74. številka. „E D I N O S T" izhaja dvakrat tih teden, vaako srede 'n soboto oh 1. uri popoludna. „Edinost" stane: za vse loto gl. 6.-; izven Avst. 9.— g'-za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt lota „ 1.50; „ „ 2.25 „ PoBgmične Številko so dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v TratU po 5» nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročje brez priložene naročnine se upravnistvo ne ozira. V Trstu, v soboto 14. septembra 1889. v Tečaj XIV. t ' Vsi dopisi so pošiljajo uredništvu v nliri CarintiA št. Vsako pismo mora biti »ankovano, ker nefraukovana se ne spre-jonutjo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila se rurune po M nov. vrstim v petitu ; za Uislove r. debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Pcslana. javne zahvale, osmrtnice i t <1. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in inserate proloma upravništvo v ulici Carintia ii«. Odprle reklamacijo so jiroale poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V •itinoBt J« n o*«. Odkritosrčna beseda. Minulo jo loto, odkar smo so združili južni in neverni avstrijski Slovani, da proslavimo 251etnico »Ljubljanskoga Sokola". Brzokrili „Sokoli" prileteli so iz daljne Češke, iz zapadne Hrvatsko in od obalov Jadranskoga morja. Iz vseli slovenskih krajin združili so se domorodci, da dokažejo mili majki Slavi svojo udanost in navdušenost. Nepozabljivi bodo nam dnevi, koje smo preživeli v krogu svojih bratov, in vtisi, kojih smo se navzeli. Tedaj nesmo izvestno mislili, da se bo d cm o primorski in kranjski Slovenci združili v kratkem teku enega leta. Kakor jo znano, priletel jo iz bele Ljubljane ljubljanski Sokol na kraška t In. V Trstu so ju mnogo delovalo in agitovalo, da bi so udeležilo izleta tem večo število narodnjakov. In res prišlo je od obali sinje A dri jo nepričakovano število izletnikov. Tu je bilo videti okoličana v njegovih častitih, kratkih hlačah ; videla seje okoličanka v pisanoj obleki, priprost dninar in imeniten gospod. Iie*, n ko smo Trža-čani kedaj pokazali svojo narodnost, bilo je to dne 1. septembra. Ne bode se pBČ reklo, da je Trst laško mesto, da v Trstu ni Slovencev. Prepričali so so o tem naši nasprotniki sami, ki so so prikradli mej množico ter vohunili naša dejanja in ne-hanja. Liki krotke ovčico so se mirno še-tali oni, ki drugače se nujveč glase ter se nam največ grozo. Kam je zginil pogum, kam je zginila ona brezsramnost, ki jih diči, ko so v krivičnem boju z nami sto proti jednemu ? Mej nas je prišel tudi eden naših najbolj zagrizenih sovražnikov. S kakimi namerami ? Misli morda z dogodki minole nedelje pomnožiti sliko v svojih romanih? Ako je bil ta njegov namen, pač lahko je zadovoljen z uspehom svojega opazovanja ; ker vrstili so se pred njegovimi očmi najbolj različni prizori. Ni mi namen opisavati na dolgo in PODLISTEK. široko narodno veselice, hočem pa spregovoriti nekoliko o onih, ki so najbolj delovali v tej narodnoj skupščini. Razpravljal in pojasneval se jo v raznih govorih pri obedu namen telovadnih družtev. Starosta našega „Sokola" uklonil se je ljubljanskemu „Sokolu" posta-vivši ga na prvo mesto. Pač jo to hvalevredno in to tem bolj, ker datidenes je navada, da „vsak berač svojo maliho hvali". Oporekati moram vendar njegovim besedam ter dati prav, komur gre. Ljubljanski „Sokol" deluje res 20 let neustrašeno in pogumno. Imel jo i on mnogo sovražnikov, moral se je dosti bojevati z nasprotniki, a naj jo bil ta boj še tako hud, izvestno ni bil tako ljut, kakor boj, kojega ima »lovanstvo v Trstu. Pomislimo samo v kakem razmerju so tukaj delujočo narodne moči «6 svojimi nasprotniki. V Ljubljani so imeli vzlasti pričet kom muigo tujega življa, a toliko, kakor ga je tukaj ne, in boj, katerega so bojevali, ni bil tako ljut, tako brozrazmiren kakor tukaj. I)a neso tedaj v boju one« mogli, temveč se lepo dvignili, to ni toliku Čudo, kakor čo bi se to zgodilo pri nas. Našemu „Sokolu" gro tedaj tem večja hvala, ker navzlic vsem bojem in novsečni-stim tako marljivo deluje. 13i 1 je čas, ko je i on šepal, ko se je mislilo, da bode onemogel, zaspal, ali zopet se je lepo vspel pod vodstvom krepkih voditeljev. Važna in plemenita je »vrlin, katero si je izbral v čije dosego pridno napreduje. Prireja razno veselice ter napravlja izlete budeČ na tak način narodno zavest. Ako bodo „Sokol" vstrajno tako deloval, kakor je pričel, nadejati so je najboljših uspehov. I)a se pa „Sokol" tako lepo ra/.cvita. gre v prvej vrsti hvala njegovemu starosti. Da slovenska narodnost v Trstu še vedno trdno stoji, imamo se zahvaliti vrlim našim voditeljem, krog katerih se sučejo in vrste vsi tržaški Slovenci in ostali Slovani liki zvezdo okoli svetlega »olnca. Slike s pota. m. Gospod urednik ! Užt> naprej Vam povem, da mislim danes govoriti o jako zanimljivom vinorodnem kraju. Toraj to ni le tako marsikaj. Vinoroden kraj je nekaj, kar ni vsak kraj na mili, razjedinjeni slovenski zemlji. Vinoroden kraj jo pa tudi na to ponosen. K inalu potem, ko je očka Noe jel trto saditi, grozdje mastiti in se ga je bil nekdaj — Bogniu ne štej tega v greh — prav pošteno na-lezel, skušali so ga posnemati prebivalci vinorodnega kraja, kojega hočem radi krat-kosti nazivati : Poljana. Povem pa, da se temu kraju pravi tako in nič drugače, da ne bi morda potem kakor oni dan kdo ugibal, k jo so Čudakoviči, Orehovec in primerjal Dolgo Poljano, Kratko Poljano, Poljanico itd. z moju Poljano. Kmalu da bi Vam bil zabil povedali, g. urednik, da so-te dni ljudje, kar povsod hoteli biti Čudakoviči in Orehovčanje, premda jih je vest tešila in mirila, da nema jo sicer t a-k i h madežev na sebi. Sploh pa v nas ne gledamo toliko, kaj je v časnikih, marveč k d o p i š e. Toda pustimo to, saj so še v Čudakovičih pustili, da seje Luka zopet vrnil v vas, dasi jim je šo hujšo na kljuk al kot jaz Orehovčanoin. — Po-Ijana je vas, ni majhna in ne velika, vendar taka, kakoršnih je mnogo pod božjim svodom. V vsih starih in prastarih urbarjih imenuje se Poljana; Čudno je, da nema nemškega nazivala. Poljanci so krepki, močni ljudje, bogati in bahati, če imajo kaj. Kadar je vina mnogo, tedaj so ga pridelal i, kadar ga je malo, tedaj ga jo pa U o g d a I. Njihovo pokolenje sega daleč, daleč nazaj — kakor sem prej omenil — do očka Noa, toraj v najtemnejši stari vek. Kamenita, bronova in železna doba šlo so mimo njih v podobi viharjevega piša. Nekdo je dokazaval, da so Poljanci keltskega rodu, pa se jim je hudo zameril, češ : „Mi smo najstarejša korenina v naši dolini". Rečeni zgodovinar sam blizu ne Poljanec, trdil jo, da je še sedaj v vasi klet, kjer se je Atila „šiba božja", hrumeč v romantično Italijo, napil ruj nega vinca. Drugi dan je bil hunski kralj nekda posebno hud, morda za to, ker je bilo tudi vino „hudo". No, kleti so na Poljani res stare, tudi vina so jako stara, a da bi datum njihovega grajenja S krepko roku sučejo težko krmilo narodnega Či lna, s čudovito vstrajnostjo, nesebičnostjo in požrtvovalnostjo izvršujejo, ' težki posel, kojega jim je naložila domo-' vinska ljubezen. Oni so tedaj naši prvaki, glava, duša slovanskega življa v Trstu, steber na ko- ^ jem sloni tržaško slovenstvo; isto je tudi tržaškemu „Sokolu" njegov starosta. Iz-' 1 vestno ne bode ta nmja pohvala marini-' komu po volji, marisikdo (pa ne narodni nasprotnik) se bode tej m oje j misli smejnl, j kajti resnica naleti povsod in v vsem na zapreke in zanikanje. Nedostojno je ako sovražnik skuša' zmanjšati zasluge ter razodeva svetu osobne napako svojega sovražnika, tem grše je pa ako isto store navdušeni narodnjaki, koji vsi delajo v jeden in i n t i smoter — v pro-1 speh svojega naroda. Vsak človek ima svoje napake, eden več drugi menj. Svobodno nam jo radi teh ga tudi obsojuvati, ali osebnosti v narodnost nikakor ne smemo vtikati. Ako-so dotični trudi in marljivo izvršuje narodno nalogo, mora se mu pripoznati hvala ' v tej zadevi. Kakšen je starosta našega „Sokola" v zasebnem živenju, to nas malo briga ; glede njegovo ljubezni do naroda lohko trdim, in menda so ne motim, on je eden izmed pičlega števila narodnih mož, ki vstrnjnn, marljivo in neustrašeno delujejo na narodnem polju. Cenili bi mu tedaj kratili zasluge? S tem izvestno ne pomnožimo lastnih. Mislim, da »e bodo razumele moje besedo in da se bodo enkrat odstranile osebnosti v narodnih zadevah. Kdor dela za narod lo iz čiste ljubezni in ne iz slavohlepnosti in samoljubja, mora se veseliti, ako vidi, če so kdo drugi uspešno ti udi. Ne da bi se mu zman jšalo zaslugo, treba jo rajši pomnožiti, saj jo to edino plačilo, kntoro so mu more dati. Čeprav je vmes kaka zasebna jeza ali nasprotje, ni nam radi tega dovoljeno ohre- sezal tako daleč, tega menda šo sam zgodovinar no veruje prav trezno. Kronolo-gični red nam tukaj vmes moti še neka druga pripovedka, kako so se Poljanci učili vinariti. Skušnja, pravijo, je najboljša učiteljica. Da so si pa Poljanci pridobili dobro skušnjo v pridelovanji vina, to ni Šlo kar na mah. Vas Orehovec je od Poljane na nasprotnem hribu, Čudakoviči mod obema. Tamošnji prebivalci pripovedujejo, da je bilo nekdaj o trgatvi slišati strašno pokanje in prasketanje s Poljane, tedaj so namreč tam mastili grozdje. Če je bilo pokanje prav hudo, da se je Čulo rudi v Orehovec, ni bilo tisto leto nič kupcev na Poljano ; čo se je pa čulo le v Cudakoviče, torej jo bilo le malo pokanje nalik toči, ko pada na tanke deske, piiSlo je mnogo kupcev in lahko so prodali vino, ker so tujci sodili, da mora biti boljše. Ali vso to še Poljancem ni prav nič pomagalo. A zvita buča se ve izviti. Napeljavah ho namuzajoče so sosede, da bi jim povedali, kako imajo nekatera1 leta več kupcev, druga zopet nič. Večina' ni hotela nikomur razodeti, a babe so povsod, pastirji tudi u/.e vso vedo. Poljanci j so zvedeli, kaj je uzrok, ne da so več tajiti. Zdaj seveda jo temu vse drugače. kovati delalnih mož ne da bi jim pripo-znali zaslužene pohvalo. V narodnih zadevah tedaj opustimo in pozabimo vse privatno neprilike in nevšečnosti, kajti h tem dokažemo, da smo značajni in plemenitih čutov. — Duša n. Politični pregled. Notranje dežele. Presvitli cesar si* nahaja sedaj v Litomišlju na Češkem. Prišel jo tja dno 10. t. in. ter bil najsijajnejŠe sprejet. Pri slovesnem vhodu delala mu jo špalir vsaj kilometer dolga vrsta deputacij raznih druž-tov. Pred palačo kjer se je nastanil so defilovala razna družtva, mej kojimi tudi dolga vrsta Sokulcev. Predsednike in posameznike i/mej pričujočih jo Nj. Volić, ogovarjalo češki in nemški ter odgovarjalo jim tudi v česčini in nemščini. — V četrtek je pa sprejel slovesno prisego novega deželnega namestnika grofa Thuna. Češki zastopnik dr. Zuckor — žid, profesor na češkem vseučilišču, imel jo dne 8, t.„ m. do svojih volilcev govor, kojemu je prisostvoval tudi dr. Rieger. Omenjal je trojne zveze, proti kateroj so Čehi hladnejši nego Nemci. To je naravno. Češki delegati so odobrili trojno zvezo samo radi tega, ker jej jo svrha vzdrževanje miru. Razborita avstrijska politika bi, po njegovoj misli, ne smela dopustiti, da se Slovani oprimejo opozicije. — Ni čudu ako listovi kakor „Narodni List)'" napadajo misli dr. Zuckerja glede avstrijsko-nomške zveze. Koncem govora je rekel dr. Zucker, da je želja in težnja Čehov, da se kralj v Pragi krona kot kralj Češko kraljevine, govoreč tu samo o cerkvenej ceremoniji. Ali to bi narodu brez vsakega stvarnega rešenja starih pravic ničesar ne koristilo. Čehi si po „Nar. Listv" žele kraljevine, Naučili so se in maste o takem vremenu, da veter odnaša glasove v nasprotno stran, če sploh za mastitov no morejo vh viti kuko nevihto ali viharja. To javlja nam ustno sporočilo o razvitku vinarstva na Poljani. To podatke izvedel sem še preje kot sem došel v vas. Radoveden kakor &cm vedno, kakšno vino imajo Poljanci v pro-svetljenem devetnajstem stoletju, ustavil sem se inimogredoč na svojem potovanju tudi na Poljani. Prišedši v vas obdala me je — no bodi jih treba — tolpa otrok ter me spremlja'a kot pravcata telesna straža vso do gostilne. Ta nadobujna mladina učila se je menda na meni nazornega nauka. Temu se je dopadal moj slamnik, onemu palica, kar veselil se je, kako bi otepal z njo — če bi jo imel — sosedovo sivko. Gostilno ni bilo težko najti, ker so okolu nje razgrajajoči vinski duhovi — bilo jo v ponedeljek — naznanjali brezplačno vsakemu, čo je imel ali no „cvenk" v žepu. Seveda gre največ mimo gostilne „suhih", kar je popolnoma pravili najbol j varno, ker se novi bankovci no smejo zmočiti. Jaz stopim slednjič v ta liachu posvečeni hram, v narodno središče in narobe svetišče, kjer so vrši toliko in- ▼ kojej hi sami odločevali o davkih, voj eki in narodnom gospodarstvu. Krn ( Carnpitellija za deželnega glavarja jo pa Ali njihovo intimno prijateljstvo razbija i nanjo pokazala, da sama želi, Ha razmere še dalje v Afriki. Nemci so namreč tu blokira kakoršno meni dr. Zucker hi no bilo dru-' zega nego draga in sijajna slovesnost, NemSki zh ^foj.n i k i Češko imajo jutri sestanek v Pra-ji. ostanejo kakor dosedaj ter da je še vedno Saadani, angležko naselbino, v deželi nemir in razpor. Bog ve kaj iz; Vesti iz Krete poročajo, da tega pride? Nek pregovor trdi, da, kdor jo tamkaj stanje čeloma zboljinlo ter veter seje, žanje vihar in burjo. Labi — vsiljen jo „Triester Zeitung" poroča iz druzega vira, da je med škofom S t r o s s m a-v e r j e in in nuncijem O a 1 i m h c r t i nastal nek razpor. V nedeljo se bode vršilo v Serajevem slovesno blagoslovljenjo premagala značajnost, nove katoliške prestolnice, kojo je imel blagosloviti nunej Galimberti. II tej slovesnosti je povabil serajevski škof dr. Stadler vae hrvatske škofe in odličnejše ni več nikake nevarnosti. Turška vlada si Deželnim poslancem za mesta Pazin prizadeva, da pomiri duhove z podeljevanje u in Plomin izvoljen ali pravo za pravo ' nekaterih koncesij v upravi ter da kon silien jo bil kandidat laske stranko' stori onim nn^m^nim ( . pravi ter da konec kandidat laske stranke' stori onim posameznim tolovajskim druž-dr. L i u s. Denar in premetenost sta tu bani ki so nastale ob času ustaje. Iz Sofijo poroča „Agence Bal-canique" : Dvanajst vodjev Cankove, Ra- Vnanje dežele. Ruska vlada je svojemu pooblaščencu'tl08,aV0V0 ,in Karavelove opozicije, koji g. Izwoloskyu dala nalog, da se dogovori 80 0 Priliki carjevega imendana brez po-s sveto stolico v Rimu o imenovanju ti- ob,ft9ti,a 0(1 v,adn trosili tiskane okroŽ-duhovnike. Škofa StVosamajerja je nekdrt tnlarnih škofov na izpraznjenih škofovskih nico Polit>čnega obsega ter jim dajali slu-nuncij sam opomnil, da izostane, na kar je j Golicali na Poljskem. Izwolsky bode potem žhcn značflJ' vž('r''j Policija ^prla in škof Strossmayer izjavil, da no moro iz- jtncnoVlin kot <)ficjj0ini 7H*topmk Rusijo ,laries zoPet izPU9''^ — Odkar je turška ostati kakor Častni škof Bosne. Vsled tega je nekda nuncij Galimberti pisal serajev-skemu škofu, da ne bode on blagoslovil cerkve niti Be vdeležil slavnosti. — Najbrže je to „tetkina" paca ali vsoj veliko-nemška iznajdba, ki vidi v slovanskih škrtih zgolj panslaviste in trosilce prepirov. Zadnje dni imel jo nemški S c h u I-v e r e i n svojo skupščino v Karlovih varili na Češkem. Oficijozni časopis „Fremden-blatt" trdi o tej priliki, da to podjetje nikakor ne nasprotuje zahtevam, koja bi morala staviti avstrijska država vsem svojim podanikom, temveč celo pospešuje državino blaginjo. Dunajski „Vaterland" dobro odgovarja prostovoljnemu dunajskemu oficijozu rekoč, da je Schulverein vlada izrekla, da napad na Bolgarsko odbor, da se ustanovi družtvena knjižnica. Tn res tudi v treh mesccih nabralo se je preko 1)2 knjig, katere udje pridno čitajo. Gosp. Volarič daroval nam je dva zvezka skladeb in g.čna M, Nadlišek darovala je zvezek „Bisernic". Oosp. Anton Ščuka je naredil primerno omaro za družtveno knjižnico. III. točka: Posamezni predlogi. Drag. Martelauc poroča, da se napravi veselica, katero čisti dohodok bo namenjen za nakup novega glasovira. Nadalje omenja, da bi se napravil izlet v sv. Ivan, povrnit izlet Svetoivanskim pevcem, kateri ao bili pred meseci v Barkovljah. Zatem omenja g. predsednik, da 17. sept. t. I. so pričnejo zopet pevske vaje v prostorih g. dr. Pertota. G. prof. Mandič omenja v kratkih in «ka ne združuje svojih čet niti na srbskoj ligrad dne 16. t. m. Sprejem ne bode slu- niti na turškej niej'- Čeprav se pa Bol-ž beri a bode sijajen kajti vsi meščani in %maka opravičuje in isto učinja tudi Srb-osobito gospe si prizadevajo, da jo sprej- 8kfl» '9tina Je' da Srbska zmirom več vnj- mejo čim lepše. skinih čet pošilja na Bolgarsko mejo. Morda rajo prepiri, nemiri, hujskanje, utrast, nesloga itd. Pospešuje se nemška šola in s ijelni z»fitopnik Rudij ^ pri svetuj stolici. „Pester Lloydu41 poročajo iz Belgrada. smfltra za nnPlld na Tur8ko samo, Bolgar-1 jedrnatih besedah namen našega družtva, da se kraljica Natalija povrati v Be- ska 110 Z(lružuje 8™jih 6et niti na srbskej poudarjajoč, koliko so vzbujala pred leti narodno zavest okoličanska narodna druž-tva. Res je tudi, kakor je razvidno iz govora g. predsednik.), da imamo veliko nasprotnikov, ki nas preganjajo kakor cigane. Zatem omenja, da stoji družtvo v Barkovljah liki železni zid nasproti našim nasprotnikom italijanom, in da se je treba trdo držati svojega gesla in vzbujati narodno zavest in element. Nadalje so zahvaljuje si. odboru, ki tako neutrudljivo deluje proti vsem silam, posebno pa izreka zahvalo g, predsedniku na njegovej trudoljubnosti in prizadevanju za družtvo. — Govor g. M and i ća je navzoče občinstvo sprejelo z. burnimi „živio"-klici. Pevska družtva v okolici so gotova vesela prikazen od katere se nam je na- Italijanski del alci ki ao minoli teden doživimo vn°vič novo predstavo sramotne odšli v Pariz na razstavo vzbujajo mnogo bratomorne V0Jne? pozornosti. Sploh so si Lahi povsod po-, ___ <*obni. Povsod ti kriče iu razgrajajo ne da DOPISI. bi imeli povoda. Imenovane delalce so vodili zastopnik Iinbriani, znani ultraradika-lec in podobna mu odvetnika Fratti in precej j Albari. Povsod, koder so stopali, kričali so ' V Barkovljah, dne 10. septembra. V proti Crispiju in lasko-nemškej in avstro- nedeljo dne 8. septembra obdržaval se je madžarskej zvezi ter sklepali bratske zveze v gostilni pri Ferlugi na Greti izven-nedolžna cvetica na strupenej rastlini, koja U francoskimi radikalci. Pri raznih gosti- redni občni zbor rodi na tisoče druzih cvetic, iz kojih izvi-|jah fl0 se obdržavali revolucionarni go- družtva „A d rij a", vori. V Nizzi, rodnem mestu Garibaldija, vdeležbo udov. je nek prevnet italijanček izjavil, ako se pevB kega z polnoštevilno Kmalu po 5. uri g. predsednik Drag. Sejati, da se okolica polagoma probudi it tem redi se pangermanizem. Schulverein Italija ne reši zveze z imenovanimi drža- Martelanc odpre zborovanje s trikratnim 8VOjeSa »pa"j» ter se pokaže odločno na in njegovi udje se klanjajo Germaniji — kot ljubljenej svetej materi. Najljubša barva jim je pač črno-rudeče-zlata. — Takšni so Schulvereinovi udje v istini. Česa bi pa porekla vlada, ako bi videla v srcu vami, italijanski narod so bode dvignil proti „živiou presvitleniu cesarju; zatem pred- rodno in značajno. Uprav petje, koje blaži lastnej vladi ter se z francoskimi brati stavi vladiniga zastopnika gosp. pol, so- 'srce iu um, sposobno je narod vzbuditi ter boril proti „tiranom*, Nek drugi govornik vefnika Yidica. ga navdušiti do vsega kar je lepo in blago, jo uverjal Francoze, da bodo Italijani čim G. predsednik vstane, in v dolgem Slovenci smo pa vsi, okoličani, sinovi majke prej preklicali republiko ter se skupno z govoru izraža, da ni bilo znano vsem Slave in panoga onega velikanskega debla, nekoliko v srcu pristasev rudeče „Pro ^ brati Francozi borili proti tlučilcem in vla- udom, da se danes vrši občni zbor, ker ki razteza svoje veje od Urala do Tri-Patrie" iredentistične namere in očitno • darjern. Iste burke so uganjali tudi v Pa- list „Edinost" je bil zaplenjen; na to ome- glava in od Kavkažkega pogorja do Balti-protiavstrijske težnje, Marisikaka zavesa1 rjzu. Uboga Italija! nja, da pri letošnji veselici nam je bila &kega morja; onega debla namreč, kojemu Znani rovač Cavallotti je pisal tedni čast imeti mej seboj č. g. Simona Gre- gotovo prisijejo boljši dnevi. Vzajemno pismo milanskemu „Secolo* proti Crispiju, gorčica diko naših pesnikov, a danes g. moramo tedaj delovati in gojiti pred vsem katerega toži, da je agent provocateur v prof. Mandića; na dalje omenja teženj' Petj° slovansko. Veseli nas prav v službi svojih zaveznikov, da izazove in- našega družtva in bojev, ki jih ima proti 8rcć» da se ni prosrečilo nekej stranki ali famno vojno. To zadevo zavrača Crispijeva našim nasprotnikom. Res je, da pravite, oaebi, da bi v naše družtvo vsilila tudi je še potegnena čez nekatere tajnosti nekih „zakonito* delujočih družtev. Skoraj bi rekli, da Avstrija je dežela Čudežev, O Istri govoreč zadnjič smo se varali. Menili smo, da po odstopu ali odstranitvi namestnika Depretisa se razmere na Primorskem spremene ter vlada udari tu nese na dnevni red v prihodnjem zaseda drugačno politiko. Italijanski element v1 nju parlamenta. Istri v strasti presega uže vse meje. Kri- Reforma" in poslanec Cavallotti jo pre- mi živimo od italijanskih gospodarjev in s laSko petje. Saj smo uže preveč izpostav- tem moramo držati; morate pa vedeti, da 'j«"' ,ašk°j premagujočej moči, saj se vaša mati vas je učila govoriti slovenski nam la6ki Jezik P()V8od 8i,»» «aj in,rtj° na Na Angležkera se navadno raz- in tega jezika se morate držati! Naše druž-, log° na9 potujčiti in izneveriti italijanski vice ki se gode slovanskej narodnosti, so pravljajo važna prašanja tudi kadar ni tvo broji veliko gospodov, kot podporno razredi na okoličanskih ljudskih šolah; vsem znane; slovanski rodoljub si v Istri i odprt parlament. Sedaj so razpravlja pra- udje, kateri i.as podpirajo zgolj radi slo- ,,aj 1' sara' pripomoremo sovražniku skoraj ni več živenja varen. Bilo je upati, sanje o katoliškem vseučilišču, koje hoče vanskega petja. S teni je bil končan pred- našega jezika in običajev, da nas čim prej da tej skrajnosti in strastnosti vsaj slavna' vlada osnovati v Dublinu za Irce. Naj- seduikov govor s živim odobravanjem. ugonobi in potujči ? Ne, ne, ne smemo vlada nekoliko v okom pride ter v svojo • večji nasprotniki tega vseučilišča bodo brez II. točka: Poručilo o družtvenej knjiž- pustiti do sebe ampak krepko so moramo pokroviteljstvo vzame edino zanesljivi ži- j dvojbe irski protestanti. —Nemška in An- niči. Poročal je g. predsednik naprošen po upreti koj iz začetka vedeč se po starem velj v Istri — Slovane. Z imenovanjem glija si prizadevati, da ostaneti prijateljice, g. arhivarju. Pred tremi meseci sklenil je slovu : p r i n e i p i i s obuta! —■■———- i ' ii i ---------------Nedeljsko zborovanje na Greti je po- teresantnih in neinteresantnih prizorov, kam sem namenjen, odkod in kaj sem, žalostnih in veselih, mirnih in razgrajalnih. naposled pa tudi, če hi m oženjen ali sa-S kratka je to kraj, kamor sme za svoj inec, kar je pri ženskah v-akako važno ali izposojen denar vsakdo, brez njega pa merilo, s kojim merijo rnožke. Potem je nikdo. Takov človek hodi na „kredo*, pa jela praviti, da se je ona priženila v vaR, mu ne dajejo radi, če nema „bukvic", da da je pri njih doma vse boljše in lepše, plačuje ob meseci. A takih ni na Poljani. | a človek se zaveže, pa mora do smrti Vsakdo ima vino doma, v vsakem sodu' ostati, po tem bomo pa tam, kjer hoče je zavrtan čepinec. Gostilna jim je le za Bog. Skočila je na to v nebesa ter ime-bolj slovesne prilike: za izkazovanje, po-1 novela nekoje umrlo sorodnike. Kmalu pa naš cerkovnik navijati vsakih osem u r. Zato pa zahteva, iu tudi po pravici, večje „hirett. Naši „možje vsi za to, da se uiu zboljša plačilo, a da bo kedo se neso svetovanje, občinske seje in druge viharne ' dogodke, kakor tudi za tujce, če kakega vsake letne kvatre noge prinesti v ta kraj. Zato se pa tudi nisem čudil, ko me priletna mati — menda krčmarica — vpraša, po kaj sem prišel, na mestu v gostilnah navadne formule, ki so izpreminja po Če-tvrtnikah, polovicah in celih litrih vina, v boljiih časih pride tudi „dopler* ali Tomaž. Prav ponižno povem, da bi rad četvr-tinko litra vina. Mamica me začudjeno pogleda, sltdnjič si misli, češ : to utegne biti tudi meščanski človek, a svoje dobro menenje je takoj upotila drugam, rekoč : „Zakaj ne raje pol litra, da ne bom dvakrat hodila P* Dovolim. Ženica je bila dokaj zgovorna in uljudna. Hotela je najprej vedeti od kod grem, se nama je govor zasukal na občo popa-čenost sveta. Tako sem zvedel vse večje grehe na Poljani. Ženica mi ni zabila povedati, da je njen mož vaški župan, kolike sitnosti ima s tem, pa nič plačila, da ljudje vso na-nj zvračajo, kar in kolikor je nerednosti. Dobro vedoč, da teh litanij ne bode skoro konec, začel sem natiskati poljansko ali kakor bodemo baje odslej pisali: Poljansko sloveče vino, rned nami rečeno : cviček, kar pa Poljanci ne slišijo radi. Moja točajka torej nadaljuje : „Poglejte, v nedeljo je bil občinski zbor v zadevi navijanja nove ure na zvoniku. Sami ne vemo, koliko stane, če nas še ni, toraj nas bode njen prodajalec nasmukal. Draga je bolj kot žefran, vender jo mora kazalo, da je v družtvu še dovolj čilih in krepkih moči, ki se ne udajo niti prigo-so bili sicer ™rjanju n\t\ protnjain. Petje v družtvu gojilo se bode kakor dosedaj zgolj s 1 o- bo kedo nekaj več dr lin koliko, o tem v a n 9 k kaJti: bo,jše je, da se se neso mogli pogoditi. Bil je to med d r u ž t v o r a z i d e n o g o da v n j e m njimi začetek prepiru, ki je svršil s tern,! v 1 a d a tuJ' d 11 h in tuJa P 0 8 0 n ! da so se drug drugemu hvalili, kako so j ~ Kar nara Je šo P0fteb°j P0l0Čati. t(> bogati ter se bahali s svojim imetjem. j®» da 9e ie konoem trovanja v druž-Slednjič so pa vsak po svojej poti kričeč jvPi8a,° 9 e d e ra nov,h p^poi-mh vračali so domov. Pritožili so se mojstru,,udov- Zanimanja je tedaj povsod veliko, a da je to res prevelika sitnost, a modri mi> da 9e Pokaž^o vredni podporo in s Pa zvonik zvi- teul Poka*emo svojo hvaležnost do blagih ' podpornikov, vesti se moramo povsod in povsem kot pravi Avstrijci, srčni in na- možiček jim odgovori : šajte !" Zdaj stoje stvari zopet v prejšnem miru. Ker mi je „kislica*4 uže presedala, vstanem, plačam, poslovim se in odlazim. Bal sem se namreč tudi, da me mož moje natakarice ne dobi doma, sicer bi bil moral njega gotovo še do večera poslušati. Pozneje sem slišal o poljanskej uri, da je najčudovitejša na celem svetu: po dnevi gre. po noči pa stoji. Sloveči Mem-phiški kip v Egiptu je vspored nje prava ničla. Da je to rea, osvedoči se lahko vsakdo, na j pride uže po noči ali po dnevi na Poljano. Vaš C. vdušeni Slovani, izborni pevci in zna-čajneži sploh! V to Bog pornozi i sreča junačka! V sv. Križu na Primorskem dne 12. sept. (Izv. dop.) Slišal nem praviti, da na Križu imajo še mnogo dobre vinsko kapljice, katero točijo po 28 kr. liter. Kakor dober okoličan in ljubitelj dobrega vinca, udarim jo minolo nedeljo tja, da se ga napijem in si kelikor toliko ogledam ta-mosnjo vas in razmere. Rekli so mi, da na Križu službuje prav dobro nov župan ter da jo vsa vas v redu od kar je on prišel na župansko mesto, da sedaj Križanom ničesar ne manjka, poti in vodnjake imajo popravljeno in vse v najlepšem redu. Tudi svetilke jim jo „nov župan" neki preskrbel (?) po vasi. Prav rad bi se bilo tem na oči prepričal. Moja nada o tem hvalisanju se je pa koj podrla, ko stopim v vas. Glede poti, isto »o tako lepe, da sem si po njih vse palce stolkel. Glede vodnjakov imajo vasjani obilo vode, ako jim mili Bog pridno zaliba izpod neba ; če pa dež in povodnji ponehajo, kriče ti: vode, vode, kajti nemajo vode ne za ljudi ne za živino. Ako si žensko hočejo oprati ruto, morajo iti v Klano v neko smrdljivo lužo, ki je nevarna tudi za otroke. Tudi ona podrtija poleg cerkve ne dela vasi nikako časti. Dubro bi bilo jo popraviti ali pa odstraniti. Slavni magistrat, mesto laskih razredov na tamošnjej šoli, ki so toliko potrebni kakor vozu peto kolo, moral bi vam ceste popraviti in vodnjake narediti, da vdobite potrebne vode. Novi župan pa bi se moral za vse to vrlo brigati ne pa gojiti cikorjaških misli. Potovalec. V Černemkalu, dne 8. sept. Leto je mi-nolo, jesen jo nastala, bliža se nam trgatev. Žalost me sprehaja, ko čitam po Časnikih slovanskih, da je trte uničila trtna uš, strupena rosa in šo zraven toča poklestila po mnogih krajih. Ubogi ljudje veliko dela in troškov imajo s trto ali inalo jim letos obeča trgatev. Pri nas, hvala Bogu, zemlja je dobro obrodila. Vinska trta nam obilo obeča dobrega vina, posebno moškata bode dovolj, ako nam ga Bog do kraja obvaruje; strupena rosa in trtna uš nam ncso še znane ; tudi toča nam ni škode učinila ; trte bo lepe, zelene kakor meseca junija in grozdje nam je popolnoma dozorelo. Upam, da nas bodo vinski trgovci obilno obiskali in bili zadovoljni z dobro kapljico. Ako bo vremo tako ugodno kakor dosedaj bo šo boljšo vino in bolj sladko kakor prejšnja leta. Našo bralno družtvo, še vedno živi in procvita, udje so mu zvosti ter ga krepko podpirajo. Dal Bog, da bi šo nadalje cvetelo in so razvijalo narodu v korist. — Domače vesti. Imenovanja. Uradno glasilo dunajske vlade „AVienor Zeitung* od dno 11. t. m. donaša sledeča imenovanja: Deželni poslanec g. dr. Mate Campitelli je imenovan za isterakcga glavarja, a njegovim namestnikom gospod dr. Anton Dukić, odvetnik v Pazi nu in narodni zastopnik. Imenovanje dr. Campitolli-ja smo si nekako pričakovali, radi česar nas ta vest nikakor ni iznenadila. V njem smo dosedaj uvidevali strastnega nasprotnika teženj istrskih Slovanov in moža, koji ne ume niti slovenskega niti hrvatskega jezika, namreč jezikov večine prebivalstva v Istri. Njegovi čini so bili zadostno opisani v našem in druzih lisiovih. Vlada tedaj ni hotela v poštev jemati želj in tožeb večino istrskega prebivalstva, kaknr so jo bilo začetkoma nadejati, temveč s tem pokazala, da jo voljna še daljo hoditi na Primorskem po starej zagazenej poti podpirajoč najmnnj zanesljivi in številno manjši živel j — Italijane napram slovanskej večini. Sicer si p« o tem pridržujemo svojo izreči drugo pot. Sveta maša zu Otroke vpisano v otroški vrt in slovensko ljudsko šolo sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu bode v ponedeljek dno 16. t. m. ob 10. uri predp. in no ob 8, v cerkvi sv. Jakoba. Pri maši bodo pevali otroci rečene šole. Šola se začne isti dan. OpozarjHmo slov. stariše, da se maše mnogobrojno vdeleže. Za spomenik pok. g. L. žvaba podarila "je gospa K. Dolinar iz Trsta fo". 4. Dopolnilna volitev v Pazinu dne 12. t. m. jo imela sledeč izid : Dr. Lius je dobil 171 glasov, kandidat hrvatske stranke tiskarju, radi prestopka 24 tisk. zak >na. S. Defrtr pa 148 glasov. Zadnja sta namr. č dno 2."). maja t. I. v Za podružnico sv. Cirila In Metoda večernem listu v drugič priobčila članek v Trsiu nabrali so odborniki „del. podp. govoreč o konsulu Durandu. koji Članek družtva" 90 nvč. Dno 12. t. m. priigrali je isti dan državno pravdništvo zaplenilo, so s sveto resnico nekateri „Sokoli" za Zatoženca se priznavata krivim. Sodnij i je isto podi užnico for. 1.30. j obsodila Rocca na plačanje 150 gl. kazni in Izlet na Kras napravijo, kakor smo \Verka 100 gld. poročali zadnjič, nekateri gospodje iz Trsta,! Slovenska čitanka za prvi razred da se vdeleže odkritja spomenika na go- srednjih Šol. Sestavil in i/.dal dr. Jakob mili ranjcega g. Lovre Žvaba. Odhod Sket, o. kr. profesor, 1. zvezek. Tiskala iz Trsta ob 1 uri pop. Zbirališče v pro-,in založila tiskarna družbe sv. Mohorja v štorih del. podp. družtva. Mi priporočamo Celovcu, str. 184, cena 80 kr. To je naj-tržaskim rodoljubom, da se v obilnem ste- novejša knjiga, kojo srno živo pogrešali vilu vdeleže tega izleta, da se s tem do- in za katero smo neutrudljivemn g. pisa-stojno sknže zadnja čast vrlemu našpmu tolju prav hvaležni. Vanjo so sprejeti sobratu, sotrudniku in pisatelju — bla- najlepši proizvodi sedanjih in prejšnih slo-gemu pokojniku, ki je bil vsem znana in venskih pisutrljev. Knjiga je ob enem za-priljubljena oseba. bavna in poučna radi česar jo gorko pri- Mestni zbor je sinoči zopet oživel po poročamo tudi nedijakom, dolgem počitku. Na dnevnem redu sinočne javne seje je bila mej družim zadeva glede vpisanja takozvanih „consortov" (drugov)' v volilne liste. Kakor znano je utok ma-! gistrata višje državno sodišče zavrglo in miigistrnt bodo moral hočeš ali nočeš tudi ! „drugo" vpisnti v volilne liste. —Svetnik Venezian ni zadovoljen z idejami delega- x " cije in uvaževajoč, da je zadeva še vedno Vanh na Cešk°m oWni zbor "^škega nerešena pred upravnem sodiščem, predlaga naj se glede odloka ministerstva notranjih ioo K. l.tO— i m.— RAZNE VESTI. Kralj Milan in Schulverein. „Slov. piše: V nedeljo se je vršil v Karlovih Tržno poročilo. Ceno so raztimo, kakor so prodaje na debelo blago za gotov denar). C«na od for. uljefike v sodili . „ v vencih . Limoni Mesina...... Pomerar.čo sicilijansko . . šolskega družtva. Gospodinje priredile so tem povodom gostom zajutrek na velikem zadev, s kojim se zaključuje doba za re- ;raVniku> 1)am° 80 Prodsjale cvetko n* hnmn n.aiaa a.....j -„j o......k(,ri8t družtvu. Prisoten je bil tudi kralj fereinski znak, koji si je pripel na prsi ; za oboje jo potem plačal 50 gl. Živol slo- klame, preide vir dnevni red. Stvar se je poverila magistratu, da stori svojo dolžnost. i" »ul Na znanje se vzame tudi odlok višjega državnega sodišča na utok L. Bernardina ""/T JU ! ♦ • vniiHni kne/ proti magistratnemu odloku glede vpisanja drugov v vohlne liste. — Volitve so tedaj Grozovita nesreča v Antverpf. število pred vratini. Na to so dovoli for. 1300 za P° l,olnicH,, 80 nahajajočih mrtvecev in prostore mestnega arheologičnega muzeja, »'"^^"cov jo nastopno: V bolnici Stuyven- Naš poslanec g. Nabergoj govori o slabem 08 1,1 itvih, kup kosti navidezno kacih stanju cest, vodnjakov, nekih luž in sploh 25 mrfvecev> 02 ranjenih. Veliko število vasi sv. Križa. Predmet se vzame v pro- ranjenih so jo izročilo zasebnemu zdra- učevanje. venju. V bolnici sv. Elizabete 8 mrtvih, V Pazinu so jo obdržavala dno 2. t. m. 08ta,,ki 3 ,nrtvil' '» 17 ranjencev. Razuii učiteljska skupščina za pazinski okraj. te^a 86 24 ,urtvih užo pokopalo in šo Predsedoval jej c. kr. okrajni nadzornik 80 izkoPHV«jf> "kostja ponesrečenih g. Iv. Kos. Razpravljale so" so razne šol- v P"ž»«u. Zavarovalno družtvo, sko zadevo v italijanskem in h r v a t- P" kojera bi,ft tov"nica patronov za- s k e m jeziku. Bilo jo to prvikrat, da se vnrovanH> ,,oće izplačati zavarovane svote, je pri tej konferenci uvaževala tudi hr- DosedaJ 8e j° nabralo za ponesrečence vaščina. 35.000 frankov. Sv. oče papež jo v ta Statistično iz Kranjske. Leta I888je namen podttriI 10 000 frankov' bilo na Kranjskem 3432 porok, porodov 17.804 in smrti 14.468. Dno 31. dec. jo imela vsa Kranjska vkupe z vojaki 509.098 prebivalcev. Nemška vojskina moč ob času vojne. „Statistisches Jahrbuch fiir' s Deutsche Reich 1889." poroča: 1. dec. 1885. jo znašalo število za vojake sposobnih mož Oborožen je pismonošev. C. kr. trgo- na NpmSkp™ 9.128.722 v dobi od 17. do vinsko ministorstvo je odločilo pismonoše, 45 leta' 0<1 tedai so J® tn gotovo koji morajo zahajati v samotno nevarne Poviša,,,» V80,u ter" P«. ako odbijemo kraje, noseč pri sebi čestokrat veliko P°,Hvico nezmožnih, ostane kacih 4'/« mi-vrednostij, oborožiti s samokresi. Dosedaj liionov vo.iakov »z"«" Vertheidigung der so si pač sami kaj enacega omišljevali, deut8chen Grenze". tem bolje ako se jim v prihodnje samo-' NOVO umorstvo V Londonu. Našim kresi podelo. čitateljem bode morda nekoliko znan iz 08emdnevnica v čast prež. Device druzih časopisov nek strašansk človek, ki Marije bode začela jutri v prestolnici sv. Iia Angležkem žensko dere in strašno mr-Justa. cvari. Ta še vedno skriti zločinec izbira „Pro Patria" pri sv. Ivanu. To la- 8' navadno mlade žensko za svoje grozo-honsko družtvo je iskalo zadnje dni, kakor vito »Mine. To dni so zopet našli v Wite-doznajemo iz neoega vira, primernih pro- cl,aP°l-u v Londonu strašno razmesarjeno štorov pri sv. Ivanu, da tudi tamkaj osnuje tl'upl° ne'te ženske. Glava in roke so jej lahonsko gnjezdo t. j. laški otroški vrt. O ^ile odsečene od telesa ter jih je zločinec uspehih še ne vemo, vendar pa opozoru- knin odstranil. Doljna stran života je bila jemo ondašnje slovenske rodoljube, da, ako pokrita s težkimi ranami in želodec raz-jo to resnica, trnu gospodom rovačem dobro paran. Straža, ki je bila v službi v onem posvetijo. | okraju mesta, prehodila je dotično ulico Ostanki francoske vojne ladije „Danae" vsakih petnajst minut, uli vendar ni ničesar ostanejo šo nekoliko dni razstavljeni na opazila čeprav je umorstvo moralo trajati fondu poleg ljudskega vrta, na to se pre- ce'° uro- Ćudnol Dogodilo so jo užo več nesejo v Pariz na Bvetovno razstavo. , onacih ubojstev a še so ni našel zločinec. V Bojanu bodo imeli jutri ples na Strašno razmesaijenej ženski bilo je kacih prostem s plezanjem na visok drog, na trideset let. Neko angležke novine pišejo, čigar koncu bodo privezanih 10 daril. La- ^a ona umorstva učinja policija sama. honske komedije ! Kdo zna ? Opomin starišem. Mlad dečko J. Scam-J Grozen vihar. I« New-Jorcka poro- perlo se je včeraj igral v ulici Aquodotto čajo: Strašansk vihar je divjal po atlanti-ter hotel prižgati petrolejevo lampo. Ta škern oceanu na severnem amerikanskem so vname in žgoča tekočina težko ožge po obrežju. Več ladij se je potopilo in ve-životu nesrečnega dečka. Težko da ozdravi, liko število ljudij utonilo. Izpred sodišča. V sredo se je vršila; obravnava proti Avg. Itocco, odgovornemu ; uredniku lističa „II Piccolo" in Iv. Werku,1 dnini I.a, s cort. Pignolli......... Rit italij. najlineji • ■ • ■ „ srednji . . . Hangoon extra . . . . „ r.a..... II.a . . . . Sultanlne dubro vrsti . . Suho grozdje (opaia) . . . Citata......... Slaniki Yarmouth l.a . . . Polsnovke srodne velikosti velike..... Sladkor centrifug, v vre<*ah n eertifik. . . . Fažol Coks....... Mandoloni..... Hvetlorudeči . . . . temnorudeči . . . . bohinjski...... kanarček ...... beli, veliki . . . . zeleni, dolgi .... „ okrogli . . . mešani, štajerski . . Maslo . ........ Seao konjsko....... volovsko ...... Slama ......... Duuujska borna 13 septembra Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld. tU „ v srebru — — — Zlata rotita — — — _ — — — — 5°/0 avstrijska renta — — — — — Delnico narodne banko--— — Kreditno delnico — — — — — — London 10 lir Rtorlin--— — — Kraueoski napoleondori —. — — — C. kr cekini — — — — — — — Nemške marko — — — — — — — _t_ • 10 L— „ 9."). — M.- • lot).— 110.- „ 1 - i' 5 — 1 M Vil. - _ 127.- 9 10-. - li 9- * 104.- 105.'- * '-t 1 0.i.— H • > 1« Iftft, 4*>0.— m 19— 20. - » Kl.-_ H t — G2. — n 7»>.— 71.— „ M. - 43.— 100 K. S. 10 'J.— K.r, <• :tv>.— 40.- „ 41 - 19 41. 42.- n ;>a. - 5S.- % • 0 — - n M - M.— ti 0 > 0.75 it H.'J . 850 n 1 U..71 —.— n 18.00 —. — 7.aboj 7.— 7.50 n 9 - 9.50 100 K. i»9.- 100.— H 103,- 104.- /t 7;'.- 74.- n 10.28 19.50 fi 18.75 ir. T, 19 — n * KI. Ii) 14.35 14.50 n 12 50 n« 12.75 n n • »o.-— 17.50 _ llL>.— » sod ___ , """ » • 41.- — .— 100 K. 37.— — n 10 "JO 10.75 « 9.50 —.— p 0/ib — • — n it 9 "5 n » « 9.75 10.- n n n 90.'- n 2.20 2.0 n 3.60 H.— n 2.70 •i.ao H4 .'HI 11005 «Jii 00 911.-o ) 19 o5 9 iS«/« 5.0« s >S bU Zalivala Povodom britke zgubo našega pre-srčno ljubljenega sinčka cLx*ij a lin so nama edina tolažba mnogi dokazi pri-i jateljskega sočutja. Čutiva so tedaj dolžna za to, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku izreči najsrčnejšo zahvalo. V Trcbčah, 10. septembra 1889. Žalujoča : Anton Poiar, oče. Marija Požar, mat^ rojena Vatovec. Sejm v Tominu za živino, poljsko pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, fttacuuako blago itd. bode na sv. Matevža (lan 21. septembra in na hv. Jurja dan 2!i. aprilu vsako leto. 1—2 V Tominu, 10. septembra 1889. Županstvo. KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni Ulica Carintia broj 28. po 40 kr , trdo vezan «0 kr. Preporoča ne 1—3 LEONIDA MELINGO agent se drvi. Vdobi se ga na borzi („Tergesteo"). Razpis tajniške službe. Podpisano županstvo razpisuje s teui službo občinskega tajnika pod sledečimi pogoji : 1. Pro-itelj mora dokazati svoje dosedanje pošteno in moralno obnašanje in 2. Potrebno znanost za tajniško službo in sposobnost za uradovanje v slovenske m, nemškem in italijanskem jeziku. Plaća znaša letnih 450 for. iti 40 for. pavšala. Prošnje naj se predlože v 0 tednih podpisanemu županst\u. Občinsko glavarstvo Dolina, 10. septembra 1889. Nadžupau : Slave, m. p. i 14 let star, dovršil I. gimnazijo, previden z dobrimi šolskimi spričevali, želi stopili i kot učenec v prodajalnico na deželi ali v j mestu. — Već se zve pri upravništvu ! 2—3 -Edinosti". BRNSKA TVRDKA za razpošiljatve finega suknenega blaga 20 - 4 Briinn, Kmutmarkt 18, — pošilja proti povzetji: Podpisani naznanja slavnemu občinstvu. da izvršuje vsakovrstne možke obleko po najnižji ceni. ANTON JERIC kroj a e. 3—5 V ulici Farneto številka 18. I. nadstropje. S t. 5 58 S. Na deželni vino-, sadjerejski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfovem, — z dveletnim poučevanjem in slovenskim ličnim jezikom, —- izpraznjenih je 7 deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1889/90, katero se prione dne 1. novembra 1S80. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo [totem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. tVenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in poduk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbeti. V Šolo vsprejeiuajo se tudi: I. Plačnjoi'i učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 ghl. šolnine na leto ; in 2. eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje se imajo do cl«.e 20. septembra 1889 izročiti vodstvu deželne vino-, sadjerejske in poljedelske šole na Grmu pri Rudolfovem. Prošnjam priložiti j& rojstni list, spričalo dovršene ljudske ali obiskovano srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem; zdravji in župnijsko spričalo o lepem vedenji. Prošnjam za v sprejem proti plačilu priložiti je rever/ ali obvezno pismo srarišev, oziroma oskrlmikovo, zadevajoče vzdrževanje učenca. O<1 deželnega odbora kranjskega. v Ljubljani, dne 5. septembra 1889. 1-3 Sukna sa gospe deset metrov, Knina volim v vseh modernih barvali dvojim Sirokost s. Črni Temo HiikHonski i/vod. dvostruko širok, zn cclo obleko, ]0 metrov gld. I.5A Valarijno flanele deset metrov najboljše baze, fiO centim. gfd. i.»o Baršena za obleke deset metrov, krasni vzorci gld ti. Životi .Jersey- za gospe (jopico1) z sviluntiini gumbi, v vseli bnrvnli kompletne, veliko: 1 komini gld. I.30 Jute zastor turški vznrok; poilpelni i:ld. IftO Košulje za delalce iz rumburškega oksforda velike, H komade gld. « Normalne košulje in hlače kompletno velike, l komnd gld 1.50 Žsnsko košulje i/, močnega pbitnu peipknmi O komadov ni d. a.ss Košulje za gospoda, lastno delo bulo nli bnrvnne 1 komnd l.a gld. I /SO 11.ii gld. I ,»O Kanevas 1 komnd !M> vatlov lilo gld. I NO 1 „ HO „ rudeč „ r> SO Kanevas iz niti I komnd :■'(> vatlov lila in rud bi" gld. o Oksford no more prati, dobra vr«la, I kuni. • 0 vatlov gld -I 5(> Niegerskega valjanega sukna 1" met., sainii volmi, najnovejša blago Ka je- j senske in zimsko obleko dvojne širino gl.4.50 Ba?usa moderno cukno d vostroko Široko, za kostume, v vseh barvali, tudi progasto in p nuno 10 met. gld. 1» Duble-Velour-sukno % kompletno, l komad gld. » SO Kalnuka deset m., najboljše vrsti, 60 cent. Širok g.S.30 Jedno zimsko ogrinjalo n 4 veliko gladko in karirano gld.« Garnitura iz jute 2 posteljnu pogrinjale, i« i namizna prta s eipknmi gld. ;i ."»O Garnitura iz ripsa sostojeoa iz 3 posteljnih pregrinjal in namiznega prta se svilnatimi eipknmi gld. I Holandske dolge preproge (ostanki) 10 12 metrov dolge, 1 ostanek gld. 3.AO Domačo platno 1 komnd, 80 vatlov 1 , gld. I 50 1_«_«0 , «/4 5.RO King-Webe boljSe nego platno I komnd * 4 Širok, SO vatlov gld. O Konjska plahta jako dobra, 100 etni. dolga, lftO etin. široka gld I .»O Odojo za fijakerje I »D etm. dolga, i:iO etm. Široka gld. Sifon L komad, 30 vatlov, l.a gld. «.*0 najboljše vrste gld. « 5» T o v a t n o m kladiš e e s 11 k 11 e y a b la g n Ostanki Brnske^a sukna Ostanek za podpodno nio/.ko obleko II U) ni, dolgi gld. ti iMlcžnost za kupovanje! BflNSK! OSTANKI SUKNA. I ostanek zn I komp'- mužko obleko il.10 m. dolgo g. JI 3 7» Blago za zimsko sukne ostanek 2.10 metra za popolno zimsko suknjo rjavo in višnjeno gld. 5 ."»O Blago za površnje suknjo njlinejso vrste, 2.10 met. za celo skitjo gld. fl Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne X cj n o ij st 3K r* o ta Tl^T, rlitru nI Teatro štov. I-J, bila j ' vn-vie preskrbljena s popolnimi opravami za spalnice in jedilni- soba, lastni izdelki, v najnovejšem slogu in pro taje proti popolnem poroštvu za kakovost ii. pn neizmerno nizkih cenah | i .-roja tudi| 1 pohištvo za spalnieo, siaro-ueni slogu iz Bvitle orehovim) gld 2;i*ij bogato za odlične J 1 „ „ buroko n „ „ „ 2it:»J tiarez- d ruži ne | 1 „ za jed. sobo, . „ „ „ M H80J l j i a n o V ;a!ogi se dobiva zmirom tud mnogo prostornega pohištva, ali trdno doinnega in po jako nizkoj een . lin«1 i poinajkanj i prostora, zaloga železnega pohištva se jo izdatno skrčila in do nove razpolage, so hode prodajalo p» tovarniških conah. 2-4 i'o iki se na zahtevanje pošiljajo po deželi franko in brezplačno. Vzorki brezplačno in franco. Za dobro blago in točno pošiljatev so jnmfci. Elegantno izvedena zbirka uzorcev z iOO znamkam g- krojačem nefrankovano. Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! Olivne stiskalnice in olivni mlini | „ajnoveje k utrukoijo v raz-Grozdni n;lini in sadni mlini I uih velikost.h. ^Uatilnice, Čistilnice, ^epli, robknlnice za turSico, sejalnike, pluge itd. 20—20 Vripniv« /h niSotiju nmlju in /.olcujiivo. lley.ilnicp za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po -V najnižji tovarniški ceni, ig. Heller, Praterstrasse 78 Katalogi in vsake,-sna pojasnila im zahtovunjo zastonj in franko. najugodnajči pogoji. — Sposobni zastopniki ce iščejo in dobro plačajo. C? • • 9? fć> , ' . .-S^m N bsisi huacn Uxf;rd. najnovejši uaorcc l komad (.'i komolci v t rt.Ji'1 Tvornička zaloga sukna Kapa iz pltSa Namizni prti ____________________ za moir in d-čkr, h kom, f. t 3o laneni, vs li barv, t komadi Dcfctoj,. u k® j t «. «i: p.tna ogrin.ala lald) i ^ difon Ostar.ki brnskega sukna j.5, m. noig, ».i,, m. iirok r- i.v, Prtiči (MTvieto) za moiko in ;.<-njkc |jiri o,ikom 10 mrtrcv za oel^ zimsko moiko laneni 1 i irtvomi, li kom. f. i.a3 (3o komolcev) i. f. li.rm, II. f. obleko f. .1,7') 12 žipnih rutic --——------ Prarn'šlM tarčirt . , . . . , , larobljeniti. z barvaiilml robi za POVIIO Za JTCSPO , ,,1 ,' 7 , . Q, Angleško s-.viot-Viago m0ikV r. ,,,, za ie„sur ■ for. b ^ ' kP,ni"(1r I3". Y (;,v».bcl fa , . i,.*roT " 1° moiko ollakt-----ru Č ' WS"jeV rU' ' .. f. H,-,... „. 7.5, in. I. r,.- 2avese, plahto, preprogo u najm® A??^,0„-e.- Kanevas Blaga za zimske suknja finr bair, m drmr b. rvc > io m. Zaveso o i juto io for., II. li for. najnovejša rharlja,popolna,v dvt )i Pravi štajerski lodan hi,rv:,,,f ^it.b,r«h f 3.5, za i vsif suknit ino lek-, iki>o- Garni'ure cd juta kv. rijiv, i m^trr f. i Sj i prigrlnjali za postelje in i na- Eiago sa svrhns suknje "ii.ni Prt,najnovrj;, t„r;ka ru,- ''«f7,,, arv. % najnovejši modi, ,ljfi- v ^»^»rvoh, t._ i5o, v ali iifona, 6 komadov f. . 6o baie j'in m. za cel svrlmlk t> for. sa d:.m3.j bai v Predpasniki za ženske ^ Hcdnc blagJ____ itlrilf'larvali f. for. Spodnje ^^ {z ! \ Kup 0 prilOŽr.OSti 1 ! BFITSrO Ferdinandova ulica št. 7E najveCj«' in najeciic\jSe ku-povalidče /a zimsko dobo. ! : Prešita Z;mika pokrivala.čevin'-,b"oj»totan>turti-aiir,rudeć<', Največja zaloga primernih ijedno blago za gospide11 riii" pePoln dol*»in i,li dra^ra,,p';i kom- 1 ror- božičnih darov. Sraj;,o za gospode Jacquard-Manila hodna Ceniki <» preobleki nli pnilu •/.u gosju d** ia guap« in o gn-Iniitciijdh. uzorci Hukna in r*'-/aiifga blaga zastonj in franko. LJi.biljiitve .s poštnini povzetjem. Iti—5 z vezenjem " ^rej rece , won,_ad f V d. kom le< v I. f (>, 11 . 5. i" stim obiilk m T, 5 lor. _ ... . Atlasov gradi 3 ponoćni korzeti ia ^tcijn.-pre-,,^«- i t«, ':■■■! iz lin iif. » ve*enjeinl.4f.,ll f.i.ar. t. Komolcev, I. f. 5o, II. f. Angora-O^rtač zimski, i ' i vrlik f 2 Zimski K:ger-lcdon za Jciihk^ oblik", najbolj«? vrste, i...... r. 1,3.. Kariran; medno blago - , - . i , . - fi i cm. široko za spalne suknje in Iz s fona, kretona, oif rda, naj- preproga, . ■ m trov dolja,trpefno yolnona jonska jopica ctroike obleke,,", m. r. ,.- Jeriejr) vseli barvali, lepo piisto- jcupoui tr0ž:Č!10 fciagO jevajoča , for .11 f. ... • vsi.f , arvah,l. f. 3,f. ,11 f.% Nogavica za žensko FUnola Valeria »imske,bele ali b»tvane, f, parov . * IMOll Vaierifi pletene f i.'. > najnovejši nzoree, io m. f. imo x najmoćnej; ga ph.tna, koperja , Uom b*eJzT"a,Tm"' komadov Normalno perilo ' r- 11 _______ Jaegerov hisi-m s.ima volna, za Ilonjske plahto, težke VrstO PlalTllHa in tkaTlilla ali bariaota I f. j.j , U za U komade zimske, bele in barvane, pletene za ienske, zelo tople 6 parov f. i.in a f'»r. 11 73 Dsmičo platno , , 3 kom 1 ti i 1 močne vrste (n, komocrv) ........ Atlas Od VOlne, aVOjnO SirO- kr. s 1 f. .'i.^, 1 1 f, 4,3 . k^stl, £rn In barvan,1 ■ m. f. fi.5 FILiJALK.4 c. kr. priv. m tr. krediluoga zavoda /11 tronviim in obrr v '1'rstu. Novci zn vplnrilu. vretln. prspirjih na V n;ipoleonih na 4- uveto. V napoleoniii hrez ohreKii Nitkn/nvcc /.u Dunaj, l'rugo, 1'estn. Urno, I.vov, Iteko, kakor za /.it^iuti, A rini, Kožen liriulec. iU rmanstuilt. InoDiust, Cfllovee, in Ljubljano— h rez mifikova Kupiijit in prednju vroiliitiHtij, div iz, kukor tmii viioveenje kuponov 24-17 pri odbitku luu0 proviziju. 1* t' e d u j m i. Na jamcevne listino pogoji pa dogovoru Z odprtjem Uredita v Londonu uli l'arizu, Her-linu ttli v drugih mentih — jiroviziju po pogodbi. Na vrtdnosti obresti p<» pogodbi. Vložki v pohrano. r'prejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali Krabrni denar, inozuniHki iuinkovci itd. — po pogodbi. • Trst. 18. oktobra 1SHH. 1" - pol. (it u/. t v o ..ITdinosJ". Inlnjnti>lj in nd^nvorni orel ril; Julij f.liltCiu. Ti.ikarn i Dnieiic v 'IrMiu.