Zaključni račun za I. 1975 I. SPLOŠNI DEL Za 1975. leto smo si že z letnim poslovnim sporazumom naložili dokaj težke naloge. Že takrat smo predvidevali, da nas bodo spremljale tudi razne težave, ki jih bodo povzročali splošni pogoji gospodarjenja in nekatere naše notranje organizacijske pomanjkljivosti. Med splošnimi pogoji so bila še nadalje prisotna inflacijska gibanja in z njimi povezano vrednostno naraščanje stroškov, dodatno pa so se pojavile zaradi neugodnih zunanje -trgovinskih gibanj še težave pri uvozu, iki so vplivale na oskrbo s predelovalnim materialom. Naše notranje težave smo predvidevali predvsem v organizaciji in načrtovanju proizvodnje in prav temu vprašanju smo vse leto posvečali največjo pažnjo. Ta iskrb se je odražala v vsem poslovnem procesu od nastajanja kolekcije do prodaje proizvodov in dejansko doseženi dvig produktivnosti nam dokazuje, da smo v svojih prizadevanjih v združenem delu vsaj delno uspeli, čeprav nas prav na tem področju čakajo še zahtevne naloge. Na področju prodaje smo si zadali nalogo, da se močneje Vključimo v izvoz, kar smo tudi uspeli. Izvoz je dohodkovno za delovno organizacijo sicer manj interesanten kot domača prodaja, vendar pa nam prinaša koristi v razvoju in pospešuje kroženje finančnih sredstev ter ne v majhni meri prispeva svoj delež pri odpravljanju splošnih družbeno-gospodar-skih težav. V samoupravnih odnosih za leto 1975 nismo predvideli večjih sprememb, iker smo se samoupravno konstituirali že v prejšnjem letu, želeli pa smo te odnose utrditi in vsa dogajanja dejansko približati delavcem. Sprejeli smo vse potrebne samoupravne sporazume, najširša akcija pa je tekla okoli sprejemanja novega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki je stopil v veljavo s 1. julijem 1975. II. ZAPOSLENOST V začetku leta je bilo v delovni onganizaciji zaposlenih skupaj 2536 delavcev, na koncu leta pa se je število povečalo na skupno 2708 zaposlenih, Povečanje znaša torej 6,8 % ali 172 zaposlenih, nanaša pa se na TOZD Poliure-tan, na TOZD Trbovlje in na TOZD Mreža, kjer smo razširili proizvodne kapacitete ozi- roma odprli nove poslovalnice. Poleg redno zaposlenih smo imeli tudi 181 vajencev, največ (141) v .trgovinah. Tekom leta smo štipendirali — v rednem šolanju — 80 štipendistov, od teh jih je šolanje zaključilo 26, 6 jih je prekinilo pogodbe, tako da ob koncu leta štipendiramo še 49 študentov in dijakov. Vsi redno zaposleni so opravili 4,338.820 ur, kar je 4,6 odstotka več kot v letu 1974. Po nekaj letih ugotavljamo, da se je močneje dvignilo število ur v normirani proizvodnji in so režijske ure v udeležbi pri skupnih urah v upadanju. Istočasno pa moramo ugotoviti, da so se dvignili bolezenski izostanki za 2,6 %, pri čemer smo izgubili 170.220 ur ali 21.277 delovnih dni, kar da poprečno 10 dni na zaposlenega. III. PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST V proizvodnji obutve smo v 1975. letu izdelali 9 % več parov kot preteklo leto, oziroma 3,7 % več, kot smo predvideli z letnim poslovnim sporazumom. V Trbovljah je bilo izdelano 10 % več zgornjih delov ali 6,2 % iznad programa. V TOZD Poliure-tan se je količinska proizvodnja povečala za 35 %, oziroma 25,5 % več od predvidevanj, vendar je to posledica novih kapacitet, ki s planom prvotno niso bile predvidene in so bile vzpostavljene med letom z rebalansom investicijskega programa. TOZD Gumoplast je svojo proizvodnjo povečal za 13 %, letni program pa je dosegel le 88 %. Vzrok temu je nezasedenost zmogljivosti v plastiki. Fizična produktivnost se je tako povišala v obutvi za 4 %, v Trbovljah za 8 %, v Poliuretano za 17 %, v Gumoplastu pa je ostala na istem nivoju, ugotoviti pa moramo, da se je v Gumami sami tudi dvig- nila za 4 %, nazadovala pa je iz že navedenega vzroka v plastiki za 9 %. Za proizvodnjo moramo ugotoviti, da so bile zaloge nedokončane proizvodnje povsod v poprečju za 70 % višje kot v preteklem letu. Povišanje teh zalog v TOZD Obutev v višini 39 % je opravičljivo zaradi izdelave zgornjih delov na zalogo, nenormalno pa je povišanje v Poliuretanu za 104 %. V proizvodnji so bila opazna tudi večja prizadevanja pri skrbi za kvaliteto. Tako se je pri proizvodnji obutve znižal izmet od 4,03 % na 3,17 odstotka, v Poliuretanu od 8,8 % na 6,1 °/o in v gumami od 9,2 % na 6,25 %. Ti odstotki pa so še vedno visoki in jim bo potrebno posvečati še nadaljnjo skrb. Tudi pri reklamacijah kupcev se je število reklamacij znižalo za 5,4 %, vrednostna izguba pa celo za 33,7 %. IV. OSKRBA S SUROVINAMI Kot vsa zadnja leta smo tudi vse letošnje leto občutili težave pri oskrbi s potrebnimi materiali, kar se je zaradi omejevanja uvoza v drugem polletju še stopnjevalo. Vseeno pa smo uspevali v glavnem zadovoljiti potrebe pro- izvodnje, vendar le z večkratnim spreminjanjem operativnih programov. To je povzročalo težave pri spoštovanju dobavnih rokov za naše kupce in motnje v prodaji pa tudi proizvodnja je morala večkrat situacijo reševati z nadurnim delom. Kljub vsemu pa lahko ugotovimo, posebno če primerjamo stanje v sorodnih delovnih organizacijah, da smo poleg vseh težav tudi v oskrbi dosegli napredek. Skrb za čimbolj še oskrbovanje proizvodnje pa je imela v pogledu gibanja zalog materialov tudi negativne posledice. Vse zaloge so bile med Pretekli mesec je bila po obsežnih trimesečnih pripravah 12. konferenca zveze komunistov občine Tržič, 'katere sta se udeležila tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije Franc Šetinc in sekretar medobčinskega komiteja ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Na konferenci so člani ZK kritično ocenili preteklo delo in si zadali nove naloge v duhu intervjuja predsednika ZKJ Tita v Vjesniku, sklepov 5. seje centralnega komiteja ZKS in drugih dokumentov. Razpravljalci so poudarili, da imamo načelnih stališč dovolj in da je treba politiko ZK uresničevati v konkretnih akcijah. Posebno so se zavzeli za večji vpliv ZK v kadrovski politiki in prodiranju organizacije v tiste sredine, kjer ni članov ZK (SDK Ljubljanska banka v Tržiču) ali pa je samo en član (Zdravstveni dom). Uvodoma je Janez Ude predsednik komisije za mednarodne in mednacionalne odnose podal krajši pregled mednarodnega položaja. V kasnejši razpravi ga je tov. Franc še- letom v poprečju za 24 % višje, proti koncu leta pa se je stanje v glavnem normaliziralo in so koncem leta dejansko zaloge višje le za 6 %. V. PRODAJA Osnovna usmeritev v načrtovanju prodaje je predstavljala povečanje izvoza in doseženi rezultati nam dokazujejo, da smo to tudi dosegli. Najmočneje se je povečal izvoz na zahod, kamor smo izvozili za 53 % več kot preteklo leto, dočim se je skupni izvoz ob enakem izvozu na vzhod povečal za 16,5 %. Ob analizi prodaje lastne proizvodnje obutve ugotavljamo, da smo od skupaj prodanih 1,902.455 parov 20,7 % parov izvozili na zapad in 30,9 % parov na vzhod, torej smo skupaj izvozili 51,6 % lastne proizvodnje čevljev, ostanek 5,4 % pa predstavlja prodaja ostalim kupcem v državi in 45,4 % prodajo v lastno trgovsko mrežo. Močno, in sicer za 48 %, se je povečala tudi prodaja proizvodov vzporednih dejavnosti, kar je posledica povečanih kapacitet v poliuretanu. V lastni trgovski mreži se je količina prodanih parov povišala za 5%, po vrednosti pa je bila prodaja višja za 24 %, ob tem so se povečale zaloge po količini za 12 % in po vrednosti za 26 %. (Nadaljevanje na 2. str.) tinc dopolnil in poudaril, da velja tako prakso vpeljati na vse sestanke ZK. Ko je analiziral politični položaj v mednarodnem sodelovanju, je tov. Franc Šetinc dejal, da bi radi nasprotniki naše samoupravne ureditve in neuvrščenosti Jugoslavijo preusmerili na drugo pot in zato vršijo tudi različne prekrite in odkrite pritiske. Vendar mi moramo krepiti našo moč in politiko tako, da bodo morali vsi računati z nami kot takimi kot smo v resničnosti, računati morajo z našo stvarnostjo. In ko je tov. Franc Šetinc podrobneje opisoval metode in naloge, taktiko in strategijo predvsem osnovnih organizacij ZK je podčrtal, da mora biti naša politika boj za vsakega človeka, za njegovo dobrobit. »Kljub mnogim težavam in konfliktnim situacijam«, je na koncu dejal tov. Šetinc, »moramo ugotavljati tudi velike uspehe, ki smo jih dosegli, kot je primer povečanje produktivnosti v Tovarni obutve Peko v preteklem letu, h katerim so prispevali tudi člani ZK.« Božidar Meglič Franc Grašič je od 1. marca prevzel dolžnosti direktorja finančnega sektorja. Boi za vsakega človeka Zaključni (Nadaljevanje s 1. str.) VI. CELOTNI DOHODEK, DOHODEK IN DELITEV Celotni dohodek sestavljajo za posamezne TOZD kakor tudi za delovno organizacijo kot celoto interna prodaja med TOZD, prodaja izven račun ... neje vplivala nabavna vrednost trgovskega blaga, kar pomeni, da smo v prodaji dosegli nižjo razliko med nabavno in prodajno vrednostjo. Pozitivno so vplivali na dohodek večji prihranki pri stroških v proizvodnji, ki so šalo tudi delitveno razmerje med osebnimi dohodki in ostankom dohodka od 743 : : 25,7 v letu 1974 na 73,4 : 26,6 v letu 1975. Glede delitve osebnih dohodkov smo samoupravno že sprejeli dokončne sklepe ob III. delitvi in delitvi rezervnih sredstev, odločiti pa se moramo še o delitvi ostanka Osebni dohodki v DO so v poprečju na zaposlenega dvignili za 26 %, v TOZD Obutev za 27 %, v TOZD Po-liuretan za 31 %, v TOZD Gu-moplast za 19 %, v TOZD Trbovlje za 28 %, v TOZD Mreža za 22 % in pri skupnih službah za 25 %, kar predstavlja skladno gibanje osebnih dohodkov z dvigom produktivnosti. najetje bančnega kredita v višini 13,000.000 din, za kar smo vložili zahtevek, na katerega pa še nismo dobili pozitivne rešitve. Z rebalansom investicijskega programa smo dodatno združili sredstva še za gradnjo nove barvarne v TOZD Gumoplast v višini 4,216.700 dinarjev in za podražitve pri gradnji blagovnice v Mariboru v višini 3,427.184 din. ZAKLJUČNI RAČUN 1975 ZA DELOVNO ORGANIZACIJO vrednosti v 1.000 din ZB 1974 Plan 1975 ZB 1975 Index Index Naslov podatka Vrednost Struktura Vrednost Vrednost Struktura ZR/75/74 ZR/75/Plan 75 1. CELOTNI DOHODEK 1.248.145 100 1.377.572 1.582.666 100 127 115 1.1. Real, pro izv. in uslug 494.433 39,61 z 534.487 638.706 40,36 129 120 1.2. Realizacija trg.blaga-konver.pod. 62.711 5,02 85.500 96.151 6,07 153 113 1.3. Realizacija trg.blaga-klirin.pod. 149.713 11,99 148.100 150.892 9,53 101 102 1.4. Realizacija trg.blaga-trg.mreža 365.814 29,32 390.546 452.541 28,59 124 116 1.5. Realizacija trg.blaga-ost.kup.v drž. 91.048 7,29 156.294 134.332 8,49 148 86 1.6. Realizacija mat.,odpad.,in bife 63.309 5,07 62.645 90.924 5,74 144 145 1.7.Realizacija trg.blaga-obutev servis 6.184 0,50 _ 7.993 0,51 129 1.8. Izredni dohodki 14.933 1,20 - 11.127 0,71 75 - 2. PORABLJENA SREDSTVA 1.039.968 83,32 1.131.690 1.344.771 84,97 129 119 2.1. Poslovni stroški 385.314 30,87 408.933 496.468 31,37 129 12L 2.2. Amortizacija 19.967 1,60 21.300 23.687 1,50 119 111 2.3. Nab.vred.trg.blaga,mat.in odp. 609.791 48,86 686.457 792.301 50,06 130 115 2.4. Izredni i* PAT tl 24.896 1,99 15.000 32.315 2,04 130 215 3. DOSEŽENI DOHODEK 208.177 16,68 245.882 237.895 15,03 114 97 3.1. Vkal.zak.in pog.ter ostali oseb.prej . 35.622 2,85 31.799 2.01 89 3.2. Vkalkulirani osebni dohodki 109.974 8,81 135.826 8,58 124 3.3. Popravek vred.porab.materiala 9.055 0,73 19.340 1,22 214 3.4. Znižanje stroškov v TOZD-ih 11.433 0,92 17.282 1,09 151 3.5. Preveč planirani razmejeni str.(570) 6.220 - 0,50 9.034 0,57 3.6. Razlika real.pri prodaji 58.276 4,67 45.801 2,89 79 3.7. Razlika med izred.doh.in izdatki 9.963 - 0,80 - 21.187 - 1Ì33 213 4. DELITEV DOSEŽENEGA DOHODKA 208.177 16,68 245.882 237.895 15,03 114 97 4.1. Zakonske in pogodbene obveznosti 35.622 2,85 39.276 31.799 2,01 89 81 4.2. Za osebne dohodke 128.239 10.28 142.650 151.332 9,56 118 106 4.3. Ostanek dohodka 44.316 3,55 63.956 54.764 3,46 124 86 Delitveno razmerje OD:ost.doh. 74,3:25, 7 69:31 73,4:26,6 5. ŠTEVILO ZAPOSLENIH(poprečje v letu) 2494 2536 2637 106 104 6. POPBEČNI OSEBNI DOHODEK(natto din za 182 ur) 2.760 3.174 3.483 126 110 7. DRUŽBENI PR0IZV0D(dohodek+amortizacija) 228.144 18,48 267.182 261.582 16,53 115 98 podjetja in izredni dohodki. Celotni dohodek DO se je povišal v primerjavi s preteklim letom za 27 % in v primerjavi z letnim poslovnim sporazumom za 15%. Močneje so se povišala porabljena sredstva, kair predstavlja vse poslovne stroške, nabavno vrednost trgovskega blaga in izredne izdatke, in sicer za 29 %, vsled česar se je doseženi dohodek povišal le za 14 %. Na povečanje porabljenih sredstev je najmoč- se povišali za 51 % in višja po. zitivna razlika med nabavnimi in stalnimi cenami materiala, kar pa izhaja iz previsokih stalnih cen za lastne proizvode vzporednih dejavnosti. V delitvi dohodka je značilno, da so se za 11 % znižale zakonske in pogodbene obveznosti, za osebne dohodke smo porabili 18 % več sredstev, ostanek dohodka pa je za 24 % višji kot preteklo leto. Zaradi tega se je izbolj- dohodka. Ta je sicer določena s predpisi glede davka iz dohodka, sami pa se moramo sporazumeti o delitvi na sklad skupne porabe in poslovni sklad. K predlogu naj bi namenili za sklad skupne porabe v podjetju 5,500.000 din, za splošne družbene potrebe 4,200.000 din, torej skupaj 9,700.000 din, ostanek po izločitvi zakonskih prispevkov v drage sklade pa naj bi vložili v poslovni sklad. VIL INVESTICIJE Z letnim poslovnim sporazumom za 1975. leto smo združili sredstva za investicije takole: — investicije v proizvodnjo — 15.545.000 din — investicije v pr. mrežo — 17.000.000 din — skupaj zdraž sredstva — 32.545.000 din Za investicije v trgovsko mrežo smo predvideli tudi Celoten investicijski program je zahteval na ta način naslednja sredstva: —- za investicije v proizvod. — 19,761.700 din — za investicije v trg. mrežo — 20,727.184 din — skupaj združena sredstva —• 40,488.884 din Dejansko so bila porabljena v letu 1975 naslednja sredstva za investicije: —■ za investicije v proizvod. — 17,211.709,60 din — za investicije v trg. mrežo — 22,921.168,95 din — skupaj porabljena sredstva — 40,132.878,55 din Investiranje v celoti je torej tekilo v okviru sporazuma, vendar so bile pri tem investicije v trgovsko mrežo prekoračene, niso pa bila dosežena vlaganja v proizvodnjo. VIII. ZAKLJUČEK Vsi navedeni podatki, predvsem pa dvig produktivnosti, znižanje proizvodnih stroškov, zmanjšanje izmeta, povečanje izvoza in zboljšanje delitvenega razmerja v korist skladov, dokazujejo, da smo se intenzivno vključili v splošna prizadevanja k stabilizaciji gospodarstva in da leto 1975 predstavlja ponovno lep razvoj delovne organizacije kot celote. Z letnim poslovnim sporazumom za 1976. leto smo si zadali težke naloge z željo in voljo, da rezultate še nadalje izboljšujemo, kar pa zahteva nova prizadevanja vseh, ki združujemo delo v delovni organizaciji Peko. ZAKLJUČNI RAČUN 1975 PO TOZD Naslov podatka TOZD Obutev TOZD Poliuret®* 1. CELOTNI DOHODEK 381.247 99.058 1.1.Realizacija proizvodov' in uslug 381.247 99.058 1.2.Realizacija tr.blaga,»at.in odp. ~ - J 1.3.Izredni dohodki - « 2. PORABLJENA SREDSTVA 304.027 84.039 2.1.Poslovni stroški 299.219 79.155 2.2.Amortizacij a 4.808 4.884 2.2.1. Minimalna 2.454 2.492 2.2.2. Nad predpisano stopnjo 2.354 2.392 2.3.Nabavna vrednost trg.blaga,mat.in odp. . 2.4.Izredni izdatki - - 3. DOSEŽENI DOHODEK 77.220 15.019 3.1.Vkalk.zak. in pog..obvez.in ostali os.prej. 9.299 1.027 3.2.Vkalkulkani osebni dohodki 44.591 7.195 3.3. Znižan j e stroškov v TOZD 5.747 4.356 3.4.Minimalna akumulacija 3.543 956 3.5.Nevkalkulirani osebni dohodki 5.709 822 3.6.Udeležba v DO 8.331 663 4. DELITEV DOSEŽENEGA DOHODKA 4.1.Zakonske,pogodb.obv.in ost.oseb.preje. 9.299 1.027 4.2.Za osebne dohodke 50.300 8.017 4.3.Ostanek dohodka 17.621 5.975 4.4.Delitveno razmerje OD:ostanek dohodka 74,1:25,9 57,3:42,7 5. ŠTEVILO ZAP0SLENIH(popreŽje)-1974 944 121 -1975 977 136 -Index 104 112 6. POPREČNI OSEBNI DOHODEK(netto din za 182 ar) J -1974 2590 2614 -1975 3292 3413 -Index 127 131 TOZD Gumoplast TOZD Trbovlje TOZD Mreža vrednosti SSSS v 1.000 din DO PEKO 42.472 58.499 853.037 148.353 1.582.666 42.472 58.499 - 57.430 638.706 - - 841.910 90.923 932.833 - 11.127 - 11.127 32.804 40.555 775.156 108.190 1.344.771 29.973 39.712 33.785 14.624 496.468 2.831 843 6.307 4,014 23.687 1.445 430 3.845 2.574 13.240 1.386 413 2.462 1.440 10.447 - . 702.749 89.552 792.301 - - 32.315 v “ 32.315 9.668 17.944 77.881 40.163 237.895 775 1.253 9.169 10.276 31.799 5.669 12.932 38.803 26.636 135.826 1.695 962 4.522 17.282 402 544 7.640 - 13.085 715 1.488 3.521 3.251 15.506 412 765 14.226 - 24.397 775 1.253 9.169 10.276 31.799 6.384 14.420 42.324 29.887 151.332 2.509 2.271 26.388 - 54.764 71,8:28,2 86,4:13,6 61,6:38,4 73,4:26,6 99 283 566 481 2494 101 318 610 495 2637 102 112 108 103 106 3105 2135 3161 2993 2760 3680 2728 5872 3727 3483 119 128 122 125 126 PREDLOG PLANA SLADA SKUPNE PORABE ZA LETO 1976 SSP 1975 SSP 1976 Naslov podatka Obračun Plan A. REDNI SKLAD SKUPNE PORABE 1. Viri sredstev SSP 8.502.347 C.143.473 1.1. Prenos j* preteklega leta 976.067 643.473 1.2. Razporeditev po ZR 7.500.000 5.500.000 1.3. Povečanje med letom(obresti) 26.280 - 2. Poraba sredstev SSP 7.858.874 5.932.000 2.1. Regresi za dopust 3.387.209 4.226.000 2.2. Jubilejne nagrade 2.773.374 344.000 2.3. Proslave 435.092 300.000 2.4. Dotacije skupaj 194.555 170.000 - sind. Peko 60.000 65.000 - sind. Trbovlje 10.000 10.000 - mlad. Peko 20.000 20.000 - mlad. Trbovlje 5.000 5.000 - gasilci 20.000 20.000 - samopomoč 20.000 20.000 - ostale dotacije 59.555 30.000 > 2.5. Solidarnostni sklad 317.369 431.000 1 2.6. Upokojenci - vojaki 129.119 130.000 2.7. Odpravnine pri upokojitvi 82.485 100.000 2.8. Ostalo skupaj 164.437 231.000 - pogrebnine,venci,osmrtnice 39.702 50.000 - samski dom 42.013 80.000 - literatura 13.148 10.000 !■ - nočitve ’ 3.460 5.000 - članarine 5.700 6.000 - reprezentančni izdatki 24.251 25.000 - klimatsko zdravljenje 36.163 55.000 3. 2.9. Ostale skupne porabe Razlika med viri in porabo 375.234 - (prenos v leto 1976-vezava 1976) B. MB ZA SPLOŠNE DRUŽBENE POTREBE 643.473 211.473 1. Viri sredstev 2.500.000 4.330.852 1.1. Prenos iz preteklega leta _ 130.852 1.2. Razporeditev po ZR 2.500.000 4.200.000 2. Porabe sredstev 2.369.148 4.285.000 2.1. 3# prispevka obč.Tržič 2.2. 0,2% * " 2.3. 1,"5% od brutto OD za šolstvo 842.976 1.345.000 j 224.794 359.000 1.082.540 1.300.000 \ 2.4. Za SLO Tržič 100.500 200.000 2.5. Prispevek občini Trbovlje 87.027 230.000 - anuiteta za cesto 87.027 150.000 - ostalo(672 na zaposl.-anuiteta) - 80.000 2.6. Zaposleni v ostalih občinah(672 din x 500) 31.311 336.000 2.7. SLO ostali _ 84.000 2.8. Ostale skupne porabe(enodnevni zaslužek) - 431.000 3. Razlika med viri in porabo 130.852 45.852 C. SKUPAJ Mr ZA FORMBANJE PO ZR k Redni SSP 7.500.000 5.500.000 SSP za splošne družbene potrebe 2.500.000 4.200.000 SKUPAJ 10.000.000 9.700.000 Razporejanje delavcev na delovna mesta Eden od 'osnovnih ciljev industrijske psihologije je, da prispeva ik povečanju produktivnosti človeškega dela, s tem pa tudi k povečanju človekovega delovnega zadovoljstva. Produktivnost dela in delovno zadovoljstvo sta medsebojno povezana, ker je zadovoljen človek tudi bolj produktiven, prav tako kot je produktivnost eden osnovnih virov delavnega zadovoljstva. Ta dva glavna cilja (povečana produktivnost in zadovoljstvo) pa v veliki meri lahko dosežemo ravno s pravilnim razporejanjem ljudi na ustrezna delovna mesta. Lahko rečemo, da je delavec pravilno razporejen, če je zadovoljen s svojim dedom, se prijetno počuti na delovnem mestu, ima uspeh pri 'delu, se razume s sodelavci, če se ne počuti izčrpan, itd. To 'Skladnost med delavčevo osebnostjo in delom, ki ga opravlja pa lahko dosežemo le na ta način, da dobro poznamo delavca, njegove sposobnosti in znanje ter zahteve, ki jih delo postavlja pred delavca in pogoje, v katerih se delo vrši ter da pri zaposlovanju in razporejanju ljudi to tudi upo- števamo. Zato je funkcija organiziranega sistematskega razporejanja delavcev ta, da posamezniku in družbi nudi strokovno pomoč pri iskanju ustreznih delovnih mest. Človekov uspeh v katerikoli dejavnosti je odvisen na eni strani od psiholoških značilnosti samegà človeka, na drugi strani pa od raznih vplivov okolja, v katerem človek dela. Funkcija industrijske psihologije je, da odkriva te značilnosti ter da s svoje strani prispeva k čim bolj točnemu predvidevanju posameznikovih možnosti za uspeh v določenem delu in v določenem okolju. Tako predvidevanje je osnova pravilnega razporejanja delavcev. Oglejmo si faktorje, 'ki vplivajo na človekov uspeh pri delu, malo bolj podrobno. Lahko jih razvrstimo v dve glavni skupini: 1. zunanji faktorji delovnega uspeha (vplivi okolja) 2. individualni faktorji delovnega uspeha (psihološke značilnosti delavca). Ad 1 V procesu dela je človek pod vplivam dveh vrst zunanjih faktorjev: a) delovno okolje v najširšem smislu — to so faktorji, ki so neposredno prisotni na delovnem mestu to) družinsko in širše socialno okolje. Razumljivo je, da delovno okolje bolj neposredno določa učinek dela kot družin- V soboto, dne 7. februarja, so obiskali našo delovno organizacijo mladi iz tovarne Lillet iz Marilora, z njimi pa je bilo tudi nekaj njihovih vodij oddelkov in predstavnikov drugih družbenopolitičnih organizacij. Program obi-sika je bil zelo pester in je tudi popolnoma uspel. Najprej so si gostje ogledali pod vodstvom naših mladinskih aktivistov proizvodni proces v naši tovarni, tako v TOZD Obutev kot v TOZD Gumoplast in TOZD Poliure-tan. Z velikim zanimanjem so si ogledali proizvodnjo v Obutvi, kjer so lahko primerjali delo v njihovi in naši tovarni. Posebno zanimiv pa je bil ogled naših vzporednih- sko in širše socialno okolje. Zato je s stališča pravilnega razporejanja ljudi na delu bistvenega pomena, da odkrivamo faktorje tega delovnega okolja ter njihov vpliv na človeka in njegovo delo. V delovnem okolju delujejo na človeka številni fizikalni, fiziološki, psihološki, socialni in ekonomski činitelji. Večino teh faktorjev določa narava dela, organizacija dela in neposredno fizikalno okolje. Sistematski postopek za odkrivanje teh faktorjev se imenuje analiza delovnih mest. Ta postopek omogoča kompleksno analiziranje faktorjev delavnega okolja in delovnih zahtev. Podatki, dobljeni z analizo delovnih mest nam morajo dati odgovore na naslednja štiri vprašanja: L Kakšne naloge zajema delo? 2. S kakšnimi postopki se te naloge izvršujejo? 3. V kakšnih pogojih se delo vrši? 4. Kakšen človek lahko uspešno in varno opravlja to delo? Z zagotavljanjem teh podatkov je analiza delovnih mest nujno potreben instrument in predpogoj vsakega sistematskega in strokovnega razporejanja. Njen končni cilj je, da omogoči pravilne zaključke o zahtevah delovnih mest. Na takih zaključkih pa ni težko zasnovati in izvršiti pravilno razporejanje kadrov. Več o analizi delovnih mest si bomo ogledali kdaj drugič. Družinsko in širše socialno okolje ima manjši vpliv na delavni učinek kot delovno okolje. Vendar pa je tudi njun vpliv tako pomemben, da ga ne smemo zanemariti. Posebno velik je ta vpliv pri čustveno nestabilnih ljudeh, ki jih razne življenjske težave hitro spravijo iz tira in pri delavcih, ki delajo v neugodnih delovnih pogojih. Zato so tudi faktorji družinskega in socialnega okolja pomembni za pravilno razporejanje ljudi na delovna mesta in jih je potrebno proučevati ter ugotoviti njihov vpliv na posameznika. Ad 2 Uspešnost ljudi pri delu ni odvisna samo od zunanjih dejavnosti, ker jih sami nimajo in je bilo zanje to nekaj povsem novega. V razgovoru, Ilci je bil v prizidku menze, je goste pozdravil glavni direktor in jim predstavil tudi poslovanje naše tovarne, ki so mu z zanimanjem prisluhnili. V razgovoru pa je sodeloval tudi sekretar konference OO ZK Božidar Meglič. V dvorani kina Tržič smo jim prikazali film o naši tovarni, ki jim je bil zelo všeč. Po kosilu se je razvila v restavraciji Pošta debata o delu mladinske organizacije in o sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju. Zanimala jih je predvsem naša organi- Obisk mladih iz Lilela faktorjev, ampak tudi od posameznih lastnosti delavca. To nam pove že samo dejstvo, da različna delovna mesta zahtevajo delavce z različnimi lastnostmi. Poleg telesnih lastnosti so za pravilno razporejanje pomembne še naslednje karakteristike: 1. Sposobnosti in dispozicije (to, kar človek zmore) 2. Navade, spretnosti in znanja (to, kar človek zna) 3. Motivacija (to, kar človek hoče) Oglejmo si vpliv teh karakteristik na dveh primerih. Delavec je za svoje delo strokovno usposobljen, obvlada ga, dovolj je sposoben, da bi ga lahko v redu opravljal, a ga delo ne zanima. Zato ne dela z veseljem, si ne prizadeva in razumljivo je, da njegov delovni učinek ni tak kot bi bil če bi bil za delo dovolj motiviran. Drug primer je ravno nasproten. Delavec je za svoje delo strokovno usposobljen, pri delu si prizadeva, a njegov delovni učinek je slab. Iz tega lahko sklepamo, da je delo zanj prezahtevno, da zanj ni dovolj sposoben. V okviru teh treh splošnih karakteristik (sposobnosti, znanje, motivacija) obstaja vrsta specifičnih lastnosti, ki so za posamezne vrste dela različno pomembne. Zato moramo pri sistematskem razporejanju ljudi na delu poznati vse te karakteristike, da jih lahko primerjamo z zahtevami posameznih delovnih mest in na osnovi tega 'svetujemo najprimernejšo zaposlitev za posameznega delavca. Vedeti pa moramo še nekaj. Redko najdemo človeka, ki z vsemi svojimi karakteristikami popolnoma odgovarja delu, ki ga opravlja. Pomanjkanje, seveda ne veliko, neke lastnosti se lahko nadomesti z drugimi, za delo nujno potrebnimi lastnostmi. Zato moramo pri zaposlovanju in razporejanju ljudi pri delu upoštevati tudi to dejstvo. Breda Eržen ziranost in pa to, kako rešujemo v Peku stanovanjsko problematiko in izobraževanje ob delu. V razgovoru, ki je bil zelo pester, smo izmenjali izkušnje na tem področju in se pogovorili o problemih, ki so Skupni za obe mladinski organizaciji. Ob koncu obiska so bili gostje z njim zelo zadovoljni, bolje rečeno navdušeni, prav tako pa smo bili tudi mi njihovega obiska zelo veseli in zadovoljni z razgovori. Povabili so nas tudi, da jih obiščemo v Mariboru. Mislim, da je ta obisk pokazal primer dobrih odnosov in sodelovanja med mladinskimi organizacijami čevljarskih tovarn Slovenije in ga bomo skušali razširiti tudi na druge tovarne iz naše panoge. Nika Perko Kako skrbimo v občini Tržič za varstvo otrok Smo v obdobju, ko samoupravne interesne skupnosti na osnovi nalog opravljenih v preteklem letu sprejemajo izhodišča za programe in financiranje za letos. Ker menim, da je delo, ki ga opravlja skupnost otroškega varstva v določenem času dokaj pomembno in zanimivo področje za slehernega zaposlenega delavca, saj v eni ali drugi obliki zadeva ob problem varstva otrok, navajam nekaj podatkov in izhodišč za program razvoja otroškega varstva v naši občini. Izhodišče za oblikovanje programskih nalog je spoznanje, da je družbeno varstvo otrok nepogrešljivo, da ni samo pomoč družinam pri vzgoji in vzdrževanju njihovih otrok, temveč je odločujoče za biološko reprodukcijo družbe in še posebej za razvoj družbenih odnosov na širši in bolj demokratični ravni. Cilj družbenega varstva in vzgoje otrok je omogočiti vsakemu otroku osebnostni razvoj, usklajen z družbenimi smotri in možnostmi. Pri tem moramo korak za korakom rušiti zapreke, ki zavirajo napredek otrok in izhajajo iz neenakosti okolja, v katerem se otroci rodijo in preživljajo predšolsko obdobje, odločujoče za kasnejši raz- voj. V žarišču vsega prizadevanja otroškega varstva je otrok, njegov interes in prek njega tudi skrb za njegovo družino in okolje. Delovno področje skupnosti otroškega varstva obsega naslednje naloge: — zagotovitev pogojev za oblikovanje in življenje družin, — zagotovitev pogojev za uresničevanje materinstva, — zagotovitev pogojev za razvoj in soicalno varnost otrok. Ker je otrok središče vsega prizadevanja, se oblikuje razvoj otroškega varstva od otrokovega rojstva do vstopa v šolo. Zato vsebuje program otroškega varstva v občini Tržič za obdobje od leta 1976 do 1980 vse bistvene elemente programiranja, ki so: — prikaz stanja in problemi razvoja — cilji bodočega razvoja — bodoča usmeritev — samoupravno sporazumevanje in materialna osnova za uresničitev začrtanih ciljev. V tem prispevku ne bi obravnavala celotnega programa razvoja otroškega varstva do leta 1980, temveč bi se bolj osredotočila na trenutno stanje. Za jasnejšo sliko naj navedem podatek, koliko otrok se letno rodi v Tržiču: Število živorojenih otrok v letih: 1968 1969 1970 1971 205 209 229 216 1972 1973 1974 do 1.9. 247 232 158 Med pomembne in osnovne pokazatelje glede stanja na področju izvajanja programa vzgoje in varstva predšolskih otrok v občini je potrebno upoštevati še naslednje eie. mente: — število predolskih otrok po krajevnih skupnostih — število otrok v vzgojno varstvenem zavodu Število predšolskih otrok v KS in število vključenih v VVZ: otrok v VVZ — Bistrica pri Tržiču 461 121 — Brezje pri Tržiču 50 4 — Jelendol 29 .. - — Kovor 100 8 — Križe 81 10 — Leše 25 1 — Lom 57 — Podljubelj 55 6 — Pristava 95 29 — Ravne 113 11 — Sebenje 77 4 — Senično 22 — — Tržič mesto 328 58 Podatek kaže, da je bilo v letu 1974/75 od skupno 1493 otrok vključenih v varstvo 252. V letu 1975/76 je skupno vključenih v varstvo 295 otro ali 17,1 % več kot leto poprej. Posebno pozornost bo verjetno treba v bodoče posvetiti skupini otrok v starosti od 1 do 2 leta, ki jih je v občini blizu 500 in niso v družbenem varstvu. Problem varstva teh otrok je težak, saj terja družbeno varstvo visoke investicije in obsežna sredstva za plačevanje dejavnosti. Vzgojno varstveni zavod sprejema otroke od 2. leta starosti naprej. V starostni strukturi od 2 do 6 let je v občini približno 850 otrok, od tega v vzgojno varstvenem zavodu 29,5 %. To starostno obdobje označuje izredno plastičnost pri oblikovanju mišljenja in čustvovanja. Medtem ko so otroci od 1. do 3. leta občutljivejši za spremembo okolja in se mnogo težje vživi j a jo v kolektiv, pa postaja življenje v skupini za otroke, stare 3—6 let, pogoj za njihov vsestranski napredek. Otrok v starosti 6 let je v občini cca 200, od tega v vzgojno varstvenem zavodu 32,9 %. Za otroke te starosti je pomembna priprava za šo- lo, ki obsega predvsem njihovo socializacijo, kultiviranja življenja v skupini, oblikovanje načina mišljenja in izražanja. Pa poglejmo še okoliše, ki jih pokriva posamezna enota vzgojno varstvene ustanove v Tržiču: VVE Grad pokriva krajevne skupnosti: Tržičmiesto, Ravne, Lom in Jelendol. Zmogljivost enote 92 otrok. VVE Zg. in Sp. Bistrica imata skupaj zmogljivost za 148 otrok, pokrivata pa krajevne skupnosti: Bistrica pri Tržiču, Brezje pri Tržiču, Kovor, Leše, Podljubelj. VVE Pristava ima zmogljivost za 22 otrok, pokriva pa KS: Križe, Pristava, Sebenje, Senično. Iz podatkov o številu predšolskih otrok in zmogljivostih vzgojno varstvenih enot je razvidno, da bo glavna skrb skupnosti otroškega varstva gradnja vzgojno varstvene enote za območje Pristave in Križev. O gradnji objekta že tečejo razprave in bo gradnja pričeta v letošnjem letu. Ce bo potekalo vse po programu bo tudi zaključena v letu 1976. Na zadnji seji skupščine otroškega varstva pa je že tekla načelna razprava o dograditvi ali novogradnji objekta za varstvo otrok v Bistrici, saj sedanja še zdaleč ne more zadovoljiti vseh potreb po varstvu. Še par besed o plačevanju oskrbnine v vzgojno varstvenem zavodu. Zadeva je urejena tako, da starši diferencirano pokrivajo stroške v vzgojno varstvenem zavodu glede na njihov celokupen dohodek. Celotna cena znaša 940.— din mesečno. Od tega znaša prispevek staršev v povprečju 420.— din ali 46,4 %, prispevek skupnosti otroškega varstva pa 520.— din ali 53,6 %. Seveda je znesek, ki ga plačajo starši preračunan na dejanske dni, ki jih otrok prebije v varstvu. Med dejavnost vzgojno varstvenega zavoda spada tudi organiziranje male šole, potujočih vrtcev in v letu 1975 prvič uvedene izredne oblike namenjene tistim otrokom, ki niso zajeti v redno dejavnost zavoda. Teh izrednih oblik se je posluževalo veliko otrok, tako da je zavod z uspehom zadovoljen in jih bo v bodoče še pospeševal. Vzporedno z vzgojo in varstveno vlogo zavod skrbi za zdravo prehrano otrok. Vsi otroci so vsako leto sistematsko pregledani, prav tako pred vstopom v vrtec. Med dejavnosti skupnosti otroškega varstva spada tudi organiziranost letovanja otrok. V letu 1975 je letovalo iz naše občine 153 otrok v letoviščih v Novem gradu in Stenjaku, od tega je bilo 53 predšolskih. Stroške letovanj krijejo starši, skupščina otroškega varstva in skupnost zdravstvenega zavarovanja Kranj. V nekaj stavkih poglejmo še naloge s področja družbenega varstva otrok v letu 1976: 1. Razširiti materialno osnovo za delo vzgojno varstve- nega zavoda z investicijami tako, da bodo zagotovljeni v posameznih vzgojno varstvenih enotah enaki pogoji za vzgojo in varstvo otrok ter da bo v letu 1976 možno na novo vključiti v redno dejavnost še 80 otrok, v primeru, če bo odprt novi vrtec v Križah. 2. Ureditev igrišč še ni bila v celoti realizirana, zato bo treba v letu 1976 nujno urediti, upoštevajoč, da so igrišča neločljivi del vzgojnega programa. 3. Še naprej zagotoviti sredstva za subvencioniranje dogovorjene cene na otroka, glede na skupen dohodek staršev in na osnovi dogovor-jenh kriterijev. 4. Razširiti vključitev socialno ogroženih in vzgojno zanemarjenih otrok v vzgojno varstveni zavod. 5. Povečati skrajšane oblike vzgojnega dela v popoldanskem času za otroke, ki niso vključeni v redno dejavnost zavoda. 6. V celoletno malo šolo vpisati vsaj 45 % od vseh vpisanih šolskih novincev, za ostale otroke pa zagotoviti skrajšani program šole in sicer najmanj 140 ur. 7. Izvedba potujočih vrtcev za predšolske otroke od 4. leta dalje s poudarkom na vzgojo in socializacijo podeželskih otrok. Pri tej nalogi ne gre samo za varstvo otrok, temveč za vzgojno delo, ki naj predšolskega otroka pred vstopom v šolo kolikor mogoče prilagodi in izenači z otroci, ki živijo v mestih in strnjenih naseljih. 8. V največj možni meri prilagoditi delovni čas poslovanja zavoda potrebam zaposlenih staršev. 9. Zagotoviti pogoje za izobraževanje vzgojiteljic in varuhinj, kakor tudi usposabljanje na delovnem mestu ter pridobivati nove kadre s štipendiranjem. Pri tem bo treba posvetiti večjo skrb stanovanjski problematiki delavcem v vzgojno varstvenem zavodu. 10. Organizirati vzgojno varstveno dejavnost tako, da bo doseženo racionalno poslovanje zavoda. 11. Razširiti letovanje otrok in zagotoviti materialne pogoje otrokom in socialno šibkih družin. To je nekaj osnovnih nalog ki spadajo v delokrog skupnosti otroškega varstva v naši občini. Menim, da bo ob dobrem sodelovanju skupnosti, staršev, kolektiva vzgojno varstvenega zavoda, zdravstvene službe, osnovnih šol, krajevnih skupnosti delovnih organizacij, društva prijateljev mladine in ostalih skupnosti program, ki je zastavljen dokaj resno, v celoti izpolnjen. Marica Gros Odločneje v praksi Po 12. seji občinske konference je bil v Tržiču in deloma v Kranju seminar za vse sekretarje osnovnih organizacij in svetov ZK ter članov komiteja, kot nadaljevanje te konference. Seminaristi so proučili sedanjo politično stvarnost v naši občini in poglobili naše idejno teoretično znanje. V svojih zaključkih, ki bodo koristna osnova za sestavo akcijskih programov, so podčrtali vrsto pomembnih ugotovitev, ki jih je potrebno odločneje kot do sedaj uveljaviti v praksi. Tako bo potrebno zagotoviti vpliv ZK na vseh področ- jih družbeno ekonomskega življenja. Zato pa bo potrebno okrepiti organizacije ZK z novimi člani predvsem iz vrst neposrednih proizvajalcev, kmetov, pedagoških delavcev in mladine. Družbeni dogovor v kadrovski politiki v občini bo potrebno podrobneje proučiti in ga uresničevati. Nenehno je treba poglabljati naše idejno teoretično znanje, segati po najrazličnejših metodah dela v ZK na osnovi demokratičnega centralizma, se prizadevati za nadaljnjo stabilizacijo gospodarstva itd. Nedvomno je bil seminar za vse udeležence zelo koristen, čeprav organiziran v skromno ogrevanih prostorih Delavske univerze. Božidar Meglič Razgovori s sosedi Da bi se seznanili z samoupravno organiziranostjo naše delovne organizacije so nas pretekli mesec obiskali predstavniki družbenopolitičnih organizacij BPT. Danilo Roblek, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata, Viktor Švab, sekretar sveta ZK, Vlado Brzin, predsednik osnovne organizacije ZSM in direktorica družbeno kadrovskega sektorja Breda Milič. Z našimi izkušnjami smo jih seznanili Pavel Roblek, Franci Kolman, Slavko Hvalica in Božidar Meglič. V pogovoru smo ugotovili, da marajo družbenopolitične organizacije in še posebej organizacije sindikata prispevati več k poglabljanju samoupravljanja. Na koncu smo se zavzeli za trajnejše medsebojne stike, saj je potrebno večje akcije, kot je npr. obdarovanje za dan žena poenotiti. Delavcem BPT želimo čim-uspešnejše organiziranje temeljnih organizacij združenega dela v duhu ustave in cilju boljšega družbenoekonomskega položaja delavca. Božidar Meglič Možnosti loščite in izbolišanfe zdravja z izvajanjem aktivnega počitka Že laiku je blizu razdelitev bolezni na lažje in težje, medtem, ko se o zdravju ne govori veliko niti v strokovnih krogih. Z običajnimi kliničnimi pregledi in laboratorijskimi preiskavami v glavnem izključujemo ali potrjujemo prisotnost bolezni. O stopnji zdravja dobimo v najboljšem primeru le skope informacije. Sodobni način življenja prinaša pozitivne in negativne vplive. Trias glavnih vzrokov bolezni civilizirane družbe predstavljajo: hipokinezija (pomanjkljivo gibanje); prekomerna telesna teža in povišana živčna napetost. Ta tako imenovana »hipokinetična bolezen« se kaže z oteženim dihanjem že pri manjših naporih, splošnim zmanjšanjem delovne sposobnosti, hitrim utrujanjem, bolečinami v predelu srca, vrtoglavico, hladnimi okončinami, glavobolom, slabo sposobnostjo koncentracije, razdražljivostjo, nervozo, zaprtjem, bolečinami v hrbtu. Terapija tega obolenja je pri nas še vedno simpto-matska, to je zdravljenje vodilnega simptoma, kar pa seveda do ozdravljenja ne pripelje. Zaradi tega so že pred desetletji posamezni fiziologi pravilno doumeli pomen programirane aktivne rekreacije. 1903. leta je ruski fiziolog Se-čanov dokazal, da je po naporih boljše aktiviranje določenih grup mišic kot pa popolnoma pasiven počitek. Herbst je pred 40 leti dokazal pri delavkah neke tovarne v Berlinu, da 10-minutna telovadba med 4. in 5. uro dela zmanjšuje izostanke z delov, nega mesta in poboljša subjektivno počutje delavk. V naši državi proučuje vplive aktivnega počitka v procesu dela in programirane aktivne dopuste Kineziološki inštitut, Fakultete za fizično kulturo v Zagrebu. Bistvo programiranega aktivnega odmora je v tem, da za vsakega posameznika glede na njegovo realno psihomotomo stanje, programiramo vsebino, intenzivnost in trajanje športne rekreacije. Treba je poudariti, da napačno programiranje lahko privede do škodljivih posledic celo hitreje kot sama hipokinezija. Pri nas ima največ izkušenj s tem poreški rekreacijski center, ki se že vrsto let bavi s programiranim aktivnim dopustom delavcve. Na temelju analize večletnih rezultatov doseženih v tem centru je mogoče potegniti naslednje zaključke: 1. Način koriščenja letnih dopustov naših delavcev ni v skladu s sodobnimi spoznanji. 2. Desetdnevni programirani aktivni dopust, ki ga spro-vajajo v poreškem centru, je statistično signifikantno poboljšal funkcije živčnega in mišičnega sistema. 3. % % delavcev, ki so preživeli desetdnevni programirani aktivni dopust v Poreču, je bila zelo zadovoljna s pro- gramom aktivnega dopusta. 4. Analiza rezultatov po opravljenem programu ponovno potrjuje vrednosti in prednosti adekvatno programiranega dopusta, ki privede do poboljšanja funkcionalnih sposobnosti pomembnih za delovno sposobnost in stopnjo zdravja v celoti, pri tem pa nudi delavcem veliko ugodja in zadovoljstva. Ta članek sem napisal ob spoznanju, da tudi velik del Marsikdo si je verjetno že postavil vprašanje, kdaj je nekdo alkoholik. Morda si je mislil, saj včasih kaj spijem tudi jaz, pa mislim, da nisem alkoholik. Vedeti je treba, da je vsakdo nagnjen k temu, da šteje tisto količino alkohola, ki ga popije sam, za normalno, ne glede na okoliščine. Raziskave so pokazale, da posamezni ljudje mnogo bolje prenašajo alkohol v primeru z drugimi (velikost, teža). Na stopnjo pijanstva in kasnejše obolenje, ki ga povzroči alkohol, vpliva tudi način potrošnje in vrsta alkoholnih pijač. Ni vseeno, ali kdo pije lahke ali močne pijače, na tešče, samo po jedi ali ves dan. Tekžo je določiti, kje preneha meja taikoimenovane »normalne porabe alkoholnih pijač«, kje pa se začenja alkoholizem. Veliko vprašanj je, ali sploh obstaja »normalna poraba alkoholnih pijač« ali pa bi morali vsako uporabo alkohola šteti za nekaj nepotrebnega, nenormalnega, bolezenskega. Na vprašanje, ali je kdo alkoholik, če popije na dan kozarec ali dva, lahko odgovorimo šele tedaj, ko poznamo definicijo, ki nam to jasno in nedvoumno pove. Skupina izvedencev Svetovne zdravstvene organizacije je dala naslednjo definicijo: »ZA KRONIČNEGA ALKOHOLIKA VELJA, KDOR TRAJNO IN ČEZ MERO UŽIVA ALKOHOLNE PIJAČE IN PRI KOMUR JE ODVISNOST OD ALKOHOLA TOLIKŠNA, DA GA PRIVEDE DO DUŠEVNIH MOTENJ ALI OKVAR NJEGOVEGA LASTNEGA PSIHIČNEGA IN FIZIČNEGA ZDRAVJA, DO TEŽAV V ODNOSIH Z DRUGIMI IN DO ŠKODE V SOCIALNEM IN EKONOMSKEM POGLEDU. MED ALKOHOLIKE SE ŠTEJEJO TUDI ŽE TISTI, KI KAŽEJO ZAČETNA ZNAMENJA MOTENJ V TEM SMISLU.« Odgovor na obravnavano vprašanje ni samo medicinski problem, kakor se pogosto meni. Delovna sposobnost, socialno stanje, družinske razmere... so zelo važni elementi ob presoji. Zelo pogosto je alkoholik po značaju spremenjen, družbeno izgubljen, zdravstveno uničen, od družbe zavržen — skratka, te- naše tovarniške populacije boluje za hipokinezijo. Tudi pri nas letni dopust ljudem ne daje tistega, kar bi mu moral — to je izboljšanje psihofizične kondicije, po-boljšanje zdravja, povečanje delovne vneme in sposobnosti. Ob tem bi morda kazalo tudi pri nas počasi začeti razmišljati o programiranem aktivnem dopustu. dr. Oto Kikel žak zdravstveni in družbeni invalid. Alkoholik običajno ni zmožen ugotoviti, ali je pri njem že nastopil alkoholizem; toda njegova okolica opaža to zelo dobro. Vendar se alkoholik vselej zaveda, da je njegov odnos do alkoholne pijače drugačen, kot pri drugih ljudeh. Toda preden se začne zdraviti, se alkoholik dolgo časa brez uspeha sam trudi s svojo odvisnostjo od alkohola jn si prizadeva, da bi se je kakorkoli rešil. Išče tudi opravičila sam pred seboj in pred svojo družino ter družbo. Prav odgovornost družine im družbe je, da pravočasno oceni stanje in da takemu bolniku pomaga, ker sam sebi ne more pomagati. Pomoč je lahko edino zdravljenje alkoholizma pri vsakem posamezniku, ki pije redno in čez mero ter postane odvisen od alkohola, pa zaradi tega trpi njegovo zdravje, blaginja, njegov ugled in ugled njegove družine. Pogosto je ravnanje z alkoholiki popolnoma nasprotno kot bi smelo biti. Ljudje iz njegove okolice zlasti sodelavci in alkoholikom nadrejeni ter člani njihovih družin, ki celo omogočajo, da vse hitreje bredejo v telesni in duševni propad. Menijo, da morajo zakrivati njihovo upadanje delovne sposobnosti, skrivno pitje alkohola med delom, neopravičene izostanke z dela, denarno pomagati njim in njihovim družinam, spregledujejo nepravilnosti pri delu, tako kot družinski člani prikrivajo nesporazume doma, pustijo, da alkoholiki svoj denar porabijo za alkohol in živijo na stroške ostalih družinskih članov, jih opravičujejo na delovnih mestih, češ da so bolni, v resnici pa zaradi posledic pijančevanja niso prišli na delo ... Tako vsa okolica alkoholikom omogoča, da so vse večji zajedalci na delu in v družini. Edina skrb v njihovi sebičnosti je, kako priti do alkohola in za dosego tega ciija so pripravljeni uporabiti vsa sredstva. Spremeni se tudi njihov značaj. Za svoja početja in spodrsljaje imajo zelo mila merila, izredno stroga pa za tuje napake. Njihov miselni sistem vsebuje kopico laži in pollaži in končno se lažejo celo v treznem, ne le v vinjenem stanju, ko prepričujejo okolico, da so trezni in da sploh ne pijejo. Govorijo o zdravstvenih problemih, ki da jih imajo, za jutranje tresenje pa krivijo živce, naporno delo, sitno ženo ali moža... Pogosto se najdejo celo ljudje, ki jim to verjamejo, največkrat zaradi neznanja, ali pa zato, ker oni ne marajo biti prvi, ki bi opozorili na problem in bolniku pomagali, seveda pa tudi ne želijo bitj »krivi« zato, da alkoholika za nepravilnosti obravnava disciplinska komisija ali da bi moral »zaradi njih« celo na zdravljenje. Prav tako, kot je znano, da alkoholiki po vsakem nepravilnem dejanju obljubijo, da odslej res ne bodo več pili, je znano tudi, da sami — brez zdravljenja, nikoli ne bodo uspeli obljube uresničiti, pa če jo dajo ustno ali pismeno, ženi ali mojstru oziroma komurkoli. Po vsem navedenem se bo marsikdo vprašal: 1. kdaj se alkoholik le odloči za zdravljenje in 2. kaj lahko za tako čimprejšnjo odločitev prispevata ožja in širša okolica. Odgovor na obe vprašanji je zelo enostaven. 1. ALKOHOLIK SE NAM. REČ ODLOČI ZA ZDRAVLJENJE SAMO TAKRAT, KADAR ZAIDE V TAKE TEŽAVE, DA DRUGEGA IZHODA NIMA. 2. Ožja in širša okolica k alkoholikovi čimprejšnji od- Pred nedavnim smo tudi v naši delovni organizaciji ustanovili aktiv ZB. Ustanovnega sestanka so se udeležili člani zveze borcev iz naše delovne organizacije in predsednik 00 ZB NOV Tržič tov. Andrej Peharc, ki je v uvodni besedi nakazal smernice za bodoče delo aktiva. Na sestanku so iz- Gre za nadaljevanje že začetih stališč, ki so bila že obravnavana, takrat je bil imenovan tudi iniciativni odbor, za predsednika tega odbora je bil imenovan tovariš Mirko Brejc — predsednik Društva upokojencev Tržič. Za graditev doma sta bili predvideni dve lokaciji in sicer: lokacija v zgornjem delu Ročevnice (nad montažnim naseljem) in lokacije na »Pavlinovem vrtu« pod obronkom gozda južno od Pavlinove hiše. V občini Tržič je 12.400 občanov. 1082 je starih nad 65 ločitvi za zdravljenje lahko prispeva to, da ga ČIMPREJ RESNO OPOZORITA, NAJ ŽIVI IN DELA Z UPOŠTEVANJEM NORM, KI VELJAJO ZA VSE. Vsi mu morajo povedati, da treznega moža ali ženo, očeta ali mater, sodelavca ali sodelavko, potrebujejo in želijo, ne rabijo pa vinjenega, nasilnega, nedelavnega ... bolnika, ki se noče zdraviti. NASLEDNJI KORAK JE DOSLEDNO UPOŠTEVANJE POVEDANEGA IN USTREZNO UKREPANJE doma, na delovnem mestu, pri zdravniku ... tako, da alkoholik ne more z vsemi manipulirati. Vedeti mora, da ga takega zakonec in otroci ne marajo (vložitev tožbe za razvezo), da ga na delovnem mestu ne bodo zakrivali (prijava na disciplinsko komisijo, obravnava pred sodelavci), da mu noben zdravnik ne bo dajal bolniškega staleža za dni, ko zaradi pijančevanja ni mogel delati in da ga bo opozoril na njegovo bolezen, slej ko prej bo ob vozniško dovoljenje ... Ob vsem tem se bo alkoholik šele zavedal težav, v katere je prišel zaradi alkohola. Če se bo odločil za edino pravo pot — za zdravljenje, bo deležen pomoči in razumevanja v teku zdravljenja in kasnejše ponovne vključitve v okolje, če pa se za zdravljenje še ne bo odločil, bo drsel na poti vse hitrejšega lastnega duševnega in telesnega propadanja, izgubil bo delo, razpadla bo družina ... M. M. volili odbor katerega dolžnost je skrb za ostarele borce na delovnih mestih, zdravstveno varstvo, pospeševanje aktivnosti ZB z udeležbami ob slovesnih prilikah. Organizacija je enakovredna drugim družbenopolitičnim organizacijam. Aktiv ZB šteje 48 članov, predsednik pa je Stane Bodlaj. let. Že sedaj je v socialnih zavodih 30 občanov iz Tržiča in to v Zavodu Franceta Berglja na Jesenicah, v Preddvoru in v Kranju. Lokacija doma je predvidena na Pavlinovem vrtu, program za graditev doma je izdelan za to lokacijo. Opravljeni so bili že razgovori z lastnikom tega vrta. Kapaciteta doma bi bila za 120 oskrbovancev in bi bilo že v začetku treba predvidevati 40 mest za negovalno enoto, 80 mest za življenjsko aktivne oskrbovance. Mira Brezar Kdaj lahko koga imenujemo alkoholika la kako pomagati? Program za gradnjo splošno-soclalnega zavoda za organizirano varstvo ostarelih v občini Tržič Ustaaovljen je aktiv ZB NOV Elektrika (Nadaljevanje) Skupščina je .po daljši razpravi sprejela v zvezi s priloženim investicijskim programom in njegovim financiranjem naslednje sklepe: 1. Skupščina ISE sprejema globalni načrt graditve energetskih objektov do leta 1980 s tem, da se do naslednjega zasedanja skupščine dopolni in uskladi z dejanskimi možnostmi financiranja in izvajanja. 2. Skupščina ISE bo v okviru tega globalnega programa sprejemala vsakoletne plane graditve z upoštevanjem prioritete in virov financiranja. 3. Izvršni odbor mora do naslednjega zasedanja predložiti skupščini predlog konstrukcije financiranja usklajenega programa graditve energetskih objektov. 4. Sredstva za študije in predhodna dela za objekte, ki se bodo gradili kot kontinuiteta izgradnje elektroenergetskega sistema SRS, morajo biti zagotovljena. 5. Rok -za izvedbo teh -sklepov je bil -september 1975. Gradivo mora biti predloženo za naslednje zasedanje skupščine. Podražitve O investicijah je -skupščina ISE razpravljala tudi na izrednem zasedanju, dne 8. oktobra 1975. Medtem je namreč izšel nov zakon o zagotavljanju plačil za investicije, po katerem so bili investitorji dolžni prijaviti spremembe predračunske vrednosti za vse investicije, ki se -izvajajo, ker morajo biti v celoti pokrite (pokrite morajo biti tudi podražitve in več dela), kajti investicijo, za katero sredstva ne bi bila zagotovljena, je po določilih tega zakona treba ustaviti. Investitorji so na osnovi tega zakona prijavili naslednje prekoračitve in podražitve: v 000 din 1. Plinsko parna elektrarna Brestanica 101.000 2. Plinsko parna elektrarna Trbovlje 78.424 3. Termoelektrarna Šoštanj IV 1.076.329 4. DV Šoštanj—Podlog 380 kV 16.000 5. Termoelektrarna Trbovlje — dimnik 30.768 6. Hidroelektrarna Moste, IV. agr. 11.527 7. RTP Lj. II. 220/110kV 31.796 8. RTP Plave 110/20/35 kV 2.769 9. DV Ajdovščina—Gorica 110 kV 48.654 10. DV Lj. II. 220 kV — priklj. 8.560 11. RTP Lj. II. 380/220 kV 85.506 12. DV Lj.—-Podlog 380 kV 35.539 13. RP Divača 380 kV 89.784 14. DV Lj,—Divača—SRH 380 kV 83.366 15. Hidroelektrarna Srednja Drava II 312.205 16. Hidroelektrarna Fala, -8. agr. 41.502 17. RTP Podlog 220/110 kV 36.591 18. -RTP Maribor 380/110-kV 77.291 19. DV SRH—-Krško—-Maribor 380 kV 57.727 20. DV Maribor—Podlog 380 kV 31.138 21. Rudnik lignita Velenje 706.849 22. ZP Trbovlje 75.341 23. Rudnik urana Žirovski vrh 13.500 24. Obratna stavba DES 5.000 25. DV Šoštanj—Podlog 330 26. RTP Cirkovci II. 220/110 kV 2.776 27. DV Cirkovci—Kidričevo 110 kV 607 28. Crpalna elektrarna Pohorje, priprava dokumentacije 489 Skupaj 3.061.728 K temu je -treba dodati še prekoračitev za termoelektrarno Tuzla V, kjer elektrogospodarstvo Slovenije sofinancira 100 MW, za kar je že bilo zagotovljeno 200 milij. -din iz energetskih sredstev, prekoračitve za ta objekt pa znašajo 167.700 tisoč din. -Skupaj 3.229,4 milij. din Poslovni odbor ISE je predlagal, da se (prekoračitve pokrijejo iz — prispevkov za energetiko 2.409,6 — že odobrenih kreditov LB za -garancijske zneske 3,0 — dodatno angažirani tuji krediti 659,0 — odloženi zneski za družbeni standard 157,0 3.228,6 milij. din Po široki razpravi je skupščina ISE predloženi predlog o financiranju podražitev elektroenergetskih objektov sprejela. Zadolžila je Evropsko gospodarsko skupnost, poslovni odbor in izvršni odbor, da polletno pregledajo obračunske vrednosti za posamezne objekte ter sproti ugotavljajo spremembe, zagotavljajo pokrivanje podražitev in usklajujejo pritok in porabo energetskih sredstev. Investitorji za nuklearno elektrarno Krško in rudnik urana Žirovski vrh niso prijavili prekoračitev (razen sofinanciranja graditve obrata žveplene kisline v cinkarni -Celje za potrebe obrata za predelavo uranove rude), -ker jih še niso mogli ugotoviti. O teh bo morala skupščina razpravljati in sklepati naknadno. Prvotna investicijska vsota 24.6 milijard -din se z -dosedaj znanimi podražitvami zviša na 27.8 milijard din. Zneski so astronomsko visoki, vendar, če si gospodarstvo i-n ostali porabniki želimo zagotoviti električno energijo, moramo nanje pristati. Pri tem se postavlja le vprašanje, -koliko naj posamezna skupina -porabnikov prispeva. Naše stališče je bilo vedno, da se v ceno za -kWh vkalkulirajo tudi sredstva, ki so potrebna za gradnjo novih elektrarn! Iz spredaj navedenega je razvidno, da bomo morali zbrati do konca leta 1981 naslednja sredstva: v 000 din — energetski prispevek predviden za fi- nanciranje osnovnega investicijskega programa 9.625.600 — energetski prispevek za primanjkljaj 2.100.640 — energetski prispevek za podražitve 2.409.600 14.135.840 Poleg tega je potrebno zbrati približno polovico sredstev za inozemske kredite (skupno znašajo 10.781.2 tisoč din) 5.390.600 Skupaj 19.526.440 V letih 1976—1-981 bo znašala proizvodnja predvidoma 45.756.000 tisoč MW, ikar pomeni, da bi morali ceno namensko za sofinanciranje investicij povišati za 42,67 par za kWh (19.526.440 : 45.756.000). Pripomba: Podatki, -ki -smo jih objavili v zadnjih treh številkah, so podani v zgoščeni obliki. -Če bi koga zanimale podrobnosti, ali če so podatki v -člankih komu nerazumljivi, -dobi lah-ko pojasnila v tajništvu glavnega direktorja. Janko Rozman Odpadki slovenske čevljarske industrije Razprava na simpoziju »Odpadki 76« Kakor v drugih industrijah se tudi v obutveni in industriji pomožnega materiala zelo povečujejo količine odpadkov in odpadnih snovi. Proizvajalcem obutve pa povzročajo resne težave ne samo zaradi količin, -temveč tudi zato, -ker povzročajo težave z odlaganjem, po drugi -strani, pa to povzroča leglo nadaljnjih onesnaževanj ne samo površinskih, temveč tudi podzemnih in pa vodnega ter zračnega sveta. -Po tretji strani, pa bi se lahko večino teh odpadkov predelalo in vrnilo v industri jo kot surovino ali Odpadke usnja se sežiga v pečeh proizvajalcev obutve; oca 8 % od celotne količine usnja, to je 28 ton je kromo-vega oksida, ki -se ga odlaga z ostalimi -smetmi v odlagališča. Na ta način zastrupljamo sistematično -sami sebe. Verjetno bi -bilo -bolj smotrno odpadke zbrati, odstraniti krom oksid, jih -hidrolizirati in proteine porabiti za izdelavo močnih krmil. Če k temu dodamo še mezdro in ostale beljakovinske ostanke kož slovenskih usnjarn, znese to 4000 -ton kožnih ostankov. Svoječasno se je večina -teh odpadkov predelala v kožni klej, delno pa v želatino. Danes, pa se je z vdorom raznih -drugih lepil v lesno industrijo, poraba klejev izredno zmanjšala, verjetno pa bo po-popoinoma opuščena. Mezdra in ostali unsjeni odpadki se zakopavajo, delno pa spuščajo v odplake. Najmanj kar bi lahko naredili na tem področju je predelava teh odpadkov v živinsko -krmo, ki jo danes uvažamo. To bi bilo še dosti bolj rentabilno, če bi se upoštevala še količina klavniških kot finalni izdelek. Odlagališča odpadkov so ponavadi opuščene gramoznice ali -kamnolomi ali druge naravne globeli, torej z vodo propustni material. Prav skozi takšen peščeni material, ki i-ma dno ilovnato ali skalnato pa potekajo -glavne žile talne vode, ki se jih zbira kot pitno vodo; torej onesnaženje pitnih voda je vedno večje. Prav iz tega vzroka, moramo poskrbeti za smotrno predelavo odpadkov in skušati ohraniti naravo čisto in zdravo. Odpadki, ki nastanejo v obutveni industriji so sledeči: 350 ton 450 ton 180 ton 100 ton 360 ton 210 ton 135 ton 3500 ton 6500 m3 odpadkov in -bi z ozirom na cenenost odpadkov verjetno bilo rentabilno postaviti tovarno močnih krmil. Obstaja pa tudi možnost, ki pa bi jo bilo potrebno raziskati, da -bi se beljakovine hi-drolizirate in ponovno paptizirale ter na ta način dobile -strukture -podobne usnju. Na tem področju so do sedaj veliko delali v ČSSR. Po količini na drugem mestu so odpadki poliuretanske poltrde integralne pene. Tudi ta material se trenutno uničuje ali -s požiganjem ali z zasipavanjem. Predvsem v tem primeru gre za precejšnjo škodo v materialu, -saj je cena tega materiala cca 50 din po kg. Odpadke je mo-goče ali reciklirati ali pa regenerirati. Reciklacija poteka -na ta način, da se v reaktor, ki je napolnjen z odpadki poliuretanske pene uvaja pregreta vodna para pri 300 stopinjah celzija. Poliueetanska pena hidrolizira in razpade na polioino komponento, -diamine im oglikov diod-ksi-d ter ostanek — katran. Pline se vodi v razpršilni hladilnik, v katerem se diamini in vodna para kondenzirajo, oglikov dioksid pa se odvaja. Z destilacijo diaminov in vode se diamini odločijo od vode. V tem primeru dobimo polione, diamine in oglikov dioksid, izkoristek pa je 90 %. Postopek poteka v 500 litrskem reaktorju 22 ur. Tako recikliranje postane rentabilno pri količini 400 ton odpadkov letno. Investicija naj bi bila 7 milij. din in bi po podatkih ob 14 % amortizaciji naprav, cena 1 kg tako dobljenega poli-ola imela ceno 60 % prvotnega poliola. Kvaliteta tako pridobljenega poliola je dobra in izdelki so uporabni. Druga možnos-t je regeneracija, ki bi potekala na ta način, da bi se odpadki ob dodatkih zmleli na mlinu, nato ekstrudirali v posebnem eks-truderju, v katerem je možno odvajati vklopljen vplinjevalec (triklo-monoklormetan) zgranulira-ti in predelati kot poliuretanski elastomer. Izdelek -se finalizi-ra na st-r-oju za injekcijsko brizganje. Investicija bi znašala cca 3,5 milij. din, ta material pa bi imel ob 20 % amortizaciji ceno približno 20 din po kg ali 30 % cene elastomernega poliuretana. Odpadki gume se sežigajo ali zakopavajo. Vrednost tega materiala je precejšnja, saj bi lahko z mletjem in vezavo z poli-uretanom dobili dobre trpežne plošče za gradbeništvo (za oblaganje stez, otroških igrišč, športnih igrišč itd.) delno pa bi jih bilo mogoče uporabiti fino zmlete -kot polnilo pri temnih zmeseh za izdelavo obarvanih podplatov. To je pa dosti -težje, kajti podplati so podvrženi modnim spremembam in -se zgodi, da več let ni obarvanih podplatov na tržišču. Textil in papir so odpadki, katerih uporaba je že dolgo rešena, vendar vprašanje zbiranja in skladiščenja še vedno niso rešena. Zato večina tega materiala konča v kurilnicah oziroma v pečeh to. varn. Textilmi odpadki v čevljarstvu so praktično nezama-zani, homogeni in čisti, zato bi bila uporaba le-teh enostavna. Od vseh odpadkov je edino rešeno sistematično zbiranje -kovinskih odpadkov, -to pa iz tega vzroka, ker ima Dinos za to svoje kontejnerje in jih redno pobira. Lesni odpadki pa so združeni v eni sami tovarni, ki jih uporablja za pogon parnih kotlov delno pa jih sežiga. Verjetno bi bilo smotrneje te odpadke predelati v iverice ali v podobne materiale. Odpadke PVC tovarne regenerirajo z mletjem in ekstru-dirartjem ob določenem dodatku novega materiala. Tako je tu odpadek minimalen in ni vreden omembe. Odpadki Slovenske obutvene industrije znašajo 1800 ton materiala, in če k temu pridružimo še odpadke usnjarske industrije znaša -to 5500 ton. Tri četrtine vsega odpadnega -materiala od 1800 ton od-padkov industrije obutve je združenega v štirih n-ajveč-jih slovenskih tovarnah obutve. Tri od teh so oddaljene druga od -druge največ 40 km. (Nadaljevanje na 7. str.) — odpadki usnja (vegetabilni in krom) — odpadki poliuretana — odpadki gume — odpadki -textila — lepenka in papir — odpadki PVC — kovinski odpadki — mezdra (zajete so usnjame) — lesni odpadki projektivni biro peko Adaptacije v letu 1976 V letu 1976 smo začeli z adaptacijami v Vršcu, Kosovski Mitroviči, Novem Sadu (II), Osijeku, Zenici in Sarajevu. Poudarek pri navedenih adaptacijah je na povečanju prodajnega prostora in na zunanjem izgledu prodajalne: — v Vršcu smo z novim razporedom opreme pridobili veliko prodajnega prostora kljub temu, da kvadrature prostora nismo povečali. Z novimi reklamnimi napisi in kasetami smo prodajalno toliko poudarili, da sedaj izstopa iz kompleksa drugih prodajaln, kar do sedaj ni bilo; — adaptacija v Kosovski Mitroviči je bila širšega obsega kot v Vršcu, saj smo prodajni prostor povezali s skladiščem v kleti. Velik vizuelni efekt smo dosegli tudi z novo izložbo — vse v steklu brez profilov; — najmanjša, vendar zelo 'koristna adaptacija je bila v prodajalni št. II. v Novem Sadu. Krožne stopnice v centru prodajalne, ki so povezovale galerijo in klet s prodajnim prostorom smo demontirali in jih postavili v »mrtve« kote v prodajalni. S tem smo teoretično prodajni prostor le malo povečali, praktično pa smo ga skoraj podvojili; — v Zenici imamo prodajalno v širšem centru, vendar se je pokazala potreba po povečanju prostora. Problem smo rešili na isti način kot v Kosovski Mitroviči, z novimi stopnicami smo povezali prodajalno s kletjo — skladiščem; — naloga adaptacije v Osijeku je povečati prodajni prostor brez povečanja površine prodajalne. To smo rešili z novo (povečano) medetažo. Povečujemo tudi vhodni del — izložbe; — v Sarajevu imamo samo eno prodajalno, zato je velik poudarek na povečanju površine. Adaptacijska dela so zato zajela samo prodajalno in dislociran skladiščni prostor. Nujno je bilo potrebno narediti tudi povezavo med obema prostoroma kar smo rešili z zazidavo dvorišča obeh stavb. S tako rešitvijo povečamo prodajni prostor za trikratno sedanjo površino. V planu adaptacij v letu 1976 imamo poleg manjših posegov še dva velilka objekta: povečanje prodajalne v Ptuju in novo prodajalno v Splitu. Biro Pirelli V novih in adaptiranih prodajalnah uporabljamo kot talno oblogo kombinacijo dveh materialov — tapisom in pirelli gumo. Uporaba gume (namesto kamna) je majhna novost, ki je vzbudila veliko komentarjev, mnenja so se začela kresati, zato smo se odločiti, da obrazložimo kaj nas je vodilo k uporabi gume namesto kamna: 1. Guma je »topla« talna obloga, kamen pa »hladna«. To je prednost, ki se pokaže predvsem v zimskem času guma 2. Površina gume je neravna (točkasta) in kot taka onemogoča drsenje kadar je mokra 3. Neravna površina daje gumi novo funkcijo — površina pokrita z gumo postane podaljšek predpražnika. Vsa umazanija, ki jo kupec ne očisti na predpražniku se odloži na gumi in ‘le tako ostane tapisom čist 4. Bistvena je tudi razlika v ceni — guma je cenejša kot kamen Vsi navedeni pozitivni momenti, ki govore v prid gumi so nas »prepričali« za uporabo gume. Polagamo jo ob vhodu v prodajalno na relativno majhnih površinah (4— 10 kv. m). Navajamo nekaj primerov prodajaln, kjer smo uporabili gumo in naša opažanja po adaptaciji: — V Arandjelovcu in Tuzli, kjer je ob slabem vremenu po cestah veliko blata smo našli tako gumo kot tapisom v intaktnem stanju, tako čisto, da smo bili res presenečeni; — tudi v ostalih prodajalnah stanje ni bilo dosti slabše. Ugotavljamo le-to, da v prodajalnah, kjer je poudarek na čistoči ni problemov, tam pa, kjer čistoča ni odlika prodajalne, so 'kritične pripombe na uporabo gume. Za informacijo naj še povemo, da v ZR Nemčiji, Franciji in Italiji uporabljajo Pirelli gumo kot samostojno talno oblogo, brez kombinacije s tapisomom, in to v majhnih prodajalnah, kakor tudi v velikih javnih prostorih, včasih pa celo kot stensko oblogo. Biro Prišli V TOVARNO: V izdelavo zgornjih delov 512: Lipovec Vida, Jarše Mihaela, Gladek Zdenka, Kersnik Anica, Ahačič Erika, Jud Verica; V Poliuretani Zorko Franc, Peič Vlado, Gros Vinko, Sober Tatjana, Steiner Mirko; V izdelavo zgornjih delov 550: Vidrih Marinka; V PRODAJNO MREŽO: Celje I: Gaber Ivanka, Paprica Branka; Koper: Tade-ško Lucia; Ljubljana TV: Antič Antonija; Maribor I.: Huber Zvonka; Zagreb I.: Soko-ra Andjelko; Odšli IZ TOVARNE: Po pismenem sporazumu: Mam Štefanija, Mulalič Zi-jad, Gašper Marija, Mali Jakob, Premrl Frančiška; Neuspešno poskusno delo: Duh Adolfa, Ramenih Danica, Čučnik Marcela; V JLA: Frelih Zoran, Dolenc Zvonko, Marin Štefan; IZ PRODAJNE MREŽE: ‘Ljubljana IV.: čemeč Ivica; Ljutomer: Šinkovec Milan; Novo mesto: Bahč Milena; Ptuj: Brodnik Jože; Osijek: Gol Robert; čačak: Ko-lakovič Mladomir; Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Ignaca Ahačiča se iskreno zahvaljujemo delovni skupnosti za izraze sožalja, venec in solidarnostno pomoč. Vsem najlepša hvala! Žena in otroci z družinami Zahvale Zelo sem bila presenečena, ko sem dobila od uprave podjetja čestitko za rojstni dan. Mislim, da je Peko edina delovna organizacija, ki izkaže talko pozornost do svojih delavcev. Nimam drugih besed kot »hvala za pozornost«. Obenem se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam sekalnice iz Trbovelj za darilo. Petaver Eleonora Vsem delavkam iz oddelka 512 se najlepše zahvaljujem, za izdatno pomoč ob nesreči, ki me je doletela. Posebno se zahvaljujem tov. mojstrici Mariji in tov. Zofki, ki sta me obiskali na domu in mi vsa darila prinesli. Keršič Nežka Vsem sodelavkam in sodelavcem iz PUR 533 se ob odhodu v pokoj iiz srca lepo zahvaljujem za tako lepo dari- lo. Spomin na vas mi bo ostal do konca dni. Obenem vam vsem želim še mnogo delovnih uspehov. Kristina Špik Preklic Pavkovič Ivanka izjavljam, da ne bom uresničila grožnje proti Debeljak Zofki, ker nimam vzroka. Pavkovič Ivanka EKNovosfi na policah Miške knjižnice Elia KAZAN: ODNOSI Najbolj očitna odlika romana ODNOSI, ki ga je napisal eden na j večjih sodobnih režiserjev, dramatik in pisatelj Elia Kazan, je tista navidezna lahkotnost in preprostost, kakršna je značilna za največje mojstrovine: knjiga bo navdušila tako najbolj zahtevne kot tudi zgolj pripovedne napetosti in pestrosti privržene bralce. V njej avtor predstavi, razčleni, pojasnjuje in kritizira tiste »odnose« v vsakdanjem življenju posameznika, ki so najbolj značilni za čas in sistem družabne- ga in poslovnega življenja, kakršna vladata v visoko razvitih deželah. Gre za odnose v zakonu, pa za odnose pri ljubimkanju izven njega, za poslovne, družabne, družinske in sploh vsakršne odnose do soljudi, pa naj bodo vzroki za določene odnose takšni ali drugačni. Skratka: Eliu Kazanu se je posrečilo, da je prikazal različne odnose, ki so možni med ljudmi, pa tudi vrsto odnosov do določenih verskih, državnih in drugačnih institucij, do večine tistega, kar je sestavni del našega življenja. Normam DOUGLAS: JUŽNI VETER JUŽNI VETER je odlomek življenja na otoku Capri ju izpod peresa ne samo izkušenega pisca potopisov, ki odlično obvladuje tehniko serviranja lepot in znamentosti krajev in eksotičnosti njihovih prebivalcev, temveč hkrati diplomata in zgodovinarskega entuziasta, ki pa zna svoje navdušenje premešati s toliko duhovitosti, ironije in humorja, da njegova učenost ne deluje nikoli pedantno. Douglasov Capri (tam je živel tako dolgo, da se je čutil skoraj domačina) ni samo karikatura dežele in ljudi, predvsem angleških priseljencev, temveč je hkrati tudi parodija našega sveta. Odpadki čevliarske... (Nadaljevanje s 6. str.) Prav zaradi tega bi bilo zbiranje odpadnega materiala verjetno dosti ugodneje, če se pri tem upošteva tudi dragi transport. Menim, da je glavni problem odpadnih surovin zbiranje teh odpadkov. V tovarnah ni prostora pa tudi ne denarja za ureditev tev zbirališč v katerih bi bilo potrebno odpadke presortira-ti. Le Ob finančni pomoči v obliki kreditov im dotacij bi bilo mogoče zagotovti tovarnam možnost izgradnje odgovarjajočih zbirališč odpadkov. Vodstva tovarn pa bi bilo potrebno pripraviti do tega, da bi za denar, ki ga dajo za odvoz smeti nastavile delavce, 'ki bi odpadke zbirali in sortirali. Pri tem pa bi glavno vlogo verjetno morala odigrati podjetja kot npr.: Dinos, Surovina itd. ..., ki bi morala redno sortirane odpadke odvažati. Da se ne bi zgodilo, kakor sedaj, da ogromne količine takega materiala čakajo na odvoz in da zasedajo veliko prostora. Končno pa se jih odpelje na smetišča, kajti treba je napraviti prostor za nove odpadke. Če se hočemo uvrstiti v vrsto civiliziranih dežel, potem moramo tudi poskrbeti, da se bo količina odpadkov znižala na minimum s tem, da se večina odpadkov reciklira ali regenerira ter vnne industriji nazaj. Ažman Janez Prihodnjič: Odpadki v Peko Povečanje pokojnin (akontacija) s 1. januarjem 1976. leta Po statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja se pokojnine v začetku koledarskega leta uskla. dijo na podlagi uradnih statičnih podatkov po gibanju življenjskih stroškov in porastu družbene produktivnosti dela v preteklem letu. Po osnutku družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 bodo pokojnine usklajene z gibanjem minimalnega osebnega dohodka na zaposlenega v letu 1975, pri čemer se bo upoštevala uskladitev pokojnin, ki je bila opravljena v drugi polovici leta 1975. Končni uradni podatki o gibanju minimalnih osebnih dohodkov na zaposlenega v letu 1975 bodo znani šele v mesecu februarju ali v začetku meseca marca, zato bo o redni uskladitvi pokojnin z gibanjem minimalnega osebnega dohodka možno sklepati šele v mesecu marcu ali aprilu letošnjega leta. Gibanje življenjskih stroškov pa narekuje, da se pokojnine primerno povečajo že s 1. januarjem 1976.leta, to je še preden bodo znani končni podatki o gibanju osebnih dohodkov. Čeprav za povečanje pokojnin v obliki akontacije na končno uskladitev s 1. januarjem 1976 ni potreben družbeni dogovor, so o tem vprašanju razpravljali predstavniki podpisnikov družbenega dogovora. Soglasni so, da je akontativno povečanje pokojnin s 1. januarjem leta 1976 potrebno in da naj se opravi s primernim enotnim odstotkom (14 %) povečanja vseh pokojnin. To akontativno povečanje pa bo seveda upoštevano pri uskladitvi pokojnin, ko bodo znani končni statistični podatki o gibanju minimalnega osebnega dohodka v letu 1975. Pri pobudi in oblikovanju predloga za akontativno povečanje pokojnin je bilo upoštevano, da so bile pokojnine povečane že s 1. avgustom 1975. leta pri višini povečanja pa je treba upoštevati še negotove ocene za končno povečanje minimalnega osebnega dohodka in to, da je akontacija na povečanje pokojnin lahko le takšna, da ne onemogoči pri- Naši ~~ 50 ~~ letniki ČREŠNAR JOŽEFA, vratar II. v izdelavi zgornjih delov Trbovlje KETE JOŽICA, poslovodja poslovalnice v Ajdovščini. Naše čestitke! merne končne degresivne uskladitve. Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji bo v letu 1976 potrebovala sredstva v skupni vsoti 250.8 milijonov din, in sicer bo zbrala od 77.580 kmetov zavezancev 66,6 milijonov din, od delavcev v združenem delu 137.8 milijonov din, od republike in iz drugih virov 46,4 milijonov dinarjev. S tem bo zagotovila za okoli 42.000 uživalcev mesečno pokojnino 410.000 din in varstveni dodatek za približno 2600 oseb. Glede solidarnosti delovnih ljudi je treba posebej poudariti, da v bistvu ne gre za novo obremenitev, temveč le za drug način obremenitve združenega dela. Doslej je združeno delo zagotavljalo potrebna proračunska sredstva zlasti preko davka iz dohodka, v prihodnje pa se ne bodo več zagotavljala preko proračunov, temveč neposredno preko prispevka iz dohodka; o tem pa bo združeno delo posebej odločalo. Skupnost predlaga delovnim ljudem naj bi v letu 1976 zagotovili solidarnost na višji ravni kot doslej — na ravni 137,8 milijonov din. Pri tem Pa se skupnost zaveda, upoštevajoč osnovna načela pri politiki razporejanja in oblikovanja sredstev za osebno, skupno in splošno porabo (opredeljena v osnutku resolucije o družbenoekonomski politiki), da bo konkretna odločitev o višini solidarnosti pogojena z uskladitvijo potreb vseh SIS z možnosti združenega dela in vseh delovnih ljudi ter z oblikovanjem splošne bilance sredstev v SR Sloveniji. Mira Brezar I - ■ m \ : ■f üfS? ŠPORT — ŠPORT ŠPORT ŠPORT — ŠPORT Sankaške tekme Plastika—gumama V soboto, 21. februarja so se pomerili sankači plastike in gumarne na sankaški progi v Lomu. Sankači gumarne so bili mnogo hitrejši in zasedli prva tri mesta. Tekem se je udeležilo 26 moških in 6 žensk. »ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — ureja uredniški odbor: Sašo Ahačič, Franc Grašič, Slavko Hvalica, Franc Jazbec, Branko Košir, Vida Rozman, Marija Slapar. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 50-260 int. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj v 3300 izvodih. — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. Ko sem rekel, da tudi. zate prihajajo lepši časi, nisem mislil na plačo, ampak na pomlad. Sosedov dim, ki nam je umazal sneg. Koliko dolgo se bo še valil črni dim? Novosti na policah tržiške knjižnice Bogdan POGAČNIK: LJUDJE MOJEGA CASA Avtor knjige je znana osebnost slovenskega novinarstva. Njegovo dolgoletno delo ga je vodilo po vseh kontinentih, srečaval se je z državniki in revolucionarji, s pisatelji in slikarji, z znanstveniki in vesoljci, s filmskimi igralci in športniki pa z drugimi pomembnim ljudm našega časa. V knjigo je strnil sto dvajset pomenkov, ki jih je v zadnjih dvajsetih letih imel z raznimi osebnostmi v raznih deželah. Avtor je iz množice svojih srečanj preudarno izbral take osebnosti, ki vzbujajo s svojim delom in življenjem splošno pozornost. Njegovi pogovori so vseskozi zanimivi, privlačni in neposredni ter postavljeni v takšen problemski okvir, ki bralcu nazorno posreduje delo inter-vjujanea, njegove nazore in prizadevanja, hkrati pa tudi njegove človeške značilnosti. V tem smislu ni Pogačnikova knjiga samo izredno zanimivo pričevanje o bolj ali manj znanih osebnostih današnjega sveta, temveč tudi avtentični dokument našega dinamičnega časa. Archibald Joseph CRONIN: TROJE LJUBEZNI je roman, prav značilen za Croni-na. Glavna junakinja Lucy Moore, na začetku srečno poročena žena, podvomi v moževo zvestobo in ga nesrečno izgubi. Posveti se sinu in dela le zanj, vendar jo ta globoko razočara, zato se z njim spre in ostane sama. Razočarana in nesrečna sklene oditi v samostan. Obupa tudi nad vero, ko spozna zlobno predstojnico nun. Bolna, shirana in popolnoma osamljena umre v Londonu, ne da bi še kdaj videla sina. Izposojeno iz Pavlihe