Itovlrtm 40 Poitao tek, račun. Cont# corrente con ta posta. l^FK PAM CI r ^ lzlia|a dne 1. hi 15. vbiikcga lllcsccd. — Ui edulSIvo In uprav-nlSlvo v Ooilcl. Via C. I'uvet II 9. Tisku Narodna TIskarna. ]xda)atel] In odgovorni niednlk l*i unče l'«)dl)i SIC. Cena oglasom: I milimeter vlvičin« v fililnl enega »tolpa I. .ho /h litovske M-klaine. Maligna ob-vc-illla, podana. o-miii tulce, vjiIiII.i, nn-rnanll.t Itd., vaaka vrsta II. Cololol- iiii ii.ii ofnlno 10.- I-/a Iiidii imlvo 16 li ^to L (■ORICA, dne 15. septembra 1922 Sl. KDO SMO MU Praviš^ da si komunist, naše gore nisi list. Mi smo komunisti pravi, zvesti mili majki Slavi. Kodno ljubimo zemljo, zanjo damo kri srčno, brat pomaga bratu v bedi. le sebično/, v sili Sledi. Štcdimo pa skupno v.i. domu, rodu zvesto vsi, kdor drugače govori, on Sovencc pravi ni! Zgago dela tak samo. trga slogo, mir strašno; vzemi besov roj ga črni. v črnci zemljo ga zagrni! Z Nemško Avstrijo je res križ. Vsi ti ji več ne pomagajo. Taka je kot ki je bil dolžan sosedo sto lir ati mora, če ne ga zarubijo. Pa gre isedu: »Ti, posodi mi sto lir!« Pa ma vosodi ali mu jih ne posodi. Saj je no. Njemu vrne starih sto lir n po--e dolžan novih sto lir. Tako se godi emško Avstrijo. Plačati mora, a ni--denarja in išče rešitve. Vsi tisti, ki jo rešijo, bi jo pa najraje r solati pt>: i. Da jo ne pojedo, jih zadržuje salo, ker so drug drugemu nevoščljivi Isto strgano srajco, ki je Avstriji še )la. Se Italija, ki danes nima več politič-rize, se je trgala zanjo. Dejali so menda bi se avstrijske krone spremenile e in.tako bi postali združeni državi bogatejši na svetu. Ker pa niso veza gotovo, če se morda ne zgodi rav-lasprotno, da sc lire spremene v krtu kar je bolj verjetno, so tu načrt opu> Solze začudenja pa sem pretakal, em izvedel, da so se (istikrat Avt Varnostna nočna straža v Gorici. ali cvetoča tatinska industrija. i'a kaj, da v našem mestu je toliko tatov? Ob vsaki nočni uri bežijo krog oglov. Iu cela že tri leta meščan nemirno spi, če nc drugače, v sanjah mu kradejo, se zdi. V nevarnosti so trajni trgovci in krčtnar, Sc dohtar ni na varnem, vsakdo, ki ima denar. Ce noč jim je prekratka vporabiio še dan: pač stan ta lov dandanes ie z rožcami postlan. Ti vprašaš me, uegodnik, kod hodi policaj, tam nc, kjer so tatovi, pretep in diritidaj. Hi lahko jih ukradli, kaj bi iKitem bilo, brez policajev mesto, bi zdelo sc pusto. In pa po drugi strani so važnejše |M>ti, ki jih vsak pravi moški, ko mrak je, naredi, (iorica naša hrani na tisoče deklet, moža bi vsaka rada, a kam naj ~fcrc ga vzet? So črne in blondinke, prav lepe, grde vines, so brilitne in neumne, res prava, grda zmes. A stražniki so brihtne glavice skoz in skoz, če k'lili ni za tatove, za punce njih je nos. Ce greš /.večer skoz mesto, vseli voglov se varuj, tam rubrike za vzdihe, obljube občuduj. A če so te okradli, le v/.dihni iz srca: vsak enega naj služi, a nc*gos|h)da dva. Glej 1. stre strijd v očeh italijanske javnosti naeru kret spremenili iz barbarov v ovčice, ki Itm ]r tre ba brezpogojno pomagati, radi tiste raztrgane srajce namreč. Jaz sem ie čakat, da zagledam črno rumeno za* _ stavv na kvesturi Pravijo, da ie niso prišle. V Mati Aziji pa Turki pomagajo Grkom domov. l>ve leti niso znali pat. zdaj to jo dobit ia prav pridno bru sijo nete. da skoraj sami sebe ti tz same hvaležnosti do Turkov, pk tetin neprijetnega položaja, io jim pustiti četo enega generala v spomin. Pa Grkom se prav godi. Imeli so Kdor z dušo ves poglablja v dno srčnih se stvari, kako naj vidi, kaj U za hrbtom sc godi. Saj v»e tf poravnav« In kaj'zati>'« mar. če stražniki vzmo Mete. tatovi pa denar. Rdeče uši. fc. zini. Nc morem se odločiti no za soizo, nc sem kupu uu ™ odaicc s pestjo po katerem koli pred- njegovo kramo: »Url sle« 'urki^ dJ Jo naetu. Tudi ti, dragi prijatelj, si bil žc v ,nemim be^diloM. Vcrae j iožaia' to Um enakem položaju, če pa le nisi I ril, poslu- sain skoval, žena mu j* i ki z uiml nimajo opravila, gotovo uicmiI. čilo, iiosebno če se saajajo v Jutranjih „. Sam ne vem. ali naj se Joče »tali Jc- rali. Da se mi ne bi očitala brezsrčna«, zim. Nc morem se odločiti no za solzo, ne sem kupil od potuJo«ra kramarja vse Mri stenske prte s urile baje k ram ji ____. le morala pisal] ia) me dubro! z rdečo nitjo na platna "«pU sein vse Ml Vstal sem kakor vuko jutro. Ko »em ri, ker »o tvorili celoto. predolge prste, prevelik ielodec in pre, sc obuval, vem »c si>oriiilll svojlll sanj. .Cc Je v lilij vsega duMi. 10 neznan dober apelu tlo tega apetila jim je po- Smešno! Kake sanje! Lovil sem UŠI. Bilo v njej bridkosti., se je tbsU prvi rek. Id magal Venirelos. ki so ga potem pognali jih ie na mernike, oziroma na ceutc. Jaz pride nad lijak. Verza: .Ce je v kiši dos| v penzjon. Poklicati so kralja Konltan< res nc veui. s kako mero sc merilo uši. llllc vsega, žena malokdaj se krr^a. priileu Uno. Ida! to pa Grki Analotijc .los. ia so vse lepe, rdeče. nad Štedilnik, prt z besedilom: -Cc je du sam Kottantin jim ne bo pohtadil vseh Med uiiiivauiciii sem razmišljal, kaj stl vsega v hiši, dragi sosed, v_ me piši!, bolečin. je u),, |iovod takim sanjam. Navadno ro- pride nad oniaro. medtem ko bosta krit Prihodnja kadetnica le ml datote- de neznatne makSnkostt prejšnjega dne nala verza: -l>*li vsega v laši če jc. umi na. ker se diplomati ie niso dovolj t "O sanjCb Chrvck vidi, silil, bere, |>o noči pa, se rad domov prismele.. vbodv kuhinjo riti ia thmjiak. da hi lahko začet more v sanjali, mu narastejo iz najmanjših pl- Domov h kosHu sem «e pripeljal s li-pojedine v svrho svetovne,ga miru. ki je kic ogromni sve&Vi. Toda jaz nisem prej- Jakcrjein. Ccmu sem pa sanjal o rdcčili u-med diplomati vselej vzoren. Pravijo, da j„jj dan nc videl, ne slišal, ne bral uši; da šcb?! Sin se Je bil že pocodH za bjcilclj] to nese in da ne nudijo sklenili mitu ic bi sc pa izcimile san)c iz dveh mojih pri- |H>lovica. ostanek v treh mrrfta*i oliro] doUer dobr <>rugjh. ve, um& iA^v. H nfeem uW)gel misliti. Dni- kili. žena si ic kupila klobuk, solab.ik čjil, dohodkov. uši pa nisem imel Vof daili ni Jeziku, črcvljc in radi skladaosti s klobukom • • • Stal sem pred ugapkA iiV zrčaTolfn, v ka- črcvlji še obfcko. Tisočak je šd na raiu lereaa sta opazil, kako' mč jc I>1| zdelal Jaz sem pa Ic čakaL Usoda nri ie m Kvi pa pri mat? Strela k aduid — aemmčht lov na naši" pi* glaVMnc živali, klonila prcinožcnic. ni pa doMSL pa ne na Krn. ampak v uredništvo -ric, MdUkdil sanjami. a sv/01 sanj nc Vsekakor sc ima lo zcodM tanka. kaN cofa«. Ze par tednov mejči, Je ^im drugim, še n jmtf rlA m in ta- rdeče uši v jutranjih urah pri ČJovriu vse ru.it prizadevanje Je zastonj. ZdrZ* ^J^/Hi fS^Krt« h™ J^t ^ M fS^SLJ JSSH nikl Strokovnjaki, bratci onih triaUdh 5 "l"1^, tt^^tS" . "" K Pnbaialo vrdao mam lpa^L Doka« inženirjev , strokovnjakov, ki to tt iz* rtr*t "J!f . SSfV13 Vn? nise™ imel nobea*. a Sara nfi je ptart. razili o Krnu. to mnenja, da bo otlM ne. « ™ 5™*™,?™.1« «•" da ic vse to delo mojega korfonraiU srečni 'Piccolo* v tem pogledu za vselej križal ost m postregel z njuni svoji družim. Kdor koli je prišel k aaienm. vsaki nem. Javne zbirke, ki so jo nameravali Uspeh po^blridriia nepričakovan. Zc- pravil o moji sred Ia dostavljal, da bi b napraviti zanj. je velikodušno odklonil, aa je trdi^. da potnfenja knr rta tiši premo- on zadsvoljen. če K sanjal le o desetini > Eni trdijo, da te bo zaprt v samoto. Dru- ženje. tašča zagotavljala, da so rdeče uši nega števila, Id sem ia jaz sanjal. Ti gi pa govorijo, da pojde v zavod za glu, bogastvo. Objemi, poljut«. Sin me je skušal lump! Ljudje so videl v meat le atnazai noneme ~Crna srajca*, kjer pontstjelo ouc*aviti za bicikelj, tašča jc liitda v ku- ca. stiskača in skopuha, ia kodi k njeim po mm metodi v novi abecedi. Crka A hinjo raztepat jajca ia torto, ki ji zelo u- ki bi bit kakor je obečaL razaicS ie Pozv Balkana, črta B bomdm m kom- gaja, žena se je pa napravljala v mesto jern slučaju sto svojo zalotEo hrezplata cczln, črka C razbitje komunistične ti- nalnaoovaL Nov klobuk, solnčnik ali par med svok odiemalce. " skarne itd. Poučuje te praktično. Stroške trevlicv, nekaj si gotovo prinese domov. Jaz sem pa le ČakaL Kai sem pj to plačajo komunali m Stavena. V za* ^ ^ Mnia| „ rdc£fh td? p^msk. rdeče uši. ne irrcti oprani hvalo ph bo po tvop motnosti odskodo Sam sebi prepuščen — Sin ic zdlrial z niimi in v jutraniih uaah! Čakal zal z obrekovanjem. Našemu kolegu v izfrnt J^cikd,- _ 5,3,, studlnU, odkod naj dokler se nisem navdičaL pikic bogastvo. Tema izključena, ker nc Naj se zgodi z mano, kar se ima zeo stavim, dediščina izven razgovora, ker diti! Ne morem več molčati! Dvoje imam sorodnike edino le v Nemški - Av- možno: ali so uši priklicale v resnici n stri ji. Odkod torej denar? Postal sem v klade, ali jih niso priklicale^ V prvem sto resnici radoveden, kako mi pripravijo moje čaju dolžim na tem mestu jasno in uUs rdeče uši po ženi in tašči zagotovljeno no, vede in hote, brez vsakih olajševalo! premoženje. postanem v mesnici bogat! Sanje spada/ Na ulici čestitke. Vsi sosedje so že ve- vom na rdeče uši krvavo pristažeoe vso deli za moie rdeče uši. blagrovali mene, te. v drugem slučaju pa zahtevam od is« moio rajno mater, moio družino, jaz sem države, oziroma od nieniii v to postavlje pa moral plačati temu štampcrl konjaka, nih predstaviteljer. reformo sani. Ce inufl drugemu golaš, tretjema pivo itd. Mesto postati bogat, naj sanjam sanic. da bi stal v trgovini za pultom in strcgcl postanem v resnici bogat! Sanic spadajo ki odiemalcem. sem sprejemal čestitke ka- kakor nemiri in poboji med strankami kor kaka kronana glava na godovni dan. področje notranjega ministra, zalo moje nI In še semenj 1 dan je bil. drugi četrtek v dolžbe in zahteve napram državi. Posla« mesecu. Imel sem siocr pomočnika, toda ci in senatorji vedo sedai. kal |im je sto na tiste borne centesime dobička pri rižu ritL Preprečijo naj s svojim glasovanje« in makaronih ni gledati, ko me ima zasuti da se ponove take nesreče, kakršna sc i usoda s cekini. bila pripetila trgovca, ki se Je radi Okrog poldne sem bil že prepričan, da uštei v svojem pričakovanja ia ki je ct trehuli. Ko privleče škarje na dan in trehuli spet zašije, sc s|H>mni, da so v trebuhu še Igle. ' »Vraga«, vzklikne zdravnik, »sedaj sem pa igle pustil v trebuhu. I.e malo po-Irplciiju, jih bom lakoj ven spravil.« »No; vejite kaj, gospod zdravnik, mu W»" nevajen reče bolnik, Vnapravite lui r?jc, j rebuli na knofe, ppteoi ne bo tre-ba v(^lno režati« (^e uit na ponudba). ^mec .10 let star, ztfrav Iii polnokr-ven, zidan.kl mojster i. t. d. Iei>e zunanjosti, z krasno brado, dolgimi brkaml po ('(jpi^ofikcni načinu In veliko plešo na glavi, z več » I Isoč tisočaki« gotovine, naloženi1 pO raznih denarnih zavodih. fcclirn znanja v svrho žeilitve, z gospodično, -tudi vdovo, lej»e Zli na II jos ti, sciitimeiiljil-nega značaja, z več tisočaki gotovine, — »miljouaikc imajo prednost!« Kakor raz-vidno, kaže sc družici, ki bi hotela priklenili svojo usodo na ir)č, lepa in vesela bodočnost. I'red vsem, to moram pripomnili, ima »protekcijo« Dollneova izpod llruSev. I.e resne ponudbe pod, »lepi Mil-vec« poštno ležeče Clor. B ranica p. Štanjel. VjOJNA. POROČILA. Bojno polje, 10. IX. 1922. Sv. Križ (uradno). Po. dolgem rniro-ranjiL-smo..zppet začeli z ofenzivo. Sicer ;mo svoj namen dosegli, toda vsled stra-egičnih ozrokov so .se morale naše čete linakniti in v zasedah Čakati sovražnika zgube so malenkostne. r red nt Hi C.ukI V nekem večjem trftu na Slovan* s k cm je imel Jež. poslanec predavanje o gnoj i lih. Prisostvovalo je obilno šfevio krneč* Aceg/i ljudstva obojega spola in tudi ne* kuj inteligence ______ Ko je predavatelj obširno razložil o kakovosti raznih živalskih gnojil in o vedno ve£a. Upamo v kfatkem priti do uspehu njih uporobe pri gnoji/vi, je ves zmage. navdušen zaključil svoje predavanje s Cesta (urad.) (11. JX.) Sinoči hud femblc besedami: »Predragi tržani in tn spopad med našim.in sovražniki. Toda iankel Poudarjam torej še enktat: Kar naši so sc branili in l>orili kot levi. Ranjen se tiče gnoj it ve vaših travnikov in vaših ni bil nihče. Prišlo bi do hujšega spopa- -j.v, vam kravji gnoj najtonleje na srce da. a noč nas je ovfrala. Upamo, da se v polagaml« kratkem sklene premirje, kajti . drugače /<' ^ahen jiplavz. Pozdrav jo Te udeleženec predavanja. bfcja.ANttJba. 2.»h« se molila rad* ;bi ga ;pila. ^nina is&fla. da bi Z njim plesala. Sc jc .žabjak zmialil, sera bom j»z pritisnil. Z« ro|t«\ bi tf prpail, , Vjrif.b' t nosil. £aba privolila, pri njemu ga bom pila. V farnv? .so poslali, da bi ja oklicih. Gospod p« .jih. jc ,xpr«tl. kdo bo -Oklifc- plačal %«bjik jc nagovorit: Bom mošnjo jat .otvoril. , In res s^^lic^sli. ljudje' so. p* zibali. : Kttbr bo' jtel v »vate xl«bil bo tamkaj «prate». , .Ifjudi j® dpst\ t ja |eklo. tfia.fo navdušenje sc bi prišlo do hujših incidentov. T Velika tam črez ulia stara iaba kuha. Stari rabjak toči. i|iu skoraj trebuh poči. I Iroščcvi tu kraki m-rejo se v mlaki. Bodo jil| ocvrli, potem jih pa požrli. Trum sc ic dela! a družb* jc vesela Miz »e ispvstijo. kar pri njin pospijo Trt j „ , . PraW/o, da bode virtuo* in ume , , Pravijo da jc prišel Francclj ob svoj nik Srečko Kumar obesil glasovir na ki brk brez vsake predpriprave. To nekul- ln postal agent slovite firme ^Bum.pc turno delo (brk je .obetal najlepši xmjl* dax«. voj, so ožigosali Varka MaIora — in Čuk Pravijo, daje umetnik Čargo a svoj mu je ob pogledi* na gole temelje izrekel mi rjsbami na slavnostni akademiji »i svoje sožaljc. drijc« odlično občinstvo tako.očaral, < Pravijo, da bo imcl.Nac Karlutov v jc zbežalo korporativno pa . galeriji Volčah »Holtbergo«. Postal je tudi a bati* medtem ko slavnostni govornik iz vd dent in ko clcnc še nove zobe, se pojde kega navdahnjenja ni niti rabil suflcrji žcn'L Tonu Cckovcmu se zdi to prav pa- Pravijo, da je France ' Bevk post metno. »večen popotnik« in da piše potopis »' Pravijo, da ima Edi Lamjanov tku treh dnch oko,i Prednaročil beliče račjč, de lahna kar dve čcč h kra* sprejema uprava »Čuka«.J tu objame. Pravijo, da se prof. Sp«c ženi. 0 Pravijo, da bo dobil mirenski župan sicer to ogorčeno zanikuj^rendar p« s za svoje zavito postopanje, glede »Iz* fačctlci m usj^hi njegovega rednega žn ofc/ražcvalnega društva«, red »lisičjega • zgodnjih. urah. največ žurnalističnih ki Pravijo, da jc stric Mirk nesel v ^oanii^urati najvcc zi; Ljubljano na velesemenj slike vseh tol* lonjnPnčf: r\čA p , r minskih deklet. Izvzete so one, Id imajo Pravijo, d* je!^»MJca-; von fržufi. boljšo zvezo z jugom. Društvo veselih vsemogočna gospodinja Skodmkovc u vdov in vdovcev ni poslalo zastopnika, mverze v Tolminu, povišana radi izred ker je odbor prezaposlen. n,h zas,u« na pedagoškem polju v dok Pravijo, da n,„opa vo.fc.nski ,pod- ^tSl^ uei.Cjic oknicaverein« vedno samostojno (če je šibak v nogah stoji celo na eni sami.) nastop delovnega odbora, posebno predsednika silno žeI6 konča počitnic. To vest potr Dekletom posebno ugaja strumni nastop £uje ?^lLščina da se je pred tolminskin pAnilca konv,ktom ustavilo preteklo, noč dvij- Jake. Pravijo, da prinese predsednik za* druge voj. oškodovancev g. Vilč na po* čitnice v Brda tudi fotografijo! aparat brez plat in g. ravnatelj Luka pa 3 kg. sode bikarbonate za vsak slučaj. set vozov fižola in krompirja: Šolska naloga. Naš Ivanček piše prvp šolsko nalogo: Svinja M Svinja je domača žival. Na vsakcii oglu Ima eno nogo. Na /obcu Ima [K)kri Pravijo, da je Jože iz Srpenicc zelo vačo z dvema luknjama. Lase Ima navdušen za potovanje; zato namerava ustanoviti društvo »Arrner Rajzendcr«. za vse one, ki se hočejo odebeliti. prav redke. Vsajeni so po celem telesu. Na xla vi nosi dva podplata, kjer Ima sluli. Rd je kratek ln noln slvlfi Za novo vojno. ENA : Moj Bog, saj ne morem plačati tako velikih davkov. To me bo ugonobilo. Pomislite, moj mož je padel na vojni ... HROKRflT: Saj imate še dva sina, ki še nista padla. Dragi Čuk na purci! tal sem v Tvoji zadnji številki možno navodilo za preganjanje uši. ■ omislil sem se tudi jaz enakega katero je mene z mnogo manj--idom ter večjim in hitrejšim učim času svetovne vojne kot vojaka, pred to golaznijo. Gotovo ga bo-otrebovali naši slovenski fantje jaki in mi bodo hvaležni za ta ačni dober svet in recept. >o ti: zame sc pol kg žabje krvi, % kg peska (če mogoče iz soške strune) g r najfinejšega braziljanskega te skupaj se dobro zmeša, pusti na solncu, nakar se zdravilo lah* Namaže se po vsem telesu zvečer, drugo jutro se vidi učinek: Bolhe, vabljene od vonja krvi, začnejo žreti, poper jim pride v nos, začnejo kihati in pri kihanju udarijo z glavo na pesek ter se ubijejo. Z upanjem v srcu, s tem mojim predlogom hasni/i in pomagal I svojemu bližnjemu, te prisrčno pozdravlja tvoj Miha Pogrunta. DOGOVOR. Zdravnik klijentu: Vi morate na Vsak^rtačin opustiti pijačo, kajenje, igra* nje na bilard ter pohajanje po noči na okoli. Klijcnt: — O sem razumel! Vi ste se dogovorili z mojo sprogo! — 1ZMI. Nič več naj ne vlada absolutizem, I Jo«; živi naš narodni idealizem! Minul naj bi za vselej terorizem, pravičen naj hi bil med nami socializem. Diktirati pa nima nam nikdar iiii|»eria-lizcm, dokler nas ne omami — hipiiotizein. Živela svoboda, umrl je carizeni in zmagal je narod — dcniokratizcm. Preminul je za vedno — uihilizcui, še bolj jc padel anarhizem, žaloslno pa zrastel je — fašizem. Hinavski je vedno — pri profesorjih — sofizem, grd pa pri ženski modi, — rnagizem. Pereat ves bodoči — futurizcin in ). njim vred ves - koritarizem, Bog živi pa zdrav — patriotizem I Moderen jc sedaj - ekspresionizem, še( bolj pa pravi — impresionizem. Ugaja drugemu najbolj — kubizem, proti njemu nastopa že — akubitizem, a kar drži, naj ohrani — pozitivizem. Znan je vsakemu — liberalizem in njegov nasprotnik — klcrikalizem, oba pa nadkriljuje — ultriimontanizcm. Na mizi naši stoji — literalizem vseh pijanizmov —simbolizem. Moderen je še vedno — seccsionizem, že davno je pozabljen — darvinizcin. Po svetu straši sedaj —komunizem in pa ruski mu sodrug, — boljševizem. Naj izgine od nas vsak — skepticizem. Še l>olj pa iz sovraštva — cinizem, naj živi med nami vedno — optimizem in naj mine črni — pesimizem! Naj izgublja moč - militarizem, in vrag vzemi vsak — Šovinizem, zgubi naj se pretirani — nacijonaiizcm iu ž njim sebični — sacroegoizem ter strpncli, zastareli — materializem. OBSODBA. Sodnik ki je hotel v lepem tonu iz« vabiti od zatožcncu natančno izooved: »J^ekli smo,tedaj, dragi inoj, da smo zgrabili starko za grlo, da smo ji zamašili usta, da smo zgrabili za nož ter ji prere* zali vrat... da čujemo: kaj pravite k vse? mu temu?« (Zatožencc zaničljivo) »Pravim, da ste napravili eno grdo lopovščino.« RAČUNANE BESEDE. »Dragi moji« je rekel nek moralist, »so dejstva in nc besede, ki se računajo... »Se vidi« jc zakričal nekdo, »da nisi še nikdar odposlal nobenega telegrama.« Med sorodniki hodite za \ Prirojena nerodiiost. Moj brat, ki jc dokaj pobožen ima v službi tako nerodno služkinjo, da je ne* verjetno, a povsem resnično. Ko je bil bolan na poštelji, je zaprosil kozarec vode, ki jo jfe popolnoma lepo prinesla do postelje, a tam sb je že morala spod* takniti ob nočno mizico, ni bilo drugače, pa je vso pO- postelji razlila. In tako jc bilo pri vsaki stvari. Prav normalno je skuhala juho za obed in ko jo je hotela postaviti na mizo, je zvrnila lonec, ter vse sedeče ž njo oparila. H krstu je nesla novorojenko; pa mislite, da jo je obdr* žala v rokah? Kaj še! Iskajc žepni robec, ravno, ko ji Je boter narekoval imena, je otroka spustila pred krstni kamen na tla. Na prvi dan letošnjega m a jnika jc oblekel svoja dva dečka v belo obleko in čeveljčke, da gresta na izprehod; služki* nja jima je morala medtem pripraviti ka* vo in ko jc natakala v Skodelice jc že mo< ralo priti nekaj poVprek, da jc oba od glave do nog s črno kavo oblila. Je ne« kaj povsem vsakdanjega, kar sc skoro v vsaki družini pogosto pripeti a pri mo» jem bratu gte dnevno tako naprej celo po petkrat na dan. Poslal jo je na primer v lekarno po vitrijol za čiščenje kameni* tega tlaka. Ko jc doma odpirala steklenico v navzočnosti radovedne mačke in psa, ji jc brškone zainašek sam ven skočil. Dejstvo je, da se jc čula tako grozna godba v kuhinji, da si je bilo ušesa za tiščati. Vsak po svoje je tulil na vse pre* tege; pes, mačka in ona . sama. Seveda: politi so bili vsi trije. In ko jo je gospo* dar, ozmerjal, je enostavno odgovorila, da ni ona kriva če vitriol žgc. Kadar mol* ze krave in sc s hlapcem pogovarja, ji je vse eno ako mleko v golido curlja ali pa po kravjem blatu. Vsako stvar dela me* hanično zanikerno, kakor bi bila obsoje* na v to. Ko smo imeli en dan skupni družinski olnid, je prinesla polno skledo suhih hrušk namesto prikulie. In ko smo fifi začeli vsi smejati, sc jc jezila in preklinjala medtem, ko jc nesla nazaj, ter konečno vendar srečno pograbila skledo s prikuho. Sedaj jc šla pač zmagoslavno do mize s Iriumfom, a pred mizo jc sto* pila na lastno krilo, ter cmoknila kakor snop po tleh z jedjo. Ko jc vstala, ji je bil pokrit ves obraz z gosto in mastno prikuho. Ujezilo jo je vsekakor, ter je divje zatulila in grozno zaklela. ( dar je menil, da radi tega pač ni takp hudo kleti, ko so njene nen na dnevnem redu, marveč naj reče-i bo tako, ker je božja volja zato! N< zato jc navijala uro toliko časa, <|a j, počilo v njejJ Ponočne posode je « novala polovico kakor gre, polovic« po tleh. I ak. CA im, ... nT. nmtmilp . . ga nejmam. .i ..-;-.;/ 5cm ovce, katere so mi pa vse poginile.« »To~jet)a zares slabo.«' »Ne tako posebno slabo, kajti Pa, deb'ga bi zegvišou, de ga rejs nej- štarljc ptistu, zetu k'sm sc bau, de bga ne zgtibu. Keder trnom s Cežane neprcj šu, sm djan, puotlej ga buom pa jemu. nar »em kupil hišo, katera je pa zgo, Jen ta frdamane gniis je zerejs čakauna teb* »To jc pa zelo slabo.* driigl cajstc, dc b'mi ga pobrau. Je kaj, k'sc do«djbenške kOnšte ne nuore toku »Ne tako posebno slabo, kajti s hi. z lajpa! Še nc špecerat nejsm tu jet po- vejdat. Anine človejke sm dan dvej lire, pa u grm med brinje- skni. Cez an cajt ic ste muojo ruobo neprej njese! -fest sm se pa u dnu med brinje-skru, Cez an cajt jc pa kar skočila ta presica tatinska na moža. Precej sm ugfcnu, kaj je tla Jemet. šo vred je zgorela tudi moja žena« ZOBZAjjjOB. predsednik porotne razprave jc vprašal zdravnika zapriscženca, čc mu ,, , -,„,,, ; ve povedati! natančno, koliko arzenika M"«4 j*> * "Strošu kajpek, pa je ruobo nc Se potrebuje za pogin muhe. Zdravnik tla snOstu jen zbajžov. Potepin pa kar nc špccijalist je odgovoril: »Dokažem z vso vso muq ze njim. Jest sm pa majhnu poča-'uvostjo, gospod predsednik, ali, prej kov zc grmam, an spomin pnstu, puotlej sm jat rad znal, koliko je muha stara, sc pa prov po muožku s prstmi usjeknn nc njen spol, t^em temperament, njeno fi« djcsnp jen nc lejvo, pograbil muojo ruobo zičnb stanje in če je poročena, sama ali pa siti šii n buožjem jcinjcne neprcj po vdov«.'Kad«r bom imel O teh točkah na. cajste: ttnčno poročilo, bom odgovorilvaše ' I sevaj, .malti cajta. huodem nji Jašku- JCTI IIUiaMimillBIKjMf««®-!.^(Ji^j^,, ggg na ne v0jm Tc-,1 ip Vc/. n. vn lior dujln v teli fr^j krajih. Sllšov sm, dc ju saina prostust u te dežjell neprudej.om-pek tit pa1 nejsm vejdn, dc so po lurijctah srajdi cejsto žilicr Uide Idi uoUra. Ce sin pa u niajstc; žje vajin kok« jc trojba, Tam se Icliku ai)ifS al drllzgu u rt brcnc, koker 1» buh luontij rjeku. S flličcpjetam sc žl-lier vsacme čez grlu zcpclfl, p;i $o grdu pogljcdat se ga nc smej, čc nc ga čriia vojska nc specerat vlajčc, puotlej j>a u kcjlio vržejo. Po liKivskcui sc pajugof 21-hCr srcjdl pilota, kjer Ji> diiostc grujzdja, ustave, jen k^der sta liajccr jen inaSlnflrar zcdliostc nabrala, zcplska, pa sc grje neprcj. C« pa nc nuiorc neprej, pa Idjc pr zndiicin vaguohe |iorlvnjo. Ne vse zadne je pa Iu vscgllli Icpujlc so lašku-slovcjiicl keplle tuo prostust. Sin-cllnc ane ikj drijeve iiohašclo, drllgc lili pa po uiiočl 'lipniziiejo, Kuiikuiiiohjlc lotijo po cajstaii koker fufrc, pa čc uotroke al pa starci do snirfl pavalc| diijevl. O ja, duobru vajin, Vtlj bi po ccjni da u koker i>eharje, jen anu inajlinu situ ze nemjcček. ,hvmCcz Postojno sm pa kar brš Šu, zetu k'sm se spjet ban, dc b'me u kejlio no dejlj. K'so me, pa Žcndarji jen iblajtarji ,pp stra-. nc gljcdali, sm.jo precej pogrtlutov, koku je trcjba. An facou sm biu kljpu u trcjeh farbali, iki sm ga na hrbet prpjev. U ruokali sm Jemii muojo i>alco, pa sm fort neprej po cajstc.kričov »živjo Italije« jen u nno-mjer mahov s palco po lllfte. Kar toku sm šii neprej korajžnu jen s strahuui. krlčov do Rak'ka. Pa kumej sin tajin čez.must prrajsov, je an kep murka vcu zečjelu tUlct ze mano: »Laška m... fičefaju, kuozu pride, prdne vaju«! Puotlcj so zečjcll še gnlv knnupir vame Hlčet ti pesjake. Pa mejnde Že noč drllzga, koker de sin muojo kflplcno pro-stust 11 slovajnskii-laškem niicou. Nu ja siii gHlntav jen djau sam zase: »če lia majstncga kaplana na klabiik leiiiunne Iflčejo, tfld u rljbcučaua gnlv kramplr Žlher, sej toku nej ze sčjme«.. 1MZNJ1VI KUHAR. Neki samski gospod je imel kuharju, ' kateri, je pa' bil zelo lažrijiv, Nekega dne ustreli gospod več žerjavov in jih da hu« ' harju/da jih pripravi za večerjo, na ka* tero"pride' tudi par njegovih prijateljev. Kuhar začne takoj peči, toie< na vso« . moč. nategoval: žilq pisano - oblečen re*. klamni mož: —vPete, pete nuter,.zdej.,grejo -curc vert/Tukej boste vidu odspred najlepša ' živa punca z uska/Tam -ritensko pa ce* bra konj, povodni miti In vojska von celi svet i vsa cesarja^ kf ješov.. u penzion. 'če hoče danai kdti ki znat, more .ialca • Klicna prefelcnit. Mame trojčke zmiram r ilve' tle na ušek; ki je mati mcrla na.pa-ž&Pete miter, peteiruter. bum... bum... ' ))um.T: Boste yidct lukn«; ki nipui dna... bum... bum... koker Šterna ki ma voda, pa je suh. Fanti, curel muž nu žena, pete, pete nuterl bum... bum... bum... V hiši za projekcijo živali. Predsednica; »Jan, skušajte prijeti tisto muho in nesite jo ven, toda ne da se ji kai zgodi.« Sluga Jan, ki je bil ludi član z vsem navdušenjem, je izvršil previdno ukaz ter nesel med prsti inuho iz spbc, toda čez dve minuti se je/povrnil. Predsednica: »No Jan ste atorili?« Jan: »Oh, nisem imel poguma spu* stiti jo ven: dežuje.« STRELA NA KRNU. ; Izjava. Podpisano društvo inženirjev stro< kovnjakov »Speta un poco« izjavlja za plačilo 10.000 lir na roko z oziroin na članke v »Goriški Straži« in »Edinosti«, da jc spomenik na »Krmr poškodovala strela, sledeče: 1. Ni res, da jc udarila strela v spo* menik na Krnu, pač pa jc res, da je u* darila strela v vso laško javnost, ki od dne razglusitve molči kakor grob, da nc rabi* mo bolj navadne besede. 2. Zato tudi nI res, da-so se na Ko-buriškem, zgodili kaki zločini, ki bi na* ,sprotovali zakonom,, ker so, bili navzoči orožniki, ki.so oko .postave, kako- bi. oni tedaj tudi kaj takega idopu&tili. 3; Naša komisija, kije dosegla polnoči, že. deseto, steklenico, šampanjca,, Je. v mpjjli dognala, sledčči poikodbir Otjpije* nje jezika, vsehtržašklh urednikov..in moralnega mačka, pri vseh, nacionalistih.. Ti dve poškodbi pašo povžrdčili.zppct Slo* venci, ki sramotijo naše najdražje kar imamo, kloako našega časopisja. Pika. Dano v Titotii I."11922. 1 1 ' ' Slide podpisi. Dopisi. SOVODNJE. V Sovodnjah pa res napredujemo. Velik kos zasluge gre naši inteligenci; ki izobrazuje našo mladino:'Nad <50 izobraževalnih društev;.imamo v. .vasi.- Če< ne .verjameš* da -jib-je 'toliko, postavi .ničlo pred številko pet, v; sredo pa piko, pa boš videl, da .jc res. Na .čjelu naše inteli- ce je neki a*Pftpadla. Opozarja, se,-da. kdor sc ne more iznebiti tega res nadležnega grozdja, naj posnema Soksid. " I ' IZ' POVIRJA. V času vojpe.,snjo ,tukaj nameravali naplaviti madžarsko šolo. Kjer 50 madžarski, vpiaki pa.žalibpg.bivali .^j premalo časa, sjeno.. spje.vJcteJI' da, bi, se to ne izplačalo, ker,.še ,je povadijo ; pj-epiajhno število, «19,džarekih ;ptrtfi, Ffr^ej več pa bo Italijanskega naju$č*ja, 2M0 upamo dobiti kmalu laško-.^plo ne. da bi zanjo prosUL ~ V ' Josip "Kerševani jmelianik In pa£knr ' ^vi fifficl, Stolni trg fl. desno. Zalpg« rmill iivaljdihln kmetijskih strojev, ^djrokoI^B^pnšk ; in., samokresov, ter vse . posaoififinibj deloVpjspadnjočili v mehanično ; Ju.ptišksrsko.!stroko. Slrokpvai, bf^plačen j -/pouk. v umetnem v^auju kfpaipju. Lafltna tJdavnlca lu popj*arIJalnica, 8tolul trg 5, . Uklrmm}« r rV^K Priporočam v^akrmn Orlglnfcl Mnpdlo«:jKt^loe »troje, ker bo najbolj zaiwwljlvl, u te JaB^Jnr l& let. ___. . _.. M-.Mir.i rorf _ mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnm Brzojavke /jrem, 16, sept Mateldl je svoječas-l> narisal bojevnika, kako llšči za vrat lovcnca in ga i>risill k zadoščenju. Kot vemo, je zdaj narisal novo sliko: Slo-enca, ki je dal laškemu časoi>lsjii hudega ibaka' Šriofat. da ta št k sapi ne pride, a ter i list Bo prinesel to karikaturo, ne eino. Mi gotovo ne. da se komu ne za-leriiijo; Amen. Trst', 15. septembra. - Tu se je vsled ma in njegove strele nabralo v laških u-cdništviir toliko iriolka, da ne vedo kam njimr Baje ga nameravajo ujM)rablJatl amesto Tomaževe žlindre za. gnojcnlc stih delov naše dežele; ki So jlli črne rajte dpiištošito. DHnJI glhs pa «dil dtt ga d naknfllla vlada in gll postala naScmu udstvu kot predujem za Vojno odškod-Ino. Vesti Nesreča na vlaku, Iz Šempetra nam >ročajo, da je bila na vlaku št. 742653 ka gnječa, da se g. č. A. ni mogel preti skozi ljudi v vagonu, da bi prišel do zato je nastala nesreča. Ozdravil, oz. ura! se Jc doma. Daj naprej! Vsega ne moremo priob-Iti, ker so dovtipl taki. da jih le del člla-Ijev stežka razume, ker nc pozna doma-Ifr razmer pri vas. Roža Primorska. Tisto o svinjskem ilcvu ni bilo namenjeno Vam. ampak neki packi«, ki misli, da je naš list za svinjari-Vaše smo bili priobčili celo. Pozdrave! Vsi, ki pišete. Pogosto so dopisi, ki hajajo z dežele osebni, brez dovtipa In k> neporabni. Ne zaditevamo, da mora-i vse ljudi poznati, ki jih list v šali o-enja, toba biti mora dovtip tak. da sc čitatelji zabavajo, če tudi nc poznajo rtičnih razmer. generali Le na to način premagamo mn* odušnost našega lludstvn. Čuk na paFci /ui čelu ,drugi pa za njim — in zmaga lu> naša!__Cuk. OJ TA -ČEDNA« URŠA/ Urša pride v trgovino in vpraša: »Koliko stane ta »koc«? Trgovec; »Devet lir boste dali, inamka.« Urša: »Kaj. devet lir? Devet p...... vuin dam. Trgovec: No, pa dajte! Urša, vesela, da dobi odejo, tako poceni, se spravi takoj na delo. Prvih |>et plinov z lahkoto spravi na dan. Šestega že s težavo. Pri sedmem ji lica porodijo. Pri osmem jI pridejo solze v oči. Pri devetem pa najMdiii spodnje lilač<; z gosto tvarhio. Ali je odojo dobila, ljubi moj »Cuk«, lega ne vem. Naznanilo. Cuk govori. I^arččniki se pritožujejo, da me nc }obivajo. Krivde rti iskati pri meni. Zdi et da me kradejo in pasove z nasipvi ov&lbho enkrat za vielej. Čuk ljubi ed. Če redu ni, gre vse k vragu, jaz pa \e pojdem k vmgu. — Tudi razprodafal-e na deželi potlVam, da mi redno vsak nesec dopoštjejo skupiček. AH naj žb od ztaka? Ne zahtevam ne mesu, ie pečenke, rte vina, nc žganja, ampak - line. Brez Ut ne morem in nc morem iveti. Imam tudi ogromnih stroškov. yosluŠajte! V službi imam drukarje, rb arje, urednike, politike, cinkografe In :elo vrsto drugih »tn&zaČev«, nadalje •šfrilonem, več pfršjiiC* ki me tipoglbajo n zavijajo, četo goriško pošto in brez ■tevila podeželskih pismonošev itd. Celo o gardo, ki me ptl življenju drži, mo-drh pffrčati. In kfe naj vztrtnem? V potu vofegjo obraza lazim po deželi in zaba* wir. 2/aft) Vsi za Čuka, fn Cuk za se/ Skupaj motffffo držati, frajtarji In Felberb preje: Hedžet & Koritnik, Gorica Corso Verdi 7, vogal Šolske ulice. Trflovina iiianufaktornroa btud v naajovi. atri d«l»ro arrankl vsaj kvarlin njegovi. U e ANK A- S« »od prvi um t ognjenem vozi, kopita konjska nič no peketajo, čeprav vsi konji divje cepetajo, a on ne speče sc pri vsej tej groa Je drugi ptič, ki piše v Vcrziti, ■/prozi, .otroci, stari dobro ga'-pobijaJi/" ' ""*• in za poredneža ga vsi imajo, d* ga uganeš, v to ti Bog poroozi! Ce združiš ti oba. dobiš trgovca, ki znan je od Devin« gor do Bovca, kolesa, stroje ima on v zalogi, ki vozijo in šivajo brez muk. Da mučil se ne boš pri tej nalogi, povem rešitev ti: Elija čuk. Gorica - Piazza Cavour (Stolni trg) it. 9 (levo) t GOBICI, P rad nad škofijo It. 7. Shaj^liKe ««ud< i. okoliiaaoT. To« najboljtt ftu In bel* Tin* ln piTO. — I,bom. kuhinj, -Sobe za pienočiACi. Snaga uzorn*. Postajališče aiito-mobilov, ki volijo T Borec. Cerkno, Tolmin, Idrijo Za obilen obialr ae priporoča Mit VUa, reatarrala. - PozorI Pozor I ,.Gostilna pri d«eh konjižbili" VELIKA ZALOGA MANUFAKTUKE ™ novo otvorjena gostilna z dobro dc mačo kuhinjo. Toči dobra, domača vipavska, istrska vina ter kraški teran. - Hlev za konje z dobro p*stre2bo. Ivanka Čabej. Gorica. Tržaška cesla. GOSTILNA - Josjp in Pavla Kamsnšček » Gorici, u Kuram it. S streže z i zbornim belim briškim, vipavskimi« črnim vinom — Kuhinja domača — 6ork, jedila ob vsakem čas« na razpolago — Snagi vzorna — Tranočilče U tujce — Sob« i« postelje snažne. ZUrillite n|dn Iz firtcc ta U uUI hribn Restavracija J RUGER VENUTI Corso a. Verdi IS GORICA Corso O. Verdi 13 Bogata zaloga volne domače in inozemske, tkanine, bomba* ževine za gospode in gospe, velika zaloga platna, perila vsake vrste. Svila, žamet, perkal, batist, šifon, kreton Itd. Tepibl, llnoleum, preproge, zavese lana. Volna In žima In perje za štramace, splob vse blago za neveste. Cene zelo ugodne I Cene zelo ugodne I NaJveCJa manufaktura utrgovlno v Oorlcl. IVANK A C IN Gorica, Via Cario Favetti 6. (nasproti »Goriške Straže-) Izdeluje orgije, ltarmonUce, klavirje, i»-IiravJJa, uglasujc, V zalogi ima različne karmonljc, klavirje, violine, strune, tudi prcigranc harmonije in klavirje. Odilaja :-: tudi na obroke.