V novo leto brez sprememb udi 17. seja občinskega sveta, prva v letu 1996, ni prinesla omembe vrednih iremikov v delu osrednjega organa občinske oblasti. Ilirskobistriški svetniki še edno po nepotrebnem tratijo dragoceni čas za sprejemanje dnevnega reda in, o še zlasti radi počnejo, brezpredmetnega pogovarjanje o tem, zakaj se njihove >esede, izrečene na prejšnji seji, ne ujemajo s stanjem v zapisniku. Zdi se, da eliko manj pomembnim stvarem posvečajo neprimerno več pozornosti. Naključen opazovalec dogajanja bi si težko razložil, da svetniki v ponedeljek, 22. januar-a, niso obravnavali rebalansa občinskega proračuna za leto 1995, najpomembnejše točke, zaradi katere so na sejo pravzaprav prišli. Res je, da so se nekateri zavzemali :a to, da bi razpravo o rebalansu uvrstili ia začetek seje, vendar je bila večina »roti takemu predlogu in župan si ni nogel kaj, da ne bi izrekel nekaj pikrih »a račun tistih, ki so "glasovali brez pre-nisleka". Po osmih urah razprave o občinskih naložbah, obravnavi poročila > izgradnji IV. faze Osnovne šole Anto-»a Žnideršiča in zavrnitvi pritožbe strank slovenske pomladi" zaradi nji-lovega nestrinjanja z načinom financiranja političnih strank, je v jedilnici Dsnovne šole Antona Žnideršiča ostalo e 9 svetnikov (Boštjančič, Jagodnik, Ja-ležič, Šepec, Jenko, Šajn, Lipolt, Ter-lovec in Poklar), trije premalo za sklepčnost. Če bi svetniki obravnavali in v ikladu z izrečenimi pripombami spredi rebalans proračuna za lansko leto Jo 23. januarja, bi lahko proračunski Porabniki izkoristili denar po novih, spremenjenih postavkah. Predsedniku sveta ni preostalo nič drugega kot to, da se je s strokovno službo dogovoril za sklic nadaljevanja seje zadnjega januarja. Svetniki so večji del ponedeljkove seje poslušali poročila o poteku investicij, ki jih delno ali v celoti financira občina tudi zato, da bi se na podlagi temeljitih informacij lažje odločali o višini denarja zanje, saj bodo tudi letos v veliki meri bremenile občinski proračun (razširitev ilirskobistriškega pokopališča, izgradnja IV. faze vodovoda Ilirska Bistrica-Zabiče, izgradnja kanalizacije s čistilno napravo v vasi Šembije, gradnja zdravstvene postaje v Podgradu in novega laboratorija v ilirsko-bistriškem zdravstvenem domu, urejevanje novega gasilskega doma v Trnovem in zamenjava električnih instalacij v Osnovni šoli Knežak). Novo glasilo Krajevne skupnosti Knežak Tik pred božičnimi prazniki je vsako gospodinjstvo Krajevne skupnosti Knežak prejelo prvo številko novega glasila. "Vaški vodnjak" je izšel v 700 izvodih kot priloga postojnskega časopisa Prestop. Vojko Mihelj, urednik in avtor večine prispevkov, je hotel v njem celovito prikazati življenje v krajevni skupnosti in obenem temeljito obvestiti svoje sokrajane o vseh važnejših dogajanjih na tem delu ilirskobistri-ške občine. Življenje na vasi ima svoje specifične probleme, zato jih prebivalci Knežaka, Koritnic in Bača poskušajo reševati s skupnimi močmi. V glasilu najdemo podrobno poročilo o delu krajevne skupnosti, ki mu je Vojko Mihelj dodal še svoj pogled na dogajanja v občinskem svetu, nekaj zanimivosti in zapisov o delu gasilskega društva, Študijskega krožka "Uredimo naš kraj", osnovne šole in Mladinskega mešanega pevskega zbora "Tabor Kalc 1869". Želja vseh, ki so sodelovali pri nastanku "Vaškega vodnjaka" je, da prva številka ne bi bila tudi zadnja. Z dovoljenjem uredništva objavljamo ponatis članka, v katerem so podrobno razloženi načrti krajanov, ki bi jih radi uresničili v letošnjem letu. (stran 3) Bo prišlo do zaprtja ambulante v Podgradu? Postojnska enota Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije je konec novembra opravila ponoven ogled ambulante v Podgradu in ugotovila, da so razmere veliko slabše kot leta 1993, ko je sanitarna inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna izdala Zdravstvenemu domu Ilirska Bistrica odločbo, s katero mu je naložila rekonstrukcijo starih in dotrajanih prostorov, da bi se v podgrajski ambulanti zagotovilo vsaj minimalne sanitarno-tehnične in higienske pogoje za izvajanje osnovnega zdravstvenega varstva. V odločbi so bili navedeni tudi roki za odpravo pomanjkljivosti, v tem času pa ni prišlo do sprememb, bivanje v stari stavbi pa postaja vedno bolj nevarno 2a paciente in zdravstveno osebje. Zdravstvena dejavnost se opravlja v roočno dotrajanem objektu, v katerem zaposleni nimajo niti minimalnih pogojev za delo (v ordinaciji in toaletnih Prostorih sploh ni možnosti za umivanje rok!). Osebje si lahko umiva roke odino v sestrski sobi, kjer se opravljajo tudi osnovne laboratorijske preiskave. Streha vsak dan bolj pušča, kot posledica tega pa odpadajo ometi in opleski. Zaradi vlage tudi električne instalacije niso več varne, zato prihaja do izpada enorgije, kar najbolj prizadene zobo-2dravstveno ordinacijo in paciente, ki sedijo v mrzli čakalnici. Inšpekcija oce-nJuje, da so razmere skrajno kritične, sai je možnosti za razvoj infekcij več kpt dovolj. Do konca februarja se bo torej izte-kel trimesečni rok za izpolnitev zahtev. Ker je obnavljanje starih prostorov vpra-šli'vo, inšpekcija od investitorja zahteva hitro dokončanje nove zdravstvene postaje, saj je obstoječa ambulanta po vseh merilih primerna za zaprtje. Nova zdravstvena postaja je pred kratkim dobila stavbno pohištvo, za iz- vedbo instalacij in ureditev notranjosti pa je zmanjkalo denarja. Ministrstvo za zdravstvo RS bi moralo za prvo fazo nakazati 6 milijonov tolarjev, 10% denarja pa je zadržalo, ker čaka na poročilo o končanih delih. Ivica Smajla, direktorica Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica, se bo v kratkem sestala s predsednikom odbora za investicije na ministrstvu. S problematiko je seznanila tudi občinski svet. Če se ne bo pristopilo k pospešenemu urejanju nove stavbe, bo inšpekcija prepovedala opravljanje zdravstvenih storitev v podgrajski ambulanti. V tem primeru bodo morali pacienti, ki obiskujejo tamkajšnjo ambulanto, prihajati v II. Bistrico, kar bo povzročilo še dodatne težave, saj se bo povečala gneča in čakalna doba, v ilirskobistriškem zdravstvenem domu pa ni prostora niti za kartoteke pacientov, kaj šele za opremo in osebje iz Podgrada. Nekoliko drugačen začetek XIX. meseca kulture Uvodna prireditev, s katero se na Premskem gradu že vrsto let začenja mesec kulture v Občini Ilirska Bistrica, je bila obenem tudi osrednja občinska počastitev 120-letnice rojstva Dragotina Ketteja. Dvorana na Premskem gradu je bila v nedeljo, 21. januarja, skoraj premajhna za vse obiskovalce, ki so si želeli od blizu ogledati, kako bo potekala in kakšna bo pravzaprav letošnja svečanost. Scenarij zanjo si je zamislil pesnik Jože Stegu, že naslov - "Tokrat nekoliko drugače" - pa je obetal zanimiv in nevsakdanji kulturni večer, ki ga je začel Moški pevski zbor "Dragotin Kette". Med leti 1978 in 1989 je nekdanja občinska kulturna skupnost podeljevala "Kettejeve nagrade" za vidnejše dosežke na področju kulture. Franc Gombač, predsednik Zveze kulturnih organizacij Ilirska Bistrica, je v uvodnem govoru izrazil željo, da bi jih obudili, saj je tudi v zadnjih letih nastalo marsikaj lepega in prav bi bilo, da tiste, ki nas plemenitijo z besedo, sliko ali kako drugače ustrezno nagradimo. In kaj se je dogajalo v osrednjem delu večera? Jože Stegu je napisal večino besedila za nedeljsko prireditev. Del besedila je nastal prav za to priložnost, pomagal pa si je tudi z nekoliko predelanimi "Premskimi razglednicami", ki so bile že objavljene na straneh tega časopisa. V scenarij je vključil še tekste, ki jih za "Obraze v nalomljenem zrcalu"p\šeU Dimitrij Bonano in Zlatko Jenko. (Njegov prispevek z naslovom "Kette za občinsko rabo", v katerega je vključil originalne Kettejeve verze, objavljamo na S. strani). Večer seveda ne bi izzvenel tako kot je, če bi besedila brali avtorji, zato je scenarist to opravilo prepusti! Simoni Hočevar, Magdaleni Penko-Šajn in Dušanki Zlosel. Le Toni Gašperšič je svoje pesmi recitiral sam. Po mnenju prof. Bože Brecelj, ki je Jožetu Steguju pomagala pri dramaturški odelavi besedila, prireditev na Premu ni bila najbolj pri- merna za počastitev 120-letnice rojstva Dragotina Ketteja. Sodeč po obiskovalcih ni bilo videti kakšnega posebnega razočaranja, prej nasprotno, saj so se med predstavo sproščeno zabavali, pri čemer ne gre zanemariti tudi deleža pivške glasbene skupine "Ana pupedan", ki za podobne priložnosti zamenja električno ojačane instrumente z akustičnimi in igra lastne skladbe ali prirejene večno zelene melodije. Letošnja premska prireditev po vseh merilih ni bila samo nekoliko drugačna, ampak bistveno drugačna od vseh dosedanjih. Če bi bilo več denarja, bi bilo lahko še bolj drugače, saj so avtorji besedil s satiričnimi bodicami opozarjali na kulturne in drugačne probleme, ki tarejo ilirskobistriško občino, Kette pa pri tem početju ni bil prezrt. Jože Stegu misli kaj po-dobega pripraviti tudi v prihodnosti. Na Premu je bila letos nekoliko drugačna tudi glasba. Zanjo so skrbeli Simon Avsec (violina), Marko Doles (boben), Peter Žnidaršič (akustični kontrabas) in Boštjan Požar (akustična kitara). Knjiga o kruhu Prizadevni člani Sveta Krajevne skupnosti Knežak so s pomočjo Zveze kulturnih organizacij II. Bistrica v soboto, 27. januarja, pripravili koncert pivškega Kvinteta "Sonček" in domačega Mladinskega mešanega pevskega zbora "Tabor Kalc 1968", po njihoven nastopu pa sta povezovalca Joža Kastelic in Andrej Bratož na kratko predstavila še knjigo Pepce Mihelj z naslovom "Za ljubi kruhek". Knjiga nosi podnaslov "Pekarna Mihelj Knežak 1925-1995", avtorica pa jo je izdala v samozaložbi. Kot preprost človek je hotela prikazati svoj odnos do kruha skozi 70-letno zgodovino Pekarne Mihelj, v kateri je delala tudi sama, in ohraniti drobce iz zgodovine Knežaka in okolice. V knjigi pa bralec ne bo našel samo zgodovine, ampak tudi kratek opis različnih vrst kruha, pesmi, anekdote in ljudske izreke o kruhu, ki ga danes ne cenimo toliko kot v času, ko je bila Pepca Mihelj v italijanskih taboriščih na Rabu in v Gonarsu, o čemer pri- poveduje v posebnem poglavju. Knjiga je opremljena z obilico fotografij, ki verno ilustrirajo tekstovno gradivo. Čeprav avtorica na predstavitvi ni hotela ali ni mogla spregovoriti, bo njeno pričevanje vsekakor ostalo živ spomin na čase, za katere se zdi, da so za vedno izginili. PEPCA MIHELJ PEKARNA ‘MIHELJ’ KNEŽAK 1925- 1995 PREJELI SMO Če te preveč boli, se oglasiš Ko je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije (MŠŠ) v lanskem letu prek medijev povabilo Slovence k sodelovanju v akciji “Rekreacija je pred vrati. Odpri jih!", smo se ponovno vprašali, kaj mi lahko ponudimo našim otrokom in krajanom. Skoraj nič, razen dobre volje, ki pa je premalo. Šport je pomembna dejavnost, je del športne kulture, ki bogati posameznika, njegovo življenje in celo družbo. Športna vzgoja ni najbolj pomembna, bi dejali nekateri. Res je, vendar je prisotna vselej in povsod. V času, ki ga oblikujejo predvsem nenehno pehanje za osnovnimi materialnimi dobrinami, borba za delo in stresi, je nujno, da poskrbimo za bogatejši prosti čas in ustvarimo pogoje, v katerih ne bo življenje zgolj porabniška enota. In kako je s športno vzgojo na Osnovni šoli Dragotina Ketteja? Šolo obiskuje 524 učencev, ki so združeni v 20 oddelkov rednega pouka in 1 oddelk podaljšanega bivanja. Po veljavnem učnem načrtu in obveznem predmetniku za osnovne šole smo dolžni organizirati 55 ur športne vzgoje na teden, če pa upoštevamo še obvezno delitev na predmetni stopnji, je to kar 83 ur. Že enostaven račun pokaže, da lahko med rednim poukom realiziramo le 30 ur. Kje in kako naj opravimo še ostalih 53 ur da ne bomo motili pouka? Po normativih in merilih za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti v osnovnih šolah bi morali imeti za svojo obvezno športno dejavnost najmanj 560 m2 zaprtih površin (10 m2 na vsakega učenca), veliko zunanjih površin in vsaj dve igrišči. Mi premoremo le 304 m2 veliko telovadnico, kije tudi shramba za orodja. Ta prostor smo uspeli v lanskem letu urediti le toliko, da ni več zdravju škodljiv (zamenjali smo parket in svetila), še vedno pa kličejo po popravilu sanitarije, garderobe, vrata, okna in še kaj drugega. Ugotovitve: -da nam za normalno delo manjka okrog 250 m2 pokritih površin, - da se zmanjšujejo zunanje površine okolice šole (s soglasjem občine), - da tudi g. Urbanc (MŠŠ) meni, da šola res potrebuje še dodatne prostore za športno vzgojo (po obisku v šoli pričakujemo še pisno mnenje), - da se spreminjajo stadioni (trnovski stadion je izgubil atletske steze), - da bo najkasneje v letu 2001 stekla 9-letna osnovna šola, ki ima svoje zahteve (pri vseh predmetih), -da svet zavoda in svet staršev že od seje, ki je bila 15. 11. 1994, postavlja zahtevo po novi telovadnici, ki bo imela dovolj uporabne površine in vse spremljajoče prostore, me vodijo k temu, da zahtevam čimprejšnjo razrešitev tega problema. O razmišljanjih, idejah in variantah, ki so se porajale med tem časom, so bili obveščeni tudi ustrezni ljudje na občini. Žal je ostalo samo pri obvestilu. Akcije ni bilo. Skupaj s člani sveta šole tudi sama menim, da bi morali razmisliti o prijavi investicije, tako kot ste to naredili za ostale šole (za telovadnico, mogoče za računalniško učilnico). Učenci in delavci šole si zaslužimo ustrezne pogoje za delo. Pri tem sta nam dolžni pomagati občina (ustanoviteljica šole) in republika. Zato pričakujem, da bo ta problematika prišla na dnevni red ene izmed sej občinskega sveta in da mi bodo svetniki po obravnavi pisno sporočili svojo odločitev. Vse krajane, ki imajo možnost pa prosim, da nas pri tem podprejo. Sonja Čeligoj, ravnateljica OŠ Dragotina Ketteja Gibanje in tekanje po hodnikih in stopnicah Osnovne šole Dragotina Ketteja učencem ne more nadomestiti športne vzgoje, poleg tega pa motijo še reden pouk v učilnicah. ODMEVI Nekdo noče ali ne ma razumeti Stavek "Ironija vsega pa je, da prav članica na kandidatni listi ZL, ki ravnateljuje največji šoli v občini, za funkcijo ravnatelja nima ustrezne izobrazbe, pa kljub temu že nekaj mandatov zaseda to delovno mesto" iz članka "Zveličavnost" Združene liste, ki je bil objavljen v oktobrski številki Snežnika, je izzval odgovor v novembrski številki Snežnika z naslovom "Druga plat ironije". Občinski odbor SDSS je navedel dejstvo neustreznosti izobrazbe ravnateljice Osnovne šole Antona Žnideršiča in se v svojih navedbah ni in se ne spušča v nikakršne postopke in dokumentacije. Očitno gospa ravnateljica noče ali ne zna razumeti pomena besed "nima ustrezne izobrazbe", sicer v svojem odgovoru ne bi namenoma zamolčala svoje izobrazbe. Občinski odbor SDSS PREJELI SMO Opravičilo stanovalcem Prešernove in Tomšičeve ulice Ko sem razmišljal, ali naj se opravičim ali naj se pritožim ali naj operem "umazano perilo", sem se odločil za opravičilo. Kot predstavnik zasebnega podjetja IKOS d.o.o. Ilirska Bistrica, ki se je specializiralo za izdelavo ogrevalnih sistemov na trda in tekoča goriva ter tekoči naftni plin, se opravičujem stanovalcem stanovanjskega bloka v Prešernovi ulici št. 34 in Tomšičevi ulici št. 10. Opravičujem se jim zato, ker sem jim v maju lanskega leta obljubil, da jim bo podjetje IKOS pripeljalo plin v njihove domove. Nekateri si zato niso priskrbeli drv, starega in preizkušenaga goriva, ampak so trdno verjeli, da bodo pozimi uživali v toplih domovih, ogrevanih z mnogo bolj čistim propan-butanom. Pa so se ušteli, podobno kot so se ušteli tudi strokovnjaki ISTRAGAS-a iz Kopra, ki so podjetju IKOS brezpogojno prisko- čili na pomoč s strokovnimi nasveti, prisotni pa so bili tudi pri določitvi lokacij in projektiranju plinskih postaj. V končni fazi so nam pod ugodnimi pogoji nudili še kompletno opremo plinskih postaj. Ušteli smo se tudi mi v IKOS-u, ker v svoji naivnosti nismo računali s tem, da je v Ilirski Bistrici že nekdo, ki si lasti monopol nad plinom in zato, ker nismo verjeli govoricam, da "Dušanu Prosenu to nikoli ne bo uspelo", saj smo od odgovornih ljudi pričakovali uraden, strokoven in pošten nastop. Po podpisu pogodb smo se vestno lotili dela in že v dveh tednih vložili prošnjo za lokacijsko dovoljenje. S to vlogo smo si junija 1995 nevede naložili strahotno breme. Stanovalcem moram povedati, da smo vztrajno trkali na najrazličnejša vrata, nenehno dvigovali telefonske slušalke, upali in upali. Kljub temu se že sedem (7) mesecev ni zgodilo nič. Še vedno ne vemo, kdaj bomo dobili lokacijsko in gradbeno dovoljenje. In kje je potem še tehnični pregled? Čista utopija ali naša velika napaka?Ker smo domače podjetje, naj ne bi smeli pričakovati uradnega in profesionalnega nastopa, kaj šele pomoči domačih ljudi? Ravno nasprotno - morali bi vedeti za samostojno obnašanje nekaterih, saj smo v samostojni državi. Stanovalcem Prešernove in Tomšičeve ulice v tem trenutku ne moremo povedati, kdaj bo v njihove domove pritekel plin. Obljubljamo pa jim, da si naslednjič ne bomo dovolili takšnega izigravanja. Če se bomo morali ponovno "opravičevati", se bomo obenem tudi pritožili in oprali to umazano perilo tudi tako, da bomo posebno pazljivo namilili najlx)lj umazana imena. Dušan Prosen ODMEVI ° Ironija ali resnična lepota Pred novim letom smo dobili v decembrski številki Snežnika od avtorja članka "Originali in kopije" za darilo sliko prekrasne umetnine, ki kol "Ležeča žena" krasi park v Prešernovi ulici. Morda je bila to le ironija ali pa resnična lepota v primerjavi s čedalje večjo onesnaženostjo našega okolja. Takšnih daril, omenjeno v pravem pomenu predstavlja cisterno za plin, bi v Ilirski Bistrici potrebovali tudi v drugih stanovanjskih soseskah. Blokovsko naselje v Prešernovi ulici leži na eni izmed najlepših mestnih lokacij in je bogato z zelenimi površinami, čeprav jih je iz leta v leto manj - uničujemo jih z neurejenim parkiranjem vozil in skladovnicami drv v najrazličnejših drvarnicah, ki rastejo vsepovsod kot gobe po dežju. Za izgled celotne soseske je mogoče reči, da je zelo neurejen ali kar katastrofalen. V naselju so se s tem problemom prvi spopadli stanovalci bloka številka 34, ki si želijo urejeno parkirišče, odstranitev vse krame okoli stavbe, obnovitev uničenih zelenic in predvsem čistejše gorivo za ogrevanje njihovih stanovanj. To jim bo verjetno tudi uspelo, saj med njimi vladajo precej dobri sosedski odnosi, za tako željeno in potrebno harmonijo pa ima velike zasluge predvsem gospod Franc Trupkovič, predsednik hišnega sveta. Gospod Trupkovič je začel razmišljati o plinifikaciji bloka kot eni od faz ureditve že v letu 1994. Spomladi leta 1995je kot predstavnik stanovalcev zaupal ta problem podjetju IKOS d.o.o. Ilirska Bistrica, ki v sklopu registracije izvaja tudi plinifikacijska dela. IKOS je k sodelovanju pritegnil tudi strokovnjake iz koprskega podjetja ISTRAGAS. Tako je nastala ponudba, vrstili so se razgovori s stanovalci in za pričakovati je, da bo že v tem mesecu stekel plin do porabnikov v stanovanjih. IKOS pa ni predlagal in izvedel plinifikacije samo za blok št. 34 - tudi ostalim enotam v slano- Snežnik________________________ Naslov uredništva: Bazoviška 40, 66250 Ilirska Bistrica, tel. 067181-297, tel/fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "G/> commerce", Bazoviška 40 Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Ivko Spetič /predsednik/, Sergij Šlenc Urednik, novinar In lektor: Branko Zidarič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: 'G/l commerce" Ilirska Bistrica vanjskem naselju je predlagal možnost priključitve na ekološko sprejemljivejšo energijo. V študiji, ki jo je izdela I, bi celotno naselje Prešernove ulice pokrile tri plinske postaje. O predlogu je bil seznanjen tudi občinski svet, ki je zadevo podprl. Tako ena postaja že stoji. IKOS je na podoben način že plinificiral blok v Tomšičevi ulici št. 10, prednost obeh inštalacij pa je tudi v tem, da bo v primeru plinifikacije mesta vso opremo plinskih postaj možno odstraniti brez večjih problemov. Glede na dosedanje informacije in dejanske možnosti za izvedbe plinifikacije mesta ter ob razmišljanjih o njeni upravičenosti je trenutno, verjetno pa tudi dolgoročno, edina rešitev plinifikacija s plinskimi postajami, saj ena plinska postaja delu naselja omogoči, da iz njega izgine množica kubičnih metrov drv in vse "na črno" zgrajene drvarnice. Kipe "Ležečih žen" si ob svojih stanovanjskih blokih verjetno želijo tudi ostali prebivalci Ilirske Bistrice. Za uresničitev tovrstnih želja pa je seveda potrebno nekaj denarja in soglasja namesto nasprotovanj, nekaj skupnih akcij in nadvse prizadevni predsedniki hišnih svetov. Dušan Prosen (Foto: E. Maraž) januar 1996 PO OBČINI Snežnik • stran 3 IZ VAŠKEGA VODNJAKA NALOŽBE Plan dela za naslednje leto Čeprav še ni zaključeno koledarsko leto, moramo na podlagi enoletnega dela že misliti tudi za naprej. Plan za leto 1996 je še v nastajanju in ga na svetu KS še nismo obravnavali, vendar se dobro zavedamo katere probleme po vaseh moramo urediti. Vedno se pojavijo med letom tudi nepredvidene stvari, kar pa ne pomeni, da se dela ne bi smeli lotiti plansko in premišljeno. Plane dela in poročanje vedno bolj zahteva tudi občinski svet zaradi financiranja, zato bo ena letošnjih nalog priprava srednjeročnega plana, v katerem bomo opredelili potrebe in aktivnosti do leta 2000, ki gotovo ne bo usmerjal samo reševanje operativnih problemov, ampak bomo morali razmišljati o gospodarskem, demografskem, kulturnem in drugih vidikih razvoja naših vasi in okolice. O tem bo potrebnih še veliko razmišljanj in razgovorov, da bomo plan lahko javno predstavili, zato se za zdaj omejimo na prihajajoče leto. V prvi vrsti bo seveda treba nadaljevati z začetimi deli. Da bi dokončali dela na vodovodu v Knežaku, nam je ostal le še krak novega vodovoda Pod Štalo v dolžini 230 m in seveda krpanje asfalta na prekopnih poteh. Ob tem bo idealna prilika, da s prostovoljnim delom uredimo in olepšamo okolico v teh delih vasi. Največji zalogaj bo vsekakor rekonstrukcija regionalne ceste skozi Knežak, ki je sicer stvar Republiške uprave za ceste, vendar pa je na ta dela vezana komunalna ureditev, od rekonstrukcije vodovoda, odvajanja meteornih vod, ureditve pločnikov, do telefonije in elektrike. Vse nosilce teh dejavnosti (KSP II. Bistrica, Telekom, Elektro ■■•) je potrebno vključiti v projekt, da bi lahko prišli do kvalitetne in trajne rešitve. Da je poseg nujen nam narekujejo vedno gostejši promet in s tem zelo nizka varnostna raven. Čeprav bo na KS predvsem pridobivanje soglasij za dela in odkupe zemljišča na najbolj kritičnih delih, se bo treba aktivno vključiti v pripravo, zagotavljanje sredstev in sam potek del. Takoj spomladi bomo morali temeljito očistiti in po potrebi sanirati kompleten kanalizacijski sistem za meteorne vode po vseh treh vaseh (Knežak, Bač in Koritnice). Ob tem bo treba poiskati vaščane, ki spuščajo v kanale nedovoljene odplake in jim to preprečiti. Na Baču je nujno dokončno sanirati ponikalnico (pregrade) in podornino ob njej. Rešitev za meteorne vode pa bo treba najti tudi za del vasi Knežak (Mlaka, Lokev). Preko ministrstva za okolje moramo doseči nadaljevanje sanacije vodotoka potoka od Sela do glavne ceste, ker voda ob nalivih uničuje poti in je že krepko načela temelje vodovodnega črpališča, rezervoarja in cevi vodovoda. Kulturne spomenike, predvsem Vilharjevo grobnico in studenec na Baču, moramo nujno dokončno sanirati, ker niti eden niti drugi objekt še ene zime ne bi zdržala. Ob tem je smiselno urediti tudi okolico teh objektov (okrasno drevje, cvetje), da bi se ljudje res ozrli po njih. Ob Vilharjevi grobnici bi bilo smiselno sočasno sanirati zid pokopališča, asfaltirati parkirišče in urediti priključke za vodo in elektriko, kar pa je tudi že del posegov, predvidenih za ureditev pokopališča. Pozabiti pa ne smemo tudi na ostale spomenike po vaseh in na skrb za njihovo sprotno urejanje. Vilharjeva grobnica kar kliče po obnovi. Skrb za urejeno okolje je naša trajna naloga. Skladno z občinskim odlokom bomo po vaseh pripravili zbirna mesta za kosovne odpadke in določili lokacije za odvoz gradbenih odpadkov. Lani sanirana odlagališča bomo pozemljili in zasejali travo. Z več akcijami bomo skupaj z osnovno šolo, študijskim krožkom in mpvo nastajajočim društvom skušali sanirati čim več onesnaženih kotičkov, saj računamo, da bo v bodoče skrb za lepe in čiste vasi res postala potreba in obveza vsakega posameznega občana. Pri tem bomo po potrebi pomagali z organiziranjem odvozov in zbiralnih akcij. Več pozornosti bomo posvetili urejanju zelenih površin in planiramo, da bomo s pomočjo sponzorjev uredili okolico osnovne šole in okolico spomenika v centru Knežaka, naše okolje pa bomo poskušali olepšati tudi z drugimi posegi. Nujno si moramo urediti prostore za delo krajevne skupnosti in delo vaških skupnosti, saj se v nedogled ne moremo sestajati po gostilnah, pa tudi za arhiv bo treba poskrbeti. Planiramo, da ti prostori ne bi služili samo za sestanke, ampak bi v njih lahko delovala razna društva, organizirali bi razna predavanja ... Za prireditve in druženja večjega števila krajanov je smiselno opremiti telovadnico osnovne šole (talna obloga, stoli). Nujno je obnoviti tudi dvorano na Baču in poživiti kulturna in glasbena dogajanja v njej. Avtobusne postaje bomo uredili v vseh treh vaseh. Čeprav je izdelan tipski načrt, bomo skušali sami poiskati čim bolj funkcionalne rešitve in objekte ustrezno vključiti v okolje naših vasi. Skupaj z Elektro Primorske bomo morali najti rešitev za ojačanje transformatorske postaje v Knežaku (zadruga) in električnih vodov, kar narekuje širitev dejavnosti v tem delu vasi. Pripravili bomo najmanj dve izobraževalni predavanji o temah zanimivih za večino prebivalcev in skušali organizirati razgovore o problematiki, ki se bo pojavljala pri našem sprotnem delu. S tem gotovo nismo obdelali celotne problematike v naši KS. Program je optimistično zastavljen, za realizacijo teh ciljev pa bo potrebno veliko naporov in dobre volje ljudi. Naše potrebe so vedno večje od možnosti. Zato bomo pri ostalih delih dali vso prednost predlogom vaških skupnosti, ker ne dvomimo, da bodo dale prednost reševanju tistih problemov, ki so najbolj pereči in da bodo same našle tudi najboljši pristop k reševanju le-teh. Probleme, ki nastajajo pri financiranju, skušamo preko občine urediti z zagotovitvijo sistema financiranja za krajevne skupnosti in komunalno infrastrukturo. Ob dolgoročnem planiranju se bomo morali opredeliti o razpisu referenduma za samoprispevek, saj bo tako lažje pridobiti tudi zunanja sredstva občine oziroma republike in realizirati zastavljene programe. Svet KS Knežak, za objavo pripravil: Vojko Mihelj Studenec na Baču - ali ga bomo uspeli sanirati? OGLAS Vabimo Vas v ponovno odprto otroško trgovino ki KRAT na stari lokaciji Doma na Vidmu, Gregorčičeva 2 (spodnje parkirišče), kjer Vam do prihoda spomladanske kolekcije nudimo zimski popust za vrhunsko italijansko in avstrijsko otroško modo IANA BIMBI in TOBI ****************************************** AMADIS, p. e. ŠKRAT Vam v februarju, kot vedno, nudi tudi vse za pust. PUSTNI KOSTUMI "STARO ZA NOVO" PRESELITEV Geodetska uprava v novih prostorih llirskobistriška izpostava Območne geodetske uprave Koper od 21. decembra 1995 opravlja svojo dejavnost v II. nadstropju Tokisove poslovne stavbe (Vojkov drevored 14, tel. 42-456) zraven železniške postaje, stranke pa uradno sprejema od 27. decembra. Stari prostori na Bazoviški ulici 22 so v zadnjih letih postali pretesni, največji problem pa je delavcem in strankam povzročal arhiv na različnih kraj ih. Za i I i rskobistriško geodetsko upravo je bi la selitev dobrodošla predvsem zato, ker je bila v Tokisovi stavbi že kompletna pisarniška in pohištvena oprema, čeprav se je nekoliko oddaljila od občinskega centra in zemljiške knjige. Kljub temu je 6 redno zaposlenih delavcev, po opravljeni pripravniški dobi se jim bo verjetno že v kratkem pridružil tudi Leon Maričič, nov vodja izpostave, veliko pridobilo, saj svoje delo zdaj opravljajo na približno štirikrat večji površini (250 m2), llirskobistriška geodetska uprava, ki se ukvarja predvsem z vodenjem zemljiškega katastra in drugih evidenc v grafični in opisni obliki, še vedno nima dovolj geodetskega kadra z višjimi stopnjami izobrazbe. Nov prizidek je edina možnost za ilirskobistriško knjižnico Delavkam in obiskovalcem Knjižnice Makse Samsa, ki jih je zaradi vse bolj dragih knjig iz leta v leto več, ni treba posebej govoriti o tem, da prostori edine poklicne kulturne ustanove na llirskobistriškem (206 m2 in 38.000 enot) že dolgo ne omogočajo normalnih pogojev za delo. Ker knjižnica deluje v pritličju stavbe na osrednjem mestnem trgu, bi se zdelo najbolj primerno, da bi pridobila zgornje nadstropje, vendar so se vsi napori nekdanje občinske kulturne skupnosti, ki si je prizadevala za odkup močno poškodovanega in praznega nadstropja, ustavili pri previsoki ceni. Poleg tega se je zadnja leta začel podirati še prizidek "Sketove hiše". Lani je občini s finančno pomočjo ministrstva za kulturo le uspelo odkupiti in porušiti nevaren objekt, tako da so lahko stekle prve priprave za gradnjo prizidka. Projekt je dobil soglasje republiške ekspertne skupine, ministrstvo za kulturo pa je lansko jesen za začetek novogradnje obljubilo 4 milijone tolarjev. Če občina ne bi podprla naložbe, bi izgubila republiški denar. Svetniki so na decembrski seji izrazili do tako velike in časovno razpotegnjene investicije veliko pomislekov, saj bi jo po mnenju nekaterih morali obravnavati skupaj z ostalimi naložbami v občini, določiti njihov vrstni red in sprejeti dejstvo, da bo morala občina prispevati polovico potrebnega denarja. Po dolgi razpravi so svetniki za gradnjo prve faze prizidka knjižnice namenili 5 milijonov tolarjev iz lanskega občinskega proračuna. Kompletno opremljen prizidek naj bi veljal 63 milijonovtolarjev: vtreh nadstropjih (405 m2) bi knjižnica dobila dovolj prostora tudi za spremljevalne dejavnosti. V nasled- AKTUALNO Svetniki so razdelili 60% denarja sklada stavbnih zemljišč Občinski svet je že na decembrski seji obravnaval delitev denarja sklada stavbnih zemljišč. O težavah sklada smo že poročali, na seji pa je prevladalo mnenje, da nekateri odbori ne opravljajo svojega dela tako, kot bi ga morali. Komisija za mandatna vprašanja je predlagala celo zamenjavo članov sklada, "če zavirajo delo". Župan je na decembrski seji predlagal, naj delitev denarja opravi občinski svet, vendar ne v celoti, ampak le 60%. Svetniki so na glasovanju sprejeli sklep, da se denar sklada stavbnih zemljišč, namenjen sofinanciranju investicij v krajevnih skupnostih, ki jo je pripravil odbor za komunalo in promet, razdeli do višine 60%, ostalih 40% pa naj sklad stavbnih zemljišč oziroma odbor za komunalo in promet razdelita s pomočjo programov, ki so se izvajali v krajevnih skupnostih leta 1994. Program investicij in investicijskega vzdrževanja v krajevnih skupnostih so svetniki obravnavali tudi na 17. seji občinskega sveta, saj člani sklada stavbnih zemljišč v tem času niso razdelili še preostalih 40% oziroma 16 milijonovtolarjev. Svetniki so imeli na delo sklada veliko pripomb in spraševali so se, zakaj člani sklada stavbnih zemljišč niso dobili ustreznega gradiva in si izoblikovali kriterije za delitev denarja, namesto da so se ukvarjali sami s seboj. Po razpravi so glasovali za ali proti predlogu, po katerem bi 40 % denarja sklada stavbnih zemljišč razporedili po priporočilih občinske strokovne službe. Predlog na glasovanju ni dobil večinske podpore, zato se bo z delitvijo 16 milijonov tolarjev ponovno ukvarjal sklad stavbnih zemljišč. njih treh letih naj bi prizidek zgradili in pokrili, kar bo veljalo dobrih 34 milijonov tolarjev. OBVESTILA [RAZSTAVA GALERIJA HODNIKOV MLIN V soboto, 3. februarja, bo ob 19. uri odprta razstava Mateje Maraž z naslovom "Iz arhiva". PROSLAVA OŠ RUDOLFA UKOVIČA PODGRAD Sreda, 7. februarja, ob 12. uri PROSLAVA DOM NA VIDMU » Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v ' četrtek, 8. februarja, ob 19. uri nastopili člani MePZ Upokojencev iz Ilirske Bistrice, ki praznujejo 10-letnico delovanja. Sodelujejo še: Tamburaški orekester iz jelšan, Nina in Romeo Volk, Pevska skupina "Hrušiški fanti", Pevska skupina "Vasovalec"\n MPZ Dragotin Kette. Program bo povezovala Marija Šlenc Zver. RAZSTAVA GALERIJA NA VIDMU Vpetek, 9. februarja, bo ob 19. uri odprta razstava “Umetniki za Karitas". Dela bo predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj iz Ajdovščine. V kulturnem programu bo nastopil CMePZ“Zvon"iz Ilirske Bistrice. Razstava bo odprta do sobote, 24. februarja, od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. Ob nedeljah zaprto! [RAZSTAVA KNJIŽNICA MAKSE SAMSA V petek, 16. februarja, bo ob 19. uri odprta razstava "Bistriški spominki" avtorice Milojke Primc. KONCERT DOMNA VIDMU V soboto, 17. februarja, bo ob 19. uri nastopil Pihalni orkester Koper. Sodeluje MePZ “Tabor Kalc 1869" iz Knežaka. PREDAVANJE GALERIJA NA VIDMU V sredo, 28. februarja, bo Franc Poklar spregovoril o poltisočletni prisotnosti Rimljanov v naših krajih. ŠKOROMATIIJA Okrog 50 Hrušiških škoromatov je letos obnovilo svoje oprave, februarja pa jih bo moč videti tudi z novimi lesenimi maskami in lesenimi coklami. 10. februarja bodo gostovali v Opatiji, 17. februarja vas ob 9. uri vabijo na tradicionalno poberijo v Hrušico in Male Loče, 18. februarja bodo sodelovali na karnevalu v Portorožu. 20. februarja se bodo sprehodili po Kozini, pusta pa bodo 21. februarja objokovali v Hrušici. Trženje kulture in izvor nasilja Cvetke iz občinskega parlamenta Dogodkom, ki se večkrat ponavljajo, pravimo tradicija. Tudi slike, ki jih objavijo v člankih kot je tale, so to postale. Zadnjič je bila na tem mestu fotografija ležeče žene. Menim, da bi podoben kip, toda veliko večji, bolj monumentalen, spadal kot okrasje točno na sredo Kindlerjevega parka. Temu bi potem rekli ambientalna konstrukcija. Današnja fotografija se loteva čisto druge teme: trženja kulture. Tudi kulturo je treba prodajati. Tega se dobro zavedajo v knjižnici, kjer so v izložbah razobesili poleg dolgočasnih obvestil še plakat, ki nam je vsem pognal kri po žilah. Gre za reklamo o prodaji "vročih" spodnjih hlačk in podobnega seksi materiala. Tega se seveda še ne dobi v njihovih prostorih, a prvi poskus je storjen. Gotovo bo usodni korak v človeku prijazen kapitalizem zelo razveselil nekatere svetnike, ki so se specializirali predvsem za plinifikacijo, elektrifikacijo, telefonijo, kanalizacijo, melioracijo, fortifikacijo in malverzacijo. Tudi tale je tržna. V knjižnici si za 100 SIT na dan lahko izposodite CD ploščo ali po naše povedano -zgoščenko. Če boste "Eroico" ali "Nedokončano" utegnili v miru poslušati šele čez nekaj dni, premisli- Kadar pridem v Bistre, ni več tako, kakor je bilo še pred časom, ko sem se s ponosom zapeljal skozi. Zdaj moram enostavno skrivati, kam sem namenjen. Nedavno sem se nič hudega sluteč brezskrbno zapeljal na črpalko, da napojim svojo katro, vendar so mi takih napeli, da mi je še dolgo odzvanjalo v ušesih. Najprej so me prijeli zaradi Snežnika, ki naj si ga kar sami beremo in prodajamo, prav stresel pa sem se ob tihi grožnji, da so ga bili pripravljeni na plači celo zažgati kot kakšno čarovnico. Še dobro, da niso mislili linčati še ubogega urednika, ker je v zadnji številki na prvi strani objavil neko reklamo. Ne morem razumeti, zakaj so se spravili name in na nesrečni časopis, saj nihče nima nič pri tem. Kolikor mi je znano, mi nismo krivi za novo bistriško pridobitev. Pisanje je samo pisanje in zdaj, ko je že spet demokracija in nov zakon o tisku, lahko vsakdo piše svojo resnico. Včasih je bilo dosti lažje, ker je bila cenzura in ena sama resnica: pisec in bralec sta natančno vedela, kaj smeta govoriti in misliti. Kdor ni zmogel razumeti, so mu pač dajali inštrukcije (celo izven delovnega časa). Dobro, to je bila pač doba prosvetljenstva, zdaj pa naredimo kar zmoremo. Z resnico je kot z vinom - če ga izpiješ preveč, te boli glava. Oblast je že vedela, zakaj jo je točila po kapljah... Tudi v Sežani sem ondan videl podobno lepotico poleg že dveh tamkaj stoječih (črpalk namreč), a vsaj navzven ni bilo videti, da bi to koga posebej vznemirjalo. Resda so Kraševci verjetno bolj zaprte narave in mrzle krvi, saj pijejo teran, vročekrvni Bistričani pa so bolj ranljivi in zato včasih zganjajo hudiča za vsak nič. Iz nezaupnih virov mi je prišlo na ušesa, da imamo že strankarske trgovine, gostilne, salone... in zakaj ne bi imeli še črpalk? Občinski svet bi moral o tem življenjsko pomembnem vprašanju že davno razpravljati, saj z reševanjem problemov kar na cesti vsi skupaj povzročamo zmedo in nerazpoloženje med ljudskimi množicami. V bistriškem merilu bi stvar že nekako re- te, mogoče bi jo bolj poceni dobili kje drugje. So pa možnosti minimalne, saj gre za zelo iskano blago, ki poide prej kot pride na police. Ali veste, da imamo na Bistriškem rekorderja, za katerega ve sramotno malo ljudi. V reviji Mag sem prebral tole: najvišjo zdravniško ugotovljeno vsebnost alkohola v krvi pri povzročitvi prometnega prekrška v letu 1995 je - po podatkih policije - dosegel voznik iz Ilirske Bistrice. Kilogram njegove krvi je vseboval 4,24 grama alkohola. Na naslednjem mestu je Novomeščan s 3,98 promila, pa Ljutomerčan s 3,70 promila, četrto mesto je zasedla neka ženska iz okolice Rogaške Slatine s 3,16 promila... Našemu asu iskreno čestitamo. Osnovna šola Antona Žnideršiča je neizčrpen vir presenečenj: zadnjič sem odkril 3 še neznana vrata, gledališče na prostem (verjetno bodo pouk podaljšali tudi na julij in avgust), 3 skladišča, pet stopnišč ... Otroci iz te šole nimajo šans, da bi postali famozni, kajti bodoči geniji morajo biti vzgajani v pomanjkanju in skromno, tako kot tisti v šoli Dragotina Ketteja. Še en dokaz, da je življenje ena sama borba za preživetje, so stavke. Tisti, ki stavkajo zaradi banalnih zadev, kot je košček kruha, se udeležujejo množičnih demonstracij - večinoma zaman. Za svetle ideale in cilje pa se ponavadi odloči kakih pet ali šest visoko motiviranih protestnikov, ki so po koncu gladovne stavke povprečno bolj debeli za 2 kilograma. Če stavka posameznik, je to zelo redko in nenavadno. Si predstavljate, da se, recimo, zaradi neprimernega odnosa do kulture vsedem pred občino in napišem na papir 5 točk, za katere nemudoma zahtevam izpolnitev. ]a, bi rekli mimoidoči, ta je zelo primeren za delo, ki ga opravlja. O eni redkih uspešnih stavk, o protestu zdravnikov, tu ne bom pisal. Sedaj pa pridejo na vrsto še bolj krute reči. Ne dovolite otrokom, da bi brali tole kar bom zdaj za- šili, a sprašujem se, kaj bi bilo z nami separatisti? Pri treh črpalkah bi lahko ostali brez bencina, saj bi bili prepuščeni samovolji črpalkarjev in krajevnih fevdalcev. Kako se takšne stvari končajo, smo že videli. Nastale bi dolge vrste čakajočih na vpadnicah v naše glavno mesto, kjer bi strankarski agenti že vnaprej pobirali nekakšen harač za negotove usluge. Ker ne moremo več tako naprej, se bomo pred naraščajočo samovoljo morali zavarovati sami. Najbrž bomo odprli izposojevalnico strankarskih izkaznic, kar bi nam zagotovilo prost prehod skozi posamezne enklave. Človeku dobro dč, če ne gleda vedno istih dolgočasnih obrazov. Veste, tudi avto se naveliča vedno iste pijače. To, da so spremembe ne samo potrebne, ampak nujne, začuti že količkaj razgledan šofer. Pustimo bencinske zdrahe vsaj nekaj časa vnemar, saj me na črpalki itak poredko vidijo. Človeku dobro dd tudi kakšna sprememba, recimo vožnja z avtobusom. Nedavno, se pravi malce pred novim letom, me je D. B. zvabil (kakor je potem sam priznal) na eno takšnih pustolovščin z avtobusom na novoletni koncert v reško gledališče. Pod pritiskom sem moral potem izjaviti, da mi je bila predstava všeč, sicer bi prav gotovo užalostil abonente, kar bi imelo neslutene posledice za bistriško kulturo. Če po pravici povem, sem na koncertu užival vsaj tako kot dirigent, ki je za svojim šankom skakal kot kak podivjani kelner iz nemih filmov, ki ne ve, komu bi raztalal pijačo. S svojo taktirko je namreč mahal enkrat občinstvu, enkrat svojemu poslušnemu orkestru, se pozdravljal s pevci, glasbeniki in sam s sabo. Pravi uživač, smo ugotovili med zaslužnim odmorom, ko so naši abonenti pridno srkali plačani šampanjec, v ušesih pa so nam še vedno odmevali zvoki proslule jožefinske konjenice). Straussa. Z Radetzkyjevim maršem smo stvar končali in se spo-kali na mrzli avtobus. Na meji je bilo klavrno, nihče nas ni povohal, ker nismo ničesar imeli. Spotoma sva pisal. Pošljite jih gledat risanke iz Cartoon Networka, kjer kažejo rožice, živalce, Bamby-ja... Sneguljčice ne predvajajo, ker je v njej že preveč nasilja. In kaj je tako krvoločnega? Besedica "ljudožrci" me moti. Pomeni pa ljudi, ki jedo druge ljudi. Torej bi se pravilno moralo glasiti ljudojedci. Po moje so ljudožrci kanoni, saj pravimo, da so bili siromaki vedno hrana za topove. Hvala Bogu, ljudožrci v Bosni so končno utihnili. Kar so packali Owen, Stoltenberg in druga izbrana družba nekaj dolgih let, so drugi zadovoljivo rešili v nekaj mesecih. Od lorda Ovvna kaj posebnega ni bilo za pričakovati. Venetologi bi znali povedati, da je izvor njegovega priimka oven, kar seveda ne obeta veliko... Tudi Stoltenberg je po poreklu iz zelo slabe družine: stol = sedišče, berg izhaja iz berega, kar pomeni breg ali nabrežje. Očitno so člani rodbine najraje pasli lenobo na bregu kake reke, udobno zavaljeni v kakšen “ligeštul". In takšni so prišli reševat Bosno!? Ni res, da si hočejo tujci razdeliti Slovenijo. To sploh niso tujci: plemeniti VVindischgratz pomeni na primer čisto navaden nemški prevod Slovenj Gradca, gre torej za domačo rodbino plemenitih Slovenjgrajskih. Torre e Tasso, v nemškem jeziku znan kotThurn undTaxis, lepo poslovenimo v Stolp in Taksist-pa bo problem lastninjenja rešen. Menim, da tudi vrnitev posestev oglejskim patriarhom in solnograškim nadškofom ne bi smel biti prevelik problem. Navsezadnje, smo slišali, zemlje ne morejo odnesti v tujino. Marsikdo bi pa rad odnesel Slovenijo v Evropo. Pa je pretežka. V trenutkih, ko gledam dogodke v dvorani državnega zbora, se me ponavadi loteva težka depresija. Takrat me prime, da bi komu primazal krepko zaušnico ali vsukal kakvritnjak, da bi zletel iz parlamenta, pa tudi iz bistriškega. Priznajte, človek je nasilno bitje, tudi če mora, kot moram biti jaz, poklicno dobrega srca. Tokrat vas bom pozdravil v nekaterih jezikih narodov, ki se ljubijo med seboj: Salam aleykum, Dobro veče, Shalom aleichem, Dobar večer, Heil Haider. P. S.: Vrstni red pozdravov določite po želji! Dimitrij Bonano z D. B-jem ugotovila nekakšne podobnosti med pravkar videnim dirigentom in našim D. G-jem. Ker sta oba enako navdušena nad glasbo, mu je D. B. predlagal, naj bi imeli v prvi gostilni na naši strani meje pevsko vajo, na kateri bi pokazal, da podobnost ni le plod najine domišljije. D. G. seje nekaj izgovarjal na obolelo roko in tako ni bilo iz vsega skupaj nič. Zaradi tega smo pricijazili v Bistre vsi zamorjeni. Ura je zagrizla že krepko v pol noč, ko sem poskušal sesti v svoj avto in se odvleči domov, a iz tega spet ni bilo nič, ker mi je medtem zamrznila ključavnica. Še sreča, da smo našli na avtu še ena vrata in tako mi je le uspelo priti noter. Doma me je čakalo novo presenečenje, ali že kar mala avantura. Spet zaklenjena vrata. Preden mi je ratalo priti v posteljo, sem nekoliko odspal ob premišljevanju, kako pestro je lahko življenje na zaštrigan dan. Lahko bi mi padla na pamet kakšna boljša ideja: recimo sklicati sosede in skupaj z njimi imeti pevsko vajo v mesečini. Dirigirati bi že znal, saj sem onega na Reki dobro opazoval. V temi pa se tudi vsega ne vidi; končno je važen predvsem namen, ta pa je bil dober in plemenit. Če me kdaj popade kakšna žlehno-ba, je temu vzrok zgolj nespečnost in pretežke misli v skupno dobro. V temi ne moreš premišljati v barvah, zato vam svetujem, da odslej premišljate samo podnevi. Če ne morete tega opraviti podnevi, storite to vsaj pri luči. Ne bodite takšni kot neki naš separatist, ki je pretiran zagrižnjenec in baje že štiri mesece vztraja v temi. Ne vem iz kakšnih nagibov, a kljub temu spada že v knjigo rekordov. Kaj naj k temu rečem? Nič. Naj Podesta poskrbi, da mu vsaj občinska luč stalno sveti, če mu lastna ne more. Bo vsaj pod njo lahko bral Snežnik, ki je en fajn časopis, če ga bereš ob ustrezni svetlobi. To naj si zamirkajo vsi črnogledi, ki vidijo preveč senc... Pa lep zasenčen pozdrav onstran Timava |ože Stegu • Eden izmed svetnikov je predlagal, naj bi ustanovili posebno komisijo. Ta bi pregledala vse pogodbe, ki jih je sklenil prejšnji izvršni svet in župan. In to z namenom, da se preveri, če niso morda škodljive za občino oziroma, če si niso “bivši oblastniki" (in tudi sedanji) prilastili pooblastila, ki jim ne gredo. Bolje mnogo tujega, kakor malo lastnega. • Postojnski "Nanos" je obljubil naši občini novo blagovnico in najmanj 20 novih delovnih mest. Od takrat je "preteklo že dosti vode". Občinski svet je že postoril svoje, ko je odobril lokacijo za objekt, ker se je baje zelo mudilo. Koristi ni, če "mlin" ne stoji in jezik molči. • Nekaj svetnikov močno skrbi stečaj Tok-a in Kmetijske zadruge. Oba potekata že zelo dolgo in zna se zgoditi, da bo vsa stečajna masa porabljena za stečajni postopek (plače stečajnih upraviteljev). Občina, kot eden izmed upnikov, pa se bo lepo obrisala pod nosom. • Nekateri železniški prehodi so slabo zavarovani in neredko se na njih zgodijo nesreče z najhujšim izidom. Prav zaradi tega bi bilo najbolje, da bi jih primerno uredili in to z avtomatskimi zapornicami. Eden izmed svetnikov je to utemeljil s tem, da so avtomatske zapornice cenejše kot ročne. Ob vsesplošnem začudenju je dodal, da je ob ročnih zapornicah potrebna še "vahnea in čuvaj". • Pohvale vredno kolesarsko društvo je zaprosilo upravni organ za dovoljenje za prireditev. Na tak način bi si zagotovilo prepotrebna sredstva za naslednjo sezono. Pristojni so vlogo zavrnili z obrazložitvijo, da krajevna skupnost ni dala soglasja. In kje tiči vzrok? Ni važno, da je moja krava zdrava, ampak da tvoja crkne. • Sredstva iz naslova spremembe namembnosti kmetijske zemlje bi morali, v skladu z občinskim odlokom, nameniti za vzdrževanje melioracijskih jarkov. Občinski svet pa je menil drugače in denar namenil za pokrivanje izgube pri odkupu mleka. Kanali so kanali, le da po enih teče voda, po drugih pa mleko in tam, kjer teče mleko, se tudi med cedi. • Svetniki postavljamo nešteto pobud, vprašanj in predlogov. Prav tako občinski svet sprejme kar precej sklepov. Največkrat vse obtiči le na papirju z obrazložitvijo, da na "žu-panstvu" ne vedo, komu so le-ti naslovljeni. Bolje dober beg, kot slab boj. • Končno nam je uspelo izvedeti novosti o dobrih povezavah PETROLA in OBČINE. Mi smo njim naredili pločnik ob novi črpalki, oni pa so nam dali obljubo, da bodo podpisali "pismo o dobrih namerah". Tam bo pisalo črno na belem, da bodo investirali na Sviščakih, v "mestni hotel" in športno-rekreativni center na jezeru. Živi bili pa videli! • K nam prihaja skozi "majhna vrata velika" SKB BANKA! Občinski svetniki smo nekako užaljeni, ker o tem vemo malo ali nič. Za "bistriške banke" je znano, da denar iz občine raje odnašajo kot prinašajo. Upajmo, da bo tokrat drugače. Če ne drugo, nam bodo ob otvoritvi razdelili "šparovčke". • Športna dvorana še vedno buri duhove. Najbolj pri tistih, ki je sploh ne uporabljajo, bi pa zelo radi odločali o njej. Pravzaprav bi jo radi "tržili"! Ob tem jim niti na misel ne pride, da se je ne da uporabiti (razen za šolo in rekreacijo), ker ni dokončana. O tem, da bi jo dokončali pa nobene! • "Trnovske kasarne" so problem zase. Svetnikom nam je uspelo izvedeti, da ima ministrstvo za obrambo pogodbo z občino, ta pa s podnajemniki. Nekateri najemnine sploh ne plačujejo, drugi pa jo vlagajo v objekte. Ampak dolg je dolg! Občina ni poskrbela za to, da ga izterja, zato se zna zgoditi, da ga bo plačala iz proračuna! Ta ni bosa, bosa in gola pa zna biti zaradi tega - občina! • Eden izmed svetnikov se je vprašal, če je Titov trg sploh primerna lokacija za knjižnico? Predlagal je, da bi bil "trg" namenjen za drugo vrsto kulture. Občani, obeta se nam nova oštarija! • Sklad stavbnih zemljišč (mišljeni so odborniki), po županovih besedah sploh ne funkcionira. Svetniki ne vemo, ali so za to krivi odborniki ali občinska uprava. In ker se spet mudi, smo morali glasovati o razdelitvi 38 milijonov tolarjev ne da bi vedeli, za katere projekte gre. Dvignili smo roke za najdražjo "meglo" na svetu. • Nova srednja šola naj bi bila v eni od zgradb trnovske kasarne. Idejo imamo, lokacijo tudi. Manjkal je samo človek, ki bi vse skupaj organiziral. Pa ne dolgo - zagato je razrešil župan in zaposlil diplomiranega inženirja organizacije dela kot načelnika oddelka za družbene dejavnosti, ki bo poslej skrbel tudi za šole, zdravstvo, socialno skrbstvo... Če bo oglato, bo lopata, če bo špičasto, bodo pa vile. • V naši občini imamo dve kmetijski zadrugi, ki bi morali skrbeti za odkup pridelkov in oskrbo kmetij. Pa temu ni tako. Ena je "fantomska", druga pa "trgovska". Naši kmetje pa - kuda koji, mili moji. • Naša podžupanja nas je "osvestila" z izjavo, da sta knjiga in informacija v demokratični družbi eksistenčni potrebi! Mi pa njej: 100%-na eksistenčna potreba za vse občane je “kruh", knjiga pa je verjetno samo 20%-na. Čemu gre torej pravica prvega? • Skoraj vse pogodbe, ki jih je sklenila "občina" nimajo "pravne varovalke" oziroma predvidenih sankcij za kršitelja. Ob tej ugotovitvi se sprašujemo, kako je to mogoče ob vsem znani trditvi župana, da v občinski upravi ne potrebuje pravnika. Kdor da volku koze past... • Župan je z javnim razpisom v "upravi" zaposlil "šefe" (načelnike), pozabil pa je na referente (beri delavce). In tako kaže, da se bo občinska uprava "uvajala" najmanj še eno leto. • V naši najlepši (in najbolj urejeni) vasi živeči svetnik je ugotovil, da je gradbeni odbor za dokončanje OŠ A. Žnideršiča na vseh področjih "kršil in prekoračil" svoja pooblastila! Svetniki smo morali tej ugotovitvi nehote “pritrditi", saj nas je g. Blokar seznanil, da so pri tej investiciji prihranili celih 12,5 milijona tolarjev. Čestitamo! • Priznana (in že večkrat omenjena) projektantska firma seje pri načrtovanju ureditve pokopališča uštela (po izračunih) kar za nekajkrat, in to pri metrih opornega zidu in kubikih izkopane zemlje. Da je zid vedno enako dolg, nam je vsem znano. Kubiki zemlje - tu gre morda za "večje luknje", le kdo bi vedel? Osel gre le enkrat na led, občinski svet pa, žal, že v drugo. • 'Tam živeči svetnik" nas je seznanil, da so za vaško kanalizacijo (vredno 113 milijonov) vaščani Šembij prispevali kar 75 milijonov tolarjev lastnih sredstev. Zanimalo nas je, od kod neki jim ves ta denar ob nenehnih trditvah, da je občina primaknila le nekaj "bornih fični-kov". Odgovor tam živečega svetnika pa - kaj vas briga! Pameten ima več koristi od svojih sovražnikov kot neumnež od svojih prijateljev. • Za vse tiste, ki jim še ni znano, pa takole. Za investicijo v komunalno infrastrukturo je država primaknila 1/3, za 2/3 pa je občina dala izjavo o zagotavljanju sorazmernega deleža in potrebne garancije za najetje kreditov. Zgoraj omenjena lastna sredstva predstavljajo prispevek vaščanov v denarju in delu, ostalo pa so občinska proračunska sredstva! Grdo je pljuvati na tisto skledo iz katere ješ. • "Podgrad" je na referendumu dobil občino! Ne verjamete? Potem pa si poglejte, odkod so prišli občinski funkcionarji. Ali drugače - sedež podgrajske občine je po novem v Ilirski Bistrici. Če ne gre Mohamed h gori, pride gora k Mohamedu. • Stranke "slovenske pomladi" so vložile pritožbo v zvezi s financiranjem strank. Vse skupaj so "hudo prestrašili" z izjavo - kolikor denarja, toliko muzike. Občani! Če bi radi plesali, plačajte muzikante. Nasvidenje do prihodnjič Vaš svetnik: Zlatko Jenko PREMSKE RAZGLEDNICE Idejno-politicna diferenciacija in nevarna avantura januar 1996 KULTURA Snežnik • stran 5 OBLETNICA 120 let rojstva pesnika Dragotina Ketteja TOKRAT NEKOLIKO DRUGAČE Kette za občinsko rabo Popolnitev bodi moj edini vzor, luč, resnica moje delovanje! Ljubica, ti bodi mi izvor sreče - smrt po delu sladke sanje! Dragotin Kette Dragotin Kette, pesnik in eden od štirih stebrov slovenske moderne, se je rodil 19. januarja 1876 na Premu pri Ilirski Bistrici v učiteljski družini. Tako oče Filip, družaben človek in veseljak, kot mati Ana, doma iz Valenčičeve družine iz bližnjega Trnovega, nežna in čustvena ženska, sta v značaju sina pustila številne sledi. Ljudsko šolo je mladi Dragotin obiskoval v Zagorju pri Pivki. Kmalu je izgubil oba starša in se sredi šolanja v Ljubljani znašel v veliki revščini. Bil je dejaven v dijaškem literarnem društvu Zadruga in se družil z ostalimi člani moderne. Zaradi satiričnih verzov na račun ljubljanskega škofa je bil v peti gimnaziji kaznovan. Izgubil je denarno podporo in šole ni mogel nadaljevati. Zadnji razred gimnazije je obiskoval v Novem mestu, kjer seje nesrečno zaljubil v Angelo Smola. Po maturi leta 1898 je šolske počitnice preživel pri teti v Trno-vem in prav tu so nastali njegovi najboljši soneti. Že v jeseni istega leta pa je moral k vojakom v Trst, kjer se je močno prehladil, zbolel za jetiko in bil spomladi naslednjega leta odpuščen. Bolan in pozabljen od prijateljev je v ljubljanski Cukrarni shiral in 26. aprila 1899 umrl star komaj 23 let. Naj pričnem s Knjižnico Makse Samsa: denar za pridobitev novih prostorov je zagotovljen. Sadovi bodo, upajmo, vidni kmalu, Še vedno pa ni rešen problem izposojanja knjig v večjih občinskih centrih - Pregarjah, Knežaku, Kuteževem, Jelšanah in Podgradu. Bibliobus? Postavitev muzejske zbirke v Ilirski Bistrici je zašla v slepo ulico. Ob kritični gospodarski situaciji so do-roači svetniki vse bolj skeptični, kljub nenehnim pritiskom Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, katerega delo se sicer najbolj občuti na polju tiskanja knjig (Tomo Šajn, zgodovinar in sociolog je gonilna sila za udejanjenje večine tovrstnih “projektov") in lokalni arheologiji (Franc Po-klar je navezal tesne stike s pristojnimi "forumi" in z nekaj obiski "na terenu" ustvaril vzdušje za nadaljnje "posege"). Zaradi oddaljenosti (zemljepisne in "drugačne”) ter neurejenega statusa Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove Gorice, so akcije na področju reševanja nepremične dediščine nekoordinirane in ne odgovarjajo našim željam in potrebam. Temu botrujejo tudi spremembe v občinski upravi, čeprav je prišlo do nekaj obetavnih "sunkov" novejšega porekla. Od pozitivnih rezultatov je treba omeniti, da je v teku obnova cerkve sv. Jurija. Pomembna so zlasti zaključena dela na dveh izjemno starih klopeh velike umetniške in zgodovinske vrednosti. Kulturnih društev in skupin, takih, ki niso samo zapisane na papirju, je "nabranih" nekaj čez penajst. Največ je seveda pevskih zborov. Najnovejše ugodno presenečenje predstavljajo Mladinska pevska skupina Podgrad, na novo obujeni Hrušiški fant/(njihov idejni vodja je vsestranski Danijel Cek) in Hrušiški škoromati. Z otroki se je pričelo ukvarjati Društvo za animacijo (Metka Krebelj). Prav delo z mladino jo premalo uspešno in v velikem zaostanku. S šolarji se v okviru ZKO Ilirska Bistrica ukvarjata le še Filip-David logar (mentor treh igralskih skupinic) in Romeo Volk, ki vodi folklorno skupino na OŠ Dragotina Ketteja (Bistrški šku&rci so imeli zelo odmevne nasto- Kettejeve pesmi so v knjižni obliki pod naslovom "Poezije" izšle šele po njegovi smrti, leta 1900 in 1902. Ostali člani slovenske moderne, Oton Župančič, (osip Murn, zlasti pa Ivan Cankar, so visoko cenili Kettejevo literarno delo. Dragotin Kette je znan tudi po številnih črticah, basnih, ljudskih pravljicah in otroških pesmih. Njegova poezija je prevedena v številne evropske jezike, posebej v hrvaški, srbski, češki in madžarski, nedavno pa tudi v bosanski jezik. O Kettejevem življenju in delu so napisane številne knjige in razprave. pe v Sodražici, Laškem in drugje ter zanje prejeli laskave ocene strokovnjakov). V Jelšanah smo poskusili obuditi tamburaško skupino. Ni šlo, a puške v koruzo nismo odvrgli. Jelšane so bile nekdaj močan kulturni center in bila bi velika škoda, če mu ne bi vrnili nekaj nekdanjega sijaja. Omenili smo tiskanje knjig. Naj jih naštejem: pesniška zbirka Jožeta Steguja "Nočni samogovori" (razprodano), dvojezična zbirka Kettejevih pesmi "Ču/san/e mf" (prevod v bosanski jezik je delo Ismeta Bekriča), Stoletna tradicija zborovskega petja na Bistriškem (avtorji Tomo Šajn, Dimitrij Grlj in Vojko Čeligoj), Leto pomembnih jubilejev 1994 (razni avtorji iz vrst domačih pedagogov) in 180 let osnovnega šolstva v Ilirski Bistrici (avtor Dimitrij Grlj). Lanske bogate bere verjetno še dolgo ne bomo prekosili. Prireditve, razstave... Vseprimorsko proslavo ob 50-letnici zmage nad fašizmom je povezoval sedanji predsednik ZKO Ilirska Bistrica Franc Gombač. Od naših "moči" je sodeloval Komorni dekliški zbor Ilirska Bistrica (dirigentka prof. Marija Slosar Lenarčič). V Postojni je ob odkritju spomenika Miroslavu Vilharju program povezoval Franc Gombač, recitirala je Tadeja Fatur, nastopil pa je tudi naš MMePZ "Tabor Kalc 1869" Knežak (zborovodja Alojz Boštjančič). Naše izseljence so poleti pozdravili pevci MPZ Dragotin Kette (zborovodja Evgen Prinčič) in skupine Vasovalec (vodi jih Dimitrij Grlj). "Kettejevci" so svečano proslavili 30-letnico MPZ Dragotin Kette. Zelo odmeven je bil tudi koncert ob 10. obletnici Komornega dekliškega zbora Ilirska Bistrica. Ena najbolj odmevnih prireditev je bila vsekakor slikarska razstava 7. ex tempore "Prem 95", ki je poleg Bistričanov pritegnila še prenekaterega tujca. Na razstavo so se uvrstili tudi trije domači likovni ustvarjalci (Danilo Gašperšič, Sonja Munih in nagrajena Ester Mršnik). O božičnih koncertih si lahko nekaj več preberete v posebnem prispevku. D. B. Leta 1968 so na Premu, v stavbi premske ljudske šole, muzejsko uredili Kettejev dom, ki ga na leto obišče nekaj tisoč obiskovalcev, zlasti mladih. Po pesniku Dragotinu Ketteju nosi ime osrednja osnovna šola v Ilirski Bistrici, pred katero stoji Kettejev doprsni kip, delo kiparja Marjana Keršiča. Pesnikovo ime nosi tudi ulica v Trnovem, v kateri stoji hiša njegove matere Ane in ilirskobistriški moški pevski zbor. Pesnikov rojstni dan, 19. januar, je proglašen za občinski kulturni praznik, njegovo ime pa nosi tudi osrednja občinska nagrada za posebne zasluge na področju kulturnega udejstvovanja posameznikov in društev. Priložnostni poštni žig ob 120-letnici rojstva pesnika Dragotina Ketteja, ki je bil v uporabi na pošti 66255 Prem v petek, 19. januarja 1996, so pripravili: Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica, Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica in poštna uprava Koper. Žig je oblikoval Romeo Volk. Vojko Čeligoj Takšna "formula" je kljub različnim pomanjkljivostim uspešna. Primerne glasbene literature je dovolj. Marsikateri praznik je zapisan v glasbeni literaturi v tolikšni meri kot božič v ljudskih, umetnih, črnskih duhovnih, pa tudi otroških pesmih in celo popevkah. Tudi to veliko pove o pomenu verjetno najbolj priljubljenega praznika na svetu, ki ga zaradi svojega miroljubnega sporočila spoštujejo poleg kristjanov tudi drugoverci in ateisti. Podobna ugotovitev velja tudi za naše okolje. Letos so v naši občini potekali božični koncerti v cerkvah Knežaka, Podgrada in Trnovega. Nastopali so trije šolski zbori in skorajda vse ostalo v občini, "kar poje in zlo ne misli". Posebno pozornost številnih poslušalcev so pritegnili Nina in Ro- • Stal sem kratkohlačnik, ves zbegan, prvi šolski dan iz zrl v mogočno stavbo. V roki sem stiskal iznošeno aktovko in se spraševal - le kdo ta Kette je mogočni? Dragotin Kette - rodil se je 1876. na Premu na Notranjskem. Meje lahko postavlja le srce in ne kronisti! Če pa že morajo, naj bo tako: Dragotin Kette - rodil se je 1876. na Premu na Primorskem. • Ja, ta mladenič, ki sem ga v rosni mladosti štel za enega izmed štirih mušketirjev, ni bil od muh. Prav nič mi ni bilo po godu, ko sem pozneje izvedel, da je bil pesnik in pisatelj. Iskre oči, brki in brada sodijo k mušketirjem, pa pika! • Skoraj vsak človek je mušketir, skozi življenje se prebija z mečem in išče resnico. In ljubico seveda. Skrili so resnico, deklico nebeško; vrgli jo v temnico srednjeveško. • Današnji mušketirji smo politiki, naš meč je jezik, včasih tudi pero. Boriš se in boriš, največkrat ne veš proti komu. Iščemo nasprotnika!? Da bi rešili problem, za to nam ni dosti mar. To je politika - naša ljubica... In grozen je s tabo res, ljubica križ, ker sama ne veš, kaj da hočeš! In če te ne ljubim, se grdo držiš, in če te poljubljam, sejočeš. • Vsak se trudi po svojih močeh. Nekateri iskreno, drugi manj. Nekateri zagreto, drugi mlačno. Nekateri dobronamerno, drugi zgolj ambiciozno. Slednji so že"prečitani". A da bi mojo znali bol bleščeči tisoči, od smeha bi jim padale solzice iz oči. meo Volkz mehom, citrami in kolednicami, cerkniški dekliški nonet Aeda (v Knežaku) in Klapa Noc-turno z Reke (v Podgradu). Tudi Baročni ansambel lllyricus ni manjkal. Z zanimanjem smo poslušali novo Mladinsko pevsko skupino Podgrad, ki se ji obeta lepa prihodnost. Da nam tiste dni vreme ni bilo najbolj naklonjeno, smo že pozabili. In kako naprej? Mogoče bi lahko dodali še kakšnega gosta, verjetno vokalnega solista. Možnosti je veliko in organizatorjem ne bo ničesar težko narediti, kajti občutkov, ko izvajalci in poslušalci ob koncu koncerta skupaj zapojejo tisto pesem, ki je "bolj priljubljena kot večina državnih himn", se ne da opisati. Tudi zato so božični koncerti postali tradicionalni in nenadomestljivi. D. B. • Nasprotnik ni sovražnik. Ampak, če ni sovražnika, ni pravega boja. Torej prvo nad sovraga, šele potem za blagor ljudstva... Besedo si izrekla zlo in nisva se ljubila več in kadar sva se srečala, oči sva obrnila preč. • Nerad poslušam, da imamo preveč učiteljev, vzgojiteljev, da šola, kultura in vrtci preveč stanejo. Prihajajo časi, ko bo izobrazba prestiž, starost breme in zdravje težko dosegliva dobrina. Vedno več nas je, ki nas daje nostalgija po dobrih starih časih ... Kako mi je hudo po nji, kadar poslušam jo skrivaj, kako si voščim prisrčno, ljubezen prejšnjih dni nazaj. • Demokracija nam je prinesla dolge mučne razprave v občinskem parlamentu. Največkrat jalove. Le redko pricapljamo do sredine dnevnega reda še v istem dnevu. Ko je večina že utrujena, se nekateri šele prav zagrejejo... Konec je že vendar dneva, trudnega nemirnega, legel popotnik je v travo, sredi polja širnega. • Neredko z očmi iščemo sprostitev. Včasih se zazremo skozi okno, drugič srepo zremo predse. Težko je poslušati širokoustneže, ki nam žalijo ušesa s preobiljem prazne sape. In ko gremo ob pavzi v Baladur, je vse drugače... Govora bi veselil se in smehljanja njenega in nič več se ne bi čutil tako zapuščenega... • Dostikrat sprašuješ in si želiš pojasnila. Največkrat bi lahko dobil odgovor v eni besedi, morda v enem stavku. Vendar je resnica največkrat kruta in trpka. V nemogoči žlobudravščini vprašanega, jo moraš najti sam. il kdo te je ovil, da vsa si zmedena, zavita in zapredena ko buba? • Nenehno imamo v mislih bistriške janičarje, ki so hočeš nočeš morali s trebuhom za kruhom. Nihče ni v svoji vasi prerok! Da bi kaj naredili, da se vrnejo - to pa ne! Ko že mora zapustiti ravne tratice, gore, ko že mora daleč iti v večno daleko molje ... • Nekateri izmed svetnikov imajo nadimek "ta pridni". Če oni kakšne ne rečejo, je vse narobe. Pravzaprav so le oni poklicani in hočejo svojo (vsako) igračo - zase! O Jurček, Jurček, ta otrok neugnan! Igral se in zanetil ogenj v hiši! In glej, že šviga plamen vedno viši in noč je svetla kakor beli dan! • Se še spomnite volitev, predvolilnih obljub, plakatov, programov in podobnih agitacij. Kandidati vsak po svoje, a složno vsi v en kozji rog so vpili: Kaj ti še ne veš, da gospod me je moj za prvega kužka postavil, zato ker znam stati na zadnjih nogah in skakati, skakati znam, daje kar strah in ravno stojim kot pri puški, zato sem jaz prvi med kužki. • Pa se najde tudi kakšen sultan med kužki. Je že tako, da so med zelmi le redke zdravilne. Zdravila pa so tako ali drugače grenka, a jih vseeno jemljemo, ker vemo, da nam pomagajo... Ta črv podzemeljski, ti človek nori, o slepec ti in tvoji lepi vzori! Glej, s svojim srcem rad pamet strnil in golo ti resnico rad odgrnil. • Moj meč ne ubija. Včasih se kdo le nasmehne, redkokdaj pobesni. Ampak na svetu je vedno tako, da eni hvalijo, drugi grajajo. Zakaj li pojem ? Morda, da gospem se laskam, moji ljubi morebiti? Hm, morda hočem kam visoko priti, hm, morda pa še sam tega ne vem. Sicer pri tem oranju peto bi kolo ne bil, še kakšno smešno bi uganil in tudi kakšnega filistra ranil Zlatko Jenko Na drugem izmed treh božičnih koncertov je v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Podgradu (6. januarja) prvič nastopila tudi nova "Mladinska pevska skupina Podgrad", ki jo vodi Tomaž Gvardjančič. Začeli so kot cerkvena pevska skupina, v kateri pojejo in igrajo predvsem srednješolci in učenci višjih razredov osnovne šole. Prvič so se zbrali lanskega novembra, trenutno pa je v skupini 20 pevcev in instrumentalistov (električna kitara, električna basovska kitara in orgle) od 12. do 26. leta starosti. Poleg cerkvenih nameravajo v svoj repertoar uvrstiti predvsem črnske duhovne in popularne pesmi, ko se bo skupina nekoliko bolj glasovno izoblikovala pa se bodo lotili tudi slovenskih narodnih in umetnih skladb. Podgrajci bi se radi okrepili z novimi pevskimi in instrumentalnimi močmi - vsi zainteresirani se jim lahko pridružijo vsako soboto ob 18“ v podgrajskem župnišču. SLOVENIJA SSLO' M[!A S •*: poezije DRfleoTffj Kerrel OB I20'L£TNj\PlRN/0| 66250 II- Bistnc* ^ e°WKA 19,067/«'° COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. _________66250 Ilirska Bistrica__ GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 PAPIRNICA - LINEA ART Bazoviška 19 tel/fax. 067/42-077 TT Snežnik UREDNIŠTVO 66250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 Športnik leta 1995 Športna zveza Ilirska Bistrica bo tudi letos podelila priznanja najboljšim športnikom v preteklem letu. Prireditev bo potekala v soboto (17. februarja) zvečer obenem z zaključnimi boji v občinski košarkarski ligi. Po predledu najboljših rezultatov posameznikov in športnih kolektivov ter obravnavah predlogov na sejah komisije za priznanja in Izvršnega odbora ŠZ Ilirska Bistrica, se športni funkcionarji počasi že odločajo za tiste, ki bodo prejeli Plaketo Janka Kovačiča za najboljšega tekmovalca, tekmovalko in klub v letu 1995, mladim in perspektivnim športnikom (do 15 let) pa bo podelila več Priznani Janka Kovačiča. Glede na to, da se v lokalnih skupnostih ne podeljuje več Bloudkovih značk zaslužnim športnim delavcem, pripravlja ŠZ Ilirska Bistrica primerno priznanje tudi za to področje dejavnosti, ki naj bi ga prejeli športni delavci ali klu-bi-društva za dolgoletno uspešno delo v športu, za vzgojo športnikov, trenersko delo, skrb za športne objekte in razvoj športa nasploh. Podeljevalo naj bi se tudi posameznikom in organizacijam iz drugih področij dejavnosti, ki so z izjemnimi, konkretnimi aktivnostmi, prispevali k razvoju športa na kateremkoli področju. Komisija za priznanja je do določenega roka prejela naslednje predloge: - športnik leta: Andraž Lipolt (SD 4. junij), Kristofer Štemberger (Karate klub Teles) in Ivan Urh (BK Lesonit Kuteževo); - športnica leta: Tamara Matko (SD 4. junij) in Marjanca Šajn (Karate klub Teles); -športni kolektiv: Balinarski klub Lesonit Kuteževo in Karate klub Teles Ilirska Bistrica; - priznania za mlade športnike: Martin Hrvatin (Lokostrelski klub Ilirska Bistrica), Igor Rudež (Lokostrelski klub Ilirska Bistrica), Špela Muha (KKarate klub Teles), Mladen Kablar (Karate klub Teles), Uroš Mahne (SD 4. junij) in Klamen Vičič (Kolesarsko društvo Bistre). Andraž Lipolt se je lani udeležil številnih domačih in mednarodnih tekmovanj (evropsko prvenstvo, tekme za svetovni pokal), je državni rekorder in najboljši slovenski strelec na glinaste golobe v letu 1995. Kristofer Štemberger je bil lani član ekipe Karate kluba Teles, ki je postala državni prvak v katah, kot posameznik pa je tudi slovenski viceprvak v katah in zmagovalec mednarodnega karate turnirja na Ravnah. Ivan Urh je osvojil tretje mesto na državnem prvenstvu v hitrostnem izbijanju. Tamara Matko je državna rekorderka in najboljša slovenska strelka na glinaste golobe. Karateistka Marjanca Šajn je osvojila drugo mesto na državnem prven-stvu posameznic v katah, prvo mesto na mednarodnem turnirju v Zgoniku in tretje mesto na mednarodnem turnirju v Črnučah. Balinarski klub Lesonit Kuteževo je lani osvojil tretje mesto v najmočnejši slovenski ligi, članska ekipa Karate kluba Teles pa je postala državni prvak v katah. KARATE Karate klub Teles uspešen tudi na mednarodnem turnirju v Murski Soboti Karateisti Karate kluba Teles iz Ilirske Bistrice so zaključili lanska tekmovanja z nastopom na mednarodnem karate turnirju v Murski Soboti. Tega tradicionalnega turnirja, ki je privabil tekmovalce iz 16 karate klubov Slovenije, Madžarske, Italije, Hrvaške in Avstrije, seje udeležilo 14 tekmovalcev iz Ilirske Bistrice. Po simpatični novoletni obdaritvi vseh članov kluba in nagovoru g. Ivana Bergoča, predsednika kluba in predstavnika podjetja Teles, smo tudi na zadnjem turnirju v letu 1995 dosegli lepe rezultate. Najmlajši tekmovalci (Dejan Kljun, Domen Hrabar in Nejc Glavaš) se po utrudljivi štiriurni vožnji niso uspeli uvrstiti v finale. Tokrat je to uspelo samo Sandiju Bergincu, ki je v končni razvrstitvi pristal na 5. mestu. V nadaljevanju je Tamara Kalc v skupini starejših pionirk dosegla 4. mesto, v kategoriji dečkov pa je Andrej Primc na sosednjem borišču prepričljivo osvojil /. mesto. Njegov klubski kolega Mladen Kablar je dosegel 3. mesto, starejša mladinka Marjanca Šajn je pristala na 4. mestu, Miri-slav Derajič (starejši mladinci) je osvojil 2. mesto, Špela Muha pa je z odlično izvedeno kato popravila svoj malce slabši nastop v prvem krogu ter v močni konkurenci dosegla 2. mesto. Glede na uvrstitve je Karate klub Teles na tem mednarodnem turnirju osvojil 2. mesto med 16 sodelujočimi ekipami. Sodelovanje na turnirju so nam omogočili Teles, Avtoprevozništvo Kljun iz Harij ter Zvone Radoš iz Gostilne Dolenjski potok, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Na koncu bi rad na kratko spregovoril še o programu dela Karate kluba Teles v letošnjem letu. Poleg vpisov za učence obeh ilirskobistriških osnovnih šol ter rednemu klubskemu delu, bomo posebeno pozornost posvetili doseganju visokih tekmovalnih rezultatov, saj je to osnovni cilj vsakega športnega kolektiva. Če nam bodo dopuščale finančne možnosti, se bomo poskušali udeležiti tudi vseh priprav slovenske reprezentance in nekaterih mednarodnih turnirjev. V letu 1996 bomo začeli tekmovati tudi v sosednji Italiji, kjer turnirje organizira Evropski shotokan institut, v katerega smo bili sprejeti konec leta 1995. V letošnjem letu bomo skupaj s športno zvezo in Občino Ilirska Bistrica poskušali poiskati tudi nov večnamenski klubski prostor - borilnico (naziv je povzet iz klasifikacije Ministrstva za šolstvo in šport RS), ki je v naši občini na žalost še ni. Z ozirom na zgodovino našega športnega kolektiva in njegov prispevek h kvaliteti telesne kulture, na predstavljanje Ilirske Bistrice v naši državi in izven nje, smo seveda prepričani, da bomo pri tem dobili vso možno podporo oziroma vsaj tolikšno, kolikor so je bili deležni ne tako uspešni športni klubi pri reševanju svojih težav. Stojan Šestan Uspešno sodelovanje karateistov V letu 1996 bomo bistriški karateisti na enodnevnih treningih gostili najboljše tekmovalce iz dvanajstih (12) slovenskih, hrvaških in italijanskih klubov. V soboto, 13. januarja, je v dvorani Sokolskega doma potekal prvi strokovni trening s sedmimi najbolj obetavnimi karateisti iz Karate kluba TAD Rijeka, ki tekmujejejo v katah in borbah. Trening sva vodila Miki Demirovič in Stojan Šestan. Mlajši in starejši mladinci(ke) z Reke so bili v lanskem letu zelo uspešni, saj so mlajše mladinke v borbah postale ekipne državne prvakinje, vsi skupaj pa so osvojili tudi precej odličij na držav- nih prvenstvih hrvaške karate zveze. Gostje so se zelo čudili slabim pogojem, ki pestijo Karate klub Teles, saj podrobno poznajo naše dosedanje delo in številne tekmovalne uspehe, še posebej zato, ker sami trenirajo v čudoviti borilnici Dvorane Mladosti na Trsatu. Nikakor niso mogli razumeti, da se v naši občini uspehi na državnih in mednarodnih turnirjih obravnavajo drugače kot v njihovi državi, kjer uživajo vso podporo mesta Rijeke. V februarju pričakujemo še obisk karateistov iz Karate kluba Zgonik (Italija), ki jih bo vodil njihov strokovni vodja Sergej Stocca. Stojan Šestan NOGOMET Pred novo tekmovalno sezono Vodstvo Nogometnega kluba Transport se je odločilo od 17. do 21. januarja izpeljati bazične priprave nogometašev. Trener članov Ljubo Modrijan je v Medulin povabil 19 igralcev članskega in mladinskega moštva skupaj z Vasjo Novakom, trenerjem mladinske ekipe. Na mlade igralce očitno računajo tudi v prihodnje, saj so jih vključili tudi v prve pripravljalne tekme, ki jih je člansko moštvo, kljub zasneženemu igrišču na "Kampotu", odigralo proti drugo-ligašu NK Mengeš (25. januarja) in proti NK Dom- žale (28. januarja). Tekmo z drugoligašem so Transportovci remizirali (1 :1). S te tekme je tudi posnetek P. Nikoliča. Proti Domžalčanom pa so iztržili še ugodnejši rezultat, saj so zmagali z rezultatom 2:0. Člansko moštvo je doživelo nekatere spremembe tudi v igralskem kadru. Odšla sta tujca Lasser in Srok, zaradi osebnih obveznosti pa ni v ekipi tudi Ujčiča in Ivaniča. Z morebitnimi okrepitvami se uprava kluba še dogovarja, vendar dokončna imena še niso znana. Z. D. ŠOLA V NARAVI Zimski del šole v naravi sta zaključili dve izmeni petošolcev Program zimske šole v naravi je letos že četrtič zapored potekal v Cerknem, kjer imajo učenci zagotovljene optimalne pogoje glede namestitve in snežnih razmer. Smučarski center Črni vrhlma na razpolago kar 15 snežnih topov, s katerimi zasnežuje smučišča takrat, ko je naravnega snega premalo. V okviru hotelskih uslug imajo učenci na razpolago tudi bazen. Letos so vaditelji po dodatnem programu opravili preverjanje znanja plavanja vseh otrok, ki so se udeležili zimske šole v naravi, niso pa izpeljali planiranih tečajev plavanja za neplavalce. Vzroka za to sta bila predvsem pomanjkanje časa in preutrujenost otrok po smučanju. Izredno slabo vreme z dežjem in odjugo je dva dneva oviralo delo v 1. izmeni, v 2. izmeni pa so bili vremenski pogoji in razmere na smučišču zelo ugodni. Cilj vadbe je bil naučiti nesmučarje osnovnega znanja in vožnjo v "plugu" po manj zahtevnem smučišču. Vsi otroci naj bi absolvirali tudi vožnjo z vlečnico. Smučarji z osnovnim znanjem in dobri smučarji so vadili zahtevnejše smučarske prvine in vožnjo na zahtevnejšem smučišču. Po začetnem znanju smučanja so organizatorji ugotovili, da je bilo v 1. in 2. izmeni okoli 70% nesmu-čarjev, smučarjev z osnovnim znanjem in dobrih smučarjev pa le 30% od skupaj 109 otrok. Razen treh (3) otrok so se po opravljenem tečaju z vlečnico samostojno vozili vsi učenci, ki prej niso znali smučati. Plužni zavoj na manj zahtevnem smučišču so obvladali vsi. Boljši smučarji oziroma skupine so obvladali tudi zahtevnejše proge in uporabljali vse naprave na smučišču. Po podatkih, ki jih je zbral organizator, se je programa smučanja v prvi izmeni udeležilo 48 otrok od 82, kolikor jih je v vseh 5. razredih OŠ D. Ketteja. V drugi izmeni so bili otroci OŠ A. Žnideršiča in OŠ R. Ukoviča. Od 75 otrok se jih je za udeležbo odločilo kar 61 ali 81%. Tretja izmena, v njej bo 41 učencev osnovnih šol iz Ku-teževega, Jelšan, Pregarij in Knežaka, bo v Cerknem od 19. do 24. februarja. V vseh treh izmenah se bo šole v naravi udeležilo 150 otrok (67%) od skoraj 230 petošolcev iz vse občine. Stroški za udeležbo v zimski šoli znašajo 19.500 tolarjev na posameznika in vključujejo bivanje, prevoze na smučišče in smučarsko vozovnico. Stroški organizacije, ki jih pokriva občinski proračun iz šolskih programov, pa bodo po izračunih dosegli okrog 1.270.000 tolarjev za vse tri izmene oziroma 8.500 tolarjev na učenca. Razloge za to, da se zimske šole v naravi ni udeležilo več otrok je potrebno poiskati v motivaciji učencev, zdravstvenih težavah in tudi v finančnih problemih staršev. Precejšnjemu številu učencev je udeležbo omogočila šolska socialna služba z občinsko dotacijo od 5.000 do 15.000 tolarjev (23 otrok), Rdeči križ je pokril celotno ceno bivanja za 10 begunskih otrok, podjetje ETA pa je priskočilo na pomoč sedmim otrokom svojih delavk. Zdravko Debevc KOŠARKA Zaključni boji v občinski ligi Občinska košarkarska liga se po vseh pogledih odvija po začrtanem planu organizatorja tekmovanja. To pa ne bi mogli trditi za nekatere ekipe, ki so še računale na uvrstitev v finalne boje oziroma na naslov občinskega prvaka v košarki. Neglede na to, s kakšnimi cilji so se posamezne ekipe vključile v ligo, je tekmovanje zanimivo tudi za obiskovalce, ki so v velikem številu spremljali boje pod koši ob sobotah in nedeljah. Možnosti posameznih ekip za osvojitev najvišjih mest so razvidne iz priložene lestvice po končanem 5. krogu tekmovanja. Za morebitna presenečenja pa sta na razpolago le še dva kroga, za nekatere pa celo samo ena tekma. REZULTATI PO DRUGEM KROGU: skupina A. 1. ALFAŠPORT +113 8 2. KL. ŠTUDENTOV +69 7 3. M.A.S.H. +23 7 4. PALETE +17 7 5. KL. DANILO -21 6 6. TRNOVO -61 5 7. PODGORA -140 5 skupina B. 1. PUŠ'NAVA +72 8 2. KNEŽAK +1 8 3. OLD TIMERS +19 7 4. BOTEGA +8 6 5. BIPOS -5 6 6. DOBROPOLJE -53 6 7.TUC TUC -42 4 Organizator tekmovanja obvešča vse ljubitelje košarke, da pripravlja spremembo urnika finalnih tekem, ki jih bo uskladil s podelitvijo priznanj najboljšim športnikom za leto 1995. Polfinalne boje v obeh skupinah boste lahko spremljali že v petek (16. februarja), finale pa v sklopu podelitve priznanj dan kasneje. Vse tekme se bodo igrale v večernem času, natančna ura pa še ni znana. LOKOSTRELSTVO Odlične uvrstitve v tekmovanju za slovenski pokal Bistriški lokostrelci so se v tekmovanju za slovenski pokal izkazali tudi v lanskem letu, saj so nekateri na razpredelnicah Lokostrelske zveze Slovenije v samem slovenskem vrhu. Po neuradnih rezultatih so uvrstitve najboljših sledeče: compound dečki - 2. mesto Aljaž Simonič, 5. Luka Iskra (nastopalo je 17 tekmovalcev); mladinci-2. Martin Hrvatin, 3. Igor Rudež (9); olimpijski stil člani-2. Andraž Čeligoj (24); dečki - 2. Nejc Belušič, 4. Luka Valenčič in 9. Alen Barovič (24); olimpijski stil deklice - 1. Dunja Štcmbcrgar (2); instinktivno mladinci - 3. Tomaž Kaluža (4), kadeti- 3. Tomaž Kaluža (10), dečki - 2. Jan Šuštar, 3. Tomaž Rojc, 4. Nejc Štember-gar (24); deklice -1. Urška Hrvatin (4). Po neuradnih podatkih je Lokostrelski klub Ilirska Bistrica tudi v ekipnem seštevku tekmovanja za slovenski pokal zasedel najmanj 3 mesto v letu 1995. Zdravko Debevc