Oredništvo in upravništvo Kongresni trg štev. 19 Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne == sprejemajo. ■ Za odgovor znamka 15 vin. Inserati po dogovoru, Izhaja vsako soboto ¥ Ljubljani, ? soboto 13. julija Jasne pogodbe dobri prijatelji —ml— Jugoslovanska demokratska stranka je na svojem ustanovnem zboru dne 30. junija 1.1. objavila svojo strankarsko pogodbo. Njeni pristaši vedo, zakaj se zbirajo pod njenim praporom, druge politične stranke, ki se bodo srečavale z njo pri skupnem delu za enoten cilj, pa tudi v ostrih, dasi nikdar surovih političnih bojih, vedo, s korrf imajo opraviti. Da-stranka primerno uvažajo nov čas z novimi zahtevami in potrebami, je pokazala že s tem, da je spremenila ime. 2e spremenjeno ime kaže, da je stranka prenesla težišče s kulturno bojne plati na ju-goslovaaistvo in demokratizem. Prvo je mogoče važnejše, drugo značilnejše. V tem dejstvu sta našli izraz dve moderni činjenici. Demokratizem je danes geslo celega sveta. Wilsonove pridige o njem so padle na roidovitna tla ne samo v sporazumu in v naši monarhiji, tudi v Nemčiji so našle mogočen odmev. Demokrtatizem bo postali za iitične stranke vsakdanji krifh, brez katerega bo težko še katera stranka izhajala. Druga činjenica je pa dejstvo, da se je tekom poslednjih let v okviru JDS. naibrala lepa kopica mlade inteligence, ki ima mnogo bolj demokratično vzgojo in prepričanje kot stari rod, pa tudi mnogo bolj proletarske dohodke. Ta kopica vrši lep del umstvenega političnega dela in priznati ji moramo, da je s svoji/mi načeli prodrla in vtisnila strankinemu programu svoj značaj. Tako se je zgodilo, da je strankin program bolj demokratičen kakor jedro in večina njenih pristašev. To namreč tvorijo gornje plasti slovenskega meščanstva: stari rod slovenskega svobodomiselnega iz-obraženstva, ki je črpal svojo socijalnopolitično izobrazbo in veroizpoved iz nemškega liberalizma in ki ob svojem vstopu v javno življenje po svojem gospodarskem položaju še ni bil proletaree, kot je najnovejši rod že skoro po večini, ter premožnejši trgovci in obrtniki, ki jim je prijal liberalnejši verski program. Ti krogi tvorijo glavno moč stranke še danes. Vendar se stranka.ni mogla odpovedati vsemu inteligentnemu podmladku in ga ppgnati v mladinsko sftru-jo socijalne demokracije v zianašanju na politični izkušnji: da določajo stranki smer vplivni pristaši bolj kiukoi" pa strankin program in da politično delo politične delavce pohujšuje, ker jih nujno navaja uvaže-vaiti razmere. Vendar vplivne stare strankarje nekoliko skrbi bodoče tekmovanje med oibema tako različnima elementoma v stranki. Na svoj stari lirično pesniški način je to lahko bojazen izrjazil dr. Ivan Tavčar v pozdravu JDS. v »Slovenskem Narodu« dne 27. junija 1918. Najprej je pribil, »da z novo stranko ne nastopi v Slovencih tista idealna enakost, ki bo mogoča samo sodnega dne pred Sodnikom sveta, tega ni treba posebej dokazovati.« Dalje je nežno opozoril mlade, »da še celo kapital rti izgubil nikjer svoje meč: in tudi inaš ponižni slovenski kapital te moči ne bode izgubil.« Odločno je poudaril, d|a se tudi strogo demokratična stranka mora v javasem življenju vkloniti avtoriteti. Podčrtal je izjavo: »Alti hočemo biti stranka pravice, pa tudi stranka reda/ in discipline, ki je v političnem življenju dostikrat še bolj potrebna nego kje drugod.« Skoraj neprijazno zveni opozorilo, da se tudi demokratična stranka ne bo smela vtikavati v osebna imenovanja zavodov in kcrporacij, ki so v rokah njenih pristašev. Na ustanovnem zboru je bil dr. Iv. Tavčar soglasno izvoljen za načelnika J. D. S. Sedaj v času nove politične or i jem taci je je posebno važna opredelitev stranke od drugih strank, saj si marsikdo zdaj kot ;fant nevesto izbira stranko po srcu iin glasu na novo. O Šusteršič- Lamp e t o vi stranki seveda ni bilo trejba izgubljati besedi. Da je proti-narodna, protideklar acijska, da stoji z odiprtim nožem Tiste dni, ko je bil Mojzes zraste!, je šel k svojim bratom in je videl njih stisko. In zavzel se je za tlačene brate. In Gospod je dejal: Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahamov in Izakov. In Gospod je rekel: Videl som revo svojega ljudstva v Egiptu in slišal sem njega krik zavoljo trdo-srčnosti tistih, k!i nadzorujejo njegovo delo. In Gospod je dejal: Prišlo je vpitje Izraelovih otrok do mene in sem videl njih stisko, s katero jih zatirajo Egipčani. Pcjdi torej in poslal te bcm, da pelješ moje ljudstvo iz Egipta!« Nad 400 let so Izraelci zdihovali in hirali v sužnjosti. Egipčanski uradniki, nadzorniki so jih preganjali. Ker jih niso mogli iztrebiti s površine, so sklenili pokončati judovski rod s tem, da so jeli moriti imoški zarod. V tej neskončni stiski jim obudi Bog rešen,ika — Mojzesa. in rešil se svoje ljudstvo iz egiptovske sužnjosti. Spomin na to rešitev še vedno praznujejo Judje vsako leto; >oče razlaga zbrani družini pomen tega praznika. In četrti del glavne molitve Judov (Šemang), ki jo še danes opravlja vsak pravoverni Jud zjutraj in zvečer, vsebuje opomin, da >se vedno spominjamo čudežne rešitve iz egiptovske sužnosti kot dokaza vsemogočnosti, previdnosti in neskončne dobrot-ljivosti božje«. In katoliška cerkev poje na velikonočno soboto v prelepem spevu »to je tista noč, v kateri si, Gospod, rešil naše očete iz Egipta.« Boj za osvoboditev iz sužnjosti je bila torej sveta naloga. Gospod sam si je bil izbral Mojeesa za to vzvišeno poslanstvo. In planili so nanje sovražniki in jih pokončali. Zvedel je o tem Matatija in njegovi prijatelji, in zelo so žalovali za njimi. Reče pa drug drugemu: ako borno ysi tako delali. kakor so storili naši bratje, in se ne bomo vojskovali za svoje življenje in za svoje postave, nas bodo kmalu iztrebili iz zemlje. ln sklenili so .tisti dan, rekoč: kdorkoli pride k nam, bojevali se bomo zoper njega; in ne bomo vsi pomrli, kakor so umrli naši bratje. Takrat so se zbrali k njim Asidejci, bratje močnega rodu, vsi radovoljci v postavi; tudi vsi, kateri so zbežali pred nadlogami, so se jim pridružili, in so jim bili v podporo. In zbrali so vojsko. Bojevali so se s srčnostjo. Makabejci so vršili junaška dela in premagali so Ainti-joha in njegov® vojsko . . . LISTEK Ta dva svetopisemska zgleda bodita v bodrilo slovenskim izob; ažencem, ki so poklicani, da vodijo narod in ga rešijo iz tisočletne sužnjosti. Ali potrebujejo svetopisemske besede komentarja? Iz Svetega pisma črpajmo moč, da ne omagamo v trdih preskušnjah, marveč da ostanemo stanovitni v svetem boju, dobro se zavedajoč, da vršimo kakor Mojzes in Matatira le sveto poslanstvo. Viirgilij Šček. Da se bo delo izplačalo, moramo potom zadružne misli vpeljati stroje v obratovanje. Sedaj bi bil pravi čas še, ako bi naši denarni zavodi nabavili najrazličnejše gospodarske in druge stroje. V Nemčiji so hranilnice in posojilnice (rajfaiznovke)^ že pred vojno nabavile ogromno število strojev, Če se izplačajo, menda ni treba vprašati! Zadruga ima nastavljenega strojevodja, ki je odgovoren za stroj in delo. Ako izvrši s strojem še več dela, kot se mu sicer naloži kot dolžnost, dela v lastno korist. Na ta način se vsak stroj izplačuje. Električno moč bi mogli marsikje na Gorenjskem in Dolenjskem in drugod po Slovenskem pridobivati v korist obrti in kmetij. Avtomobilne zveze bi mogle spraviti naše izdelke in pridelke na svetovni trg — Trst, Reko. Naše hranilnice bi se ob razviti združitvi spremenile v nekake vaške banke. Zakaj naj bi se na primer mlekarne bavile z izplačevanjem za mleko? Vsak zadružnik naj bi imel pri hranilnici nekak konto. Kolikega pomena bi bilo to za gospodarski razvoj! Potom zadrug naj bi zadružniki kupovali in prodajali vse brez denarja — za zameno! Glava vsemu zadružnemu delovanju v vasi naj bi bil uradnik, ki ima najmanj srednjo kmetijsko šolo in ki sicer že pozna naše domače razmere. Podrejen naj bi bil osrednjemu vodstvu zadružnih organizacij. Nekaki poduradniki naj bi bili: vodje strojev, upravitelji pašnikov in mlekarn, nadzorovatelji pri delavcih (boljši delavci), nakupovalci kmetiških pridelkov in izdelkov in živine in sploh upravitelji posameznih gospodarskih panog. Ako bo začetek dober, bomo dobro nadaljevali, zato pa nam je potrebna Jugoslavija. Demokratična gospodarska Jugoslavija. Dr. A. G. — III.— Še nečesa nam je treba za demokratično Jugoslavijo. Treba nam je primernega gospodarskega lista. Ideja demokratizma mora najti pot med ljudstvo nele kot ideja, kot bla-godoneča beseda, temveč kot pravilo za življenje. Če hočemo izvesti demokratizacijo gospodarskega življenja v Jugoslaviji, če hočemo, da bo vstalo s to reformo po naši domovini mnogo novih, sicer majhnih, pa trdnih domov, okrog katerih bodo pridne roke skrbno obdelovale lastni košček zemlje, s primernim postranskim zaslužkom pa krile svoje izdatke, tedaj je nujno potrebno, da vpeljemo v naše ljudstvo pametno in praktično, našim razmeram primerno gospodarstvo. Da, praktičen gospodarski list, bi moral postati našemu ljudstvu vsaj tako važen in potreben kot se mu zdi potreben političen list. Zaostalost našega ljudstva v gospodarskem oziru gotovo ne spada šele v zadnji vrsti med vzroke, radi katerih si je tujec ravno v zadnjih dveh desetletjih pridobil na naši zemlji tako trdna tla, da si jo predrzno lasti ter jo zahteva zase. Gospodarski boj je nevarnejši kot politični in vse politične zmage ne koristijo nič, če pa narod gospodarsko podleže. Organizacije nam je potreba in sicer enotne, ki bi smotreno vodila produkcijo in urejevala konsum. Za vse to pa je nujno potreben poučen gospodarski list, ki bi bil obenem glasilo osrednje organizacije. Toda ne samo glasilo, biti bi moral predvsem praktičen svetovalec v gospodarskih vprašanjih. Nevednost je najdražja stvar na svetu, pravi pregovor in česa ne manjka našemu ljudstvu v tem oziru. Našteti znajo pač ministrske predsednike vseh evropskih držav, ugibljejo, ali bo Japonska potegnila z Rusijo ali bo proti nji, kmalo bodo tudi znali brati v zavitih diplomatskih izjavah tisto, česar ni v njih, v najna-vadnejših vprašanjih praktičnega gospodarskega življenja so pa nevedni, strašno nevedni. In ta nevednost je mnogokrat draga, zelo draga. Ali bo napovedala Abesinija Kitajski vojno, ali ne, je zame vseeno, ni pa vseeno če me stane hišica, ki jo zidam s pristradanimi in krvavo pri-služenimi novci, en tisočak več ali manj, kerje morda vrh tega še nepr a k-t i č n a i n grda, ko bi mogel imeti za mogo manjšo svoto pripravnejši in lepši dom. Ubogi revež dela, kolikor le more, strada in varčuje, da bi si postavil svoje ognjišče, da ga ne bi pehali od hiše do hiše in ko pristrada dovolj, gre s svojim mojstrom, da odmerita na debelo, največkrat kar na korake, kako velika bo nova hiša. In potem zidajo. Stotaki in tisočaki gredo, povrh pride še dolg in nazadnje se pokaže, da je to in ono odveč, premalo, ali narobe, kratko, če bi zidal še enkrat, bi zidal drugače, pa bi manj stalo — bilo bi boljše. Kdor je kdaj na deželi pazno opazoval to .gospodarjenje", temu se mora smiliti ubogi človek, ki se prej tako muči, nazadnje pa dobesedno vrže proč tretjino, ali še več svojega prihranka. To je vzgled iz zadnje dobe pred vojno, ko smo imeli že povsod »izprašane* mojstre. Ali ni z marsikaterimi deli. predvsem hišno opravo, popolnoma isto ? Pa še ni na Slovenskem lista, ki bi bil res razširjen med ljudstvom, da bi mogli v njem redno razpravljati o takih važnih gospodarskih vprašanjih! Kdor ima količkaj izvežbano oko, da hitro vidi, kaj je praktično in kaj nepraktično, pa gre in opazuje življenje na deželi, se mora čuditi, kako je mogoče, da smo še tako daleč, daleč zadaj! In vendar je to tista stran človeškega življenja, ki je človeku najbližja. Jesti in piti, ter pod streho, na mehkem in gorkem spati, hoče človek, še predno kaj misli, še predno ve, da je Jugoslovan in da ga bodo zato preganjali celo življenje. Ne bom razvijal programa za tak praktično gospodarski list. Lahko si ga sestavi vsak sam. Opozoriti sem hotel le, da moramo tudi v tem oziru narod učiti, učiti in zopet učiti. Ta naloga zadene naravno tudi izobraževalno organizacijo sploh, toda brez lista bo ostalo kvečjemu pri poskusih, do sistematičnega dela pa brez njega ne bomo prišli. Vzgledi, ki sem jih navedel, so vzeti iz življenja in iz praktične skušnje in kdor ne veruje, da se res tako godi, naj gre med ljudi in pogleda. Povem mu že naprej, da se mu bo odkrila žalostna slika. Tudi nevednosti, da se v življenju res tako dogaja, je krivo najbolj to, ker nimamo lista za to. Za praktična vprašanja je treba oko vaditi, kakor ga je treba vaditi za perspektivo ali za barve; kdor se ni vadil v tem, je slep za to, življenje z vsemi svojimi hibami pa vseeno ostane. Dajte nam torej primeren list, da vzbudimo tudi vinteligeptih zanimanje za praktična ž i v 1 j e n s k a vprašanja! Zakaj bi tiščali vsi na politično torišče, ko je drugod več in lepše prilike za plodonosno delo, na katerem bi preprosto ljudstvo še najprej in najbolj spoznalo svoje prave prijatelje. Praktični delavci, na delo, da bo naša Jugoslavija čim prej tudi gospodarsko pripravljena za dan vstajenja in za nadaljni razvoj do resničnega blagostanja. Zato pa nam dajte praktičen gospodarski list! Trst in tursko-bo-hiniska proga. Š. — Profesor Heiderich je ravno pred vojsko izda! | razpravo o Trstu, njegovi zgodovina in o vplivu, ki ga je imela imenovana proga na njegov razvoj. Raz-prava je seveda važna tudi za nas, saj je Trst naše j prvo pristanišče. O zgodovini Trsta smo sicer že' dosti govorili, vendar nam poda Heiderich nektere podrobnosti, ikterih ne moremo prezreti. Prvi del bi lahko imenovali »zgodbe pristanišča«, drugi ded pa »vpliv nove proge«. Zato bomo tudi mi članek raz-! delili v dva dela. I. Poudarja, da je sicer samo petina naše državne i meje morska, da je pa tam edini naš prost 'izhod. Tukaj, na najskrajni severni točki Sredozemskega morja, je nastal Trst. Ni splošno znano, da ga je dal že Avgust proti vpadom okoličanov obzidati. Z bližnjim Oglejem trgovsko ni mogel tekmovati, ker je imel ta veliko boljše pristanišče, zavarovano po lagunah. Danes je to seveda slabše, a takrat je billo zaradi varnosti boljše, tiste ladje so popolnoma lahko prihajale in odhajale. O K a r o 1 u VI. pravi, da se je j zbistrilo ^ njegovo oko za pomorsko, trgovino že ma Španskem, kjer je bil nekoliko časa kralj. To je res in ravno obrežne potk r i rine so imu ostale do konca zveste, središče španske jim ni moglo do živega. Pomagali so v enih bojih Karolu tudi Angleži s svojim bnodevjem in dobro je uvide!, da moderna država brez birodovja in trgovine ni nič. Zato se je tako zanimal za Trst in Reko. Vemo že, da ju je leta 1719. proglasil za prosti pristanišči, da je zidal ceste in klical spretne trgovce od vseh strani, iz Nemčije, Švice, Italije, Grške in iz bližnjega orienta. Cvesti je začela posebno trgovina z žitom in bombažem, napravili so trgovske družbe za trgovino z Vzhodno Indijo in cedo s Kitajsko, cesar je dal meščanom carinske in davčne prednosti itd.; skratka, Trst se je dvigal, prebivalstva je rast-io. Pomagala je tudi Manija Terezija in za časa njene vlade je imel Trst že več ladijske tonaže in več prometa, kakor pa Hamburg aii Genova. Francoske vojske so mu zelo škodovale. Fran-cozj-e so ga zasedli že leta 1797. in 1805. in mu naložili velike kontribucije, od leta 1809. do 1813. je bal pa popolnoma v francoskih rokah, škodoval imiu ie DR. LEOP. LENARD: Iz iitja in bitja svetega birokracija. Kdo ga je postavil za svetnika, ne vem. V nobenem cerkvenem koledarju ga nisem našel, na nobenem svetem kraju mu ne zažigajo kadila, pobožne duše ne vzdihujejo po njem in grešniki se ga ne boje. Menda je svetnik, ker se je sam proglasil in vse, kar dela, je dobro in vse, kar reče, je nezmotljivo in kdor se zoper njega pregreši, ne odide biriču. Nekoč sem hotel pisati »bajke z našega sveta", a so se razgubile, da ni ostalo od njih, kot velika bela lisa. Med tem sem se spokoril in priobčevati hočem legende o našem domačem patronu svetem birokraciju Zagotovim vas pa, da hočem pripovedovati golo in čisto resnico o njegovem čudežnem delovanju, niti pike nočem pridati ali odvzeti, da bodo občudovali še pozni rodovi zagonetno moč in nerazumljivo modrost svetnika, kateremu se klanja sedanji revni človeški rod. 1. V onih časih je prišel ukaz — ne vem od koga in od kod, a v vsakem slučaju od moči, ki ima oblast, da tvori dobro in zlo, od strani za katero, velja rek iz Fausta: »Ich bin ein Theil von jener Kraft, die stets das Gute will und stest das Bčse schafft". (Jaz sem del one moči, ki vedno dobro hoče in vedno dela zlo) ... »Vsaka učna moč se mora nemudoma vrniti na svoje mesto in s šolskimi otroci nabirati koprive. Za zlasti Napoleonov »kontinentalni zapor«, glasom kterega je bila prepovedana vsaka trgovina z Anglijo. Druga se pa sploh ni mogla vršita, ker so b.'; Angleži po bitki pr Trafalgaru leta 1805. neomejeni gospodarji morja. Promet Trsta se je skrčil za devet desetin, mesto se je praznilo. Po dunajskem kongresu je bilo kmalu zopet boljše, v starih rodbinah trgovski čut še ni bil zamrl. Leta 1830. šteje mesto že 60.000 prebivalcev leta 1836. ustanovi trgovec Bruck — pozneje trgovski in imančni minister — Avstrijskega Lloyda, ki se kmalu polasti večine prometa z bližnjim osniemtom Sele druga polovica preteklega stoletja je razvoj 1 rsta zavrla, četudi nazadovanje ni bilo naravnost absolutno. Zakrivili so to deloma tržaški posestniki ladij, ker se je takrat jadren-iška plovba pretvarjala v parmiško in se niso pravočasno prilagodili novim prometnim oblikam; še bolj krivo je bilo pa to da so bili pristanišče zanemarili in ni bilo čisto me pripravljeno za moderni promet, potem pa tuli to, da carinska iin trgovska politika ni bila prava. Heiderich omenja izredno ugodno lego Trsta ki mu omogoči važno vlogo za gotovo zaledje in za posebne predmete; ti so zlasti oni, ki vsled vrednosti prenesejo višje tarife ali pa ki se lahko skvar-r ter morajo torej hitro po železnici naprej, potem pa tudi osebni promet, ki je posebno navezan na hitrost. Na drugi strani pa pripelje cenena morska vožnja v Trstu blago najgloblje v trup Evrope Aleksandnji jeza 143 morskih mi j a 1.852km bližji kakor Genova, Suesu za 130, Odesi za 115; iz tega vidimo, da je od vseh sredozemskih pristanišč pomaknjen najbolj proti vzhodu, torej kljub dolgi pa ceneni morski poti vendarle najbližji -orientu. Popisuje potem tržaški zaliv, ki meri 582 km2 in je sicer deloma zavarovan pno/ti široku, popolnoma odprt pa burji. Obrežje pri Devinu je apneniško, potem se apneniška stena pomakne nekoliko nazaj pred njo se pa vleže ozek pas peščenca, iz kterega obstoji tudi tržaški polotok sv. Andreja. Ta peščenec se proti jugovzhodu razširi v široko kotanjo, ki ie cisto drugačna kakor apneniški Kras, ima milejše oblike, travnike vidimo v nji ter gozde in vrtove. Tržaški zaliv je glede gdobočine za trgovino prav pripraven. V sredi znaša poprečna globina 23 m, zgoraj ob izlivu Soče in pri Tržiču se seveda skrči na 10 do 5 m in še manj, a ob steni od Sesljana proti jugovzhodu je morje zopet zelo globoko, tik ob obadi že 10 do 15 m. V tržaškem pristanišču samem merimo že 500 m od obrežja 20 m giobočime. Dr. Merz poudarja, da sta idobina in pa peščenec naravni pogoj za ustanovitev in razvoj Trsta. Kljub pe-ščencu je pa Trst vendarle odrezan od zaledja, ker se za njim dviga oni Kras, »prometna pustinja«, kakor imenujejo geografi take prometu sovražne pokrajine. O tem smo pa že dosti govorili. Ko so leta 1869. -o tvoril i sueški prekop, je bil Trst popolnoma nepripravljen. Ni imel ne potrebnih pristaniških naprav in tudi ne zadostnih železniških zvez z zaledjem. Do sredine preteklega stoletja so posredovaile promet skoro izključno le jadreniice, ki niso zahtevale od pristanišč nič posebnega, da So bila le dosti globoka in vsaj za silo zavarovana proti vetru. Nasipi, moli, žrjavi, tiirli, elevatorji aii ohramibe za žito, 'skladišča itd., vse to, kar je omogočilo hitro nalaganje in razkladanje, so bile postranske stvari. Cas takrat ni igral tiste vloge kakor jo igra v današnjem vrvenju, jadrenice so bile malo vredne in na jih bilo treba dosti popravljati, bile so sploh cenene. Za/to tudi tržaško pristanišče ni bilo bogvekakšno. Stare naprave sita dala izvršiti že Karo! VI. in Marija Terezija, nastala sta mola Marije Terezije in sv. Karla; šele začetkom 19. stoletja so prizidali par novih imolov. To »staro pristanišče« — se je razvilo ob polotoku sv. Andreja, ki ga vsaj nekoliko varuje pred širokom, razvilo se je neposredno v stiku s »starim mestom«. Novo mesto ui dobilo prostora, zasuti so morali šele imorje. Naprave starega pristanišča so po otvoritvi južne železnice leta 1857. sicer nekoliko razširil in podaljšali, vendar pa nikakor niso zadostovale izpre-menjenim oblikam proimeta. Treba je bilo torej misliti na novo delo, izvršili so ga v treh odstavkih in dali Trstu popolnoma moderno in vsem zahtevam ustrezujoče pristanišče. Od leta 1868. dio leta 1883. so zgradili po načrtu francoskega inženerja Pascala in po vzorcu pristanišča v Marseille takozvani »novi pristan«, stroški so znašali 29 milijonov kron. Razteza se od starega pristanišča proti severu, tik -ob jiužni železnici, takrat edini progi, ki je spajala Trst z monarhijo. 2e leta 1873. so nameravali delo dokončati, pa se i vsled podsipanja itd. zavleklo do leta 1883. Pravokotno na obrežno cesto so prizidali tiri mode in na- cent nabranih koprivnih stebel — lepo očiščenih listja in dobro posušenih — plača oblast 6 kron. Štiri krone dobe otroci, ki so nabirali, a dve kroni »učna moč", ki je vodila nabiranje. Imeli smo „učno moč", gospodično, rodom iz staroslavnega Kamnika, kar je bilo v onih časih od Slapa pri Vipavi bolj oddaljeno, kot v normalnih časih oddaljena n. pr. Praga od Ljubljane. Da si namreč prišel iz Slapa v Kamnik, si moral narediti sledeče korake: Najprej si moral pri domačem županu dobiti potni list, da smeš v 3/< ure oddaljeni trg Vipava. Potem si moral v predpisani uri v Vipavo k orožnikom po potni list. da smeš v Postojno k glavarstvu. Ko si imel papir v rokah, si se lahko odpravil na pot. Z doma si moral približno ob štirih zjutraj, da si v Vipavi prišel v poštni avto, ki je odhajal ob približno 5 '/2 uri zjutraj v Postojno. Morda si čakal uro ali še več na avto, a bolje čakati, kot zamuditi. Najbolje je bilo seveda, ako si imel na razpolago primerno debelega človeka, katerega si poslal, da je zate zasedel prostor v poštnem motovilu, ter ti ga prihranil. Toda taki prijatelji so dandanes na svetu redki, v vipavskih dolini pa še redkejši. Ako nisi dobil prostora prvič, si poskusil drugič ali tretjič. Enkrat se ti je gotovo posrečilo. Potem si se peljal, sede ali stoje, a poslednje bolj verjetno, proti Postojni. Normalno bi se vozil dobre dve uri in pol. a lahko si se vozil tudi štiri ali pet ur in v Postojni zamudil zvezo na vse podnevne vlake, ako se ti ni celo prigodil slučaj, da je avto med potjo zasopihnil in obstal, ter si moral izstopiti in nadaljevati potovanje peš. V vozu ste stali ali sedeli kot sardelice v olju in dišalo je po vseh dišavah pravili tako tri prostore — basine —, ki so vih .Dn ' morju zavarovali s 1085 metrov dolgim lomilcem valov. A že takoj po izvršitvi je bilo tudi to pristanišče premajhno in preozko, velike ladje se zlasti pozimi ob burji na omejenem prostoru niso mogle gibati. Zato so 'Od deta 1887. do leta 1893. po -načrtih mornariškega urada z deset milijonskimi stroški napravili četrti modo in dobili tako nov basin, podaljšali so obrežno cesto do Barkovedj, pri sv. Andrejin napravili skladišče za les, -v miljskem zalivu pa pristan za oe-troilej. Pa je bilo še vse to premalo promet je de prehitro naraščal. Zopet je napravi! mornariški urad načrte, leta 1901, sedaj pa v čisto drugačnem neprimerno večjem obsegu kakor preje. Stroške iso preračuni!i na 50 milijonov kron, seveda brez vseh skladišč, tirov, žrjaviov itd. A severno -od »novega pristanišča« ni bilo več prostora, kajti gorovje se neposredno približa 'morju in to je tik -Ob obali že zelo globoko, tako da ni bilo mogoče misliti na nasipanje. Zato se je novi načrt preselil na jug od sv. Andreja, v imiljski zaliv. Obenem so začeli tudi v starem pristanišču pog-ljabljafci basine, razširili so obrežno cesto notri do svetilnika pri sv. Andreju in sezidali noiv moto, »moJo zdravja«. Do začetka vojske je biAo staro pristanišče že popolnoma prenovljeno iin tudi v novem so bila glavna dela že končana. Imenoval so ga po umrlem cesarju Fran-Josipovo pristanišče. Podlago novih -naprav tvorijo doige obrežne ceste, ki so jih morali z zasipanjem iztrgati morju. Ves zasut prostor meri 55.4 ha. Moli so dosti daljši in širji kakor oni v »novem pristanu«. Pred njimi so trije lomilci valov, sezidani iz globine 19 do 22 metrov, drug za drugim, kakor postavimo kulise ali domine. Severna dva sta dolga po 500 -metrov, južni pa 1600 -m. Varujejo basin iin celi miljski zaliv proti zahodnim vetrovom, dtečim je Istrska obala naraven lomilec -protri -vetrovom od jugozahoda in juga. Glo-boči-na -pred obrežnim zidom znaša 8.75 im, tako- dn lahko pristanejo največje ladje. Obenem z omenjenimi napravami so pri Škednju zasipali 20 hektarov morja za aiovio skladišče za les. Velikanske množine stavbenega gradiva so p > rabili, pomislimo de na površino in globino. Nekaj gradiva je moralo biti seveda zelo trdno, naravna skala, to so lomili v kamnolomih v okolici Trsta. Za nasipanje samo so -uporabljali 'začetkoma tudi od-kruščeni material iz kamnolomov. Ker so pa vtsled vedno rastoče -uporabe cene šie bliskovito kvišku, so gledali drugam. Koso čistilni stroji po dovršenem delu v »starem pristanišču« bili na razpolago, so jih poslali k izlivu Soče, -da dvigajo da je stavbno podjetje kopalo -o.b Soči po natančno določenem načrtu, zraven še s posebnim nameniom, -napraviti na mestu odpravljenega materiala novo pristanišče. Tako je nastal prekop -Od Tržiča do morja, dva velika in na vse strani zavarovana basina, ladjedelnica itd. Tako je gradba Fran-Josipovega pristanišča ustvarila v tržaškem zalivu krasen nov pristan, ki ima veliko prihodnost in na kterega začetkoma nihče -niti mislil ni. Blago iz Gorice bo šlo sedaj lahko -v Tržič in se bo ognilo višini pri Opčinah, 313 m, ali pa pri -Nabre-žiini, 167 m. Pristani ob izlivu Soče so veliko bolj zavarovani kakor naprave v Trstu, burja se tukaj že ■malo -pozna. V Tržiču je dosti prostora za razvoj mesta in za industrijska podjetja, dočim je rast Trsta vsled gorskega pobočja omejena in ni vsled velikanskih cen sveta mogoče misliti na neomejene nove industrijske naprave. Tržič je štel pred to dobo komaj par tisoč prebivalcev, pred vojsko pa že d-osti nad 10.000. i Tržačani novega pristanišča pri Tržiču niiso bili rtič kad veseli, nevešči jivost se je porajatla. Začetkoma ho iseveda -malo nerodno, a sedanji čais s tako na-raščujočiim prometom bo itak napravil iz celega tržaškega zaliva eno samo pristanišče. Naprave v Trstu sameim 'kmalu ne bodo več zadostovale, četudi so talko ogromne. Vsled zgradb v Fran-Josipovem pristainliščii. je dolžina obrežnih cest narastla od 6400 m na 14.100 metrov, dosti več kakor jih ima Genova. Moderno pristanišče pa zahteva seveda t-udi -drugih stvari, skladišč, žrjavov itd. Z vseim -tem Trst sedaj kolikor toliko preskrbljen. Samo v »novem piristanu« je ipoileg 21 skladišč 18 novih zgradb za spravljanje blaga, takozvainlih hangarjev. Ob molih ■ dosti železniških tirov in žrjavov, ki se vozijo setr,-intja; za skladanje žita imajo olevatorje z električnim obratom. V Fran-Jeisipovem 'pristanu so napra- poštenih kmečkih ljudi. Godilo se ti je pa, kakor pripoveduje tista stara pesem: »Ti bodo kožo slekli, te skuhali in spekli". V Postojni si moral iskati na glavarstvu potnih pravic do Ljubljane, v Ljubljani si moral prenočiti, ter si druzega dne se odpeljal v Kamnik. Kje so časi, ko se je tudi navadni državljan opoldne vsedel v brzovlak, presedel na Dunaju in bil zjutraj v Varšavi! Naša »učna moč" je bila vestna in solidna učiteljica, mlada gojenka uršulinskega samostana, ki je bila zvesto udana vsem svetnikom našega sveta, zlasti pa svetemu birokraciju, kajti zavedala se je da ima ta patron moč in oblast, da kaznuje in nagradi. Ko so prišle počitnice, je z zgoraj navedenimi težavami odpotovala iz Vipave v Kamnik. Doma je bila približno dva tedna, kar jo zadene gori navedeno povelje, da mora oditi nazaj nabirat koprive s šolskimi otroci. Pri nas je navada, da se pozvanja v šolo s cerkvenim malim zvonom. Pozvonilo je torej vsako jutro in vsako popoludne otrokom, da gredo nabirat koprive. Nekoč stopimo v šolsko sobo pogledat, kaj so nabrali. Po predpisu je namreč nabiranje morajo trajati dva tedna. Po klopeh je bilo nabranih mnogo kopriv, za eno kravo bi jih bilo za enkrat skoraj dovolj. Bile so lepo sortirane po bilkah, perje lepo očiščeno, ter so se sušile, kot tobačno zeljišče — vse natančno po predpisih. Vprašam, če jih bo cent. — Magari, da bi bil; bila bi zadovoljna, mi odvrne naša »učna moč*. Pozneje sem zvedel, da jih je bilo nekaj manj kot 20 kilogramov in se je dobilo zanje 90 vinarjev, torej otroci 60 vinarjev, učna moč pa 30. Pa naredimo kratek račun. 1) dohodek 90 vinarjev. 2) stroški: vožnja iz Slapa v Kamnik in nazaj najmanj 50 kron, popotni stroški in prenočišče v Ljubljani najmanj 50 K. Bivanje na Slapu 14 dni zopet 50 K, torej 150 kron. Poleg tega je treba vzeti v račun, da so otroci zamudili 14 dni, raztrgali coklje in obleko, se opekli in se opraskali. Plačati je tudi treba človeka, ki je zvonil, samo cerkveni zvon je bil brezplačno na uporabo za tako patrijotičen namen. Nisem kmet, a po moji pameti bi se nabiranje kopriv izplačalo le, če bi rastle skupaj, da bi jih človek lahko žel ali kosil. Saj bi niti lanu ne nabiral kmet taka po bilkah po gnoju in grobljah, ker bi se ne izplačalo, a vendar je lan menda več vreden, kot koprive, sicer bi raje sejali koprive kot lan, že radi tega, ker kopriva ne pozebe, lan pa rada slana vzame Toda sveti birokracij je odredil drugače in njegovo ime naj bo češčeno. Darujte! Za »Krekov spomenik v Ljubljani". Za našo deco, Odboru S. H. S. žena za siročad v ^agrebu, Kipni trg 19. Za slovenske slepce in invalide, Slovenskemu odboru v Ljubljani, Alojzišče. Za slovensko šolo v Mariboru moški podružnici Družbe Sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Za Slovensko Stražo v Ljubljani. Za Sklad Slov. ljudske stranke v Ljubljani. vili dve velikanski zgradbi, kteriiih vsaka iuna pro- I štora za blago največje ladje. Druge bodo še naredil Škoduje pa to, d« pristanišča niso med seboj v . zvezi; razumljivo, ker prostora primanjkuje tim iso zidali v takih presledkih. Med »movi« iin Fran-Josipov j pristan se vleže »staro«, sedaj »carinsko pristanišče«. Prva dva isto sicer spojena po eilektričmi železnici, a za prevoz blaga imata na razpolago saimo orno majhno progo. Južna itn državna železnica nii-imata v pristanišča samem nobene zveze, spojita S' sede na planoti pri Opčimah. Dr. Leon- Lfenard: Nekaj o Kaiublh. Poljsko vprašanje je eno najtežavnejših vprašanj, kar jih mora reševati sedanja svetovna vojska. Lahko bi bilo sporazumnim potom rešiti jugoslovansko vprašanje, mogoče bi bilo tudi najti formulo za kompromis med oehi in Nemci, po navadni človeški pameti je pa nasprotje med Nemci in Poljaki tako silno, da ni najti nobene srednje točke za mirni sporazum. Poljaki so odstopili od stare zahteve, ki je stala v ospredju pri vseh nekdanjih poljskih vstajah in revolucijah—ne zahtevajo več zgodovinske Poljske. Vsled tega je mogoč sporazum med njimi na eni, ter Rusi, Rusini in Litvini na drugi strani. Zahtevajo pa narodno Poljsko, to je združitev vseh dežel, kjer se govori poljski jezik, namreč tudi Poznanja, Šlezije, zahodne Rusije, dela Pomorskega. S tem je pa Nemčija odrezana od morja in poljska meja bi segala tri ure do Berlina. A to je za Nemce zadeva življenja in smrti. Poljski program sega Nemcem mnogo bolj v živo, kakor pa češki ali jugoslovanski. Severno morje je zanje brez primere bližje in važnejše, kakor na primer jadransko. Poljski živelj sega ob levem bregu Visle popolnoma do severnega morja in se zajeda s polotokom Hela globoko v morje. Na tej točki prebiva pleme Kašubov in kašubsko vprašanje bo igralo pri sklepanju miru veliko važnejšo vlogo, kot vprašanje slovensko. Kašubi so malo slovansko pleme, ki šteje morda nekaj nad 250.000 duš. Vsled slabih nemških statistik ne moremo natančneje določiti števila. Dasiravno se po govoru in življenju zelo razlikujejo od Poljakov, se vendar dandanes prištevajo poljskemu narodu. Po vsej verojetnosti so to ostanek davnih pomorskih Slovanov. Ob času preseljevanja narodov najdemo namreč na ozemlju sedanje severne Nemčije tri močne slovanske narode. Najbolj na zahodu, na sedanjem Hano-veranskem in po zahodnem Meklenburškem so prebivali Obodriti v dobro urejeni državi pod lastnimi knezi, ki so se obdržali do poznega srednjega veka. Zadnji Obodriti plemena Dravljanov, ki je prebivalo na levem bregu dolnje Labe v sedanjem Liineburgu, so izginili šele začetkom prejšnjega stoletja. Po vzhodnem Meklenburgu in zahodnem Pomorju so prebivali bojeviti Ljutičani na popolnoma demokratski podlagi. Še bolj proti vzhodu, po Pomorju do Pruskega so prebivali Pomorci pod majhnimi knezi, ki so se pa pozneje združili v eno kneževino. Kašubi so ostanki Ljutičanov ali pa Pomorcev. Kašubska naselja se raztezajo približno od dolenje Visle pa do lebskega jezera. Med lebsrim in garden-skim jezerom prebivajo v maloštevilnih vaseh prebivalci, ki se imenujejo Slovinci, govore še posebno slovansko narečje in so morda ostanek davnih Ljutičanov. Po veliki večini kašubski so okraji: Pucla, Kartuzi in Vejherovo in v severnem delu okraja Koscierskega, kjer meje na poljsko pleme Kočevjakov. Poleg tega segajo v večjih množicah v okraje: Slupsk, Lemborg in Bitov na Pomorskem in še v nekaterih drugih. Poljaki zahtevajo izhod k morju, ta izhod zamo-rejo dobiti samo ob Visli k severnemu morju, kjer prebiva sklenjeno v večjih množicah Poljakom sorodno in poljsko se čuteče pleme Kašubov, za katere bo velik boj med Nemci in Poljaki. • • • VOLITVE V GLIVICAH. x Nedavno so bile v Glivicah v zgornji, pruski bleziji nadomestne volitve za nemški državni zbor. Izvoljen je bil z velikansko večino 12.000 glasov proti 8.000 Poljak K o r f a n t y. Ta volitev je zelo zanimiva in značilna. Okraj Glivice je bil vedno bojni okraj med nemškim nacionalcem in nemškim katoličanom. Po navadi je zastopal okraj nemški nacijonalec. Samo enkrat je bil izvoljen nek duhovnik rodom Poljak, a samo z dvema glasovoma večine in le potom kompromisa s centrumom, ter vsled tega tudi ni vstopil v poljski kljub. Sedaj je pa prodrl Poljak proti zvezi vseh ostalih nemških strank, nacijonalcev, katoličanov in socijalistov in to z velikansko večino. V svoji zadregi so predstavljali nemški listi to volitev kot znak, da se volivci nagibljejo k skrajnim socijalističnim strankam, da je zmžgal Korfanty, ker je zastopal radikalna socijalistična načela. To se ne ujema. Korfanty je mlad mož narodno demokratične ali vsepoljske stranke, pravzaprav celo ustanovitelj te stranke na Poznanjskem in je kandidiral na poljskem nacionalističnem ali vsepoljskem programu. In ta mož, mlad časnikar, v Sleziji tujec, zmaga zoper vlado in vse ž njo združene stranke. Ta volitev zamore biti samo dokaz, da je sedaj narodna ideja postala tako mogočna, da napram nji stopi v ozadje vladina moč, pa tudi vse druge internacionalne ideje. Kultura. Zakaj sino zopet oživili društvo Ljubiteljev Poljskega naroda v Ljubliani (Towarzystwo Mflošn>ikow Polskii w Lublanie)? Ce pregledujemo slovenske prevode iz drugih slovanskih slovstev, opazimo na prvi pogled, da imamo iz poljščine primeroma najmanj res dobrih prevodov. Vzrok tiči brez dvoma v tem, ker se poljskega jezika viobče premalo učimo. Edem naših prvih vetl-raož nam ie M sicer pot začrtal: Matija čop, veliki učitelj Prešernov, je bil nekaj časa profesor na vseučilišču v Lvovu in se je vrnil v Ljubljano kot velik prijatelj Poljakov, njih slovstva in jezika, čopov vpliv se je pokazal ,pr;i Prešernu, ki je začel prevajati Mic-kievvicza. Ali Čopovega -in Prešernovega dela naši predniki niso nadaljevali. Zgubili smo bili vse ož:e stike s tem velikim narodom slovanskim. V državnem zboru na Dunaju so sicer naši posianči prišli v dotiko 1 s poljskimi, toda občevali so v — hladnem jeziku nemškem. Noivo dobo je prinesel med slovanske poslance naš nepozabni dr. Krek, ki je s Cehi govoril češko, z Ukrajinci ukrajinsko, s Poiljaiki poljsko. Se danes pripovedujejo o njegovem sioveoem govoru z dne 3. junija leta 1909., namenjenem Bilinskenuu in tjploh Poljakom, ko je citiral uvodne verze iz Miickie-wiczevega Pana Tadeusza. Da, ko bi vsak slovanski poslanec ,toliko obvladal poleg svojega še tri Suovan-ske jezike, ki se glasč v državnem zboru (poljska, češko, ukrajinsko in jugoslovansko), -da bi govor razumel, četudi sam me bi mogel v doitičnem jeziku govoriti, pa bi bilo občevanje med njimi za mnogo olajšano. Saj to potrebo že davno čutijo. Leta 1904. je (izdal državni poslanec V. Mraby, Čeli, praktično pri-merjaiočo slovnico vseh slovanskih jezikov (Prak-uicka rukojef srovnavaci jazykuv slovanskych). Pa če človek začne šele s 40.im ali 50.iim letom, je nekoliko pozno; treba je začeti v mladosti. Treba bi bilo samo nekoliko preurediti naš srednješolski pouk ter v višji gimnaziji eno polletje par .ur na tedeui čitati z dijaki češko, poljsko ... pa bi zadostovalo; da bi le podlago dobil, dalje bi se dijak sam izobraževal. Treba bi bilo samo izmenjavati profesorje, kakor se je godilo pred vojno med Nemci iai Francozi; razloček bi bil de ta, da bi n a m zadostovalo morda eno- samo polletje za popolno umevanje vsaj enega slovanskega bratskega jezika. Da, ako bi si sami mogli urediti šolstvo, bi pač v tej točki napravili lahko, važen, velik korak naprej. Tako pa si moramo v danih razmerah drugače pomagati. Društvo Ljubiteljev Poljskega naroda si je stavilo kot glavno nalogo: Kar mogoče širiti praktično poznanje poljskega jezika. V ta namen bo že jeseni priredilo .tečaj za učenje poljskega jezika; poskrbelo bo istotako že s prihodnjo jesenjo za predavanje o poljski politični zgodovini, o zemlji, folkllorm, gospodarskih raizimerali, slovstvu in umetnosti Poljakov; nudilo bo priliko za konverzacijo; osnovalo bo poljsko knjižnico in čitalnico. Dobili smo zanjo najprikiadmiši prostor: Matica Slovenska je za enkrat društvo sprejela pod svoje okrilje. Otndi torej, na Kongresnem trgu, bo s e d e ž društva. Zdaj je le še treba, da se široka javnost zanima za društvo. Začetek je storjen: občnega zbora so se udeležile vse tri politične stranke. Pokazali smo s tem, da je gojitev poljsko-slovenskega prijateljstva skupna zadeva vsega našega naroda: Odbor je tako sestavljen: predsednik clr. Ivan Grafenaner, izvoljen na občnem zboru, podpredsednik dr. Fr. Ilešič, tajnik dr. Josip Debevee, blagajiničarica urednica Ail. Štabi, knjižničar Branamiir Kozinc, odborniki: dr. Fr. Grivec, dr. Jak. Mohorič, Albin Prepeluh, dr. Janko šlebinger. — Ze na občnem zboru je vplačalo 16 čJa-nov članarino a 5 K. Prijatelji društva, pristopite! Drobtine. V »Dolenjskih novicah« je priobčil bivši deželni glavar pl. Šuiktlje članek »Naš kmet in slovensko gledališče«, v katerem poudarja, da ima od dobrega slovenskega gledališča jasno duševno in gmotno korist tudi naš preprosti kmet v najbolj skriti siromašni vasici. D o, b r o narodno gledališče je neprecenljiva šoila za slehern narod. Zatirati je treba ničvredne igre, gojiti pa v našem gledališču onio umetnost, katera ostane vzvišena, bodisi da v pre-tresujoči drami predstavlja tragiko človeških strasti, bodisi da v veseloigri slika človeške slabosti in občinstvo zabava, šibajoč sodobne budalosti in smetšno-sti. Tako gledališče — in le tako hočemo meti za naš zdravi narod — je prvovrstna šola. V njem in po njeni se razvija in popcilnuje jezik, razširja se socialna iz-omifca, katero žal tolikokrat pogrešamo v našem narodu, um se bistri in srce se blaži. Smelo trdim, da ena v istini dobra gledališka predstava častcikrat več zaleže v vzgoje,valnem smislu nego celo poletje slabega šolskega pouka. Dobro narodno gledališče je uprav ugledna narodna šola! In naš kmet ve danes, da denar za šote t v o ni p reč vržen, če je šola dobra in svojemu namenu primerno zasnovana. Gledališče pa koristi tudi gmotno ne samo Ljubljani, ampak razlije nekaj blagoslova na vse ostale pokrajine, tako da ga postane deležen ves slovenski narod. Nikjer v svetovni zgodovini ne najdemo nobenega kulturnega naroda brez razvite dramatike, brez lastnega gledališkega .odra. »Nič »nanj pa je utemeljena praktična skušnja, da sta kultura in bogastvo nerazdmžno spo-jena im zvezana dvojčka. Jaz vsaj v po vestni ci ne poznam nobenega kulturnega naroda, kateri bi bil siromašen, ravno tako ne, kakor ni dobiti v istimi revnega naroda z razvito izomiiko. Nikakor ni prazna beseda, ako zakličem vrlemu slovenskemu kmetu: »Za svojo lastno rnaterijelno srečo delaš, za boljšo prihodnost skrbiš svojemu zarodu, ako denarno prispevaš k vzdržavanju toliko naini potrebnega slovenskega gledališča!« Krasen vzgled nam daje češki kmet k'i je v prvi vrsti pod geslom »Narod sebi« zgradil veličastno narodno gledališče. Mi že imamo gledališče, toda ohraniti 'in izpolniti ga je treba. Ta namen ima konzorcij, ki išče deležev po 100 K. Bivši deželni glavar se nato v tcnlih besedah -obrtne na dolenjskega ■kmeta, naj zbira doneske za slovensko gledališče. Ta njegov klic velja vsem slovenskim kmetom. — Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Kakor čujem-o, je dr. Ivan Grafenauer drugi del svoje kratke zgodovine slovenskega slovstva, t. j. dobo od revolucije leta 1848. d o d a n e s v rokopisu že dovršil in so prve pole že v tiskarni. Tako torej dobimo še v t em letu oopolno, kritično pisarno zgodovino slovenskega slovstva. - Učite in ljubite se med seboj! Dalmatinski srednješolski profesorji so na šolsko oblast napravili vlogo, da se že.v bodočem šolskem letu poučuj v hrvatskih srednjih šolah — slovenščina. Kdaj bomo dobili hrvaščino v slovenske srednje šole. Vemo, da se bo nemška vlada upirala, toda zabraniti pa ne more, da se dijaštvo samo loti pridnega .učenja vlsdh slovanskih jezikov, v prvi vrsti seveda jezika bratov Srbov itn Hrvatov. Slovenska inteligenca naj našemu dijaštvu to suvar kar najbolj olajša, priporočati ji tega dijakom itak ne bo treba. Za narodne pravice. V sredo, 10. t. m., sta bila načelnik S. L. S. pre-lat Kalan in načelnik S. 1). S. dr. Ivan Tavčar pri deželnem predsedniku grofu Attemsu ter sta mu Izročila nastopno izjavo: V imenu ogromne večine slovenskega prebivalstva naše dežele izrekava, da naše ljudstvo nima in noče imeti nobene dotike s Trirmbičem, in najodloč- neje ugovarjava, če se je gotovim krogoma zljubilo, našo deželo očriniti z neresnično trditvijo', da je okužena 'in prepojena po Trumbicevih nazorih. Dalje .izjavljava, da smo v pokorščini vdani vladarski dvojic: in da je posebno grda laž, kakor da so se tudi po naši deželi širile kake nesramne govorice proti nji, ki je našemu ljudstvu vzor vladarice. V si občutimo, da je za nas žaljivo, če nas hoče kdo komandirati k patri jot ioni ljubezni in 'vdanosti do Njegovega Veličanstva. Tudi matjaniška deklaracija naših državnih poslancev se opira na avstrijskli temelj in zato se ji ljudstvo noče -in ne more odpovedati in se ji odpovedalo ne bo! Obžalujemo, da se v novejšem času in v dtobi, ko se mora ljudstvo radi pomanjkanja živil silno krotiti, razširjajo v deželi napačne vesti, ki morajo prebivalstvo še bolj razburiti, posebno če se s temi vestmi skušajo upravičiti koraki kričeče nepostaiv- i BOSti. __1 Zastopnika strank, kateri reprezentirata ogromno večino prebivastva, morata zategadelj opozoriti vlado na razmere v našem deželnemu odboru, ki so brez vsake kontrole in ki se, kar se tiče avtonomije občin, že približujejo pravi anarhiji. Prebivalstvo ni voljno prenašati avtokratizma deželnega odbora, in vlada, ki je čuvarica postave, naj tukaj napravi red, predvsem v tem ozira, da bodo 'Občine v popolni svobodi uživale vse dobrote svoje avtonomije. Občina je v tej dobi, ko mora naše ljudstvo vztrajati in ko v resnici do skrajnosti vztraja, najmočnejša podlaga javne uprave, ona je glavna stvariteljica tistega zdravega in neomahljivega javnega prepričanja, kojega predvsem potrebujemo. Zato obsojamo vsako izpod-kopavanje veljave -občin, in vlada bo v tetin oziru najbolje storila, če skliiče deželni zbor, da se izkaže, kaj ljudstvo resnično želi iin hoče. Končno protestirava, da smo Slovenci v tej slo-vemstki deželi brez tistih pravic, katere nam zajarm-čufe ustava. Perselkucije v deželi naj že vendar enkrat prenehajo, ker ne vidimo povoda zanje. Po nemških kronovinah se dopušča shod za shodom, in vsak je naperjen proti slovenskemu narodu, ki se pa braniti ne sme. Kakšna pravica je to? In .kako se naj tako tlačenje svobodne besede vzdržuje in opravičuje? Tudi zavračamo visako vmešavanje neimško-naotonalne zveze v razmere dežele, ker je ta zveza pni nas brez vsake veljave ter bi se vlada le osmešila. ako bi se ozirala na denunoijacije takega parlamentarnega faktorja. Deželni predsednik je v sprejel Izjavo v vednost z zagotovilom, da bo o njej poročal na pristojnem mestu; zagovarjal je stališče vlade, ki mora skrbeti za mir iin red v deželi iin zato ne more dopuščati javnih shodov, ker se z njimi širi razburjenje; izrazil je nazore o deklaraciji, ki smo jih vajeni čitati po nemških listih. Zastopnika slovenskih strank sta opozarjala vlado, da ni nobenega stvarnega razloga za prepoved zborovalne svobode, da so trditve narodnih nasprotnikov o majmški deklaraciji prazne klevet-ve in da bi take izjave moral biti pameten avstrijski državnik najbolj vesel. Zal, da se sedanji avstrijski državniki še niso povspeli do te sodbe in še vedno-nm&jo, da je Avstrija nemška 'država. mmt^mmmm^mm^mmmmmmmm^^mm^^mmm^^mm^mm VsenemSki priganjati. Pravzaprav moramo biti kranjskemu deželnemu odboru hvaležni, daje s-svojimi znanimi okrožnicami sam sebe, svoje namene, svoje osebe ki svoje delovanje zopet spravil v ospredje in javno kritiko. Danes stoji kot gotovo, da se je deželni odbor šele štirinajst dinii po obisku letalcev zmislil, da bi znani Oklici znali omajati politično mišljenje našega ljudstva. V Vladnih im .nemških krogih imajo sploh vse Slovence*, ki pasje ne ubogajo vsakega neinškovladnega migljaja, za veleizdajalce, čeprav so svojo pošteno avstrijsko misel potrdila na bojišču s .krvjo, doma pa z majniško deklaracijo, ki je bolj avstrijska, kakor vsak nemški program. Vsenemštvo v državi in naši deželi med vojno sploh ni drugega delalo, kakor črnilo in blatilo naše ljudstvo. Dobro je znano, kako je s peklensko zlobo izrabilo vsako najmanjšo priliko, da s sebi vdinjaino težko vladno roko udari po tem ljudstvu, čegar patriotizem je naravnost brez primere. Znani letak, spisan v skvarjeni hrvaščini, jim je zopet ponuditi priliko in na Dunaju, kjer pripravljajo novo akcijo proti našemu gibanju, so prišli na misel — Lampetoivih okrožnic kranjskim - občinskimi odborom. Lahko bi verjeli, da se vsaj prva okrožnica ni porodila v Lampetovii glavi. Celih 14 dni po tistem obisku tisti letak državi ni bil nevaren, vse je pozabilo manj, saj se še celo dr. Laimpetu nu videl nevaren, zato se 14 dni ni nanj spomnil. Vedel je dobro, kako misli naše ljudstvo, saj so menda brez izjeme vse kranjske slovenske občine podale izjavo za majniško deklaracijo, v kateri je jasno izražena zvestoba Vjadarski rodbini. — Po 14. dneh pa je prišel ukaz od zgoraj: protest, a brez deklaracije! če bi v dr. Lamipetu bilo še res kai slovenskega, bi tedaj v Imenu dežele ikratkomalo poslal na Dunaj več sto izjav za deklaracijo in priložil bi še izjavo deželnega odbora za majniško deklaracijo. Tako bi povedal voljo ljudstva in obenem ddkazal, da je še s svojim ijudistvom v zvezi. Tega ni storil, pač pa je postal priganjač vsenamške gonje proti našemu narodu. Njegov protest je tako sestavljen, da mora vzbuditi sum, kakor da je vse naše ljudstvo veleizdajalsko. V njegovem protestu ni smelo biti omenjeno, da naše ljudstvo hoče zedinjeno Jugoslavijo pod Habsbur-žani. To zlobno misel je hotel nato s silo spraviti v izjavo občinskih odborov. Napravil je naskok na avtonomijo in svobodo naših občin. Nad temi ima deželni odbor samo nadzorstvo glede občinskega piemoženja, nima pa pravice ukazovati, da naj občinski odbor sklene kako politično izjavo. Nato je napravil še nekaj stvari, ki so proti občinski avtonomiji. Zupanom je kar predpisal rok, do kdaj morajo skleniti protest, prepovedal jim je, da ne smejo dovoliti nobene razprave in nobenega dodatnega predloga. Njegov intimus župan Belec je to stališče javno zastopal in nedvoumno dokazal Občinski odbori so spoznali, da deželni odbor nekaj hoče, kar ne odgovarja pravici občin in volji ljudstva in začeli so pošiljati — razum nekaj izjem — izjave, ki odklanjajo Trumbiča, katerega po večini sploh niso poznali, od- klanjajo pa tudi Lampefcovo sumrilčemje o zvestobi naših občin, obenem pa ponavljajo majniško deklaracijo in prosijo, da se tudi deželni odbor vendar enkrat izjavi zanjo. Take izjave so Dr. Lampeta tako razburile, da je čisto pozabil, da sam brez seje deželnega odbora ne more prav ničesar občinam ukazati. Deželni odbor kot javni organ lahko nekaj v pravilni seji sklene, deželni odbornik Dr. Lam-pe, četudi glavarjev namestnik, pa po deželni ustavi nima nobene pravice kot posamezna oseba občinam dajati tako grozeč poduk, kakor je to storil dr. Lampe v eni svojih nadaljnji okrožnic, čisto protiustavno ukazuje županom, naj se pri glasovanju o dvomljivih predlogih obračajo za .pojasnilo na deželni odbor, čeprav se morajo v takem slučaju obračati na okrajne glavarje. V štirih letih, kar vladiajo sedanji štirje deželni gospodarji v deželnem dvorcu, brez vsake kontrole poslancev in ljudstva, so prišli ti štirje oblastniki do misli, da je postava to, kar oni hočejo. Drugače si njihovega absolutizma in deželnega gospodarstva ne moremo razložiti. In prav sta imela načelnika dveh najmočnejših strank, ko sta deželno vlado grofa Attemsa opozorila na njeno krivdo, ki naravnost ščiti tako gospodarstvo in pravcato anarhijo-, katero hočejo saSuolastni deželni odborniki zanesti v avtonomijo naših občin. Kako more vlada pričakovati v deželi rednih razmer in pomirjenja, če pa sama ščiti nezakonito in vznemirljivo delovanje večine deželnega odbora. Pa kakor .je videti se naša vlada ravna po pregovoru, da vrana vrani ne izkljuje oči. Kako pa bi bilo to sicer -mogoče pri tej »nemški žlahti«, kakor imenuje naše ljudstvo to razmerje deželnega odbora in deželne vlade. Grof Attems je v svojem odgovoru odkril marsikaj, kar bo zelo neljubo Šusteršiču-Lampetu in njegovim, in kar si bo slovensko ljudstvo zelo dobro zapomnilo. Grof Attems ni izrazil o deklaraciji samo talcih nazorov, kakor smo jih vajeni čitati po nemških listih, ampak tudi take, kakor smo jih vajeni brati v Šusteršič-Lampetovih »Novicah« in v »Resnici«. »Novice« so v prvi številki svetovale, da naj odložimo deklaracijo za — bodočnost, vlada nam po grofu Attemsu svetuje prav isto: odložite deklaracijo do — po vojni, med vojno pa bodite lep.) tihi, mirni, ponižni, ne stavite nobenih zahtev, v vsem poslušajte sedanjo državno .in deželno gosposiko. Nazadnje je vseeno, ali poje grof Attems pesem »Novic«, ali pojo »Novice« vladno pesem., slovensko ljudstvo je gluho zanjo in voditelja obeh slovenskih strank sta grofu povedala, da slovensko ljudstvo nima prav nič posluha za njegovo petje, kajti naše ljudstvo se noče odpovedati majnišlki deklaraciji, ne more se ji odpovedati in se ji tudi odpovedalo ne bo. To je bil odgovor ljudstva vladi in vladinovcem, to je bil odgovor vsenemškim priganjačam, ki bi radii ko-imandirali, kakšen naj bo naš patriotizem. Naš narod se zaveda svojih dolžnosti do Boga in domovine, zato ve, v koliko je dolžan ubogati svoje preganjalce na deželni vladi in zatiralce v deželnem dvorcu, ve pa tudi, kaj je dolžan svoji preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Po tisočih letih hlapčevanja je vrgel iz sebe suženjskega duha, za cilj si postavil svobodo po božn volji, že tedaj v jasni zavesti, da ga bodo preganjali radi tega in kovali nazaj v verige, toda že tedaj trdno odločen, da ne odneha za droibtimo, da bo moral in hotel prenesti vse žrtve, kaiti boljše ie, cla za bodočo lastno državo reši pol mitjema svobodnih, kakor pa da v tujem objemu pusti umirati milijon nesivobodnih svojih otrok. Nazaj v stare razmere nočemo, poznamo samo eno geslo: »Naprej!« imamo samo eno prepričanje: »Vsak dan .smo bližji svojemu cilju«, imamo samo enega zaveznika: zaupanje v svojo pravico, ki jo je v našo dušo im vest vdihnil Bog. Ta pravica zmaguje v vesoljnem svetu, p-a bi jo pri nas prema-magaia vlada in njen dežefai odbor? Politika. Socialni revolucionarji, ki imajo ma kongresu sovijetov v Moskvi nad tretjino zastopnikov, so umorili nemškega poslantika Miribacha. Uimor naj bi bil protest proti miru v Litovskem Brestu in parola za novo vojno proti Nemčiji. Ogromna država bo kmalu zopet v krvavi notranji vojni. Armade osrednjih sil pojdejo boljševikom na pomoč proti domačim nasprotnikom in proti Angležem, ki so se izkrcali na murmanski obali m skušajo prodirati proti Petro- gradu. — * V Nemčiji so Vsememoi vrgili državnega tajnika Kiihimanna, ker je bil bolj za pero, kakor za meč, ker ni verjel v zmago meča, ampak je priporočal sporazum. Po kanolerjevi izjavi bo tudi njegov naslednik bivši admiral Hiintze vodil dosedanjo politiko. Na mir ni upati, ker Wilsonoiv im Balfourjev govor še vedno pričata, da hoče ententa Nemčijo uničiti. Kancler in Hindenburg pa sta takoj pripravljena za mirovna pogajanja, če ententa pokaže resno voljo. Lojalno hočejo podpirati vlado boljševiikov, toda v njeno moč je težko verovati. Stranke je karaclerjeva izjava o starem kurzu nekoliko pomirila, Scheidemann pa je pristavil, da emtenti brani k Nemčiji vsenemška »Va-teriandspartei«. # Nemčija in Avstrija nista edini glede Poljske. Vprašanje še ni zrelo in se ibo vsekakor rešilo ie v zvezi z vsemi vprašanji, tedaj tudi z jugoslovanskim. Tista ura pride. * Prihodnji torek bo Seidler v parlamentu prejel obtožnico. Dvignili jo bodo Čehi in Jugoslovani. Socialni demokrati in tudi druge stranke bodo vprašale kdo je ikriv dogodkov ob Piavi. Poljakom se ne ljubi v nemško zvezo. Vlada še vedno nima večine za državne potrebščine. Morda bo parlament razpuščen, nove volitve niso verjetne, pač pa § 14. " • - i3K3 Na jugu pa je tako: Vse dalmatinske stranke so za narodno (koncentracijo in narodni svet. V hrvatskem saboru je bilo nekaj pomembnih govorov za jugoslovansko zedinjenje. Oglasili so se tudi Frarn-ikovci, kateri so Madžarom zelo -ljubi. Na Slovenskem verno, kako je: »Domovina« je ustavljena, slovenske časopise sežigajo in cenzura doslej še nikdar ni zaplenila ne »Resnice« ne »Novic«. Ljudstvo je v drugem taboru. Kal sliška V 1LJ mm priporoča književna dela Nove Založbe: Fran Levstik: Martin Krpan. ^ S 13 risbami Hinka Smrekarja Ivan Cankar: Podobe Iz sanj. Jože Debevec: Vzori in boji. Z CENTRALA: Trst. Z Podružnice: SuSss-stfirsSSa — Dtsnzj Kater - Metkovli Opatija — Spljet ŠihesaiBc — Zader M Brzojavni naslov: JADRANSKA Telefon štev. 257. OeirsiiBca glavnica: §€ 20,000.000 Rezerve: nad K 3,500.000 SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 % Vloge na tekočI in žiro račun proti najugodnejšemu ob-restovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira ria moratorij. Rentnl davek piača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije. ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PREVZEMA : Borzna naročila in jih izvršuje najkulatneje. mmm Spisal: nfiRionj Dr. iS. Sisceli Izdala: Iva založba v Ljubljani Dobi se ▼ slovenskih knjigarnah, pa tudi pri ,,Novi založbi ▼ Ljubljani", Kongresni trg 19; po pošti 2'20 K. Cr Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani - Ifgf MMM.» MMMM.MI obrestuje hranilce vloge po čistih brez odbitka 0 Rezervni zaklad nad K l,1 Ustanovljena teta 1881. Učiteljska tisk Ui »egSstr. zadruga z omejeno zaveso, tšpfs s-Ser*-* wf Tiskovine za šoae, županstva in urada. Najmodernejši plakati in va&iia za shode in veselice ^iaimodernelSa uredba za tiskanje listov, knjig, broš»r, snuzikalšj itd. zavarovalni oddelek. Deželna poslovalnica v. Ljubljani, FranCevo nabrežje 1, sprejema na temelju pogodbenega dogovora s c. kr. priv. življensko zavarovalnico avstr. Feniks na Dunaju zavarovanje na VIL vojno posojilo pod najugodnejšimi pogoji. rpako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. voj-3 ega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osmega in prejšnjih izdanj. Pojasnita dajejo naše okrajne poslovalnice v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Fnmi.ro nabrežje l/I), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in naši pooblaščeni zastopniki. Priporočamo tvrdko JoSc Petelmca v Ljubljani. Tovarniška zaloga šivalnih strojev, njih posameznih delov, igel in olja, ter potrebščin za šivilje in druzega galaotarij-skega blaga« Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, še garantirano staro blago. Sv. Petra nasip 7. blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3. hiša. Nadomestilno toaletno milo parfumi ran o, v elegantnih kartonih, fino opremljeno ■■■■■»■■■Mg»«aaa»f»gBBM a a u w B vs tal 14tonjo ■■■»MHaflHIBSIlBIIIIHIIIHRaa Trgovci večji popust. Dobiva se pri tvrdki •s i a v s. i m Sv. Petra cesta št. 2%. Poljadelskl stroji in orodje. Ročni mlini za zdrob in moko „ . 1. vrsta kron 155.— 2. vrsta ,, 1 < S.— Prifoiiitaa teža 15 kg. ..■V, Si •• «-•..-•? Znamka. .BAVOS" Mlin se razpošilja (proti plačilu v naprej ali pa poštna« povzetju) opremljen z zaraah-nira kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena je r»aS5-pe£ oiibStka v tovarni, Zaboj in poštnina računi se posebej za lastno ceno. Mlin najboljše vrste izdelan je iz najtrpe?:oejšega matevij/ila in se za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin — jamči. Moj ročni mlin izmelje najdrobnejšo moko. Stroj »e naroča pri tvrdki: D. Stuein, Dunai 18. Bez. 7 nv Hohnegabge 4. (Dopisuje sa slovensko). Poljedelski stroji In orodje. :. lekarska Zvez □ □ kupi po najvišji dovoljeni ceni vsako množino mleka pod najugodnejšimi dobavnimi pogoji. Dalje ima Mlekarska zveza v zalogi vse mlekarske potrebščine, kakor tudi različne mlekarske izdelke, : : zlasti razne vrste sira po primerni ceni. : : A ZVEZA centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani —.—„— regBstrovana zadruga z omejeno zavezo. -— StaS^a zalega poljedelskih strojev: motorje , mlatilnic, viteljer, slarasreiuic, reparezak, brztpariliiktv. plugov, i>raa, čisliiKikav itd. umetnih gnojil, kolon jalnegs :'h specerijskiga blag« ter Mijsiiife pri