Lisi 27. rske Tečaj XLV. obrtniške i l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr pol leta 1 gold 70 kr za četrt leta 90 ki pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta l gold. 10 kr V Ljubljani 6. julija 1887. Obseg: Kako je sejati seme gozdnega drevja? Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske za leto 1886. (Dalje.) Vprašanj* in odgovori. Zemlje- in narodopisni obrazi. Govor poslanca Šukljeja 27. aprila v državnem zboru. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Noviear Gospodarsko stvari Kako sejati seme gozdnega drevja Če si hoče gospodar le zase odrediti čvrstih I «r i c 4 - s.' -- ^ m " * * * ! ne tišče tal, da more pod njimi seme zeleneti; dobro je pokrivati zato, da ptički, semena iščoč, ne razko-pijejo zemlje. Tako napravljeno ogradico na vrtu za gozdne sadike imenujemo drevesnico ali sadišče (Pflanz- oder gozdnih sadik, naj odloči v ta namen na svojem vrtu Saatschule), in napravlja se le spomladi. ali blizu svoje hi majhen prostor, kteri naj bo dolg m in ravno toliko širok (kar je 2 ali pa največ 171 dolg in m širok Zemlja na tem odločenem prostoru naj se do do brega prekoplje stor naj trava s koreninama izruje. Ves pro se na to razdeli tako, da se narede topa to je po širokosti, po tri čevlje vsaksebi počez, se naredita 2 lehici, ali pa, če je prostor m lehice, do kterih je lahko priti od obeh strani tako dolg, kar je tudi potrebno o pletvi pohodijo. > da se lehice in sadike ne Ce sadike pregosto poženejo iz tal, treba jih je drugo leto prebrati, da postanejo bolj redke; tako hitreje in čvrsteje rastejo. Te izrovane sadike naj pa se posade v drugo zemljo, in sicer tako, da jih je po več skupaj; tretje leto bodo močne že za presad v gozd. Še bolje pa je narediti sadišče kar v gozdu na kaki planjavi; in to zato, ker se sadike poprej privadijo zemlje, v kateri bodo presajene rasle, in pa zraka; tudi se veliko raje primejo, kedar se presajajo. Presa- t jati pa se morajo vselej. Ko so lehice po 1 m oke narejene, skopljejo naj Na sadišču, ki meri ml 2 > zraste sadik toliko > se po lehicah in sicer po dolgem žlebički ali razori; žlebički naj bodo po palec globoki in ravno toliko, to po palec ? široki, vsaksebi pa naj bodo štiri palce sicer v te žlebičke naj se seme drevesno vseje, in bolj redko, če je seme veliko, bolj gosto pa, če roko, pa seme manjše. Tako posejano seme naj se z rahlo pokrije z zemljo da se more ž njimi obsaditi planjava do cele orali (joha) velika. Sadišče za hraste mora imeti bolj globoko in rahlo zemljo. Hojevega semena in bukovega ne kaže sejati na sadišča, ker sadike hojeve in bukove ni mogoče s pri- Sme se sicer seme posejati tudi po vsi lehici vprek, brez žlebičkov, ali ta setev je slabejša od setve z žlebički, ker se pri pletvi trave in plevela tudi nežne sadike s plevelom vred izrujejo iz zemlje, kar pa se ne zgodi tako lahko, če sadike v lepi vrsti rastejo iz žlebičkov. Borovo in smrekovo seme tednih, in kakor hitro prilezejo dom presajati na planjave; to drevje se le zaredi pod starim drevjem. Sadišča so silno potrebna pri večih gozdih in tudi pri malih, in še celo pri tacih, v kterih so že vse planjave dobro obsejane ali zasajene; kajti vsako leto pogine tu in tam kaka sadika, katero je treba nadomestiti z drugo. Saj še celo pri zelnikih se morajo ozeleni že v šestih zelne sadike nadomeščati z drugimi, ker se nikdar ne sadike iz tal, že se primejo vse o prvem posajene, ampak vselej nektere azločajo od druzih zelišč po svojem listj treba pridno in večkrat mora, če je suša velika. opleti ? Mlade sadike tudi zalivati se jim poginejo Če se hočejo sadike drugo ali tretjo spomlad presajati v gozd s sadišča, ktero je bilo na vrtu ali Zemlja, v ktero se poseje drevesno seme 5 pokrije daleč od gozda, naj se sadike v večih šopkih izruj naj se z brezovimi ali drugimi vejami tako, da se veje iz zemlje, da se jih bo več prsti držalo, polože n Ž£640 210 na to varno v kak košek, da solnce ne pride do ko-renik in jih ne posuši, in potem naj se posade na mesto, na kterem imajo rasti. Sade naj se bolj gosto, da bodo lepo ravna na kvišku rasle. Na redko posajene sadike rastejo le v veje in ostanejo nizke. Dobro je tudi, da se drevje, ktero rado skupaj raste, pri presajanji nameša, postavimo, hoja in bukev, bor in smreka, bor in hrast, bukev in brst, smreka in macesen, bor in macesen. Dobro je tudi namešati drevje tako, da pride k drevju, ktero je počasne rasti, tako drevje, ki raste prav naglo. Drevje nagle rasti služi v to, da onemu dela senco in mu je v zatišje, potem pa se poseka, ko ono ne potrebuje več sence in zatišja. Na priliko, k smreki, posajeni v peščena tla, dobro je pridejati bor; in bor se, ko zraste kacih 6 ali več čevljev visok, poseka, smreka pa se pusti. Listnato drevje, to je, bukev, brest, jesen, javor, u i hrast itd., mora že dobro odraslo biti, ko se presaja; ne škoduje, če se mu pri presajanji korenike in veje nekoliko prirežejo. Ce se listnata drevesca presadijo na planjavo, mora se jim dati kolec, k kteremu se privežejo, da drevesca veter ne omaja in da tako drevesce ne pogine. - • dne 26. maja 1887. (Dalje in konec.) Deželni predsednik baron Winkler omenja, da je deželni zbor postavo zaradi licenciranja bikov že edenkrat prenaredil v dveh paragrafih, potem pa leta 1884. sklenil resolucijo, naj bi vlada sploh predložila postavo za povzdigo živinoreje na Kranjskem, postavo enako, kakeršna velja v sosednih deželah. Deželna vlada izdelala je tak načrt že leta 1884, in tudi kmetijsko ministersto jo je v glavnih potezah popolnoma odobrilo, le v tem ne, kdo da ima zvrševati novo postavo, da ne ostane neizpeljana in mrtva, kakor žal, mnogo koristnih in potrebnih postav. Leta 1879. sklenila se je postava za licenciranje plemenskih bikov, a ostala je le na papirji. Novi postavni načrt, katerega je sestavila deželna vlada kranjska, obsega vse, kar utegne pospeševati živinorejo na Kranjskem, a mrtva ostala bi i ta postava, ako jej ne-dostaje zvršiteljev, in to so velike, glavne občine na Kranjskem, katerih sedaj ni, ki se pa utegnejo ustanoviti po novi občinski postavi; potem se bode moglo storiti mnogo za povzdigo živinoreje, ne samo, kar se tiče plemenskih bikov, tudi v drugih zadevah, da se le ena omenja iz obširne postave, to je mlekarstvo i. t. i. Sploh pa je zavisen prospeh le od tega, kdo bode postavna določila izpeljavah Poročevalec g. vodja Po vse radostno pozdravlja izjavo zastopnika c. kr. vlade, da je taka postava že prirejena, in izreka željo, da bi postavo že v prihodnjem zborovanji deželni zbor kranjski sklenil. Zato naj bi se centralnemu odboru naročilo, da naprosi deželni odbor, naj premeni postavo o licenciranji bikov vsaj v dveh paragrafih, ali pa naj predloži za živinorejce še koristnejšo, popolnoma novo postavo. Predlog se vzprejme. Podružnica Metliška predlaga, naj se popraša deželna vlada, kako misli postopati proti vednemu izseljevanju krepkih delavnih moči, posebno onih, ki še neso zadostile vojaški dolžnosti. Delavcev vedno bolj primanjkuje in ako pojde tako dalje, bode še huje, ker že sedaj se dobi za dobro plačo in izvrstno hrano le težko delavcev. Poročevalec tajnik Pire poroča, da bode centralni odbor v tem zmislu napravil ulogo na vlado. Zbor pritrdi. Tajnik Pire poroča o predlogu podružnice Metliške: naj c. kr. kmetijska družba deluje na to, da se osnujejo po Dolenjskem vinarske zadruge, ki naj bi pomagale, da se dobro dolenjsko vino laže, bolje in hitreje v denar spravi. Poročevalec pravi, da je ta predlog jako utemeljen. Vinščaki imajo škodo od trtne uši, katera se žalibog vedno bolj širi, tlačijo jih pa tudi po ogromnih vremenskih nezgodah nabrani dolgovi. Lani bilo je veliko vina in dobrega, a ni več gorenjskih tovornikov, da bi ga kupovali, kupujejo rajši vino, ki je raslo na Zagrebškem tlaku. Mali krčmarji, zavisni od vinskih trgovcev, kupijo vina le kak polovnjak, in še to na upanje, toraj morajo jemati, kar se jim daje. Tako se ponarejeno vino drago prodaja, dobrega naravnega vina pa vinščaki prodati ne morejo. Ostaje jim v kleti, vinščak hodi ga pokušat, in suši se od dne do dne. Potem treba kupovati turščice za živež, denarja ni, tedaj pa pade vinščak v oderuške roke namoštnikov. Zategadelj naj bi v zvezi s centralnim odborom podružnice delovale z vso silo, da se ustanove vinarske zadruge. Dekan dr. Sterbenec pravi, da je trta pri njegovim rojakom lani prav dobro rodila, a prodati vina ne morejo. Vino kupujejo vinski trgovci pri znanem S temu v Zagrebu. Vodja Povše naglaša, da vinarska zadruga v Štanjelu na Krasu prav izvrstno deluje; na prošnjo c. kr. kmetijske družbe goriške jej je kmetijsko ministerstvo dovolilo tudi izdatno podporo, kar se bode tudi za Kranjsko zgodilo. Predlog Metliške podružnice se potem vzprejme. Podružnica Metliška konečno predlaga, kmetijska družba naj daje ljudskim šolam na Kranjskem čepičev onih jabolčnih vrst, katere priporoča v društvenem listu „ Kmetovalec" kot dobre za razširjanje. Tajnik Pire pravi, da je centralni odbor sklenil, da se bode tej želji po možnosti ustrezalo. Podružnica Postojin-ka nasvetuje, naj se prosi c. kr. ministerstvo, da bode pre-movanje konj za okraje Postojina, Ilirska Bistrica in Vipava v Postojini. Poročevalec Pire nasvetuje, naj se prošnja s priporočilom odstopi konjerejskemu odseku, kateri ima v tej zadevi staviti nasvete c. kr. kmetijskemu ministerstvu. (Vzprejme se.) Podružnica Postojinska predlaga, naj se priredi ima v Ljubljani Peter Lasnik. Morda jo ima na zopet letos prodaja plemenske govedi v Postojini, in ponudbo kedo izmed naših naročnikov? Prosimo na-sicer naj se nakupi več junic, nego bikov. Poročevalec znanila. Na Gorenjskem imenujejo japonsko ajdo tudi Pire opomni da se kraji vrste, letos je na vrsti „veliko sivo ajdo u Ljubljana, potem pride kraj, ki se ima še določiti, na Dolenjskem, in za njim pride Postojina. Vprašanje 48 Al se v resnici noče pasti goved Podružnica Ribniška predlaga, naj občni zbor na pašnikih, kjer se ob enem ovce pasejo? Ali smejo braniti gospodarji, ki imajo pravico do skupne paše, sklene, da se podpore prosi države in deželnega • zbora, s katero naj se priredi živinsko premuvanje v pašnjo 9 . v C.) res, da bi se goved ne hotela pasti Ribuici. Poročevalec Pire opomni, da kmetijsko mi- z ovcami vred. Res je pa, da ovce tako do tal odgrizajo Odgovo nisterstvo dovoljuje podpore le za velike regijonalne travo, da za goved nič ne ostaje. Poleg tega potepta stave, katere morajo obvezati več okrajev. Ker so tla velika čreda ovac, ker vedno skup tiščijo. Zarad pa nekateri okraji jako oddalj i in bi se živinorejci posameznih ovac pa goved ne popusti pašnje Pi ne mogli udeleževati, prosil je centralni odbor že umno urejenem pasenju pašnik popasti govedi in da se letos priredi živinska razsta\ podpoi hinji. da se priredi v Ribni v Bo potem Za drugo leto pi ovcam in konjem. Goved popase zgornjo bode P* deželnem zboru, večjo travo, ovc^ in konji pa nizko travo. ska razstava za ta okraj tožbo ne bodete ničesar opravili, ker bode in za kočevski. Predlog se po t vzprejme sodnik razsodil na podlagi večletne navade Po Iružnica Vipavska nasvetuje: Kmetijska družba okraja. vašega naj dela na to, da dobijo živinorejci po znižani ceni toliko soli, kolikor je potrebuje posamezni živinorejec za živino svojo. Zastopnik podružnice utemeljuje ta predlog obširno in jako stvai drevj M Vprašanje 49. Mladike lansko leto okulovanega i našel sem letos okrog in okrog prejedene, strte Vipavske, g. Baje, in poparjene Po dolgem iskanju in opazovanju našel sem na mladiki majhno, črno živalco s svetlimi krili čim ali Tajnik Pire opomni, da so sicer o tej zadevi in z dolgim rilcem ko je avno objedal . ^ — M jako velike zavire, a on podpira predlog, češ, kdor kako je mogoče tega škodljivca odpraviti? (Fr trka temu se odpre. Vipavske podružnice predlog se Egiditunelu na Štajerskem.) v vzprejme r Odg Opazovani škodljivec je neki hroščec Vipavska podružnica nasvetuje nadalje, naj c. kr. ki ga imenujemo jabolč lčk i kmetijska družba po c. kr. « —. deželnem šolskem latinski rhyn chites bacchus. Le ako polovite ter pomorite hrošče i svetu deluje na to, da bi učitelji marljiveje delovali obvarovali se bodete škode. Loviti jih ni kaj težko po šolskih vrtih > da bi ondi mogli dobivati posestniki Odprt dežnik postavite narobe pod drevesce ter po cepičev žlahtnih dreves in ključev žlahtnih trt, da šolski tresite nekoliko drevo. Hroščec pade v dežnik, kjer ga vrti ne bodo samo zelniki in njive za tursčico in krompir, lahko ujamete. Meseca maja in junija morate to več- kakor v okraji vipavskem. Poročevalec slika šolske krat ponavlj-iti. V / vrte z malimi izjemami res jako žalostne z „očeta in matere u 1 pa n dvajset in čvetero dece u J? Jahalnica" leži povaljena zirnimi kapljicami dišeče smole. Drugega dne smo obiskali kraj Mariposa Grove. Ta na tleh; deblo tega gorostasa je otlo, in v to otlino kos zemlje ima skoro najgorostasnejše drevje v Kalifor more človek na konju 25 „dvojčka"; t daleč jahati. Tam rasteta niji. Vso pot smo se čudili krepkemu drevju, njegovi tam prijatelj" in mnogi drugi. Največi go- rasti in lepoti. Ali prišli smo do še večin gorostasov. rostas, ;;oče gozda", leži tudi na tleh. Deblo mu pri Na prekrasni mirni gozdni čistini stali so pravi kralji vseh gozdov. Prvi hip je človek jako presenečen, ti ve- korenu meri v obsegu 36 in dolgo je bilo do 150 Znotraj je ta velikan izgorel. Skozi otlino stopaš kakor ' skozi presvodjen hodnik 60 m/ daleč, in izideš naposled nazivajo mamutovci. Euo drevo je poginilo starosti in likani se mu zde kot visoke zgradbe. Ti gorostasi se pri eni grči. leži na tleh. To je Sprvega so grdo delali z mamutovci, zato jih je mu to ime zdeli. Ako vzela amerikanska vlada v svoje varstvo. Pozneje so bilo bi 20' od zemlje. takih mamutovih gajev, v katerih raste čvrsto drevo. našli še okolo 1200 mamutovcev, toraj se ni bati, da bi ti goro stasi kmalu zginili s površja zemlje. vrženi kralj", in prav je, da so zlezli na truplo tega velikana, še popolnoma deset črevljev Tam stoji drugo smo njegov nad mljo, ter namerili 66 obseg višini 90 se so se začele veje, in tu je imelo deblo obsega 36'. Ne daleč M. A. Carlisle dal je na svetlo 1876. 1. svoj potopis od njega stoji prej ko ne najlepše drevo med vsemi, to okolo zemlje. tem spisu popisuje razno šilasto drevje, Je ki se je v gorostasni veličini v Kaliforniji razvilo, zanimivega popisa naj ponudimo te-le črtice: Iz „mati gozda". Deblo mu ni tako veliko kakor pri poprejnem, ali ono ni poškodovano čisto nič od požara, ki okolo zapustil črnih sledov po večini drugih starcev Na • / v stoji še do deset drugih dreves, divnih v veličini jem ,Osem milj (angleških) od Whitesa, 3000' nad mor- objel nas je rob veličastvenih borovih gozdov Sierre in krasoti, da-si ne dosegajo z rastjo svojo poprejnih Nevadskih. Še osem milj pota smo naredili, pa smo treh gorostasov. bili v vencu visokih bregov, ki se spuščajo od srednjega Ko smo pogledali še malo naprej, dobili smo do 20 grebena. Naše največe jele in borovi niso v primeri s novih mamutovcev, in vsak je imel najmanj do 40' ob- tem drevjem nič druzega kot navadne preklje. sega koj nad koreninami. Tri veličanstvena, posebno Cim dalje smo rili, tem veče drevje smo videli. Obstali smo na nekem kraju, na katerem je stalo dvanajst dreves, in vsako je bilo najmanj 60 m/ visoko čvrsta drevesa nazivajo „tri gracije u Dva druga goro Štirje smo se morali za roke prijeti, da smo mogli drevo spodaj pri koreninah obseči. Najmnogobrojnejši in najznamenitejši med temi oholimi drevesi so bili sladki bor rumeni bor, pa Douglasova jela. stasa, uže plešasta starca, nazivajo ^dvojčka". Neko zelo opalil ogenj, ki so ga bili pod njim zanetili tamošnji prastanovniki; pozneje se je zvalilo 400 drugih mamu- drugo drevo je V tem gozdu stoji še 300 i na tla. tovcev, ali mladih je zelo malo, in človek bi sodil, da Borovi se odlikujejo vzlasti z ogromnostjo svojo, in jele še posebno tudi z veličanstveno nježnostjo in krasoto, v kateri jih nič na svetu ne nadkriljuje. Nekatere 6000 čevljev nad morjem so taki gorostasi rastli le v poprejnih dobah/ Na izhodnem obronku Sirre Nevade nahajajo se po nekaterih legah tudi še mamutovi gozdi in to 5000 do so bile visoke po 200', in s piramidalno svojo krošnjo, likani. ki se pravilno v viš vzdiguje, podobne so kaki katedralki. Ali kakor je mamutovec gorostasno d tu rastejo prav taki ve- Tudi po drugih krajih jih je dobiti sem in tje. *evo, češarki nje- Vsak tak bor, vsaka taka jela je čvrsta, dovršena govi so pa mali. nekaj debelejši so od navadnih orehov slika lepote in moči. Vsako deblo je ravno in okroglo, in seme imajo tanko kot papir. vsaka krošnja je sveža in močna, nobena se ne naslanja na soseda ali sosedo in ga ne duši. Kedar človek motri tako na gosto združena debla, zdi se mu, kakor da si je priroda sama postavila veličasten tempelj. Ti kralji in te kraljice med drevjem ne trpe ob podnožju svojem nobenega gostača, ki bi utegnil zakrivati njihovo lepoto v Govor poslanca Sukljeja 27. aprila v državnem zboru Visoka zbornica! Z dvojnega stališča lahko govo ali zmanjševati njihovo veličanstvo. Nobeua ovijalka se rimo pri tej točki. Ali v prvi vrsti stvarno presojujemo 1 • - ne ovija okolo njihovega smelega debla, niti se oprijema proračun in kritikujemo gospodarski načrt ga kažejo v budgetu dolge vrste številk, ali pa storimo kakor nam visokih vej. Veje se začenjajo še le v višini 60 100'. Zemlja pod njimi je z večine suha, in redko kedaj je kakor prvi govorni Carneri) v tej debati: pustimo pokrita z nizkimi rastlinami. namreč proračun lepo na stran in ga smatramo eč Nekaj niže, kakor ravnokar omenjeni veličastni jemu le kot vnanji povod, da govorimo o političnem gozdi v zatišnih jarkih, raste v obilici drugega drevja položaji. tudi teh vrst, razne jele in razni borovi. Najbolj podobni so jim sladki bor, rumeni bor, rudeča jela in gorostasna brina. Veličastveno to drevo ima nježno viseče igle, ter iu političnega položaja. Dovolite mi, gospoda, da s svojimi skromnimi močmi zvežem obe nasprotni si nalogi presojevanje budgeta * 13 Prvo vprašanje je: Kolik pa je skupni primanjkljej, če primerjamo dohodke in stroške? Vlada je proračunih primanjkljej na 16,299.455 gold. Ta primanjkljej pa je narastel vsled poznejših dogodkov, in finančni odsek je z m na dodatni kredit in prištevši 12 mi lijonov za deželno brambo črno vojsko proračunil pri- manjkljej za letošnje leto na 27,081.572 gold. Opozicija trdi, da moramo prišteti vsaj nekaj izvanrednih stroškov za armado, ki so se uže izdali, in tako bi znašal pri- manjkljej okoli 44 milij Včeraj pa je dokazoval dr. Menger, da skupni primanjkljej znaša okoli 70 milijonov. Jaz s svojega stališča tej veliki razliki številk ne prištevam nobene bistvene važnosti. Glavna stvar je in ostane: Krediti so dovoljeni in večinoma tudi porabljeni; skrbeti bo treba, da se pokrijejo, in vsled tega mora država iskati pokritja na denarnem trgu. Primanjkljej toraj ni znesel pod 47 milijonov, če prištejemo še dodatne kredite za državne že- leznice, mogoče pa da preseže 66 milijonov. Gospoda, kdo bo tajil, da je tragičen brezvspešni trud avstrijske države ? kako ozdravila finance. vsemi močmi so bili dosegli nekaj finančnih vspehov sicer v času, ko je povsod po Evropi pešalo narodno gospodarstvo. Pooblačilo pa se je naenkrat politično nebo ves trud je bil zastonj. Priznam, da je letos primanjkljej mnogo večji, kakor je bil kedaj od leta 1880. Vendar smem povdarjati, da je narastel primanjkljej vsled izvanrednih stroškov za armado. Od 66,680.572 gld. lahko ■■■■k odštejem 12 milijonov za deželno brambo in črno vojsko in 36 m izvanrednih stroškov za armado Skli m . cati se moreni na to, da so vse stranke zbornice eno- ■l glasno do volile te stroške, da se ohrani mir in veljava naše države kot velesile. Toda ravno tu se moram ne- koliko pom čerajšnji debati sta dva gospoda predgovornika omenjala besed, katere je govoril pri neki priliki izvrsten govornik na tej (desni) strani, besede namreč etl kneza Liechtenstei katere pa jaz proti spoštovanemu gosp. poslancu Hausnerju popolnem potrdim, in če je treba, podpišem z obema rokama. Na te besede o avstrijski državi, da ima namreč dohodke srednje države, veljavo pa velike države, govoril je nekaj spoštovani poslanec brns^e trgovinske zbornice, česar ne smem prezreti. Rekel je namreč pri 1. članu bančne debate: n Če iznamo in smo prepričani, da so naši do hodki taki jasen logič kakor srednje države, gospoda, potem je sklep v katerem koli imenu Nimam poklica, da bi jaz sklepal za svojo osebo pa sklepam ter rečem e ma država dohodke srednje države če je revna država, kakor je če raj menoval vetlost Av stnjo, potem, gospoda, je potreba, da ta država spozna svoj položaj, da ne prevzame naloge velike države, ka tere ne more izvršiti". (Dalje prihodnjič.) Mnogovrstne novice. * Vojna oklopnica »cesarjevič nadvojvoda Rudolf". Ravno danes dne 6. julija vrši se v Pulju krst nove mogočne oklopnice, katera bode po širokem morji z imenom našega cesarjeviča imela braniti pravice naše države. Močne oklepe, to je, debele jeklene unanje stene * imajo sedaj vsi vojni brodovi, ta sedaj dodelana pa ima dva stolpa, v katerih so zavarovani trije veliki topovi, brod tedaj spada v vrsto stolpovnikov. Izdelan je po notranji opravi tako, da je ves notranji prostor raz- deljen v mnogo med seboj trdno odločenih prostorov, tako, da v slučaju, ko sovražno streljivo prevotli unanjo brodovo steno, voda sili samo v oni prostor, ki je v ne-posrednji dotiki z ranjeno unanjo steno, brod pa še vendar plava na površji in popravljanje, trombanje vode ali gašenje ostane omejeno na edini zadet prostor. obče gledalo se je pri zgradbi oklopnice na to, da so vsi njeni glavni in občutljivi deli kolikor sploh mogoče dobro zavarovani, oklepa je pa samo toliko, kolikor je res potrebnega. Na najobčutljivejših delih nahaja se vrh oklepa še meter debela lega plutovega lesa (Kork) posebno zato, ker take elastične stvari streljiva bolj zadržujejo in se po predoru krogle zopet stisnejo tako, da vodi ne ostaja toliko prostora, za streljivom dreti v brod. Priprav, ki so namenjene vodo trombati iz broda, ako notri prodere je toliko, da se more ž njimi vsako uro iztrombati iz broda ven po 2000 ton vode, tedaj za tretjino vsega prostora v brodu. Prostori v brodu za častnike in prostake so veliki, svitli in zračni. f 2 i r • Vsa dolžina broda znaša ......94* 4^ največja širjava..............19*2m globočina broda pod vodo znaša spredaj . . . 6'78 m največja..............7"92 • • Prostora na brodu in nosna moč je 6867 ton. Oboroženje oklopnice obstaja v prvi vrsti iz treh Armstrongovih topov, ki se s strelivom polnijo od zad in so na hidravličnih lafetah. Votlina cevi meri 30*5 dolžina cevi je 35kratni kaliber, tedaj 10*675 m Cev vsacega topa tehta......48'5 ton, jedno jekleno strelivo (granata)..... 455 kjg smodnika, rujavega, treba za vsak strel . . 141 % Začetna hitrost streliva znaša 530 m/, največja daljava strela znaša 16 pri devaciji 15° pa 9*3 ost topova je nad vodo 6 3 sprednjem stolpu, ki sega čez vso širjavo brodovo, nastavljena sta dva topa, v zadnjem ožjem stolpu pa eden. Dalje med stolpoma baterije šestih 12 % Kruppovih topov, katerih vsak 3*5 ton tehta, strelivo pa po 26 smodnika za vsak strel po 15 razstreliva pa po 1*4 začetna hitrost streliva znaša po 6'10 mj, nese pa najdalj 12^, topova ost je nad vodo 4*4 Na brodu sta dalje 2 Uhacijeva 7 % topa, in pa 11 brzostrelnih topov. Vsa postrežba glavnih topov vrši se s hidravličnimi Čehov v Postojini, kot središči Notranjske, kolikor mo stroji, za kar služite dve parni trombi z močjo 50 at- goče sijajen. mosfer. V to svrho bode treba se potruditi, da pridejo po Razsvitljava na brodu je električna, katero pre- zdravljat Čehov v Postojino notranjska slovenska skrbavajo štirji Grammovi in Edisonovi Dynamo-stroji, društva, osobito naše čitalnice, bralne društva, po- katere trije parni stroji oskrbavajo. žarne brambe itd. in sicer, če le možno, in corpore slavnega c. kr. okraj- Velitri parni stroji, ki brod gonijo, dosežejo do 7500 in s v 2 ta vam i (to z dovoljenjem konjskih moči in tako vozi brod z največjo hitrostjo 16 morskih mil vsako uro. nega glavarstva v Postojini oziroma v Logatci, za kar naj se vlože prošnje o p Dva ventilatorja preskrbavata za notranje brodovje jih pride pozdravljat vem času), d v kolik potem za to da ž veli sveži zrak. k em Razun velikih parnih strojev je na brodu še 37 sa- št Dan in sicer ob lepem ali slabem vremenu kedaj dojd češki gostje v Postojino in na- mostojnih pomočnih parnih strojev, izmed katerih služi tanč strojem 20, topničarstvu progi ni še znan, obj pa se bode v čas razsvitljavi 3, službi ua nikih in posebej velemožem v kem kraji po podpisa brodu pa nem odbo ki skrbi v Postoj za sprej v ožj Oklopnica stolpovnica „Cesarjevič nadvojvoda Ru- pomenu. , dolf" stane 7 milijonov goldinarjev. Znani pevci naprosili se bodejo k jedini vaji naj -r v ;• tv t % « - brže v dan prihoda Čehov s posebnimi povabili. Kedor želi kakega pojasnila ali izvestja, naj se bla Naši dopisi. U o na podp odbo Postojine dne 4. a. i (Izv. dopis.) nedeljo Ob jeduein se prosi, da izvole posamezna društva o h pravem času naznaniti podpisanemu odboru, se li gotovo dne 26. junija ob 4. uri popoludne zbralo se je blizu 50 vdeleže sprejema domoljubov notranjskih v prostorih nadžupana ter s zastavo in v kolikem šte Odb z a prejem Ceh . Frid. fr . * * • Vičiča, da so se posvetovali o sprejemu bratov Cehov v Postojini ter volili v to odbor z naročilom, da vse po- družnici sv. Cirila iu Metoda, in sicer: predsedni- Pred kratkem volilo se je novo načelništvo naši pod trebno ukrene. kom gosp. nadžupa Fr Vičič, njega namestnikom gosp Predsednikom volil se je gosp nadžupan gosp. Frid. jv Lavrenčič, tajnikom gosp. dr. Jak. Š namest . - a ■ ■ ^ ^ I t . Vičič; prvim podpredsednikom gosp. Ivan Saj o vic, nikom župnik slavinski; drugim gosp. Ignacij Gruntar, c. kr gosp Fran Pader, blagajnikom gosp. Jak. Dimnik, Maks. Lavrenčič. Kot zastopnika notar logaški; blagajnikom gosp. dr. Jak. Seg taj namestniKom gosp. poddružnice za veliki zbor izvoljena sta gg. dr. Iv. Pi nikom gosp. iv. Lavrenčič, njega namestnikom gosp. tamic in Iv. Lavrenčič. • * Jak Dimnik. Izvoljenih razven imenovanih še 16 druzih a O' odbornikov, katerim je nalog, delovati za sprejem v važnih, v to potrebnih ousekih. Za sedaj raz- bočnikom Etienue-m in tajnikom Krističem. pošilja odbor slovenskim društvom v Notranjski in rodo-ljubom ta-le iT Poziv: Dne 29. junija zjutraj ob 7 uri dospel je v Postojino Nj. Veličanstvo kralj Srbov Milan se svojim pri Ogledal si uačuditi. je nje divuosti ni se mogel dovelj Obedoval je v hotelu Proglerjevem, kjer se mu je naš glavar s gosp. nadžupanoin poklonil. Odpe- blag. gosp h * Tekom meseca avgusta t. 1. obiščejo uaši oratje lial se je v Ljubljano ob i 2 uri popolulne. Njega zu- ehi slovensko deželo, osobito našo krouovino, • * v nji « # nanjost le kaj elegantna in prikupljiva. belo Ljubljano, prekrasno gorenjsko stran iu Postojino, kjer si hočejo ogledati „Jamou. Kamne Gorice dne 3. julija. Svečauost sijajno i 11 kakoršno je slovenski svet redko kedaj praznoval 1 Naš slovenski običaj uže je takošen, da smo proti praznovali smo v pravem pomenu besede vsi Slo- vsakemu o nas pošteno mislečem človeku od kodar hoče naj pride venci danes tukaj v našem, sicer redkokrat imenova nem trgu. . i gostoljubni. Tembolj pa moramo pokazati svojo gostoljubnost in svoje veselje, če nas ob- Razkrila se je slovesno na rojstni hiši poiščejo Čehi, ki so Slovence,,potujoče v zlato Prago, tako kojnega prvaka našega dr. Lovro Tomana spominska m gostoljubno iu prijazno sprejeli. i Da se sprejem v Postojini V. u • r -i / , i ■ " f »v L* v plošča. no izvrši.-osno- Na vabilo pisateljskega podpornega društva v Ljub val se je pri zb.ru notranjskih domoljubov dne 26. junija Ijani zbralo se je ua tisoče častilcev pokojnega Tomana t. v to odbor z načelnikom gosp. Frid. Vičičem, iz Ljubljane, Škofje Loke, Krauja, Ridoljice in iz vseh anom v Postojini, kateremu odboru se je med bližnjih krajev Gorenjske, pa tudi iz oddaljenih sloven- drugim naročilo, da naj stopi v zvezo z vsemi slo v en- skih pokrajin, da bi častili spomin izredno nadarjenega skimi društvami na Notranjskem in s posameznimi no- ljubljenca in probuditelja našega naroda. Z Ljubljane ft ,4 J ' ■ ll 4 |T « .■! % ^ i ? Vi ' Ct | ' . v • * • . _ n - •• . I* * r KS p - I • \ tranjskimi domoljubi. .: ~ ^ a&ak, 3 prihajajoč \lak Rudolfove železnice vozil je do Poduarta izredno veliko število slovenskega občinstva najodličnej- Podpisani odbor toraj vljudno prosi _ T ' c- _ se vs društvo in vsak posamezni trudi za to, da bode sprejem ših vrst. • » f • > / Podnartu pripravljenih je bilo veliko šte\ilo voz, maljskega podaril je presvitli cesar izdatno podporo da so prepeljali nekaj gostov v Kamnogorico. Pri razpotji, na katerem se odcepi cesta v Kropo, 5000 gold. Srbski kralj Milan mudil se je prišedši v Po- postavljen je bil enako, kakor uže v Podnartu in na stojno dne 29. junija popoludne v Ljubljani pod imenom poti vmes krasen slavolok. izročile so gospice kamnogoriške z lepimi nagovori krasne Pri prvi fužini Tomanovi conte d' Avala ter si je ogledal mestne zanimivosti polunoči odpeljal se je s kurirjem dalje proti Beču. vence zastavam čitalnic ljubljanske in šišenske in pa Slavnost razkritja Tomanove spominske plošče ,,Sokola", predstojniki dotičnih društev pa so se pri- v Kamnigorici v nedeljo bila je sijajna merno zahvalili. Kamnagorica bila je vsa preprežena z poročilo o njej nahaja se na zastavami, napisi in slavoloki. Posebno lepo okinčan je bil trg, rojstna hiša Tomanova, hiša Zupanova in Iva- > bolj nadrobno drugem mestu današnjega lista. Imenovanje. Gospod deželni predsednik baron Winkler imenoval je pri računovodskem oddelku c. kr. esnostjo položil se je lep venec deželne vlade kranjske dosedanjega cficijala gosp. W. pusova, kakor tudi dohod k cerkvi in cerkev sama. Pred cerkveno slo\ na grob Tomauov, kar je spremljalo petje domače. Po Bregarja za računovodskega revidenta, dosedanjega j — , — jr' « « tem pela se je slovesna sv. maša, pred katero je govoril asistenta A. C os ta za oficijala, dosedanjega praktikanta gospod prof. Tomo Zupan, jedrnat, slavnosti primeren R. Lukescha pa za asistenta. cerkven govor. Deželnozborska volitev notranjskih mest in trgov Po dokončani službi božji pričela se je slovesnost Postojna, Vrhnika, Lož na mesto odstopivšega dr. Do- pred lepo okinčano rojstno hišo Tomanovo, pred katero lenca odločena je za 9. dan avgusta. bil je napravljen oder za govornika, od koder je peljala zveza k zagrinjalu čez spominsko ploščo. Nad odrom bil je napis ta-le: Slovesno blagoslovljenj e društvene zastave pev skega društva „Slavec" vrši n Kjer Lovreta mati raga je zibala, se dne 10. julija ter se prične ob pol 10. uri dopoludne v Šentjakobski cerk\i V zgodovini hiša ta bo večno stala, Naj potres al' sila časa sila jo razruši. Nad ulico proti trgu doli pa je bil čitati napis: 7 „Stal si na braniku domoviue svoje, Vstrajnost tikad vihar ni vlomil Tvoje u Na levi proti novi Tomanovi hiši pa je bil čitati napis: ljubljanski. Koncert prične se popoludne ob 4. na Kos-lerjevem vrtu. podkovski šoli vršile so se dne 27. in 28. ju- nija t. 1. skušnje iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Prvi dan bili so na vrsti kovači, kateri niso obiskali podkovske šole, bilo jih je 22, in sicer vprvič izprašanih 14, ponavljalo pa je skušnjo 8 kovačev. 5? urenjci z Bogom na odhod. Potomci slavnih dedov ostanimo, Za vero, dom, cesarja se borimo!" Jedro in sredina slavnosti bil je slavuostni govor » katerega Je z navadno spretnostjo jedernato govoril ljub Ijanski župan P. Gr as se 11 i. V malih, krepkih potezah narisal je delovanje Tomanovo in pomen delovanja nje- govega za probudo našega naroda. Izvrsten, ne predolg govor sprejet je bil z gromovito pohvalo. Med govorom razkrila se je spominska plošča, petje je pričelo in končalo ta del slavnosti. Po dokončanem slovesnem odkritji piičel se je v Po narodnosti bilo je 6 štajarskih Slovencev, vsi drugi bili so Slovenci iz Kranjskega. S zadostnim vspehom prestalo je pa skušnjo le 15 kovačev, 3 jo morajo ponavljati čez eno leto, 4 vdrugič propadli pa obiskavati podkovsko šolo. Drugi dan delalo je skušnjo petero učencev podkovske šole in dva neizprašana mesogledci. Vsi učenci so z dobrim vspehom prestali skušnjo, med njimi bila sta 2 štipendista, po narodnosti pa 3 kranjski, 1 šta-jarski Slovenec in 1 Hrvat. Izprašana mesogledca pa morata ponavljati skušnjo, ker nista zadostovala. Izpra-ševalni komisiji predsedova i i gostil or o* Kap skuj obed Katereg se dele Vr žilo 267 gostov, med njimi svak Tomanov gosp. bančič in njegova soproga, bivša vdova Tomanova, izpraševalca bila sta c učitelj podkovske šole. kr je vodja podkovske šole, deželni živinozdravnik in (LXXVII. odborova seja »Matice Slovenske" bo veliko število narodnih gos pa in gospodičin, reditelj v četrtek 7. julija t. ob i 46. uri popoludne v Matičini slavnosti dr. Vošnjak, starosta slovenskih poslancev m) J J jntv y - j jšl&ii f V L BB aS j^g* ^Bffli^i ■ im' ~ jB " i \ Li^ • . ^^ ^rMHS K « " \ jsHn -I S( m Svetec, drž. poslanec dr. Poklukar, župan G ras-selli, deželni odbornik Murni k. Med obedom vrstile I • r • hisi na 1 so se napitniea za napitnico, dušlo je 24 brzojavnih pozdravov z vseh pokrajin Slovenske. Grom možnarjev Kongresnem trgu št. 7. t: Dnevni red: Potrjenje zapisnika o LXXVI. odborovi seji. Naznanila predsedništva. Poročilo gospodarskega odseka v denarnih in spremljal je slavuost. Od ure prišla je huda hišnih zadevah. ploha. Potem podala se je večina družbe v Kropo s slavoloki iu zastavami okinčano, kjer so gospice tudi poklonile zastavam vence in je bil sprejem gostov enako presrčen in sijajen. Ljubljane. o Poročilo književnega odseka. Poročilo tajnikovo. Posameznosti. Slavnost zlatomašnika Eiuspielerja. Dne 21. av- Cesarjev dar. Za po toči poško- gusta t. 1. bode naš marljivi, zaslužni in občespoštovani dovane posestnike štirih dolenjskih okrajev razun črno- prvoboritelj in starosta koroških Slovencev, preč. gosp, prof. Andrej Einspieler, v svojem rojstnem kraji v Svečah v Rožni dolini, daroval zlato mašo. » ta kate- Berolinski „Tagblatt" ima senzacijonalno, pa nikakor zagotovljeno poročilo o Bolgarski oziroma Srbski, ministerstva Rističevega sad obravnav belogradskih poslanikov Ruske, Avstrijske in katero trdi, da je pozvanje namen sestavil se je v Celovcu slavnostni odbor, remu je nalog, takoj vse potrebno ukreniti, da se pri redi slavljenčevim ogromnim zaslugam dostojna in pri- Nemške, katerih se je vdeležil tudi Stransky. Sklenilo se je neki, da Avstrijska in Nemška Sobranju predlagata za vladarja Bolgarske kralja Milana, to je osebna unija z Srbsko. Trdi se, da ste Ruska in Turška s tem za- iuerna slavnost. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Cesarska rodbina je sedaj na poto dovoljni. vanji. Komaj sta se cesarjevič Rudolf in njegova soproga Štefanija vrnila z Galicije, kjer jih je plem-tvo, meščanstvo in kmetijsko prebivalstvo enako navdušeno sprejemalo, pa se je odpeljal cesar sam to nedeljo er bo navzoč pri vojnih vajah naše morna- Dolgo ne bGde treba čakati, da se pokaže, jeli bilo to več kot navadno ugibanje. v Ist J5 Secolo" piše, da je v Barcelii, okraja l ice v gornjih delih jadranskega morja, danes pa je navzoč pri krstu novo izdelanega vojnega broda, stolpine .jklopnice „cesarjevič nadvojvoda Rudolf'4. Govori se, da se kralj in kraljica ob enem vrneta nazaj v Srbsko. Laška. Calabria, nastala kolera. — V Barolli so neznani ljudje razdejali spominek Quintenio Seli a, in so kip njegov vrgli v vodo. Bivanje srbskega kralja Milana na Dunaji podaljšalo se je za toliko, da je odpotoval v drugič vrnivši se ta ponedeljek, potem, ko je imel daljše raz- Zbornica odobrila z 188 glasovi za Masanah Crispi rekel da cje še •ovore z grofom Kalnokyjem. Gališka. Poročila o sijajnem potovanji cesarje- Egipta skupne interese z Angleško, rigradu ozirati le na angleško politiko, ne kaže na vojsko, tudi Ruska hoče mir zoper 39 kredit ima Laška glede zato se more v Ca- Nič v Evropi sila za podaljšanje obroKa vičevem so polna hvale o navdušenosti tamošnjega prebivalstva in o veliki uljudnosti in ljubeznjivosti cesarje- w viča in njegove soproge. Hrvatska. — Pod načelništvom grofa Ivana Dr a- podaljševanje vleklo še dolgo škoviča ustanovil seje nov deželno-zborski klub z imenom ;;Zmerna opozicija" in programom, Iz Carigrada se poroča, da je Turška zopet pro glede potrjenja pogodbe z Angleško zarad Egipta. Nekateri sodijo, da se bode tako dolgo. , bramba in ohra-nitev onih pravic, ki so Hrvatski po državnopravni pogodbi zagotovljene. Ravno ta omenjen grof Draškovič daroval je časnikarskemu podpornemu društvu svoto 30.000 gold. Sobranje je v Trnovi zbrano in je Žitna cena v Ljubljani 28. junija 1887. Hektoliter: pšeuice domače 7 gold. 31 kr. banaške Bolgarska. 8 gold. 90 kr. kr turšice 5 gold. 20 kr soršice 6 gold rži 4 gold. 71 kr. ječmena 4 gold. 22 kr. v tajni seji sklenilo, nadaljevati prej pretrgane seje. Za i fc" inevni red odločila se je volitev predsedništva. prosa 4 gold. 71 kr. ajde 3 gold. 90 kr. ovsa 2 gold. 92 kr. Krompir 2 gold. 52 kr. 100 kilogramov. na ■ dnem 1. julija nastopile so »Novice" drugo polletje svojega petinštiridesetega tečaja 4 zato naprosimo svoje dosedanje p. n. gospode naročnike, da blagovolijo ponoviti svoja naročila iruge prijatelje Noviških načel, prijatelje kmetijskega in vse kratk ga tremega in domoljubnega politic ega poduka pa prosimo, da na novo vstopijo v vrsto naročnikov 11 Novic n sodelovalcem in dopisovalcem Novic" izrekamo svojo gorko zahvalo ter jih prosimo i nam tudi v prihodnje še ostati zvesti. Znižana naročnina „Novicu ostane taka tudi drugo polletje in znaša: po pošti prejemane za celo leto gid kr za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta gld 10 kr. v tiskarni M 1» 1» J > 40 1 1 za n i i * 5 70 za • 1 ' 1 90 majo 11 Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo Kmetovalca". Za prinašanje na dom v Ljubljani po Novice" na leto za en gold. ceneje ako ne preje- kr Naročnina naj se po • v • najcenejši poti poštnih na leto več nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove tiskarne v Ljubljani. Vredništvo in opravništvo ,,Novic Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljublj