, kakor je Nikola Pa-šič. Tu v Beogradu so jame tako velike, da bi Pašič lahko s celini avtomobilom vanje padel. To je pa mnogo hujše, kakor če človek sam pade. Pešec se vedno manj poškoduje kakor tisti, ki se vozi v avtomobilu. — Mislim pa, da Pašič ni tako slabo govoril. Vedeti morate, da v Beogradu nista samo Štefan Radič in Nikola Pašič. Tu je tudi dvor in kralj. Ne sme se 'torej tako govoriti, če je človek šef največje stranke. Tudi največji nepri-jatelj ne bi tako smel govoriti o svojem nasprotniku.«
Radič je dalje pripovedoval, da je te dni neki ugledni radikal ponudil nekemu nekemu beograjskemu listu v objavo neke dokumente proti Radiču. Lastnik lista pa je zahteval, da tisti gospod prevzame odgovornost za svoje dokumente. Ta
i	pa tega ni hotel storiti.
AVDIENCA DR. KOROŠCA. . . Beograd, 3. decembra. Od 10. do 11. je j bil na dvoru dr. Korošec. Ta avdienca i kakor tudi avdienca Ljube Davidoviča je v glavnem veljala obveščenju kralja. Dr. Korošec po odhodu z dvora ni hotel nikomur dati nobenih izjav. Odšel je naravnost v narodno skupščino, kjer so se nadaljevale konference s šefi opozicije.
UZUNOVIČ NOČE NIČ SLIŠATI 0 OSTAVKI VLADE.
Beograd, 3. dec. Predsednik vlade Uzunovič je odhajajoč z dvora izjavil novinarjem: »Če ste nocoj verjeli vestem, da je Pašič zahteval ostavko vlade potem bi me utegnili sedaj vprašati' ali sem podal ostavko. Dementirajte vest, da je Pašič zahteval ostavko. Uredništva listov naj se zaradi svojega ugleda izogibajo prinašati take stvari. Včerajšnji razgovor med menoj in med Pašičem je bil po smislu in po duhu povsem nasproten tistemu, kar so včerajšnji listi “Rjavili. Mi čakamo na poslanski klub.
a<tejamo se da bodo dogodki v klubu clementiraii te in slične stvari. Drugače
pa nimam nič povedati.
Kaj nam morete povedati o avdienci ?«
Bil sem pii ministru dvora g. Jankoviču.
Uzunovič je nato odšel v predsedstvo vlade, kjer se je dalje časa razgovarjal z notranjim ministrom Božo Maksimom ivčem.
POGAJANJA ZA POVRATEK J0VAN0-
VIČEVCEV V RADIKALNI KLUB.
Beograd, 3. decembra. Poslanec Velja
V	u vičevič je bil sinoči dolgo časa pri Boži Maksimoviču v njegovem kabinetu. Četudi je potem Vukičevič zatrjeval, da je bil razgovor popolnoma privatnega značaja vendar mislijo, da sta Maksimovič in Vukičevič izmenjala tudi 'mnenja o povratku skupine Ljube Jovanoviča v radikalni klub in o tem, da bi ta skupina podpirala politiko sporazuma, ki naj jo vlada izvede. Iz krogov Ljube Jovanoviča se je sporočilo, da se povratek Jovanovičeve skupine v radikalni klub nikakor ne sme pričakovati, če bedo Pašič in njegova okolica še naprej imeli glavno besedo v klubu.
sedanjega krizarenja je zato samo : en izhod, popolna svoboda pri oblastnih volitvah, ker apel na policijo ne more rešiti nobenega vprašanja.	,
PRISILNO LIKTORSKO POSOJILO. Rim, 3. dec. Podpisovanje notranjega posojila v Italiji napreduje, ker je pritisk vlade vedno večji. Del narodnih poslancev se je odločil, da polovico svojih dnevnic podpiše kot posojilo.
KONGRES DEMOKRATSKE STRANKE ' ODGODEN.	j
Beograd, 3. dec. S seje glavnega od- ! bora demokratske stranke je bilo izdano ! poročilo, ki pravi, da je kongres stranke odgoden na 29. in 30. t. m.
Besedilo prijateljske pogodbe med Albanijo in Italijo.
Beograd, 3. dec, Agenzia Stefani poroča: »Dne 27. novembra 1926 sta italijanski poslanik v Tirani baron Aloisi in albanski zunanji minister Husein bej Vrioni podpisala v Tirani pogodbo o prijateljstvu in arbitraži med Italijo in Albanijo. Dogovor se glasi:
1. Albanija in .Italija priznavata, da je vsak napad, ki bi bil naperjen proti političnemu, pravnemu in teritorialnemu statusu quo Albanije nasproten njunim političnim vzajemnim interesom.
2. Za ohranitev omenjenih interesov se pogodbeni stranki obvezujeta medse" bojno se podpirati in prisrčno sodelovati. Nadalje se obvezujeta, da z drugimi silami ne bosta sklepali nobenih po-litinčih ali vojaških pogodb na škodo druge stranke.
3. Oba pogodbenika se obvezujeta, da bosta dogovorila v posebni konvenciji, in katerih ne bi mogla rešiti običajnim diplomatičnim potom, rešita s posebnim postopanjem, s pobotanjem. O (načinu tega postopanja mirnega pobotanja se bosta dogovorile v posebni konvenciji, ki bo bosta v najkrajšem času sklenila.
4. Ta pogodba velja pet let. Odpove ali obnovi se lahko eno leto, predno poteče.
5. Pogodba se bo ratificirala in nato vpisala pri Društvu narodov. Ratifikacije se bodo izmenjale v Rimu.«
Brez vsakega dvoma je, da je ta pogodba naperjena samo proti nam in da je doživela italofilska politika dr. Nin-čiča najtežji udarec, ki pa velja v prvi vrsti Srbom in ne. nam Slovencem.
NINČIČ ŠE NEORIENTIRAN.
Beograd, 3. dec. Od 12. do 1. je bil v avdienci dr. Ninčič. Ko je odhajal z dvora, je na vprašanje novinarjev, kaj misli o italijansko-albanskeoi paktu, rekel: »Po besedilu pakta o prijateljstvu med Italijo in Albanijo izgleda ta stvar na prvi pogled kot zelo važna. Končnega mnenja o tem pa ne morem dati prej, predno ne dobim potrebnih poročil.-
DR. NINČIČ HVALI KAVALIRSKE MADJARE.
Budimpešta, 3. dec. Neki budimpe-štanski list objavlja intervjuv z dr. Nin-čičein, ki je rekel, da je madjarski narod kavalirski narcd(?t). Ta narod se je več stoletij boril skupno s Srbi. Madjari so toliko trpeli in se toliko mučili kakor Srbi. Teh muk niso bili krivi ne eni ne drugi. Kakor sta se ta dva naroda stoletja borila za skupne cilje, tako ni nobene zapreke, da ne bi tudi sedaj in v bodoče prav tako skupno delovala.
Ta izjava dr. Ninčiča je bila v političnih in diplomatskih krogih sprejeta s posebnim zadovoljstvom. Zato se misli, da bo ministrski predsednik grof Beth-len izkoristil priliko in odgovoril na te izjave.
PRED ZASEDANJEM SVETA ZVEZE NARDDOV.
Pariz, 3. dec. Dotikajoč se posvetovanj med Chamberlainom in Briandom piše »Journal«, da se bo pri teh posvetih dosegel sporazum v vseh vprašanjih, ki bodo predmet razprav na seji Zveze narodov. Naziranja Pariza in Londona so se znatno zbližala. Med drugim se mora rešiti vprašanje, kako naj se izvede nadzor nad demilitarizacijo Porenja. V tem važnem vprašanju se francoska teza zelo razlikuje od angleške.
M3sarykov& izjave
Predsednik Masaryk je sprejel pred kratkim zastopnika časopisa »Deutsche Pressec : a n>u dal nekatere izjave na stavljena mu vprašanja:
Avtonomija in centralizem.
O	novih reformnih načrtih šolske admini- j -itracije se mu ni še ničesar sporočilo. Vseka- | kor pa smo pred kon3ekvenlnim izvajanjem 'j •zakona o okrožjih, ki bo prinesel v vse upravne iitroke gotovo avtonomizacijo. Iz svojega demokratičnega stališča sem principijelno za avtonomijo poleg naravne centralizacije, ki pomenja moderno državo. Avtonomija in centralizacija sta dve veliki, stalno delujoči politični sili. Naloga vodilnih politikov je pri nas, da poiščejo meti tema silama potrebno skladnost. Omeniti moram, da so si pristaši <>vloiK>mije že dalje časa na slabšem v vseh državah, nego državna centralizacija in sicer zato, da ne uporabljajo že pridobljenih avto- j nomnih pravic dovolj energično in konse- j kventno. Ljudje v vseh državah -so se že pre- I več navadili centralnega in vodilnega delovanja države. Kakor znano, je predsednik \Vilson demantiral ta historični proces v Združenih državah. In ni težko dokazati isto, tudi v naši republiki. Me naglašam, da ne rmalram avtonomističnih stremljenj kot politično nasprotje državi; tudi dobro razlikujem pojem države od pojma naroda. Posebno na kulturnem polju more in mora vsak omikan in ravedlijoč se narod samostojno delati pri svojem izpopolnjevanju; tukaj je odprto polje er intelektualce, zlasti pa za publiciste.
Skrčenje vojaškega roka.
»Problem skrčenja vojaškega roka ne zadeva samo Nemcev, nego tudi ostale narode v enaki meri. V vsej Evropi se je pojavilo po vojni odkrito stremljenje, da se olajša v splošnem vsa vojaška bremena, zlasti pa, da
'3 sukrči vojaški rok. Za istim ciljem stremi
*	udi naša vojaška uprava, ki se stvarno pripravlja na prehod od Gsemna;«tmesečnegu vojaškega roka na eventuelni štirinajst, ali '•elo dvanajstmesečni rok. Te priprave in gotove prehodne dobe so pa tudi zato potrebne, ker pomenia vojaška organizacija vsake države mogočno razvito gospodarsko organizacijo. Praktično rečeno: Ce se ne bodo delali topovi, orožje, uniforme itd. pomeni to danes, da so takoj tisoči delavcev in stotine inženirjev ter uradnikov brez dela. Osebno ■ eni za skrčenje vojaškega roka in mislim, da j c velika množina naših držvaljanov po stopnji sVioje šolske izobrazbe že zrela za to. NajveČji uspehi, ki jih je šolska politika republike dosegla na tem polju, so ugodni za zaželjeno rešitev tega vprašanja.«
Cerkev in država.
>Sem za ločitev cerkve od države. Ne govorim za ločitev iz antipatije do vere, nego nasprotno radi interesov vere. Ravno razpad Avstrije mora poučiti vsakega mislečega Človeka, da ne koristi veri spojitev cerkve z državo in zlasti ne, če služi cerkev političnim interesom, — cerkev ni mogla rešiti Avstrije pred razpadom. Zgodovina vseh držav, zlasti katoliških, namreč nam kaže, da se v novejši dobi povsod v raznih oblikah in stopnjah iz-vaja ločitev cerkve od države. Ne moremo se izogniti tej splošni tendenci. Vem, da noče cerkev, to se pravi Vatikan, v nobeni državi priznati ločitve. To je zelo praktično in obstoji možnost »tolerari posse«. Morda bi mogle izdelati v tem oziru krščanske stranke pozitiven* program. Seveda vem za težave, ki so tu, na primer v zakonskem pravu. Kljub temu smatram rešitev te naloge brez tako-zvanega kulturnega boja kot zaželjeno in mogoče.«
Politične vesti.
:= Kandidature za oblastne volitve se i ' pridno sestavljajo. Če nastopi na kranjskem l -am» troje strank — in to je že danes sigurno — bo treba samo za ljubljansko oblast
159 kandidatov in ravno toliko namestnikov. ! Torej lepo število. Vse pa kaže, da je to število mnogo prenizko, ker je naravnost neverjetno. kako se zlasti na deželi vse puli za te kandidature. Najmanj 1500 kandidatov bi moralo biti in še ne vemo, če bi prišli na vrsto vsi oni, ki smatrajo sebe za edino poklicane in sposobne člane oblastne skupščine. Zabaven je tudi boi, ki se vodi za vrstni red kandidatov. Tako se nekateri silno prepirajo, če pridejo na četrto ali peto mesto, pa čeprav • morajo tudi sami vedeti, da njih stranka v j onem okraju ne doseže niti enega mandata, j Oči vidno, časi še vedno niso dovolj resni, da trošijo ljudje toliko energije za — prazen nič. So pa tudi čisto nasprotni slučaji, ko nekateri niti sliSati nočeio o knndidnturah. Na deieli so taki slučaji bolj redki, zato pa tem bolj številni med inteligenco. Čisto v skladu z našimi političnimi razmerami je torej tudi tu postavljeno vse na glavo. — Kakor rečeno, so nekatere kandidature že postavljene. Tako bo SLS kandidirala v Ljubljani na prvem mestu dr. St&noTnika, na drugem pa urednika Terseglava. V ljubljanski okolici bo na listi SLS na prvem mestu dr. Brejc ria drugem pa bivši poslanec Gostinčar. V kranjskem okraju bo na prvem mestu dr. Basa,j na drugem pa g. Plenina kot zastopnik Škofje Loke. Tudi v drugih okrajih so že večinoma postavljene liste, vendar so še manjše izpremembe mogoče. — Tudi SKS ima svoje liste že v glavnem določene. Tako bo nosilec liste v novomeškem okraju tajnik SKS g. Janko Bukovec, v ljubljanski okolici načelnik SKS Ivan Pipan in v krškem okraju inž. Župančič Niso pa še definitivno določene vse kandidaturo in se za nekatere vrše še pogajanja. Zlasti interesanten je boj za kranjsko kandidaturo,
o	čemer pa bomo poročali šele po njegovem izidu. — Da je tudi SDS s svojimi kandidaturami skoraj gotova, se razume samo po sebi. Sicer pa bodo v kratkem prve kandidature tudi objavljene.
= Radikali vedno edini. Ko je vse pričakovalo, da se radikalna stranka razbije in da je
nasprotje med radikali nepremostljivo je prišla nakrat vest o sporazumu N. Pašiča z Na-stasom Petrovičem in s skupino neodvisnih radikalov. Presenetljiv je ta sporazum in zopet ena tistih jugoslovenskih senzacij, ki nikjer drugje ne bi bila mogoča. Zakaj v svežem spominu je še, v kako silnem boju je bil Nastas Petrovič z oficielnimi radikali, da je postal celo eden stebrov Davidovičeve vlade. In enako niso pozabljeni vehementni napadi »Radikala«, glasila neodvisnih radikalov, na Pašiča in vso oficielno radikalno stranko. Sedaj pa je nakrat narejena črta čez vsa ta nasprotja in čez vse tako strahotne boje in najbolj nepomirljivi nasprotniki so si podali roke. In vendar ni odstranjen niti eden vzrokov, ki so privedli do nasprotja. Pašičevci odklanjajo danes decentralistično ureditev države ravno tako ko nekdaj. Da pa se tudi sicer niso niti najmanje poboljšali, kaže boj
7.n poročilo anktenoara odbor«. A kljtib t«mu
nakrat sporazum! Razlaga za ta nepričakovan preobrat more biti samo ena! Večni prepiri v radikalni stranki, ostri napadi drugih strank, vedno večja nedelavnost vlade in stalno naraščanje gospodarske krize, vse to je tako zelo omajalo ugled radikalne stranke, da je nastala resna nevarnost, da preide vodstvo države v druge roke. V tej največji nevarnosti, ko bi mogla biti zaigrana vsa močnostna pozicija radikalov, so ti spoznali resnost položaja in se spomnili, da so na vse zadnje vendarle vsi radikali in da je za vse bolje, če imajo močno in gospodujočo radikalno stranko, kakor pa needino in na opozicijo obsojeno stranko. Od tega spoznanja pa do dejanja pa je bil en sam korak in tako je prišlo do sporazuma med neodvisnimi radikali in pašičevci. Nobenega dvoma ni, da bo !a sporazum raztegnjen tudi na centrum in ni izključeno, da tudi na jovanovičevce in da bo šla radikalna stranka v oblastne volitve zopet enotna in s tem tudi močna. Ampak tudi negativne izpremembe ne bodo izostale. Vodstvo stranke ne bo več tako v rokah Pašiea, temveč bo vpliv neodvisnih radikalov in cen-trumašev še rastel. Sploh se odkrivajo po najnovejšem radikalnem sporazumu interesantne perspektive in zlasti za prave demokrate tudi zelo poučne. Za demokracijo so na-
stopili resni časi in samo želeti bi bilo, da bi se tega vsi pravi demokrati tudi zavedali.
= Briand o francoski zunanji politiki. V parlamentu je imel Briand velik govor o francoski zunanji politiki. V prvi vrsti je govoril
o	razmerju do Italije in Nemčije. Glede Italije je dejal, da pride vselej v Italiji do protifran-coskih izjav, kakor hitro je Italija v kaki ne-priliki. To je za Francijo nad vse mučno. K sreči so bili ti incidenti vedno hitro likvidirani. Vseeno pa ima Francija dolžnost, da spregovori prav resno beesdo. Mladim narodom se sicer marsikaj oprosti, toda obstoji meja, pred katero se mora ustaviti tudi največji temperament. Absolutno ne gre, da se napadajo poslopja konzulatov in. poslanikov, ki so po vsem svetu nedotakljiva. Ker ,je Francija dobila vse zahtevano zadoščenje, so se odnošaji zopet zboljšali. Če je Italija preobljudena, še nikakor nima pravice iz tega izvajati gotove zahteve. Francija je vedno izkazovala italijanskim izseljencem vso gostoljubnost, ampak brezpogojno se mora nehati prav vsako govorenje, da ima Italija pravico do katerekoli francoske kolonije. — Glede odnošajev^z Nemčijo je dejal Briand, da so se ti zboljšali. Politika Locarna ni nič drugega ko praktično uveljavljenje ciljev Zve<ze narodov. Thoirv pa je logično nadaljevanje Locarna. Francija ni v Porenju, da bi izzivala temveč da ima jamstvo za izvedbo mirovnega dogovora. Smešno je misliti, da bi sestanek dveh ministrov mogel nakrat odpraviti vsa nesoglasja. Glavno je, da je na obeh straneh dobra volja in Briand priznava, da je Nemčija dobrfl voljo pokazala. Čisto odveč pa so apeli, , da mora to dobro voljo pokazati Se Francija, ker ona jo je že sijajno dokazala. Vojaško okupacijo je omenil Briand že ponovno in Eraneija bo v tem poeledu storila nove koncesije, ki pa seveda nikakor ne smejo biti v škodo njeni sigurnosti. —
= Bethlen ponovno izvoljen. V torek je potekel rok za vlaganje kandidatnih list za prvi turnus volitev v madjarski parlament. Dne 8 t. m. bo odločeno v 96 volilnih okrožjih glede več kot 100 mandatov. Glede enega dela j mandatov, namreč glede mandatov, kjer je j bila vložena samo po ena lista, je padla odločitev že v torek. V vsem je bilo tako izvoljenih 30 poslancev. Med njimi so skoraj sami ministri z grofom Bethlenom na čelu. Tudi grof Appony je bil izvoljen brez protikandidata.
—	Pred novimi volitvami sovjete. Volitve v ruske sovjete se vrše čez mesec dni. Te j volitve se v marsičem razlikujejo od zapadno-evropskih volitev. Volitve v sovjete se vrše pod pritiskom centralnih oblasti in pod kontrolo, radi tega turli retoulta.ti ne odgovarjajo pravemu razpoloženju prebivalstva, vendar omogočajo gotov vpogled v sovjetsko politično življenje. Sovjetske 'oblasti se priprav-liajo na to, da sprav'jo v sovjete čim več komunistov ter pristašev vlade. Centralna ek-sekutiva je izdelala posebne instrukcije, ki flo odobrene od Vseruskega centralnega od-
bora. Po teh iastrukcijah nimajo volilne pravice kulaki (bogati kmetje), dalje vsi oni, ki delajo s plačanimi delavci, rentirji, trgov«i. senzali, trgovski posredniki, bivši oficirji bele armade, bivši carski ministri in drugi odgovorni uradniki ter vsi duhovniki.
= Energična ukrajinizacija sovjetske Ukra jine. Iz sovjetskih poklicev je bilo v Kijevu te dni odpuščeno 112 nameščencev, ker so padli pri izpitu iz ukrajinskega jezika Za izpit se je prijavilo okrog 20C0 kandidatov, od katerih je dobilo samo 165 dobro ocenu iz 'ukrajinskega jezika, 1698 kandidatov je uvrščeno v kategorijo onih, ki slabo obvladajo ukrajinski jezik.
Sokolstvo.
Telovadna akademija ljublj sokolskih društev v dvorani Uniona. V torek na predvečer narodnega praznika so priredila vsa tri ljubljanska sokolska društva krasno uspelo telovadno akademijo v veliki dvorani hotela Union. Med posetniki smo opazili velikega župana dr. Baltiča, generala Kala-fatoviča. francoskega konzula de Flache-a, češkoslovaškega konzula Ressla itd. Spored je počel s sokolsko koračnico, nakar je stopil na oder starosta JSS br. Gangl, ki je imel globok in s patrijotizmom prežet govor, v katerem Je v glavnem obravnaval pomen 1. decembra za jugoslovansko Sokolstvo. Po vzkliku kralju zaigra sokolski orkester državno himno, nakar se preide k prvi točki faktične telovadne akademije. Pot prvi nastopi moški naraščaj s prostimi vajami, ki jih izvaja s skrajno preciznostjo in sigurnostjo. Ženski naraščaj Sokola II. predneee krasne in efektne vaje s kiji, izvršene z veliko ročnostjo in dosledno nemotenim ritmom. Krasno so uspele tudi proste vaje članic, medtem pa ko se vaje članic s tamburini niso ravno prvovrstno izvajale; kljub temu, da so se izvajale že o priliki otvoritve Tabora od istih članic. Ravno tako tudi vaje članov na konju niso bile prvorazredne; pač pa je bila ena najzanimivejših točk telovadba na bradlji, kjer *e je odlikoval posebno br. Primožič, naš mednarodni telovadec, ki je s klasično dovršenostjo in preciznostjo izvajal naravnost vratolomne vaje, sicer pa tudi drugi niso zaostajali mnogo za njim, kajti kakor znano, sta bradlja
nikova »turška koračnica«, ki so jo izvajali isti elani že na praškem vsesokolskem zletu. Prisotno občinstvo je dalo burnega izraaa svojemu oduševljenemu zadivlienflu nad efektnim in ritmičnim izvajanjem, nakar se je morala koračnica ponoviti. Kot zadnja točka so bile mesto vaj članstva na drogu, Tfaje članstva na visoki bradlji. Tu je brllHral zopet br. Primožič. Sokolski pevski zbor je zapel pod vodstvom br. Juvanca dva krasna komada in ž?l vs’ed te<?n tudi zasluženo pri-, znanje s strani navdušenega občinstva.
Cb. Lucieto:	2
Spomini francoskega vojnega detektiva.
Kar se tiče slednjih, g re ed i n o le za uspeh. Uspeli pa je treba doseči za vsako ceno, in ta-korekoč ob določeni uri. V nobenem slučaju ni d o v o 1 j e n neuspeh.
Poznal sem enega iz med njih, ki se je radi male napake moral seznaniti z je-čami trdnjav Glatz, Span-dau in Konigsberg.
Nekateri so celo na skrivnostni način izginili.
Ce iz kateregakoli vzroka enega teh agentov žalijo, ga urad v nobenem slučaju ne ščiti, in če ga v luji državi aretirajo — kar se bolj pogosto pripeti, kakor bi to človek pričakoval
— ga prepustijo njegovi usodi.
Moramo pa biti pravični in pripoznati, da dobivajo ti agenti, ki delujejo na svojo nevarnost, nagrade, katere so v sorazmerju s lemi nevarnostmi.
Danes znaša letni proračun za imenovane tri odseke 19,500.000 zlatili mark. Razen tega pa še obstoja takozvana »črna blagajna , o kateri menijo, da se ' njej nahajajo zelo visoke vsote.
Te vsote, ki so na razpolago generalu vou Seeektu
— in o katerih uporabi nima polagati računa — mu dovoljujejo, da je vsakemu položaju kos in da mastno plačuje vsako sodelovanje.
Povprečno spreten agent dobi sledečo začetno plačo: 6000 zlatili mark in razen tega krajevno do-
—-
!! it!
Ennlo
Splošno priljubljen
Ravni nadomestek
oleusen I cenen.
Dobiva se v vset}
dobro asortiranlO Kolonilalr.if) traovlna&.
llHlillllllllilll
ilililji! II
klado, draginjsko doklado in nagrade, ki so v sorazmerju z doseženimi uspehi.
Jaz sem osebno poznal enega šefov tega urada, tu ega onih, ki so radi svoje službe lahko ob vsaki dnevni ali večerni uri imeli pristop k cesarju, i n k a -t e r e m u je slednji bil dober prijatelj. Ta možak, princ vou R . . je nosil eno najznamenitejšili imen nemškega plemstva. Njegov oče je bil nemški pcslanik in zastopal cesarja pri vladarju, kojega nevtralnost je bila med vojno nam naklonjena, kojega vojska pa se je po končanem premirju boiila skupaj z našo.. .*
Da vidimo, kakšna j® bila srednja mentaliteta šefov in agentov zasebne sekcije, hočem izdati, da je imel ta človek, ta princ, za časa, ko je bil stalni agent v Parizu in ga je naša policija kot takega nadzorovala, v klubu, kojega član je bil, igralni dolg v znesku 100.000 frankov.
Pozneje je kupil n a kredit biserno ovratnico in jo takoj prodal za tretjino njene prave vrednosti. Ker jo draguljar zadevo naznanil, je njegova rodbina vsoto naglo povrnila, toda francoska policija je povabila g. von R —a, naj izgine iz dežele.
Pozneje ‘se je pa vrnil v Francijo... na . čelu eskadrone nlaucev. V bitki ob Marni je bil ujet in nato kot ujetnik poslan na grad Vitrš (okt. 1914.), kjer sem imel z njim zelo zanimiv pogovor... namreč radi njegovih posledic.
Ce so že bili šefi nemškega špijonažnega urada
*	Tu je menda mišljen španski kralj. (Op. prev.)
taki ljudje, si lahko mislimo, kakšni so bili njih podložniki.
‘2, p o g 1 a v j e.
Vojaški odsek.
Vojaški odsek — poročevalna služba — ima svwj sedež v vojnem ministrstvu v Berlinu. Podrejen je neposredno osebnemu kabinetu vsakokratnega ministra.
Kot že pove ime, se ta služba posebno bavi s tem, da dobavlja nemškemu generalnemu štabu vojaške podatke.
Von Falkenhayn, bivši vojni minister, je iz nje napravil mogočno organizacijo, koje agenti — kakor bomo pozneje videli — se sedaj vznemirjajo tuje države. To službo sta izpopolnila in končno uredila generala yon Heeringeu in Plattenberg.
V	začetku je bil ta odsek tako organizirali, da je poročal nemškemu generalnemu štabu o različnih zadevah ali posebnostih, ki »o jih imele tuje armade.
Kronprinc, njegov brat, princ Eitel Friedrich in bivši 'mbrete* albanski, princ Wilhelm von Wied, »«> bili nekaj časa tudi člani tega odseka. -
Temu se ne smemo prav nič čuditi, kajti v Nemčiji se smatra špijonaža za posebno častni posel.
Vsak pododsek ima na razpolago številne vojaške
in civilne agente.
Albansko: Kralj. (Op. prev.)
(Dalje prihodnji!.)
NARODNI DNEVNIK, 3. decembra 1926.
iitiitti—i-nn---—mmmnrtr ,'i ■■ mn
Stran 3.
T.r±7
ca
Ji&horjo dolala ie 0ašq *stam mati, -... ■	hUo	je	pravilno.
Kuhala le svojo kavo samo s
j>vim kavnim pridatkom
Ta je danes še vedno tako fin Kakor izvrsten pridatek h zrna Ti in žilni kavi rer bo to (‘udi zmeraj ostal.
I>F;A(jA STVAR JE POLITIKA.
Pravijo, da politika nese. Da nekaterim, bo že resnično, da pa ne vsem, priča tale resničen dogbdek.
Na Dolenjskem živi kmet, ki se vneto zanima za politično življenje in ki je 'bil kot ugleden mož tudi 1. 1923 in 1. 1925 kandidat pri skupščinskih volitvah. Tudi letos za oblastne volitve so ga hoteli postaviti za an-
•	lidata, toda mož je odklonil ponudbo m de-
>Ko sem prvič kandidiral, je šla ena krav -ca iz hleva, ko sem kandidiral drugič, sta šli dve, da bi šla zaradi kandidature se katera pa res nočem.«	.
Koliko krave pa je že šlo iz hlevov vsled naše nesrečne strankarske politike ? Kdaj pa bodo tudi volilci spoznali, da je laika politika draga stvar, mnogo predraga za žepe. Ali res šele ob sv. Nikoli.
pi Vr..ice:
' —’ Redukcija dnevniearjev. Prosvetni minister je odredil, da se imajo zbrati v svrho, da se ne prekoračijo budžetarni krediti, pred- •' videni za dnevničarje, podatki o učiteljih, ; iu uradnikih dnevuičarjih. Če bodo za dnev-ničare predvideni krediti v novem proraču- j rtu zmanjšani, pride do redukcije dnevničar- . Jev.
— Profesorski izpiti. Številni suplenti so vložili začetkom tega šolskega leta v svrho • Polaganja izpitov na univerzi prošnje za^do- | pust. Prosvetno ministrstvo je te prošnje j ugodno rešilo. Da pa se onemogočijo zlorabe, j je odredilo ministrstvo, da imajo ti suplenti dokazati, da so se za izpit prijavili, odnosno
s kakšnim uspehom so ga položili.
— Strokovne šolo Načrt finančnega aa.ko-na za proračunsko leto 1927-28 vsebuje določbo, po kateri naj preidejo trgovske akademije, trgovske šole, srednje-dehnične in stro-kovno-obrtne šole, deške in genske nižje obrtne šole, večerile ler obrtno-nadaljevalne Sole V vsej državi pod kompentenco ministrstva trgovine in industrije. Omenjeno ministrstvo je pooblaščeno, da izda za te šole nove
pravilnike^ ^ ftbleke p0plavljencem. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega Križa je od ljubljanskega trgovskega gremija darovano blago za obleke in živila razdelil deloma o priliki komisijonelnih porazdelitev podpor, deloma pa razposlal krajevnima odboroma Rdečega Križa v Škofji Loki w “»Viču ter
županstvom v Polhovemgradcu, Dobrov^ Žl-
reli in Medvodah z nalogon
mesto, Trbovlje v
da se to blago
i•	•	l'„„ikini	poplavljeneein proti po-
1 rdi om n!kLUb^° Prl oblastnem odboru na v ' led’. Pri tej priliki izrekamo trgovskemu ^remiju v imenu poplavljencev ponovno najiskrenejšo zahvalo. — Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa SHS v Ljubljani.
— Obmejne knjižnice in šole prosijo dan /.a dnevom knjige in podpore za nabavo knjig. Družba sv. Cirila in Metoda prosi vso -lo vensko javnost: Darujte knjige, ki leže nečitane doma, da jih pošljemo v naše obmejne kraje! Nemški bojni društvi »Sohul-verein« in »Sudmarka« vršila smotreno po načrtu svoje delo na našem severu. Ali naj mi mirno gledamo, da se poruši naš obrambni jez? Kdor more naj priskoči na pomoč bodisi s knjigami, bodisi z denarno podporo.
— Proslava sedemestoletnico sv. Frančiška v Beogradu. V pondeljek, torek in sredo bo v Beogradu na svečan način proslavljena •'©demstoletnica rojstva sv. Frančiška Asiškega. V torek bo na univerzi svečana komemoracija. Govoril bo rektor univerze Pavle Popovi6, dr. Alaupovič, dr. CorovJč in fra-lijevec Peter Vlaeič.
— Razpisana služba. Na državni kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu se odda mesto rdužitelja vinarske, odnosno kmetijske stroke. Prosilci morajo biti odsluženi vojaki. Ce «o oženjeni in imajo kmetijskbšolsko izobrazbo ali so vešči kakemu obrtu, zlasti so-darskemu, imajo prednost. Prošnje je vložiti
_	decembra	1920 pri ravnateljstvu
državne kmetijske šole im Grmu v Novem mestu.
— Vpokojitev. Vpokojen je dolgoletni ravnatelj ljubljanske tobačne tovarne g. Josip Mandelj.
— Nomoari Bercktholda in bivše princesi-nje Štolanijo. Kot poročajo dunajski listi, piše bivši avstro-ogrski zunanji minister svoje niemoare. Memoari naj bi izšli v prihodnjem f*>tetju. Tudi bivša princesin ja Štefanija, sedanja ikneginja Lonyay pise svoje memoare.
Pa bodo izšli že prve tedne leta 1927 v Monakovem. Vse priče Mayerlin»ke skrivnosti so že mrtve, razven bivše prince«! nje Štefanije.
— Lakaj Franca Jožefa v bedi. »Magyar OiioZag< priobčuje pismo pisatelja Stefana Szomahazya, katero je napisal bivši lakaj cesarja Frača Jožefa Toni Szmolen. Možakar je bil 88 lot lakaj Franca Jožefa. Njegova služba je obstojala v tem, da je starega cesarja ohladil. Bil je znana figura, o kateri je napisal neki madjaraki avtor gledališko igro, ki
je •doživela več isto predstav. »Szmolen Toni je postal na Madjarskem popularen izraz za lakaja. Toni Szmolen živi v Banski Bistrici ter ima 415 Kč mesečne pokojnine. Možakar s tem ni zadovoljen ter prosi v omenjenem pismu svoje madjarske prijatelje, da naj pri-rede zanj kolekto.
— Število brezposelnih na Angleškem. Po uradni statistiki je znašalo dne 22. novembra število brezposelnih v Angliji 1,514.000. število se je napram prošlemu -tednu za 36.835 oseb znižalo, presega pa število brezposelnih ob istem času lanskega leta za 340.155.	.
— Novo ležišče premoga. Nedavno je bilo , razkrito v Rtu ju pri Paračinu veliko ležišče j premoga. Premog ima 6500 kalorij, koks, ki > se bo proizvajal iz tega premoga bo vseboval i preko 700 kalorij. Pripravljalna dela za ! eksploatacijo ležišča premoga so v teku.
— Chicaški kriminalni rekord. Sobotno ] chieaško policijsko poročilo vsebuje celo za i tamkajšnje razmere nenavadno visok krimi-nalitetni rekord. Poleg večjega števila manjših vlomov se je pripetila ta dan v Chicagu 31 slučajev težkih pouličnih roparskih napadov, pri čemur je prišlo do streljanja in je padlo več banditov, štirji pa so bili težko ranjeni. Razveu tega vsebuje policijsko poročilo par bombnih atentatov. Avtov ni bilo ukradenih nič manj kot 83, v skupni vrednosti 150 tisoč dolarjev. Plen, ki so ga odnesli banditi lekom prošlega tetina, se ceni na 1 milijon dolarjev.
— Zunanja politika kot izpitni predmet.
Kot poroča »Vorwarts«, je uvedena na univerzi v Frankfurtu ob Maini zunanja politika kot obligatni izpitni predmet za državno-pravniški doktorat.
— Riceiotti Garibaldi odpotuje v Ameriko.
Iz Pariza poročajo: Brat Ricciotiija Garibaldija, ki je prišel pred nekaj dnevi v Francijo intervenirat za svojega brata je odpotoval te dni po trgovskih poslih v London. Zatrjuje se da odpotuje Ricciotti, dim bo končan njegov proces, v Ameriko k svojemu bratu.
— Velika eksplozijska nesreča v Giurgiju. Iz Bukarešte poročajo: V soboto se je pripetila v Giurgiju velika eksplozijska katastrofa-Nekdo je vrgel na neki z bencinom, petrolejem iu oljem naloženi vlačilec gorečo vži-
galico. Val&d tega je nastal požar, .ki je uni-
Cii večje število ladij. Požar se je razširil z
bliskovito naglico. Kmalu po izbruhu požara so se pripetile na ladjah, kakor tudi na v bližini stoječih vagonih eksplozije. Vsled zračnega pritiska so se zdrobile skoraj vse šipe v mestu. Vs pristanišče je porušeno. Zračni pritisk je odnesel več hiš v bližini pristanišča. Po dosedanjih ugotovitvah je zahtevala eksplozijska katastrofa nad 20 človeških žrtev, okrog 100 oseb je težje ali lažje ranjenih. šest vlačilcev je zgorelo, dva sta bila težko poškodovana. Materijalna škoda se ceni na 100 milijonov lejev.
— Simplon-ekspres ponesrečil? Iz Bukarešte poročajo: V bližini postaje Balotu se je zlomila dne 1. decembra lokomotivi simplon-ekspresa os. Ves sprednji del lokomotive se je zaril v zemljo. Podrobnosti še niso znane.
— Železniška nesreč* v Italiji. Te dni je iztiril v bližini Francaville Fontane (južna Italija) vsled defekta na tračnicah brzovlak. Zaletel se je v neko čuvajnico ter jo porušil. Pod ruševinami sta obležala dva otroka železniškega čuvaja. Izvlekli so ju mrtva. 14 potnikov je bilo težje ali lažje poškodovanih.
— Velik požar v milanski tovarni letal. Predvčerajšnjim je izbruhnil v tovarni aero-planov v Taliedu pri Milanu požar Iti je povzročil veliko škodo. Visokost škode še ni ugotovljena.
Zverinski madjarski orožniki. Iz Jen-nersdorfa v Burgelandu poročajo: Te dni je šel ključavničar Valentin Walther na Madjar-sko kupit steljo. Na Madjarskem se je skregal
-	neki gostilni -z gosti, vsled česar so ga
lir vi i’ 1 ! rtu m i !ri TT	n	f\	n/v	...	_	1	_	J..
vtaknili orožniki v luknjo. Ko so ga naslednji dan zopet izpustili, sta ga poklicala dva orožnika nazaj, češ da ga morata še enkrat zaslišati- Orožnika sta hotela sestaviti zapisnik v madjarskem jeziku. Ker Walther ne zna madjarski, je dobil od enega od orožnikov 3 tako močne klofute, da se je zgrudil na tla. Orožnika sta ga nato baje prisilila, da je sezul čevelj, na kar sta ga namlatila po golem podplatu tako, da mu je zatekla, oziroma na več mestih počila koža. Končno sta ga eskor-tirala lopova do avstrijske meje, kjer sta ga izpustila.« Slučaj je vzbudil v Burgenlandu ogromno razburjenje.
— Strašna žena. Iz Berlina poročajo: Mož Julija Metz je pred tremi leti nenadoma izginil brez sledu. Domnevalo se je, da je ksanitipo zapustil ter neznano kam odšel. Te dni so našli možakarja v podstrešju. Izgieda fot divjak, ves je zaraščen ter ima par centimetrov dolge nohte. Preiskava je ugotovila, da je imela — naravno nekoliko slaboumnega možica — njegova boljša polovica ves čas zaprtega. Moža so oddali v bolnico, ženo pa zaprli.
— Ce poroči žena slepega moža. Brhka in močna Reza v Rementincu pri Zagrebu je poročila grbastega in slepega molička Jurija Piškorja. Ker ji ni mogel nuditi vsega, kar je želela, je pričela ljubavno razmerje s svojim hlapcem Ivanom Račičem. Njen tast Kan Piškor je prišel pregrešnemu razmerju na sled, opozoril na stvar svojega slepega sina
ter zapodil hlapca od hiše. Fant je bil brez dela, medtem sta ga preživljala Reza in njen mož Jurij. -Jurij je namreč dobričina, ki je svoji ženi vse odpustil ter imel hlapca Račiča vkljub vsemu zelo rad. Končno sta vzela Jurij in Reza Račiča nazaj v službo. Jurjev oče Ivan Piškor je bil vsled tega hudo ogorčen in burne scene so bile v hiši na dnevnem redu. Vsled tega je sklenila Reza, da se svojega tasta iznebi. Pregovorila je svojega slepega in grbastega moža in svojega ljubimca, hlapca Račiča, da so te dni Ivana Piškor a ponoči skupno umorili. Brat umorjenega je sumil, kdo bi utegnili biti morilci. Prijavil je svojo domnevo orožniški postaji, nakar je bila troperesna deteljica aretovana. V zaporu so vsi trije priznali. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je Jurij Piškor nekoliko prismojen, hlapec Ivan Račič pa star sifilitik, ki je okužil tudi Rezo.
—	Senzacionalen krvav čin v beograjski kavarni »Mokva«. Te dni je sedel v največji beograjski kavami »Moskva« urednik beograjskih »Novosti« Slobodan Vidakovič s svojo mlado soprogo, ki jo je poročil par dni preje proti volji njenih starišev in bratov. Nenadoma je pristopil k njegovi mizi približno 20-letni fant, ki je gospo opsoval ter ji zadal takoj nato štiri sunke z nožem. Vse občinstvo je nastopilo zoper napadalca ter bi ga bili na mestu linčali, da ni prišla pravočasno policija. Težko poškodovano damo( so odpeljali v bolnico. Napadalec se je legitimiral na policiji kot slušatelj tehnike Milan Mihajkmč iz Cačaka. Tudi gospa Vidako-vičeva je doma iz Čakovca. Napadalec je izjavil, da se je nad mladoporočeno gospo maščeval, ker je imela ž njim pred svojo poroko ljubezensko razmerje ter ga nenadoma zapustila.
— Prevejan slepar je Albin Bahač, brezposelni'pisar v Zagrebu. Možakar je čakal že dalje časa dan za dnevom pred sodiščem na lahkoverne ljudi, katerim se je predstavljal kot odvetnik ter jim ponujal pravno pomoč in izvabljal denar, po 50, 100 in več dinarjev, včasih pa tudi samo po 25 dinarjev za »ko-leke«. Trdil je, da ima tani in tam odvetniško pisarno. Seveda so ga iskali njegovi »kli-jenti« zaman. Te dni ga je zgrabila roka pravice in sedaj premišljuje za zamreženimi okni, kakšno nagrado bo dobil za svoje »odvetniško poslovanje« od sodišča.
— Potvorjene stošilinske novčanice. Dunajska policija je prišla na sled družbi falzifi-katorjev novianic po lOO Šilingov. Lopovi so
imeli dobro urejeno delavnico. Financiral je
stvar trgovec s sadjem Erhard Schaffer, fal-zifikate je razpečaval neki Ernst Kappel. Posebne sreče ljudje niso imeli, zakaj kolikor je doslej ugotovljeno, so spravili v promet od dvesto pripravljenih komadov samo pet. — Schaffer in Kappel ter ostali krivci so pod ključem.
—• Ponesrečen atentat na japonskega prestolonaslednika. Iz Londona poročajo: Neki budistični svečenik je izvršil dne 30. novembra atentat na japonskega prestolonaslednika. Atentat se je ponesrečil. Napadalec je bil prijet, ko je skočil z nožem v roki na avtomobil prestolonaslednika.
!	~ Več kardinalov. Sv. stolica namerava
, zvišati ^število kardinalskega kolegija od 70 na 80 članov. Sv. stolica vodi pri tem namen, da se poveča vpliv nekaterih izvenevropskih držav, Kanade, Južne Amerike in Avstralije i v koleg.iju. Izvedba tega načrta bi pomenila j prelom stoletne tradicije in izpremembo kanonskega prava, ki določa, da mora imeti i kardinalski kolegij 70 članov.
'	— Roparski napad na polkovnika. Umirov-
tjenega polkovnika Alojza Androvicha na Du-naju je napadlo te dni, ko se je vračal ob polu šestih zjutraj domov v 3. okraju sredi ulice več moških, ki so ga najpreje pošteno premikastili in poškodovali z udarci s pestmi na obrazu, nato mu pa odvzeli srebrno žepno uro |n pobegnili. Polkovnik je prijavil ropar-parski napad na bližnji policijski stražnici, toda radi teme niso mogli policaji izslediti nobenega od napadalcev. Uro so našli na ce-stj- Očividno jo je vrgel ropar proč, ker se 11111 je zdela premalo vredna.
—■ Berlinski filmski režiser aretiran v Budimpešti. V Budimpešti je bil te dni areti-ran višji režiser berlinske filmske družbe
p Jens Kraft. Mož ima na vesti številne goljufije. Med drugim je osleparil nekega bud.impeštanskega borznega komisarja za 42 milijonov madjarskih kron.
~ »Kraljevič Marko« mladinski koledarček, ki ga je založila družba sv. Cirila in Me-jodaje najprikladnejše darilo za Miklavža in Božič, štariše in učitelje opozarjamo na to knjižico z bogato vsebino. Dobi se v pisarni C. M. družbe v Ljubljani in stane komad Je 6 Din.
— Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice za leto 1927 je že izšel ter je naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v vseh knjigarnah. Naroči se ga pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Še-lenburgova ul. 7-II. Cena Din 20.—, za člane Jugoslov. Matice 15 Din. V svojem prvem delu obsega koledar poleg običajnih koledarskih podatkov mnogo podučnih člankov in razprav, obilno kuhinjskih receptov ter praktičnih nasvetov in navodil za domače gospodinjstvo, med drugim n. pr. članke in razprave o gospodinjstvu in kuhi, kako porabiti ostanke jedil, bolniška hrana, kmečka kuha, omara za perilo, kako ravnati e posli, moderna gospodinja; o kuhinjskih receptih
navaja navodila za razne juhe, zakuhe, prikuhe, goveje meso na razne načine, omelete, priproste močnate jedi i. dr. — Drugi del koledarja tvori praktično urejen in za domače gospodinjstvo neobhodno potreben stroškovnik za vse dni v letu in s posebnimi rubrikami za mesečne proračune in obračune. Kot Miklavževo darilo našim gospodinjam je koledar zelo priporočljiv in priljubljen.
Ljubljana.
1— Ljubljanski Sokol priredi v nedeljo 5. t. m. običajnega »Miklavža« v telovadnici v Narodnem domu. Deco obdari ob 3. uri popoldne, odrasle ob 8. uri zvečer. Igra godba Dravske divizije. Darila se sprejemajo v odborov! sobi popoldne od 4. do 7. ure in v nedeljo od 9. ure dalje.
1— Grofice Marice — sliko dobi za Miklavža vsak posetnik nedeljske popoldanske predstave pri blagajničarki. Tudi »Penižek« obljublja to pot svojevrstna — darila.
1— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi p. n. abonente, da poravnajo četrti obrok abonmaja najkasneje do 10. t. m.
1— »Ženski Pokret« v Ljubljani priredi v nedeljo, o. decembra t. 1. ob 10. uri dopol-I dne drugo javno predavanje v zbornični dvo-) rani. vseučilišča. Predava gospa Vodvafka-i Kočomia, prolesorka ženske realne gimna-
1	zije v Zagrebu .in predsednica »Ženskega j Pokreta« v Zagrebu o temi: »Praktična .psi-kolegija.« Vstopnine ni, samo prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Vabimo vse naše ženstvo, zlasti matere in učiteljstvo, da se udeleže predavanja.	(115.)
—	Miklavžev večer »Atene« se vrši v Narodnem domu. Glej male oglase!
KONFERENCA ŽELEZNIČARJU' .
Konferenca odsekov nadzornikov proge, signala, telefona i mostova IJJNŽB se vrši v nedeljo dne 5. decembra 1926 dopoldne v Slavonskem Brodu. Te konference se udeleže tovariši iz cele države. Pozivamo vse službe proste nadzornike progovne službe, da se te konference zanesljivo udeleže, da pokažemo javnosti in upravi organizatorično možnost in pravo smisel nastopa železničarjev za svoje pravice.
Odsek nadzornikov progovne službe UJNŽB
Ljubljana.
Šport.
Najhitrejši tekač sveta. Ker je lahkoatletska sezija v vseh deželah že minila, lahko pregledamo uspehe v teku na kratke proge, ki so jih letos dosegli razni tekači. Svetovni rekord na 100 m ima Amerikanec Paddock z 10 in štiri desetine sekunde, na 200 m tudi Paddock z 20 in osem desetin sekunde, na 4C0 m pa Anglež Liddel z 47 in šest desetin sekunde. Olimpeki rekordi na te proge pa so sledeči: na 100 m: Lippinoott 10 in šest desetink sekunde, 200 m: Scholz 21 in 5 desetink sekunde in na 400 m: Braun 48 in 3 desetine desetine sekunde.
Poškodba zob pri boksu so vedno bolj redke, tako je konstatiral francoski zdravnik di\ Marcus. Glavni vzrok temu razveseljivemu dejstvu ne leži v tem, da današnji bokserji tolčejo manj izdatno kakor njih predniki, marveč v tem, da se v veliki meri poslužujejo varstvenih obvez za usta in pa posebno v tem, da se danes bore iz večje bližine in s težjimi rokavicami. Najmanj 50 odstotkov vseh bokserjev nosi že te varstvene obveze, ki ne ščitijo samo ust in zob, ampak prisilijo bekserja tudi, da diha skozi nos, kar je važno za dihalno tehniko. Drugi vzrok pa je kakor omenjeno, ta, (ki pa ne znači napredka) da boksajo borci iz večje bližine in ne s takim zamahom ko prej in da se poslužujejo 6 in 8-unčnih nogavic mesto štiriunčnih. Poklicni bokiserji so namreč 'uvideli, da nima za nje pomena, da se v veselje gledalcev razmesar-jajo in za to imajo sicer težje, obenem pa mehkejše rokavice, ki udarec izdatno omilijo, ne da bi športni uspeh pod tem trpel. Potem tudi ne moremo govoriti o pomehkuže-nju, ampak k večjemu o finejšem boju, kakor je bil svoj čas napredek, ko so opustili starogrški in starorimski bokserji udarni železni prstan in se borili s prosto pestjo in nato prešli k usnjatim in zvatiranim rokavicam.
Tudi srednji vek je že imel svojo Lenglen. Suzana Lenglenova ni prva slavna igralka tenisa v Evropi. Že v srednjem veku in sicer na dvoru Karla V. je nastopila mladenka Margot, ki se je tedanjem tenisu, imenovanem »Longue paume«, tako odlikovala v flan-drijskih igrah, da so jo pozvali v Pariš k moj-sterskim tekmam. Tu je Margot v kratkem stilu vse potolkla, kar se ji je postavilo nasproti in je žela pri vseh največje občudovanje.
V	hidrepianu i* Marseilla v Madagaskar.
Eden od obeh francoskih letalcev, ki sta 12. oktobra startala v hidroplanih v Marseillu, je že prispel v Madagaskar. Proga je dolga 15.000 km in jo je izvršil v sledečih etapah: Marseille — Casablanca — Kanarski otoki — Port Etienne — Timbaktu — Fort Arctoim-bauld — Stanleyville — velika afriška jezera
—	in Mozambique. Drugi letalec pa je radi defekta na motorju ostal ob Nigru, kjer čaka, da mu pošljejo primanjkujoče dele motorja.
Gospodarstvo.
BORZE.
Ljubljanska borza, 2. dec. (Zaključki.) Blago: Deske (smezzale) — smreka, jelka ostrorobe, paralelne, očeljene, I., II-, JII., morate, 65/165 in 75/195 mm, od 4.50, 5, 5.50, ti in 7 m, {po vag. nakl. postaja, 2 vag., 590; trami merkant., 4/4, 4/5, 5/6, od 5 do 10 m, razven 5,6 do 6 m, {co vag. nakl. postaja, 3 vag., 265; trami merkant., od 4/4—7/9, 4 do 10 m, po kupčevi noti, {co vag. nakl. post.,
1	vag., 265; bukovi železniiki pragovi: 2.51 do 2.60 m, 23/24X13/4/14X14, Ico vag. meja, 30 vag., 39; isto 2.45-2.50 m, 22/23X12^/13. fco vag. meja 33.
Zagreb, 2. decembra. Devize: Newyork ček 56.54—56.74, London izplačilo 274.85—276.65, Pari* izplačilo 211.31—213.31, Praga izplačilo 167.8—168.6, Dunaj izplačilo 798.5—801.5, Berlin . izplačilo 1347—1350, Milan izplačilo 241.31—243.31, Praga izplačilo 167.8—168.6, Curih izplačilo 1094.75—1095.75.
Curih, 2. decembra. Beograd 9.1425, New-york 518.375, London 25.1375 Pariz 19.6125, Berlin 123.25, Dunaj 73.15, Praga 15.36, Milan 22.1875, Bukarešta 2.70, Sofija 3.75, Budimpešta 0.007265.
To in ono.
OD VSAKEGA STRAHU ČLOVEK NE DOBI SIVIH LAS.
Bivši dompleur Delmont pripoveduje:
V	veletrgovini z zvermi »King-Cross« v Liverpoolu je imel vsako noč eden od uslužbencev nočno službo.
. Neke soparne poletne noči je bila vrsta na meni. Ko sem nastopil službo, sem pregledoval kletke. Par hijen se je ozrlo potuhnjeno za menoj. Velik panter je stresel puhajoč železna ograja, svoje ječe. Mnogo živali je spalo, ee zbudilo, ko sem prišel mimo njih ter me na ta ali oni način pozdravilo. Par grdih opic mi je pokazalo zadnjo stran. Neki somalijski lev je brizgnil svojo vodo name.
V	lokalu je bil ostudno slab zrak.
Tako sem prišel v netki oddelek, kjer sem opazil na svoje veliko začudenje, da je ležala ena od kletk odprta na tleh. Položil sem svojo gorjačo in luč na tla ter splezal preko kletne na drugo stran. Predno sem še mogel kletko, v kateri se je nahajal krasen leopard, zopet postaviti, sem začul za seboj
šum. Ko sem se obrnil, sem opazil na svojo grozo, da me zasleduje velik medved. Zver J je bila izredno hudobna, zato je umevno, da J sem se skušal čim najhitreje rešiti. -Z bli- j skovito naglico so delovali moji možgani. Na j tkako kletko nisem mogel splezati, ker bi j me bile zveri s svojimi krempli razmiesa- j rile.
Medved je bil samo še par metrov za mano, v par trenutkah bi me bil došeil.
Zagledal sem ob nekem opornem stebru prislonjeno lestvico. S par skoki sem bil pri lestvici. Z opičjo hitrostjo sem hitel navzgor. Medved je za hip ostal, pogledal za mano, zajokal kot otrok tiu jel plezati za menoj. Lokal je bil obokan. V sredi ga je podpiralo šestero stebrov. V višini 4 metrov se je nahajal na vsakem stebru samo 15 cm široik rob. Nad robom se je krivil obok.
V	smrtnem strahu sem prihitel n« vrh lestve. Medved je plezal nerodno za mano. Vendar pa sem imel dompteur samo trenutek časa za premislek. V legel sem se na ozki rob ter sunil lestvo z nogo od sebe, da se je prevrnila.
Krčevito sem se držal za rob. Trup 6em moral iuieti radi oboka ukrivljen. Situacija je bila strašno neprijetna. Bal sem se, da v tem položaju ne bom mogel dolgo časa vztrajati oziroma tudi, da se bo rob odlomil.
Moji prsti so se oklepali vedno močneje zidu, koža se je odrgnila, nohti odlomili. Vsled prisiljenega položaja me je jelo boleti vse telo. Noge so se mi tresle.
Spodiaj je besnel medved ter vznemiril .vse • ostale zveri v njihovih kletkah, da so rjavele in tulile.	i
Minuta je minila za minuto, četrt ure za četrt ure, cela ura. Nikdo mi ni prišel mi pomoč. Upal sem, da bo pot tal kdo vsled . nenavadne vznemirjenosti zveri pozoren. To- : da nikogar na bilo.	j
Z bližnjega cerkvenega stolpa je odbila ura polnoči. Jele so mi pešati moči. Bai sem se, 1 di padem vsak hip na tla, od trenutka do trenutka sem se oprijemal v tem strahu še j krčeviteje s krvavečimi prsti roba.
Tedaj mi je pomagal medved sam. Pri svoji togoti je prevrnil kletko, v kateri, je ' bila zaprta velika levinja. Kletka se je pri tem odprla in levinja je skočila ž nje. Med obema živa-lima se je razvil boj, Kakršen se vidi samo v džungli.
Medved se je boril zahrbtno. Prizadejal je levinji veliko in globoko rano v ledju ter se zagrizel v rano. Pobesnela levinja mu je
skalpiraia s silnim udarcem s šapo levi del obraza, da se je videla črepinja in zobje, iztrgala mu je desno oko. Tedaj jo je medved izpustil, ker mu .je zalila kri drugo oko. Hipoma ga je zgrabila levinja za alnik, mu zlomila hrbtenico ter mu raztrgala z zobmi goltanec. Kljub strašni rani na lastnem telesu je začela levinja medveda takoj žreti.
Med tem bojem sem Vsled razburjenja na svojo mučno situacijo skoraj pozabil. Medved je bil mrtev, zato pa je bila sedaj pod stebrom levinja, če bi bil skočil na drugo sitran, bi si bil zlomil spričo višine 4 mtr,ov sigurno noge. Samo še par minut sem laliko vzdržal; obupaval sem . . . Tedaj je prišla rešitev.
Neki drugi dompteur je prišel ponoči domov in ker ,je doumeval, da bom imel tobak, je čakal name v službeni sobi. Ker me toliko časa ni bilo, se mu je zdela stvar sumljiva, zbudil je še nekega drugega dompteurja — in par minut nato sem bil rešen iz prekerne situacije, potem ko sta bila moja dva tova-isa levinjo ustrelila.
Vsem, ki bi utegnili misliti, da se človek po takih avanturan onesvesti, da osivi ter oboli za več tednov na živcih, bodi povedano, da se meni ni pripetilo ničesar takega; samo silno lačen in zaspan sem bil.
: Moralna pridiga bandita pod vešali. Pred | kratkim je bil aretiran bandit Kolka, ki je te- ! roriziral s svojo 50 glav broječo tolpo že več j let vse ozemlje ob Volgi. Razbojniki so slo- j veli po svojih drznih činih. Izropali bo okrog \ 1000 trgovin in bančnih podružnic. Pri tem si je dovolil Kolka tuintam drzuost, da je svoj napad v naprej napovedal. Kljub temu ga do zadnjega časa niso mogli aretirati, tako zelo so se bali ljudje glasovitega roparja, ki je razširil svoje operacijsko polje včasih celo do leningradske gubernije. Njegova tolpa je bila izborno organizirana. Razpolagal je z 20 avtomobili ter imel celo juridičnega konzulenta. Ko je bil končno vendarle aretiran, je bil obsojen na smrt na vešalih. Ko je stal pod vešali je imel govoranco. Povedal je zbrani množici med drugim sledeče: »Nekoč sein se boril proti carski vladi. Toda treba je spoštovati vsako vlado. Taki ljudje kot jaz, ki ostanejo pod vsako vlado roparji, seveda s stališča vlade niso nič vredni. Ne verujte ničesar onim, ki zabavljajo čez vsakokratno državno obliko. Država ima že prav, če take ljudi kot sem jaz obeša. Če bi tega ne storila, bi ostal na primer jaz vse življenje bandit! Oba imava prav, tako vlada kot jaz, vsak s svojega
stališča! In oni, ki zmaga, ima še bolj prav: Zato pa: Bodite državni oblasti pokorni!-Bandit ni pustil, da bi mu ovil zanj ko okrog vratu rabelj; ovil si jo je sam, zaklical »hura!« ter obvisel na vislicah.
: Naročeno spanje. Človeštvo pozna že dolgo razna uspavalna sredstva, kroglice, kapljice i. dr. To so umetna sredstva, namesto katerih so si zdravniki in bolniki dostikrat želeli naravnega uspavalnega sredstva. Eno tako je splošno znano: mati uspava svoje dete s petjem, z uspavankami. Ampak to sredstvo je samo za otroke, so dejali mnogi. Nekemu berlinskemu zdravniku pa je pri-šlo na misel, da bi utegnilo vseeno biti mogoče podeliti na kak poseben način spanje tudi odraslim, ki ne morejo zaspati, in bolnikom. Razmišljal je in iznašel uspavalno uro. Njegova misel je bila, da mora enakomeren, fin šum, ki ni preglasen ne pretih,-učinkovati uspavalno. Po večmečnem delu je sestavil stroj, ki je proizvajal fino brnenje, prosto vseh stranskih šumov. Ta uspavalni stroj v obliki majhnega dinama z električnim vodom in iztačno uro bi bil pa predrag za splošno porabo. Zavoljo tega je sestavil enostavnejši, cenejši stroj. Postavil je v okrov iz lesa ali pločevine majhno kolesje, ki teče navito kake tri četrt ure in tudi proizvaja neko enakomerno brnenje. Okrov stoji na nogah, da glas boljše doni. Povrh tega je ta priprava tako narejena, da teče proti koncu vedno bolj počasi, ker bi se utegnilo zgoditi-da bi se oseba, ki je zaspala pod vplivom tega šuma, lahko nenadno zbudila, čim bi brnenje na mah prenehalo. Brnenje uspavalne ure postane sčasoma vedno bolj počasno in na koncu utihne; s tem se zabrani, da se človek, ki zaspal e pomočjo te priprave, na mah ne zbudi. To uro so zdravniki ie preskušali in deseterica njih je povedala že ugodno zdravniško mnenje o povoljnih uspehih, ki so jih dosegli s Salomo v o uro. Celo za živčne klinike so jih ponekod naročili. Ako ee poraba razširi, ne bo trajalo dolgo in priprava bo veljala osem do deset
i	mark.
j : Ženske pišejo hitreje na stroj kot moški
1	Kot se zdi nadkriljujejo londonske žensk? | londonske moške vsaj v eni stvari. Te dni se je vršila namreč v Londonu tekma v pisanju na sitroj. Tekme se je udeležilo osem možakarjev in osem žen6k. Zenske so odnesle zmago. Dobile so pet nagrad. Prva je bila ! tipkarica Mayne iz Peckhama, ki je napisala '• 350 črk v minuti.
riudyard Kipling:	107
Knjiga o džungli.
»Vedno več je krvi, eelo na rečeh, ki jili je naredilo človeško krdelo!« je dejal Mowgli nejevoljno. Teža ankusa ga je nekoliko utrudila. ;• Ako bi bil to vedel, ga ne bi vzel. Kri Messue je bila na vezeh, sedaj pa je Hat-hijeva na tej reči. Ne maram več zanjo. Glejl«
Ankus se je bliskal v zraku in se je kakih petdeset koiakov daleč zapičil med drevjem v zemljo. »Moje roke so torej čiste glede smrti,« je dejal Mowgli in si drgnil roke ob sveži, vlažni zemlji. »Thuu je dejala, da pojde smrt za menoj. Slara je že, bela in nova.«
»Najsi je bela ali črna, najsi gre za smrt ali življenje, Mali brat, to mi je vseeno, jaz grem spat. Ne moteni loviti ves dan in tuliti vso noč kot nekateri delajo.
Bagheera je odšel proti lovskemu brlogu, kaki dve milji daleč. Mowgli pa je splezal na primemo drevo, zvezal dve, tri ovijalke in se je v kratkem zazibal v mrežnici petdeset čevljev visoko nad zemljo. Dasi mu močna dnevna svetloba ni bila zoperna, se je vseeno ravnal po zgledu svojih tovarišev in jo je uporablja , kolikor je mogel malo. Ko se je prebudil med glasnimi ljudstvi, ki prebivajo po drevju, se je zopet mračilo. Sanjalo se mu je o lepih kamnih, ki jih je bil vrgel
proč.	.
».Pogledat greni pa vendarle še enkrat tisto rec,< ,je
dejal in zdrknil po ovijalki na tla; a Bagheera ga je prehitel. Mowgli ga je slišal, ko je povohaval v medli svetlobi.
»Kje pa je tista trnjeva reč?« je zavpil Movvgli.
»Nek človek jo je bil vzel. Tukaj je njegova sled.«
»Sedaj bomo videli, ali je Thuu govorila resnico, Ako je tista špičasta reč res smrt, bo ta človek umrl. Pojdiva za njim.«
»Ubij najpvvo,« je svetoval Bagbeera. »Prazen želodec dela oko brezskrbno. Ljudje rodijo jako počasi in džungla je tako mokra, da ohrani tudi najrahlejšo sled.«
Ubila sta, čim se jima je nudila ugodna prilika, vendar so pretekle skoraj tri ure, predno sta se najedla, napila in se zopet lotila sledu. Džungelsko ljudstvo dobro ve, da naglica pri jedi ni dobra. ^
»Ali misliš, da se bo tista špičasta reč obrnila človeku v roki in ga ubila ali kaj?« je vprašal Mo\vgli. »Thuu je rekla, da je smrt.«
»Bova videla, ko ga najdeva,« je odvrnil Bagheera stopajoč s povešeno glavo. »Samonog je« (menil je, da je samo en človek)« in teža tiste re&i mu je vtisnila peto
močno v zemljo.«
»Hej! jasno je kot beli dan,« je odgovoril Mowgli,
in spustila sta se v hiter, kratek tek, sledeč po mesečini znamenje tistih dveh bosih nog.
»Sedaj hitro teče,« je rekel Movvgli. »Prsti na nogi so razprostrti.« Dospela sta do mokrih tal. »Zdaj pa se j tukaj obme v stran?«
»Čakaj! je dejal Bagheera in se je s krasnim skokom pognal tako daleč naprej, kolikor je -mogel. Kadar sled preneha, je naprvo treba, da se pojasni vzrok, da se vržeš naprej, ne da bi zapustil na tleh lastnih sledi, ki bi se pomešavale z drugimi. Bagheera se je ustavil, čim je priletel na tla in zavpil: »Tukaj mu prede druga gaz naproti. Ta druga gaz je od manjše noge in prsti na nogi so navznoter obrnjeni.«
Mowgii jo pohitel do njeg« in moiril sl«xl. *To je-
noga gcudskega lovca,« je rekel. »Glej! Tukaj je vlekel lok po travi. To je vzrok, da je prvi tako urno krenil v stran. Velika noga se je skrila pred malo
nogo.«
»Res je tako,« je pritrdil Bagheera. »Vzemiva vsak eno sled, da ne pokvariva znakov, hodeč po sledi drag drugega. Jaz sem velika noga, Mali brat, ti pa si mala noga, Goud.«
Bagheera je skočil k prvi sledi in pustil Mowglija, da se °je sklanjal nad čudno sledjo divjega malega gozdovnika čegar prsti na nogi so bili obrnjeni navznoter.
»Sedaj,c je dejal Bagheera in se gibal stopinjo stopinjo ob nizu odtiskov stopinj, »se jaz, velika noga, tukaj obrnem v stran. Sedaj se skrijem za skalo, mimo stojim in se ne upam premakniti noge. Opiši svojo sled, Mali brat.«
(Dalje, prih.)
mliifronMmtm
Najboljši šivalni stroj in kolo
le edino le
K ^HHKi	S
O	9
35n dom« obrt In Industrlfo ^ vseli opremah.
Istotam pletilni strol DUBICD
Pouk v vezenju b ezplačen
Večletna garancija
Delavnic« u popravil«. Mika cene, tudi na obroka.
Josip Peteline
Ljubljana
bllia Praictnmga tpomtnika.
sncaearag
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
^iiuuuui	nudi
najtinejSi In najokusnejši na-mizni Ris las vinskega Kisa.
^ ZAHTEVAJTE PONUDBO! ^»C
Tehnično In hlgljenlCno najmoder-iteje urejena klsarna v Jugoslaviji-
H.U1U,, Ijubljano, Dunaj«*" ©••*«» *»• *«. «• rw»«l«tropJ®,
TVSAL.I OGLASI
Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1—
Ljubi
sv. Miklavž!
Prosim, prinesi mi Polžjo
hišico, ki je najlepša mladinska zbirka pesmic s slikami in ki stane le 12, vezana 14 Din. — Kupi in naroči se pri M. Modic, Kopitarjeva ul. 1.
.GROM"
POSREDNIŠKI IH BPKDI-CIJSKI BURKA.II
LJUBLJANA, Kolodvorska nllca 41
»•rtov iMolaTk«. .OOBOM--	Telefon	tal.	•*-	*»-*•
PODHU2N1CE: Maribor, Jesenice, »*»Kek*
Obarila mtlo airoko .padajoča posl« najhitreje !* pod tokratnimi pogoJL
Baslopnlid drulbe spelnUivo* S. O. M. mm ekspresne polUJk«*	C
DRVA- ČEBIN
Sfolion l/B. - Tetaf. SS.
Stekleno
»trešno opeko Imajo »tal no v zalogi Zdintfcu® op* kam© d. d. v JLjublfo*
KontoristinJa
vešča vseh pisarniških del ter obvlada perfektno hr-vatski in nemški jesik išče primernega mest n v pisarni. Gre tudi ne£a mesecev breipla®110- * nudbe prosi na upravo lista pod »Marljiva«.
Gospodinja
išče mesta pri boljSem
gospodu event. vdovcu » dvemi ali tremi otroki. Vajena je vseh hišnih del kakor tudi šivanja. Ponudbe prosi na upravo tieta pod »Dobra gospodinja«.
Gospodična
. starosti 20 let, se žeh seznaniti z gospodom, kateri naj ne šteje več kot 24 let v svrho skupnih nedeljskih izletov. Ponudbe na upravo lista pod: »Narava«
Miklavžev večer »Atene«
se vrši dne 5. de««m»r»
ob pol 5. popove J ve‘ liki d-vorani »Narodnega
doma«. Legitimacije po
10 Din za osebo v s®*0?"’ 4. decembra od 10.— dop. in od 4.--6. PJP-' mali dvorani »Narodnega doma«, kjer se bodo tudi sprejemali mali m vitki «a otroke.
Izdajatelj: A.lek*asder Zeleanikar.
Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tUkamo >M*rkur« odgovarja: Asdrei Sever. Val * Ljubljani.