DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Sejni zapisi
1. seja (15. oktober 2008)
Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Ljubljana, 2008
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
1. seja
(15. oktober 2008)
Sejo sta vodila mag. Vasja Klavora, predsedujoči Državnega zbora, in dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.02.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje, spoštovane ekscelence! Prosim, da zasedete svoja mesta. /Zdravljica./
Prosim predsednika Državnega zbora, gospoda Franceta Cukjatija, da nagovori poslance. Izvolite, gospod predsednik.
FRANCE CUKJATI: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, visoki gostje! "Panta rei" je v stari Grčiji že ugotavljal filozof Heraklit - vse se menja, vse se spreminja. Tudi Državni zbor, ta, ki bo danes vzpostavljen, je nekaj novega, je zopet nov začetek. In je priložnost, da ponovno premislimo svoje poslanstvo, svojo nalogo, ki nam je bila zaupana. Imamo mnogo novih obrazov, novih želja, novega entuziazma, nove volje. To je dobro. In kot je vedno povsod, je treba to svojo nalogo, ki nam je bila zaupana, izpolnjevati, če hočemo biti zadovoljni. Gre predvsem za to, da bomo tudi v tem mandatu znali videti in slišati težave in stiske ljudi, o katerih bomo odločali; da bomo znali spoštovati vse, ne glede na to, kakšni nazorski opciji pripadajo; spoštovali njihove želje, njihove sanje, želje po humani, pravični, dobri srečni družbi. Ta naša želja oziroma ta naša naloga spoštovati vse ljudi se bo najprej pokazala v spoštovanju do nas samih, do kolegic in kolegov znotraj te dvorane; v spoštovanju do vseh, ne glede na to, kateri stranki pripadajo. In seveda, kot je vsak začetek lep, poln optimizma, naj bo tudi ta začetek in korak na bolje, tako da bomo končno lahko rekli tudi v tem mandatu: storili smo nekaj dobrega za to državo, za njene državljane.
Torej spoštovane kolegice, kolegi! Želim vam in vsem nam, da bomo v tem mandatu resnično izpolnili svojo nalogo in bomo tudi zadovoljni sami s seboj, s svojim delo, potem bodo zadovoljni tudi državljani. Hvala. .../Aplavz./...
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Predsedniku Državnega zbora, gospodu Cukjatiju se lepo zahvaljujem za njegove izrečene besede!
Pričenjamo 1. sejo zbora, ki jo je na podlagi 81. člena Ustave Republike Slovenije sklical predsednik Republike Slovenije. Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti naslednja poslanca: gospod Zmago Jelinčič Plemeniti in gospod Janez Janša.
2
Na sejo so bili vabljeni: namestnik predsednika Državne volilne komisije gospod Janez Srebot, član Državne volilne komisije gospod Miroslav Pretnar, tajnik Državne volilne komisije gospod Marko Golobič, obveščeni pa so bili tudi predstavniki Vlade Republike Slovenije. Seji prisostvujejo tudi visoki gostje: gospod Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, gospod Jože Tratnik, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, gospod Franc Testen, predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, dr. Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije, gospa dr. Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic, gospod Milan Kučan, nekdanji predsednik Republike Slovenije, predstavniki diplomatskega zbora in člani kabineta Predsednika Republike Slovenije.
Vse lepo pozdravljam! .../Aplavz./...
Preden nadaljujemo z delom, prosim poslance in poslanke, ki službi zbora pred dvorano niste javili svoje prisotnosti in oddali potrdila o izvolitvi, da to storite tukaj pri predsedniški mizi. Pri vodenju zbora mi bosta pomagala generalni sekretar Državnega zbora gospod mag. Lovro Lončar in namestnik generalnega sekretarja gospod Matjaž Plevelj.
Predlog dnevnega reda je pripravljen skladno z 10. členom Poslovnika Državnega zbora in ste ga prejeli z dopisom dne 8. 10. 2008. Začasni vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti so določili naslednji predlog dnevnega reda:
1.	Imenovanje predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije.
2.	Potrditev mandatov poslancev.
3.	Volitve predsednika Državnega zbora.
4.	Volitve podpredsednikov Državnega zbora.
O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.
Predloga za umik posamezne točke nismo prejeli.
Prehajamo na predloga za širitev dnevnega reda. Začasni vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti predlagajo zboru, da se dnevni red seje razširi s Predlogom odloka o ustanovitvi in nalogah Odbora za zadeve Evropske unije in Predlogom sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednikov Odbora za zadeve Evropske unije. Predlog širitve ste prejeli na klop. Predlagam, da predstavitve opravimo za oba predloga aktov skupaj, o posameznem predlogu širitve pa bomo glasovali posebej. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne.
Prehajamo na odločanje. Prosim vse navzoče poslanke in poslance, da vstavite kartico v glasovalno napravo in preverite njihovo delovanje. Na desni strani mora goreti oranžna lučka.
Na glasovanje dajem predlog za širitev dnevnega reda s Predlogom odloka o ustanovitvi in nalogah Odbora za zadeve Evropske unije. Glasujemo, glasovanje teče. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 83, proti nihče.
3
(Za je glasovalo 83.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.
Predlog odloka bo zbor obravnaval kot 5. točko dnevnega
reda.
Na glasovanje dajem predlog za širitev dnevnega reda s Predlogom s predlogom sklepa o imenovanja predsednika in podpredsednikov Odbora za zadeve Evropske unije. Glasujemo, glasovanje teče. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 85, proti nihče.
(Za je glasovalo 85.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Predlog sklepa bo zbor obravnaval kot 6. točko dnevnega
reda.
Tako predlagam zboru, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem dne 8.10.2008, in z obema sprejetima dopolnitvama in o tem bomo glasovali. Glasujemo, glasovanje teče. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 86, proti nihče.
(Za je glasovalo 86.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 1. seje zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA IMENOVANJE PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA MANDATNO-VOLILNE KOMISIJE. V
skladu z 10. členom Poslovnika Državnega zbora so začasni vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti na sestanku 8. oktobra 2008 določili, da mesto predsednika Mandatno-volilne komisije pripada poslanski skupini Socialnih demokratov, mesto podpredsednika komisije pa Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke. Začasni vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov je sporočil, da za predsednika komisije predlaga gospoda Dušana Kumra, začasni vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke pa za podpredsednika predlaga gospoda Danijela Krivca. Predlog sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije ste prejeli na klop. Obveščen sem, da nihče ne bo ob tem razpravljal v imenu poslanskih skupin, zato končujem s predstavitvijo. Ker ni več razpravljavcev, prehajamo na odločanje o predlogu sklepa. Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, vsi za, nihče proti.
(Za je glasovalo 86.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Začasni vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti so na podlagi sprejetega sklepa o številu mest v komisiji, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, sporočili imena poslank in poslancev, članic in članov komisije. Tako je 17-članska sestava Mandatno-volilne komisije naslednja: gospod Dušan Kumer, predsednik, Poslanska skupina Socialnih demokratov; gospod Danijel Krivec, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, podpredsednik.
4
Člani komisije so: iz Poslanske skupine Socialnih demokratov gospa Melita Župevc, gospod Miran Potrč, gospod Aleksander Ravnikar in gospod Bojan Kontič.
Iz Poslanske skupine SDS: gospod Jože Tanko, gospod mag. Andrej Vizjak, gospod Marjan Bezjak, gospod Rado Likar.
Iz Poslanske skupine Zares - nova politika gospod Vili Trofenik in gospod Ivo Vajgl.
Iz poslanske skupine DeSUS gospod Vili Rezman.
Iz poslanske skupine SNS gospod Silven Majhenič.
Iz poslanske skupine SLS gospod Jakob Presečnik.
Iz poslanske skupine LDS gospod mag. Borut Sajovic.
Iz poslanske skupine narodnosti gospod Laszlo Goncz.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prosim, da se za pripravo 2. točke dnevnega reda Mandatno-volilna komisija takoj sestane v velikem salonu. Člane komisije prosim, da vzamete s seboj gradivo, ki ste ga na klop prejeli v zvezi z 2. točko dnevnega reda. Prekinjam sejo zbora. Zbor bo z delom nadaljeval ob 11.15. Ob 11.15 nadaljujemo sejo zbora. Hvala lepa.
(Seja je bila prekinjena ob 10.16 in se je nadaljevala ob 11.15.)
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Nadaljujemo prekinjeno sejo zbora.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POTRDITEV MANDATOV POSLANCEV.
Poročilo Mandatno-volilne komisije s poročilom Državne volilne komisije ste prejeli na klopi. Ugotavljam, da do začetka seje zbora niso bile vložene pritožbe kandidatov ali predstavnikov list. Prosim predsednika Mandatno-volilne komisije gospoda Dušana Kumra, da poda poročilo komisije. Izvolite, prosim.
DUŠAN KUMER: Hvala, gospod predsedujoči. Spoštovani gostje, spoštovani predstavniki Državne volilne komisije, spoštovane kolegice in kolegi! Na podlagi pregleda poročila Državne volilne komisije in predloženih potrdil o izvolitvi je Mandatno-volilna komisija ugotovila, da nobeden od 90 poslanskih mandatov ni sporen.
Na podlagi navedenega in v skladu z drugim odstavkom 13. člena Poslovnika Državnega zbora Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da na podlagi 7. člena Zakona o poslancih in tretjega odstavka 13. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep: Potrdijo se mandati vsem poslancem in poslankam Državnega zbora, izvoljenim na volitvah 21. septembra 2008, po seznamu izvoljenih kandidatov in kandidatk za poslance in poslanke, ki je sestavni del poročila Mandatno-volilne komisije.
5
Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da se po potrditvi poslanskih mandatov seznani še z naslednjim. Po določbah 2. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament funkciji poslanca v Evropskem parlamentu in poslanca v Državnem zboru nista združljivi. Upoštevaje navedeno Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji ugotovitveni sklep: S potrditvijo poslanskega mandata v Državnem zboru poslancu Borutu Pahorju, ki je sedaj poslanec iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, je nastopil razlog za prenehanje njegovega mandata poslanca v Evropskem parlamentu, saj obe navedeni funkciji na podlagi 2. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament nista združljivi. Ob tej ugotovitvi Državni zbor zaproša Državno volilno komisijo, da obvesti Državni zbor, kateri kandidat ali kandidatka bo na podlagi poročila o izidu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki so bile 13. junija 2004, za preostanek mandatne dobe postal poslanec ali poslanka iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu namesto poslanca Boruta Pahorja, ki mu je Državni zbor potrdil mandat poslanca Državnega zbora.
Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Odpiram razpravo o poročilu Mandatno-volilne komisije. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Edini, ki se je prijavil v imenu poslanske skupine je gospod Jože Tanko v imenu Poslanske skupin SDS.
Izvolite, prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo in vsem prav lep pozdrav.
Najprej bi ob tem opravičil odsotnost predsednika Vlade in izvoljenega poslanca gospoda Janeza Janšo, ker je na zasedanju Evropskega sveta.
Čestitam novoizvoljenim kolegicam in kolegom, ki so dobili zadostno podporo za izvolitev in s tem za opravljanje odgovorne funkcije poslanca. Ne bom povedal nič novega, če rečem, da imamo neobičajen volilni sistem, ko eni dobijo zlato medalja za četrto ali še nižje mesto v okraju, drugi pa kljub zmagi prejmejo le tekočo tolažilno nagrado. Ampak tako je to. Ne zmagajo vedno najboljši.
Rad pa bi se v imenu poslanske skupine zahvalil tudi vsem dosedanjim poslancem, predsedniku Vlade, ministrom in uradnikom za kvalitetno opravljeno delo v iztekajočem mandatu, s katerim so omogočili, da se je Slovenija zelo močno uveljavila na evropski politični sceni. Naj spomnim: kot prva nova članica smo dobili evro, vstopili smo v scheengen in prav tako kot prva nova članica uspešno predsedovali Evropski uniji, čeprav je največji del opozicije prav v času predsedovanju Vladi in koaliciji odtegnil podporo. Tudi
6
gospodarski kazalci so odlični, najboljši do sedaj. Gospodarska rast, ki je temelj blaginje, je visoka, izjemno pomembno je, da se povečuje zaposlenost, torej, da se zmanjšuje brezposelnost in socialna izključenost in da se znižuje število državljanov, ki živijo pod pragom revščine.
Ta mandat sprejema država v dobri kondiciji, z dobrimi rezultati, kazalci in trendi. Še nikoli nismo bili po kazalcih bližje povprečju razvite Evrope in razvojni zaostanek je najmanjši doslej. Volitve so prinesle spremembe, volivke in volivci so se odločili za drugačen izbor.
Vendar pa bi rad ponovno opozoril, da so na nekaterih, predvsem mestnih voliščih 3. in 4. volilne enotne volitve izpeljali drugače, kot določa zakon. Kar okrog 54 tisoč volivcev se v volilne imenike ni podpisalo, s čimer bi potrdili, da so bili na volišču in da so glasovali. To je dopustilo možnost, da je namesto njih ali za njih odločal nekdo drug. Le podpis volivca je tisti, ki v največji meri prepreči tovrstne zlorabe. Tam, kjer so podpisi izostali, so se zlorabe verjetno v večji meri omogočile. Po tej kršitvi so torej izstopala nekatera volišča v Ljubljani in kar težko je verjeti, da so bili ravno v Ljubljani člani volilnih odborov najbolj neinformirani. Obstaja možnost, da so tokrat na volilno udeležbo in volilni rezultat vplivali tudi nekateri volilni odbori, ki bi sicer morali odigrati le vlogo neodvisnega in korektnega reševalca glasov.
V	Slovenski demokratski stranki smo se pritožili, pritožili so se tudi nekateri drugi. Nedopustno je, da so nekateri odbori, zakon in volitve, vzeli v svoje roke in jih izpeljali po svoje. Obe komisiji sta z 2:2, pritožbo zavrnili, obakrat je odločil glas predsednika volilne komisije, ki mora biti po zakonu sodnik. Sodnik je torej v obeh primerih odločil, da je bilo kršenje zakona zakonito in to je slabo sporočilo teh volitev.
V	SDS s pritožbami nismo nadaljevali, ker kljub morebitni drugačni odločitvi naslednje instance se ne bi ničesar pomembnega ali odločujočega spremenilo. Lahko bi - in to tudi, če bi dobili poslanca ali dva več - to le zavleklo čas konstituiranja nove oblasti in Slovenija bi izgubljala le čas in tempo. Tega nismo želeli. Nasprotno, v Slovenski demokratski stranki želimo, da se nova oblast čim prej oblikuje, in da tudi čim prej prevzame vse odgovornosti, ki jih bo prinesel ta mandat. Je pa potreben resen razmislek o dopolnitvi volilne zakonodaje, da ne bi bili več priča tako ustvarjalni razlagi in uporabi prava in zakonov pri najpomembnejših odločitvah državljanov oziroma volivk in volivcev. V poslanski skupini bomo mandate potrdili.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Ker ni bilo prijavljenih poslancev k razpravi, prihajamo na odločanje.
7
Iz sporočila Mandatno-volilne komisije izhaja, da ni spornih mandatov. Zato dajem na glasovanje poročilo Mandatno-volilne komisije v celoti in s tem glasujemo skupaj o potrditvi vseh 90-ih mandatov poslank in poslancev. Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za vsi, proti nihče.
(86 za.) (Proti nihče.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da je poročilo Mandatno-volilne komisije v celoti sprejeto in je s tem potrjenih vseh 90 mandatov poslank in poslancev. Izvoljenim poslankam in poslancem čestitam in jim želim veliko uspeha pri delu.
V	zvezi s to točko dnevnega reda se je zbor seznanil tudi z naslednjim ugotovitvenim sklepom:
S potrditvijo poslanskega mandata v Državnem zboru poslancu Borutu Pahorju, ki je sedaj poslanec iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, je nastopil razlog za prenehanje njegovega mandata poslanca v Evropskem parlamentu, saj obe navedeni funkciji na podlagi 2. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list Republike Slovenije, številka 40/04-UPB-1) nista združljivi.
Na podlagi navedene ugotovitve bomo zaprosili Državno volilno komisijo, da obvesti Državni zbor, kateri kandidat bo na podlagi poročila o izidu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki so bile 13. junija 2004, za preostanek mandatne dobe postal poslanec iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu namesto poslanca Boruta Pahorja, ki mu je Državni zbor potrdil mandat poslanca Državnega zbora.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA.
V	tem času smo prejeli samo en predlog skupine poslank in poslancev s prvopodpisanimi Gregorjem Golobičem, Bojanom Kontičem, Katarino Kresal in Francetom Žnidaršičem. Sprašujem, ali želi še kdo vložiti kakšen predlog. (Ne.) Potem mi dovolite, da odredim odmor 10 minut, da boste predlog za predsednika Državnega zbora z vsemi podpisi dobili na klopi, pa tudi za morebiten posvet.
Obveščam vas še, da je kandidat za predsednika Državnega zbora na listi, ki smo jo dobili, dr. Pavel Gantar.
Prekinjam sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 11.40.
(Seja je bila prekinjena ob 11.27 in se je nadaljevala ob 11.44.)
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Prosim spoštovane poslanke in poslance, da zasedejo svoja mesta. Nadaljujemo prekinjeno sejo zbora.
8
Prehajamo na obravnavo prekinjene 3. točke, to je na volitve predsednika Državnega zbora.
Na klopi ste prejeli predlog kandidata za predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja, ki ga je podpisala skupina 49 poslancev s prvopodpisanimi Gregorjem Golobičem, Bojanom Kontičem, Katarino Kresal in Francem Žnidaršičem. Želi predstavnik predlagatelja predloga kandidature dodatno obrazložiti svoj predlog? Izvolite, gospod Golobič.
GREGOR GOLOBIČ: Spoštovani gospod predsedujoči, visoki zbor, ugledni gostje! Dovolite, da na začetku čestitam vsem poslankam in poslancem ob potrjenem mandatu, ob izvolitvi v Državni zbor, tudi obema manjkajočima. Temu zboru želim uspešno delo v tem mandatu.
V čast mi je, da imam priložnost nagovoriti novoizvoljen sklic Državnega zbora v trenutku, ki je svečan in pomemben, saj se v njem vzpostavlja zakonodajna veja oblasti za obdobje naslednjih štirih let. Kot začasni vodja Poslanske skupine stranke Zares imam še posebej prijetno nalogo, da predstavim in utemeljim našo odločitev, da za predsednika Državnega zbora predlagamo našega kolega Pavla Gantarja.
Dr. Pavel Gantar, sicer prostorski urbani sociolog in profesor, teoretik in raziskovalec, nekdanji kolumnist in civilnodružbeni gibalec, minister v več vladah, prepoznaven opozicijski poslanec, je znano in uveljavljeno politično ime. Pavla Gantarja odlikujejo svobodomiselnost, iskrenost in posebna svetovnonazorska odprtost. Je liberalec z vestjo. Kot tudi odločen in jasnih političnih načel je vselej pripravljen preizpraševati lastna politična stališča in poglede, dovzeten za dialog, naklonjen iskanju stičnih točk, ne pa poudarjanju razlik, s tistimi, ki ne izhajajo iz istega svetovnonazorskega obzorja. Njegova dolgoletna politična biografija je bogata, vedno navdahnjena tudi z aktivizmom in prežeta s posebno pozornostjo do vrenja in dogodkov v civilni oziroma javni sferi. Zgodovina slovenskega boja za demokracijo, za spoštovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin ne more mimo njegove vloge. Pavel Gantar je bil predstavnik pomembnega libertarnega kroga znotraj novih družbenih gibanj, ki so zaznamovala 80. leta prejšnjega stoletja. Takrat se je angažiral kot predsednik vplivnega ŠKUC - Foruma, s svojo neizprosno in načelno držo zagovornika človekovih pravic in nujnih procesov demokratizacije političnega življenja tako v Sloveniji kot v nekdanji skupni državi pa je artikuliral kot ustanovno član Odbora za varstvo človekovih pravic in kot član njegovega operativnega organa, kolegija. Posebej ga odlikuje tudi dejstvo, da je tudi kasneje, ko je postal izpostavljen član uradnega in formalnega političnega kroga, uspel ohraniti tesne vezi s civilno družbo in ostal jasen zagovornik liberalnodemokratskih političnih načel, svobode posameznic oziroma posameznikov, odprte politike in odzivne vlade, strpne in multikulturne družbe, v kateri ima vsakdo možnost in
9
pravico sodelovati v javnih zadevah in jih soustvarjati. Od leta 1994 je bil aktivno vključen v strankarsko politiko in prevzel vodenje zahtevnih ministrstev - za okolje in prostor in zatem za informacijsko družbo. Skozi to delo se je uveljavil kot politik širokih obzorij. Njegov nemirni duh ga je in ga še vedno žene, da raziskuje in sooblikuje nove politične koncepte, spremlja, kaj so problemi, ki jih postavlja sodoben čas pred politiko in javnost, in je njihov sokreator.
Kot opozicijskih poslanec v izteklem mandatu, je Pavel Gantar slovel ne le po vsebinsko trdnih in prepričljivih parlamentarnih razpravah, temveč pogosto tudi po samoironičnih, hudomušnih, a nikoli banalnih intervencijah. Tako je znal poskrbeti tudi za razelektritev včasih prenapetega vzdušja v parlamentarnih dvoranah in bil je tisti, ki je znal vselej odločno, brez pomislekov in preračunljivosti braniti čast slovenskega parlamenta, njenih članic in članov, ne glede na to, iz katere poslanske skupine so prihajali, v vseh primerih, ko je šlo za nedopustne primere nestrpnega ali celo izjemoma sovražnega govora.
Njegovo odgovorno in zahtevno delo kot predsednika zahtevne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v zadnjem mandatu je izpričevalo, da Pavel Gantar zna in zmore strpno in dosledno spremljati potek dogodkov z nadvse občutljivimi političnimi in državnimi implikacijami. Z zaključkom dela komisije pa je pokazal, da se resnica izmika izključujoči posesti strankarskega izrekanja in da je mogoče tudi v zaostrenih razmerah doseči širše politično soglasje.
Dr. Pavel Gantar bo ob svojih bogatih političnih izkušnjah, svojo osebno verodostojnostjo in odgovornim odnosom do najvišje funkcije zakonodajne veje oblasti nesporno prispeval k utrditvi ugleda Državnega zbora. S svojim odprtim pristopom do politike in javnega življenja, s svojim zavedanjem resnosti globalnih in slovenskih izzivov, kakor tudi s svojo delavnostjo bo okrepil nepogrešljiv aktiven dialog in poglobljeno partnerstvo med .../Opozorilni znak za konec razprave./... aktualno politiko, širšo in strokovno javnostjo ter civilno družbo. Predvsem pa bo znal biti res predsednik vseh poslank in poslancev Državnega zbora.
Hvala lepa za pozornost.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Besedo ima gospod Bojan Kontič v imenu Poslanske skupine SD.
Izvolite, prosim.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, cenjeni gostje.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov soglašamo z ugotovitvami in navedbami predlagatelja, prvopodpisanega, da je kandidat dr. Pavel Gantar primeren za predsedovanje
10
Državnemu zboru Republike Slovenije. Zato smo tudi sopodpisali predlog, ki ga danes ponujamo kot najboljšo izbiro cenjenemu zboru. Kljub temu da je predpisano tajno glasovanje, napovedujem podporo poslank in poslancev Socialnih demokratov.
Socialni demokrati smo velikokrat opozarjali na vlogo in pomen zakonodajnega telesa. Zakonodajna pristojnost je temeljna funkcija predstavniškega telesa, seveda poleg volilne in nadzorne funkcije. Opozarjali smo na nedopustno prakso, ko je Državni zbor postajal podaljšana roka Vlade, bili smo priča nerazumevanju sistema zavor in ravnovesij, ki temelji na pravilu, da so organi, ki opravljajo temeljne funkcije državne oblasti, pri svojem delovanju relativno samostojni in neodvisni od drugih organov, kar pomeni, da nobeden od njih ne more prevladati nad drugim; to pa ne pomeni, da ti organi ne sodelujejo med sabo. Naša prizadevanja gredo v smer, da se Državnemu zboru povrne vloga, ki mu po ustavni ureditvi gre. V parlamentarnem postopku vsekakor pričakujemo več posluha za željo poslank in poslancev po novi dodani vrednosti. Končni izdelek v obliki in vsebini sprejetega zakona mora odražati skupek naporov vseh tistih, ki so v postopku nastajanja in sprejemanja pripravljeni sodelovati.
Državni zbor je hram demokracije, v njem naj se še naprej soočajo različna mnenja, pri tem pa ne pozabimo na ustrezno raven dialoga. Socialne demokratke in demokrati si želimo, da bi k temu pripomoglo tudi novo vodstvo Državnega zbora, ki ga bomo danes izvolili.
Dosledno upoštevanje volilnega rezultata bi lahko pomenilo, da bi vodenje zakonodajnega telesa prevzela kandidatka ali kandidat iz vrst stranke, ki je na volitvah dobila največ glasov. Odločitev Socialnih demokratov je, da ni dobro, da bi predsednika Državnega zbora in Vlade prihajala iz iste stranke. To je prvi korak k temu, da spremenimo prakso iz zdaj že minulega mandata.
Dr. Pavel Gantar je kandidat, ki je prehodil zahtevno pot, na kateri si je pridobil pomembne izkušnje, ki jih bo lahko s pridom uporabil pri izvajanju ene izmed najpomembnejših nalog v državi. Prepričani smo, da bo z naklonjenostjo sprejemal tudi hotenja bodoče opozicije, kajti mnogokrat smo skupaj v opoziciji iskali primerne rešitve, a bili žal prevelikokrat zavrnjeni.
Kot sem napovedal, bo Poslanska skupina Socialnih demokratov oddala glas podpore za predlaganega kandidata. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jože Tanko v imenu Poslanske skupine SDS. Prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo in vsem lep pozdrav. Volitve predsednika Državnega zbora so prvi pomembni korak pri oblikovanju nove oblasti. Po rangu je to druga najpomembnejša funkcija v državi, takoj za predsednikom republike, slednjega
11
tudi nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti. Kljub temu pa kakšnega posebnega navdušenja za funkcijo predsednika Državnega zbora tranzicijski trojček ni pokazal. Celo več. Te funkcije sta se predvsem največji stranki trojčka otepali in sta jo odrivali ena drugi. Gospoda Golobiča, na primer, sploh ni zanimala. Z izmikanjem in nezainteresiranostjo za funkcijo predsednika Državnega zbora ste pokazali, da imate ponižujoč odnos do hrama demokracije, in s tem ste tudi nakazali, kakšna bosta vloga in odnos do Državnega zbora v tem mandatu.
Predsedniki strank levega trojčka ste se lotili tega kandidacijskega postopka zelo nerodno. Pred volitvami ste večkrat tudi poudarili, da bo najpomembnejša strokovnost kandidatov, ne njihova politična pripadnost. Nekajkrat je bilo iz vaših ust slišati, kdo bi bil strokovno najkompetentnejši za mesto predsednika Državnega zbora, vendar ta danes ni kandidat za to funkcijo. Strokovnost je služila samo recitiranjem pred volitvami, sedaj ravnate že precej drugače. Sedaj je nastopila realnost in pomembne so kvote, koliko pripada posameznim strankam bodoče koalicije. Eni se odrekajo funkciji predsednika Državnega zbora, čeprav imajo strokovno morda ustrezne kandidate, drugi se izmikajo, ker želijo več besede pri konkretnem upravljanju z denarjem, torej dajejo več poudarka izvršnim funkcijam. Tudi ravnovesja med zakonodajno, izvršno in drugimi oblastmi ne bo več, saj bo nova koalicija, vsaj tako kaže, težišče izrazito pomaknila na izvršno oblast in bo Državni zbor najbrž le postal poslušno orodje drugih vej ali centrov, ki bodo tu v Državnem zboru le iskali pokritje za svoje odločitve.
Če drži napoved medijev, da bo bodoča Vlada imela dva nadministra, dva koordinatorja ali pa recimo dva mešetarja, potem ta trditev lahko tudi vzdrži. Za SD, LDS in Zares so ženske oziroma tako imenovane spolne kvote zelo izstopajoča tema. Še pred dnevi je bilo slišati, da bodo na pomembne položaje predlagali polovico žensk. Parlamentarna večina bo, čeprav ima številčno močno ekipo žensk v Državnem zboru in bo najverjetneje dobila tri vodstvena mesta v Državnem zboru, ženske povsem obšla in bo vodstvo Državnega zbora, kot kaže, povsem moško.
Še nekaj! Vsi dosedanji predsedniki Državnega zbora so bili v izvoljeni v Državni zbor z visokim odstotkom v svojih okrajih. Zadnji trije so v svojih okrajih zmagali in dobili več kot 30% podporo. Janez Podobnik, skoraj 40%, Borut Pahor, več kot 33% in France Cukjati več kot 38%. Kandidat dr. Gantar take podpore ni dobil, dobil je le nekaj več kot 12% in je bil v svojem okraju tretji. Kolega dr. Gantarja, ki ste ga odločili za kandidata za predsednika Državnega zbora, poznamo in ga spoštujemo, bil je že minister, bil je poslanec, je torej politik z "dolgo kilometrino". Lahko rečem, da se z njegovimi stališči ali predlogi večkrat nismo strinjali, vendar to ni nič posebnega ali neobičajnega, smo pač člani različnih strank in zagovarjamo različne programe in rešitve.
12
Pričakujemo pa, da bo novi predsednik Državnega zbora meril z enakimi vatli vsa dogajanja v Državnem zboru in da bo imel pred očmi, da je Državni zbor le pomembno večji in raznovrstnejši od koalicije.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke sicer stališča oziroma opredelitve za glasovanje o kandidatu za predsednika Državnega zbora ni sprejela in bo vsak poslanec glasoval po svoji lastni presoji. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
JOŽE TANKO: Prosil bi, gospod predsedujoči, da zagotovite, da me med nastopi ne bodo motile kolegice iz Poslanske skupine SD. Hvala.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod dr. Matej Lahovnik v imenu Poslanske skupine Zares-Nova politika. Prosim.
DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gosti na balkonu! Danes je na nek način praznik demokracije. Ljudstvo je spregovorilo in mi smo lahko samo potrdili tisto, kar je ljudstvo odločilo. Gotovo je nekaterim težko. Tudi sam sem kdaj že sodeloval v kakšni vladi, ki je izgubila na volitvah, in tudi sam sem se soočil z odločitvijo, kakršna je bila. Zato razumem, da je nekaterim težko. In očitno je, da bo naslednji mandat tudi s tem obremenjen, kot je na svoj način pokazal tudi predhodnik. Zato gotovo ne bo lahko v Državnem zboru, v Državnem zboru bo pomembno, da je na njegovem čelu nekdo, ki zna spoštovati različna stališča, nekdo, ki ta stališča zna tudi usklajevati in ki se pri svojem delu drži temeljnih načel, kot je pravica manjšin, kot je svoboda govora, kot je seveda tudi načelo, da so različna mnenja tista, ki nas pripeljejo najboljših rešitev.
V Poslanski skupini Zares smo iskali takšnega človeka in nismo imeli težav določiti primernega, po našem mnenju najprimernejšega kandidata za vodenje Državnega zbora, dr. Gantarja. Dr. Gantar je namreč v vsem svojem življenjskem delu dokazoval, da spoštuje libertarne vrednote, tudi takrat, ko to ni bilo samoumevno in predvsem takrat, ne samo kot kolumnist Mladine v 80. letih, ko smo mnogi z užitkom prebirali njegove kolumne, tudi s tem, ko je bil ustanovni član Odbora za zaščito človekovih pravic, član najožjega kolegija, tudi s kasnejšim delom v Državnem zboru, ko ni bil nikoli žaljiv, ko je vedno dokazoval, da zna spoštovati sogovornika in ko je bil med tistimi poslanci, ki so sogovornike celo poslušali. V politiki je pogosto težava, da se premalokrat zavedamo, da imamo en par ušes in ena usta za to, da več poslušamo in manj govorimo. To je verjetno bolezen po malem vseh nas, ki smo v tej dvorani. Dr. Gantar zagotovo spada med tiste, ki vedno
13
znajo prisluhniti različnemu mnenju, ki znajo to mnenje tudi upoštevati in ga ceniti. In zato smo v Poslanski skupini Zares tudi menili in menimo, da je najboljši kandidat za vodenje tega javnega foruma, ki mu je treba zopet povrniti tisto mesto, ki si ga v slovenski družbi zasluži. Državni zbor ne sme in ne more biti samo izvršilno telo Vlade, ampak je njegova vloga in mesto v Ustavi Republike Slovenije jasno zapisano. Zato smo prepričani, da na njegovem čelu mora biti oseba, ki tako po osebnih lastnostih s svojo verodostojnostjo kot tudi s svojim delovanjem zastopa tiste vrednote, ki so po našem mnenju najpomembnejše zato, da bo Državni zbor zopet postal hram demokracije v pravem pomenu besede. V Poslanski skupini Zares smo prepričani, da je dr. Gantar zelo primeren, najboljši kandidat za predsednika Državnega zbora.
Želim pa pojasniti tudi nekaj; veliko je bilo natolcevanj predgovornika o tem, kako lahkotno naj bi se kdo otepal te funkcije predsednika Državnega zbora, kakšna naj bi bila kadrovska kombinatorika in podobno. Zelo lahko in zelo vprašljivo je, seveda, če se posamezna politična skupina ali posameznik takoj odloči za neko funkcijo. Če je neka funkcija resna in odgovorna, potem si resni in odgovorni ljudje tudi vzamejo čas za premislek. Tudi politične skupine si morajo vzeti čas za premislek, da določijo in ugotovijo, kdo je najprimernejši kandidat za določeno mesto, ki je zelo pomembno. To smo tudi storili in v Poslanski skupini Zares smo bili zelo veseli, .../Znak za konec razprave./... da tudi mnogi poslanci ali poslanke, ki verjetno ne bodo del koalicije, izražajo veliko podporo in zadovoljstvo temu predlogu. Zato smo prepričani, da je to najboljši kandidat in vabimo tudi vse ostale poslanke in poslance, da naš zbor podprete. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod mag. Žnidaršič v imenu Poslanske skupine DeSUS.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Vsem še enkrat z moje strani čestitka za izvolitev v Državni zbor. Spoštovani zbor kot celota in spoštovani gostje!
Dr. Pavel Gantar je brez dvoma osebnost, ki si zasluži funkcijo, za katero je predlagan. Ni potrebno ponavljati njegovih visokih, človeških, strokovnih kvalitet v njegovih funkcijah ministra, poslanca Državnega zbora in na prejšnjih delovnih mestih. Zaradi tega naša poslanska skupina nima prav nobenih težav pri tem, da ga enotno podpre - ne glede na to, da gre za tajno glasovanje.
Pri tem bi rad povedal, da naša poslanska skupina ne verjame, da je število glasov tisti kriterij, ki bi lahko v kakršnem koli okviru ali oziru vplival na izpolnjevanje neke dolžnosti, ko prevzameš neko odgovorno delovno mesto. Delovno mesto predsednika Državnega zbora je eno najtežjih v
14
parlamentu. Nosi veliko stopnjo odgovornosti, veliko časa, veliko truda, veliko sposobnosti za usklajevanje različnih pogledov, mnenj in apetitov pri razpravah in mi verjamemo, da bo dr. Pavel Gantar upravičil svojo izvolitev in zato bo z naše strani z veseljem podprt. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Srečko Prijatelj v imenu Poslanske skupine SNS. Prosim.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani obiskovalci. Karte so premešane in seveda odločitev je pred nami. V Slovenski nacionalni stranki temu predlogu ne mislimo nasprotovati. Gospod dr. Pavel Gantar je oseba, ki, kot že rečeno in slišano, je primeren za prvega moža med enakimi. Vendar pa bi želeli ob tem, ko govorimo o tem predlogu, ki ni slab, poudarjam, ni slab, vseeno nekaj pripomniti.
V Državnem zboru, zdaj že s potrjenimi mandati, je prav gotovo od dobrega še boljša odločitev. Mislim, da jo je koalicijski trojček, ki se je dogovarjal bolj na trgovski način, obšel. Trdimo, torej v Slovenski nacionalni stranki smo mišljenja, da bi bila lahko ta dobra odločitev še boljša, če bi upoštevali modrost in pa strokovnost, ki je potrebna za vodenje Državnega zbora. Jaz verjamem, da gospod dr. Pavel Gantar bo to modrost znal najti. Vendar kot že rečeno, v Državnem zboru so imena in priimki, ki bi to lahko z lahkoto našli. On bo pač se moral truditi.
Kar bi želel poudariti, je to, da verjetno gospod bodoči mandatar ve, da je tudi v Državnem zboru prvi mož pomemben za vse tiste odločitve, ki lahko izboljšajo položaj državljank in državljanov, in upam, da resnično s tem predlogom sprejemate prvo odločitev za prihodnost. Kot že rečeno, v Slovenski nacionalni stranki temu predlogu ne bomo nasprotovali. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jakob Presečnik v imenu Poslanske skupine SLS.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani gostje, spoštovani gostje na balkonu, spoštovane kolegice in kolegi, dovolite mi, da najprej vsem novoizvoljenim poslankam in poslancem čestitam ob izvolitvi, in želim vsem, da v naslednjem mandatu tudi tvorno sodelujemo.
Uvodoma moram reči, da pozdravljam dogovor, da predvidoma druga največja koalicijska stranka, in praksa je bila to že v nekaterih mandatih nazaj, kandidira oziroma da predlog za predsednika Državnega zbora. To je tudi jasno sporočilo, da nista v slovenskem prostoru samo dve stranki, kot bi radi v javnosti prikazali pred volitvami in kot so se mnogokrat odločali tudi volivci na letošnjih volitvah. Zares je
15
predlagal kandidata, ki je po njihovi presoji najprimernejši za to zahtevno in pomembno funkcijo.
To, poudarjam, je legitimna pravica poslanske skupine in jo tudi spoštujemo.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pričakujemo od novega predsednika Državnega zbora, seveda v izvolitev ne dvomimo, da bo vodil ta Državni zbor v skladu z Ustavo in Poslovnikom Državnega zbora, skrbel za ugled Državnega zbora, dobro sodeloval z ostalimi vejami oblastmi, predvsem pa korektno sodeloval z vsemi poslanskimi skupinami v Državnemu zboru, še posebej s tistimi, ki bomo delovali kot opozicijski poslanci.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo pri odločanju zasledovali vsak svoje lastno prepričanje o primernosti kandidata za predsednika in se tako tudi odločali. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. In še gospa Katarina Kresal v imenu Poslanske skupine LDS. Izvolite, prosim.
KATARINA KRESAL: Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje. Naj najprej v imenu skupine poslancev Liberalne demokracije Slovenije čestitam in zaželim vse dobro vsem izvoljenim poslankam in poslancem, da bodo naslednja štiri leta dobro, prijazno in konstruktivno opravljali to delo.
Liberalna demokracija vidi državni zbor predvsem kot mesto razprave, kot kraj kjer res vsak glas šteje, kot kraj, kjer se vsako mnenje upošteva; in ta najvišji zakonodajni organ, v njem si želimo, da bi tekla odprta, argumentirana, učinkovita razprava, učinkovita izmenjava mnenj. In bistvo je, da odpremo oči in da odpremo glave različnim mnenjem; da znamo poiskati dialog; da znamo najti najboljše rešitve. In glavni izziv bodočega predsednika Državnega zbora bo ravno to; da bo znal v Državnem zboru vzdrževati to razmerje, to odprto razpravo. Že to je pomembno, da je na tem mestu človek, ki šteje nekaj, z argumenti, ki jih zna upoštevati, ki jih posluša, in da je to človek, ki je s svojimi lastnimi dejanji že pokazal, da zna spoštovati pravno državo in da zna spoštovati človekove pravice.
Zato iz vseh teh razlogov v Liberalni demokraciji Slovenije menimo, da je predlagani kandidat dr. Gantar pravi mož za to mesto. Pred nami so veliki izzivi in to v težkih časih. Kako zagotoviti čim bolj drzen razvoj Slovenije? Kako ob tem doseči boljše ravnovesje med učinkovitim gospodarstvom in med solidarno družbo? Kako doseči boljšo kvaliteto življenja, pa vendar vsak dan upoštevati večjo kvaliteto standardov varovanja okolja? Kako doseči, da bomo res originalna družba znanja pa da ne bomo pozabili na pravice vsakega posameznika? In če hočemo dosegati te zglede, če
16
hočemo slediti tem velikim izzivom, potem mora tudi Državni zbor postaviti na najpomembnejša mesta ugledne ljudi. Samo tako bomo lahko dobro delali; samo tako bomo lahko sprejemali tehtne odločitve o vseh izzivih, ki nas vodijo v prihodnost.
Ker mislimo, da bo Državni zbor z vašo izvolitvijo dobil izkušenega predsednika, in ker bo Slovenija s tem dobila uglednega in zglednega politika, vas, spoštovani dr. Gantar, Liberalna demokracija podpira in vam želi vse dobro v vašem prihodnjem delu. Srečno.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo dajem poslankam in poslancem. Na voljo ima vsak največ pet minut. Prvi je k razpravi prijavljen gospod Jožef Jerovšek. Izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje na balkonu. Gotovo je danes velik dan za Slovenijo, za demokracijo v Sloveniji in upam, da delim mnenja vseh, da z zaupanjem gledamo v naslednji štiriletni mandat. Izbiramo predsednika in konstituiramo Državni zbor in vsi si želimo, da bi to dejansko bil hram demokracije. Jaz mislim, da je v preteklih mandatih slovenski državni zbor opravil veliko delo na tem področju in prehodil pomembno pot.
Naj povem, da bom tudi sam kandidata za predsednika Državnega zbora podprl. Podprl, bom rekel mogoče z za nekatere banalnim razlogom - gospod Gantar je bil eden od tistih poslancev, ki je spoštoval polemiko, replike in medklice v Državnem zboru. V tem se je pomembno razlikoval od večine dosedanje opozicije, ki je takšno ravnanje, ki je imanentno za parlamente, opredeljevala kot nekaj nezaslišanega, ker je pač izhajala iz preteklih časov, ko so bile vse odločitve dogovorjene nekje drugje in so bile takratne skupščine samo mesto dviganja rok - brez polemik, brez tega. Jaz mislim, da je to treba še enkrat poudariti, in upam, da bo kolega Gantar lahko zagotavljal digniteto in avtoriteto Državnega zbora. Avtoriteto poslancev, da poslanci v slovenskem prostoru ne bodo nekaj najbolj nezaslišanega, ljudje z največjimi privilegiji, ampak da bodo, tako kot se dogaja v deželah demokracije, to cenjeni ljudje. Ne nazadnje ne more v ta dom, ta hram priti nihče, ki ni bil izvoljen.
In ko pravim, da bomo tukaj znali ceniti - ponovno poudarjam misel nekdanjega predsednika nemškega parlamenta, ki je rekel: "Kdor trdi, da je," - on je rekel prepir, jaz pa pravim polemika - "prepir ali polemika v parlamentu nekaj slabega, ta zgolj hlini demokracijo." In tu je bilo v preteklosti veliko hlinjenja demokracije. In upam, da bo kolega Gantar, ki mi je rad ostro repliciral in zaradi tega ga cenim in spoštujem to kvaliteto poslancev, ki so sposobni replicirati, ki so se z močjo argumentov sposobni se spopadati, da bo to nadaljeval in da bo takšno vlogo opozicije spoštoval tudi sedaj, ko bo predsedoval Državnemu zboru. Pri
17
tem pa bo imel, seveda, izjemno težko delo pri ohranjanje te dignitete in avtoritete Državnega zbora. Kajti, pravkar smo slišali iz ust predsednice Liberalne demokracije, da naj bo to mesto razprave. Res je! Mora biti mesto razprave, ampak vendar tudi mesto odločanja, ampak to pa ni bilo rečno. In seveda, iz mnogih znakov je razvidno, da je bila predvolilna retorika zgolj retorika sedanje koalicije, da je tako imenovani, sedaj se popularno imenuje "KGB trojček" - po začetnicah imen predsednikov - govoril drugo od tistega, kar namerava delati v sedanjem mandatu. Zagotavljano je bilo z vseh strani, da bo avtonomija medijev, novinarjev, vendar se je zgodilo, da je prav iz teh ust prišlo že nezaslišano ogorčenje nad vprašanjem novinarja. Celo narekovanje, kaj sme vprašati in česa ne sme vprašati.
Drugič, moram še enkrat poudariti, slišali smo zaničujoče, pravzaprav podcenjujoče mnenje, da, gospod Golobič je to izrazil, da Državni zbor, predsednik, to pa je že za mene premalo, to pa niti slučajno. In moram reči, da, žal, se tu spominjam besed gospoda Slavoja Žižka, ki vas je metaforično verjetno primerjal z novim slovenskim Stalinom. Jaz bi bil dosti bolj vesel, če bi takrat rekel, to bo novi slovenski Churchill. Potem ne bi dvomil v postopke in metode te koalicije. On je rekel drugače, da ste to ljudje oblasti in jaz verjamem, da boste sedaj ljudje oblasti in upam, da bo gospod Gantar preprečil, da se ta oblast ne bo zlorabljala v temu mandatu. Namreč...
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa gospod Jerovšek. Besedo ima gospa Majda Širca. Izvolite prosim.
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Hvala lepa.
Tudi sama na začetku čestitam vsem, ki smo, ste danes dobili zaupanje in dokončno tudi potrjeno zaupanje za naslednja štiri leta. V dosedanjih razpravah se je dokazalo, da je predlog, da prevzame vodstvo Državnega zbora dr. Pavel Gantar, smiseln, je dober in da mu večina priznava kvalitete oziroma sposobnosti, ki jih ima. Sami ste povedali, da gre za modrost, strokovnost, znanje in za spoštovanje polemike, dialoga in demokracije. To pa je tisto, kar je potrebno tukaj uveljavljati, bom rekla, tudi ponovno uveljavljati in spoštovati. Mandat dejansko ne bo lahek, gospod Jerovšek je v to smer že nakazal, pri tem pa naj povem, da se sama v marsičem ali v večini strinjam s tistim delom do sedaj izrečenih misli v zvezi z gospodom Pavletom Gantarjem, ki dejansko predstavlja spoštljivo kontinuiteto. Tistih postopkov odprtega demokratičnega razmišljanja, ki so se uveljavljali, ne včeraj, ampak že v zgodnjih 80. letih. In v luči teh 80 let, ko je pomenljivo odpiral razprave, ki se jih marsikdo ni upal, velja razumeti zaupanje, ki mu je bilo danes dano in tudi velika pričakovanja, ki prihajajo iz vseh nas in tudi vas, za mandat, ki ga bo izpeljal v naslednjem obdobju, ki ne
18
bo lahak, ampak v odnosu in pogledov, možnosti prisluha k pa seveda tudi upoštevanju nedvomno bistveno lažji kot lepa.
v upoštevanju njegovih odprtih drugačnem razmišljanju razprave, misli drugega, bo zaradi tega marsikdo danes to meni. Hvala
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Bogdan Barovič, izvolite.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala lepa gospod predsedujoči, kolegice in kolegi! Povedal bom svoje mnenje. Res je, kar je dejal kolega Lahovnik, da je za resno odločitev potreben čas za premislek. Moj dodatek v oklepaju je le, da to ni čas za politično trgovanje.
In drugič. Ne verjamem izgovoru, jaz ga tako imenujem, da je to prvi dokaz, da si vladajoča stranka Socialnih demokratov ne želi imeti svojega predstavnika na Vladi in v Državnem zboru. Ne gre za ime ali priimek. Ne gre za pomembnost. Jaz sem predsednik. Gre za odgovornost in to veliko odgovornost, ki jo mora prevzeti tisti, ki mu je ljudstvo dalo oblast. Toda ne glede na povedano, zame je rezultat današnjega izbora, rezultat političnega trgovanja in izogibanja odgovornosti. Prav. Kljub temu bom sam v malto, ki jo mešamo za temelje in za hišo v kateri bodo živele Slovenske in Slovenci in upam, da na toplem in lepo, vrgel raje pet lopat cementa več, da bo ta malta trdna in bo zdržala. Pomeni. Legitimno pravico, ki so si jo izbrali, bom spoštoval in z veseljem bom kolega, ki ga pa spoštujem in cenim po njegovem delu, gospoda Gantarja, podprl. A opozarjam, da bo vsak zidak, ki bo padel iz te hiše, in vsak strešnik, ki se bo zvalil na tla, odgovornost Socialne demokracije ne pa gospoda Pavla Gantarja.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Miro Petek.
MIRO PETEK: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Vsem skupaj v tej dvorani lep pozdrav! Tudi sam se pridružujem vsem izrečenim čestitkam. Tudi jaz bom, podobno kot kolega Jožef Jerovšek, podprl gospoda Pavla Gantarja. Poznam ga že dolgo časa, prvič sem ga srečal na fakulteti, ko je bil on še asistent, jaz študent. Nato sem spremljal njegovo publicistično delo, v zadnjem letu, dveh pa sva skupaj sedela v Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Mislim, da je gospod Pavel Gantar tam opravil zelo korektno in pošteno delo. Spomnite se sklepa naše komisije, ki je proučevala afero Sova, in takrat je tudi Pavel Gantar glasoval za sklep, da se Janez Janša in Ivo Sanader nista dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu. In ta sklep je postavil na laž trditev njegovega bivšega strankarskega kolega, gospoda Antona Ropa. Prepričan sem, da bo gospod Pavel Gantar korektno in profesionalno opravljal svoje delo, tako kot ga je tudi
19
doslej, in da mu to funkcijo absolutno lahko zaupamo. Seveda pa ne vem, kako se bo počutil v tej koaliciji, katere del sedaj pristaja na neko novo politično pot, katere nova paradigma je laž. O tem pa bo lahko kaj povedal v prihodnje, po končanem mandatu.
Ker pa sem ravno pri besedi, mi dovolite, da rečem še to k naslednji točki, podprl bom tudi vse tri kandidate za podpredsednike Državnega zbora, tudi gospoda Potrča, ki sem ga prvič videl nekje na televiziji pred 40 leti. Takrat smo v Črni dobili prvo črno-belo televizijo in smo se vsi zbrali za tem televizorjem. Danes živimo v digitalni dobi, živimo v globalni, internetni televiziji in mislim, da je dobro, da bomo videli gospoda Potrča na tem mestu tudi v tej podobi. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franco Juri. Prosim.
FRANCO JURI: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje! Če se odnos v Državnem zboru izkazuje že z nazivanjem posamičnih strank z imeni in tudi posameznih poslancev, imenovanje enega dela parlamenta za tranzicijski trojček, gospod Tanko, ni najboljša popotnica za dobro komuniciranje. Mislim, da je bil majhen spodrsljaj in da se to ne bo več ponavljalo.
Prvo zasedanje Državnega zbora, kot je rekel kolega Matej, je vselej praznik demokracije in kot takega ga vsi danes doživljamo. Vendar državljanke in državljani verjetno pričakujejo od nas konkretne odločitve. In po dosedanji razpravi zgleda, da bodo te odločitve sprejete in da bodo potrdile nastanek vodstva tega Državnega zbora, takšnega, kot ga predlagajo predlagatelji, torej stranke, ki so predlagale gospoda dr. Gantarja za predsednika Državnega zbora. Mi v stranki Zares, ko smo se odločali o imenu, o človeku, ki naj bi čim bolje zastopal Državni zbor in bi omogočal neko identifikacijo s kulturo dialoga politike in predvsem nastopa, v katerem ni prostora za izključevanje, smo se zavedali, da je naloga zelo zahtevna. Cenili smo potezo stranke SD, ki je v duhu samoomejevanja politike in ta poteza je pomenila, da smo mi kot druga stranka to odgovornost razumeli resno. In resno smo se odločili za kandidata za predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja.
Pavleta tudi osebno poznam iz 70-ih let, ko je bil odločen kritik takratne nedemokratične oblasti. Skupaj sva sodelovala v kolegiju Odbora za človekove pravice in torej vem kakšna in katera politična kultura ga zaznamuje. Zato nimam nobenega dvoma, ne samo ker pripadam stranki, ki ga predlaga, ampak se kot državljan Republike Slovenije veselim takšnega predsednika Državnega zbora. Kot je povedala kolegica Katarina Kresal se nahajamo pred velikimi izzivi, pred velikimi spopadi, morda z recesijo, morda s finančno krizo, morda s
20
klimatskimi spremembami in pomembno je posredovati naši javnosti - državljankam in državljanom, jasno sporočilo, da bo danes ta Državni zbor usposobljen za normalno delovanje, za normalno funkcioniranje. Zato se veselim in mislim, da bo moj optimizem potrjen, da bomo danes doživeli široko podporo predsedniku in vsem ostalim podpredsednikom.
Tudi jaz želim javno izjaviti, da bom podprl vse predlagane podpredsednike, kajti menim, da so vsi pravi gospodje in imajo parlamentarne, državniške in politične izkušnje.
Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod mag. Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči za besedo. Kolegice in kolegi, dragi gostje. Vsem skupaj še enkrat čestitke in predvsem srečno, odgovorno in trezno na poti, ki so nam jo zaupali volivci. Če bomo vsak svoj del naloge opravili tako, kot je treba, potem bo za državljanke in državljane v tej državi dobro in vsem skupaj s katerimi bom sodeloval se že vnaprej priporočam za sodelovanje.
Danes seveda opravljamo odgovorno nalogo. Državni zbor te naše države je imel od leta 1991 naprej dobre predsednike in prepričan sem, da bo tako tudi v bodoče, zato v tem trenutku z mojega mesta iskrena zahvala dr. Cukjatiju, ki je svojo odgovorno nalogo opravil tako, kot je najbolje vedel in znal, bil pa je brez dvoma odraz Vlade in sredine in koalicije iz katere je izšel. Veličina zmagovalcev volitev je, da se znajo tudi po volitvah obnašati v skladu s tem, kar so na volitvah dobili, zatorej čestitke bodočemu mandatarju in pa stranki SD za te prve poteze. Znotraj bodoče koalicije se očitne ne dela po diktatu, ampak so se tudi kar se tiče predsednika Državnega zbora iskale različne rešitve, iz več dobrih predlogov izbralo najboljše in zato sem vesel, da lahko rečem, da bo Pavel Gantar moj predsednik in da ga bom z veseljem potrdil. Imam pa malo težavo. Tudi od poraženca se pričakuje, da takrat, ko se je tekmovalo v duhu ferpleja, da ko si poražen, da znaš boljšemu od sebe stisniti roko in mu ta poraz priznati brez grenkobe, brez zagrenjenosti in brez zlobe v srcu. Upam, da tiste napovedi danes, ki so šle iz tega diskurza, niso bile mišljene povsem resno. Jaz sem prepričan, da bo predsednik gospod Gantar prvi med enakimi, da je zrel za to funkcijo zaradi svoje politične poti, zgodovine, predvsem pa zato, ker se je vedno pokazal in dokazal kot človek, ki mu gre zaupati, človek z veliko začetnico in takšnega predsednika si Državni zbor in pa država Slovenija zasluži, zato ga bom z veseljem podprl. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ivan Grill. Prosim.
21
IVAN GRILL: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi! Vsem vam želim izreči čestitke, predvsem novoizvoljenim in tudi vsem ponovno izvoljenim poslankam in poslancem. Danes pod to točko dnevnega reda razpravljamo o novemu predsedniku Državnega zbora. Ta funkcija je predvsem odgovorna, to ni častna funkcija, zato obrazložitev, da si nekdo takšno funkcijo zasluži oziroma da je ugledna oseba, mislim, da ni najboljša obrazložitev, tukaj mora biti predvsem sposobnost, odločnost in tudi komunikativnost, da bomo lahko različna stališča tudi usklajevali. Želim si in verjetno, da vsi tukaj prisotni, da bo ta hiša demokracije resnično delovala v dobrobit Slovenije, državljank in državljanov in ključna vloga za to bo prav gotovo na predsedniku Državnega zbora. Ne želim si, da bi bili tudi v tem mandatu priča vodenju s strani kakšnega predsednika oziroma podpredsednika, kot smo bili priča v prejšnjem mandatu, ko je njegovo vodenje temeljilo vse prej kot na neki korektnosti, prej bi lahko rekli na anarhiji. Mislim, da je bivši predsednik Državnega zbora gospod France Cukjati, svojo vlogo odigral več kot odlično. Mislim, da smo lahko vsi hvaležni za njegovo vlogo pri povezovanju različnih stališč in se mu seveda sam osebno zahvaljujem. Predvsem pa lahko ponovim številne pohvale volivk in volivcev, s katerimi sem se srečeval, ki so njegovo vodenje seveda tudi pozitivno ocenjevati. Mislim, da bo novemu predsedniku Državnega zbora lahko zgled tudi bivši predsednik, in da bo lahko marsikatero njegovo potezo ali pa način, povzel tudi pri svojem delu.
O samem kandidatu gospodu Gantarju se ne želim sedaj opredeljevati, ali bo te funkcije sposoben ali ne. Njegovo delo v prejšnjem mandatu, pa tudi še v času ministrovanja, je pustilo v slovenskem prostoru določene sledi, vendar to zagotovo ni garancija, ki bi jo v funkciji predsednika Državnega zbora lahko na enak način ali pa z enako uspešnostjo vodil tudi naprej. Glede na podporo, ki mu je izrečena, sam ne dvomim, da ne bo izvoljen. Seveda mu želim uspešno delo, predvsem, da se bo zavedal te odgovornosti, ki jo ima, in pa, da bo dopuščal, da bomo v tej hiši demokracije lahko usklajevali svoja stališča, sprejemali take odločitve, ki bodo v korist vseh, kot sem že omenil, državljank in državljanov Republike Slovenije.
Seveda mu želim prijetno oziroma predvsem uspešno delo. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franci Kek.
FRANCI KEK: Hvala za besedo.	Pozdravljeni vsi prisotni!
Civilna družbena gibanja v 80.	letih so bila ena izmed
najpomembnejših dejavnikov, ki so	pripeljali do vzpostavitve
demokracije v tej državi. In dr.	Pavle Gantar je bil eden
22
izmed najpomembnejših členov le-te. Zaradi tega in zaradi vseh njegovih sposobnosti, znanj in vedenj, menim, da je primeren za predsednika Državnega zbora. Obenem me čudi, zakaj se gospod Jože Tanko sprašuje o njegovi strokovnosti. In obenem, ko smo že pri ženskih kvotah, tudi vi ste imeli možnost predlagati podpredsednico, pa ste predlagali podpredsednika. Hvala.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Gregor Golobič, izvolite.
GREGOR GOLOBIČ: Hvala lepa za besedo. Najprej bi želel izraziti zadovoljstvo in predvsem veselje nad tem, da je bilo napovedanih kar nekaj podpor kandidatu za predsednika Državnega zbora Pavlu Gantarju s strani stranke, ki se vidi v opoziciji. Če je cena za to podporo, za katero verjamem, da ni bila samoumevna, tudi dvignjen glas ali malce nekorektna obravnava moje malenkosti, potem sem jo z veseljem pripravljen vzeti nase. Želim samo opozoriti na nekaj dejstev, ker je prav, da se v tem zboru, ko se govori o funkciji predsednika Državnega zbora, operira z dejstvi.
Jaz sem vesel, da je gospod Jerovšek privrženec polemike. Tudi sam sem. Veselim se soočenja, argumentiranega soočenja. Žal se nekateri z menoj v času volilne kampanje niso upali soočiti. Morda bo, in verjamem, da bo več priložnosti za to tudi v tem mandatu; že zdaj, bom rekel, komaj čakam.
Za stranko Zares ni bilo v nobenem trenutku samoumevno, da predlaga kandidata za predsednika Državnega zbora. Nasprotno, zelo eksplicitno smo se izreki o tem, da vidimo na tem mestu primernega človeka, kvalificiranega človeka, ni skrivnost, gospoda Mirana Potrča. Verjamem, da je težko razumeti opcijo, stranki, ki je vedno videla vse najbolje samo pri sebi, potezo, ko kdo vidi kaj dobrega tudi pri drugih. Vendar, ko je ponudba s strani stranka SD prišla, smo jo vzeli nadvse resno. In nikakor ne drži, da bi jaz kadarkoli s kakršnokoli izjavo rekel, da bi bila funkcija predsednika Državnega zbora, kot je bilo s strani gospoda Jerovška rečeno, premalo zame ali kaj podobnega, ali da bi si želel neko drugo, kot je rekel gospod Tanko, neko mešetarsko funkcijo. O tem ni bilo nobene besede. Nasprotno, ta funkcija je bila po mojem prepričanju prevelika za mene. Zato sem se tudi zavzel za to, da nanjo kandidiramo človeka, ki ima več izkušenj v parlamentu kot jaz sam. Jaz sem bi tu nazadnje, v tej dvorani, bila je drugačna, pred 16 leti, kot delegat prve demokratične osamosvojitvene skupščine. Od takrat se je spremenilo marsikaj. Spremenil se je poslovnik, spremenile so se navade, marsikaj se je v tem parlamentu vpeljalo na novo. Te prakse ne poznam natančno in Pavel Gantar je veliko bolj poučen od mene v teh stvareh. Tudi sicer sem prepričan, da v marsikaterem pogledu - deloma tudi polemike, ki so se razvile, to
23
dokazujejo - v večji meri izpolnjuje visoke kriterije, ki jih mora izpolnjevati nekdo, ki pretendira na to mesto.
Sedanja koalicija, kot ste rekli, je - in s tem se strinjam, če lahko s tem končam - veliko politične ali predvolilne retorike uporabljala v času kampanje, in to se še nadaljuje. Pravzaprav smo začeli danes očitno z novo volilno kampanjo. Želel bi si le, da bi bile v Državnem zboru v tem sklicu sprejete odločitve po pretehtani razpravi, kjer bi se slišali vsi argumenti, in da bi dejstva štela in da bi osebne diskvalifikacije bile kolikor je le mogoče postavljene v oklepaj. Sam si bom za to prizadeval kolikor bo to v moji moči. Verjamem in prepričan sem, da tudi poslanska skupina, ki jo začasno vodim. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje. V skladu s tretjim odstavkom 199. člena Poslovnika zbora o izvolitvi predsednika v Državni zbor odloča s stalnim glasovanjem. V skladu s prvim odstavkom 92. člena Poslovnika zbora vodi tajno glasovanje komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči ter štirje poslanci, ki jih izvoli zbor. Za častne vodje poslanskih skupin so mi že posredovali predloge za člane komisije, ki vodi glasovanje. Ti so: Gospod Aleksander Ravnikar, SD, gospod Robert Hrovat, SDS, gospod Vili Trofenik, Zares in gospod Gvido Kres, SLS.
Član te komisije sem tudi jaz kot predsedujoči, pri delu komisije bo sodeloval tudi namestnik generalnega sekretarja, gospod Matjaž Plevel.
Ali kdo predlogu za sestavo komisije nasprotuje?
Ugotavljam, da ne.
Če ne, prehajamo na odločanje. Glasujemo. Glasovalo je 84 poslank in poslancev, za 83, proti 1.
(Za je glasovalo 83.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
V	skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika zbora bo poslancem vročena glasovnica tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda "Za" ali "Proti". V skladu s petim odstavkom 91. člena Poslovnika zbora je neizpolnjena glasovnica neveljavna, neveljavna je tudi glasovnica iz katere volja poslanca ni jasno razvidna.
V	skladu s 84. členom Ustave bo kandidat izvoljen, če bo zanj glasovala večina vseh poslancev, to je 46 ali več. Glasovali bomo v dvorani, v glasovalnih kabinah, poslanke in poslanci boste izpolnjene glasovnice oddali v glasovalno skrinjico, ki je v dvorani na mizi ob kabinah.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasite v sobi 217 kjer, boste prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 12.55 in bo trajalo do 13.10. Poslance, ki mi
24
boste pomagali pri glasovanju prosim, da se po končanem glasovanju zberete v sobi 217. Prekinjam sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 13.25.
(Seja je bila prekinjena ob 12.41 in se je nadaljevala ob 13.25.)
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Spoštovane poslanke in poslanci! Nadaljujemo prekinjeno sejo zbora.
Prehajamo na obravnavo prekinjene 3. točke, to je na volitve predsednika Državnega zbora.
Prebral vam bom zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o kandidatu za predsednika Državnega zbora. Kandidat je bil dr. Pavel Gantar. Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora, dne 15. oktobra 2008. Razdeljenih je bilo 84 glasovnic, oddanih je bilo 84 glasovnic, neveljavni sta bili 2 glasovnici, veljavnih je bilo 82 glasovnic. "Za" je glasovalo 69 poslancev. /Aplavz./ "Proti" je glasovalo 13 poslancev. Na podlagi izida glasovanja je bil dr. Pavel Gantar z večino glasov vseh poslancev izvoljen za predsednika Državnega zbora. Člani komisije in njihovi podpisi.
Novoizvoljenemu predsedniku Državnega zbora gospodu Pavlu Gantarju čestitam in mu želim veliko uspeha pri opravljanju dolžnosti! /Aplavz./
Spoštovani gospod predsednik, prosim vas, da v veliko dvorano Državnega zbora pospremite predsednika Republike dr. Danila Türka. Besedo dajem predsedniku Državnega zbora gospodu dr. Pavlu Gantarju. Izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, cenjeni diplomatski zbor, visoki gostje, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane poslanke in poslanci!
Najprej bi tudi vam kolegice poslanke in poslanci čestital za izvolitev in izrazil prepričanje, da bomo v naslednjem mandatu dobro in uspešno sodelovali. Hkrati bi se vam rad zahvalil tudi za to močno podporo. Upam, da bom to funkcijo predsednika Državnega zbora častno in predvsem odgovorno opravljal v skupno dobro državljank in državljanov Slovenije, v skupno dobro nas v tem zboru in seveda predvsem v dobro parlamentarne demokracije v Sloveniji. Dovolite mi, da se ob tej priliki najprej zahvalim dosedanjemu predsedniku gospodu Francetu Cukjatiju za vodenje Državnega zbora v preteklem mandatu pa seveda tudi vsem dosedanjim podpredsednikom.
Spoštovane kolegice in kolegi, nobenega dvoma ni, da je parlament, Državni zbor tista demokratično izvoljena institucija, ki uresničuje zakonodajno oblast. Naša naloga je poleg ostalih, je predvsem sprejemati zakone. Ne kakršnekoli zakone, ampak dobre zakone. To je ideal in to je cilj vsake oblasti. Lahko se temu cilju približa, vendar ga ne more
25
nikoli povsem uresničiti in o tem, kaj je dober zakon, kateremu javnemu interesu sledi in kako bo tekla razprava v tem domu v naslednjih štirih letih ob številnih predlogih, ki jih bomo dobili na mizo in bomo o njih razpravljali in ta razprava mora biti živahna, mora biti odprta in tudi polemična. Sam zagovarjam stališče, to poslanke in poslanci starega kova vedo, sam zagovarjam stališče, raje beseda preveč, kot beseda premalo. Ampak naj se ta beseda dotika stvari in ne ljudi in njihovih osebnih lastnosti. Ne smemo si vzeti pravice, da bi razpravljali o njih.
Osnovni način na katerega pridemo do odločitev je seveda glasovanje in s tem tudi neizbežno preglasovanje. Je seveda delitev na večino in manjšino in moja naloga je, da v tem procesu, če je potrebno, zaščitim predvsem manjšino, torej opozicijo.
Rad bi posebej opozoril, da demokracija in opozicija v parlamentu ni samo za okras. Niti ne more biti samo vzvod demokratične legitimizacije vladajoče večine. Je mnogo več. Je dokaz, stalni dokaz, da pri vseh političnih odločitvah obstaja tudi alternativa. Obstaja drugačna možnost, drugačna in druga pot. Da tisto, kar je sprejeto ni edino možno, ampak je lahko tudi drugače. Za modro Vlado je to izjemno pomembno sporočilo in če ga ne upošteva, se seveda drugačna in druga pot tudi zgodi.
Parlament je pogosto sopomenka za demokracijo. Danes je demokracija širša in ni omejena samo na demokratične procedure voljenih predstavnikov ljudstva, torej na posredno demokracijo. Obsega tudi mnoge druge oblike sodelovanja in soodločanja ljudi pri upravljanju z javnimi zadevami. Včasih se zazdi, da je demokracija, ko je enkrat vzpostavljena, samoumevna in deluje samodejno. No, mi vemo, da temu ni tako. Demokratične institucije moramo prav mi vzpostavljati vsak dan s svojim delovanjem in vsak dan, z vsakim našim dejanjem lahko demokracijo potrjujemo, utrjujemo ali ogrožamo. Ne smemo je jemati za kuliso.
Spoštovane kolegice in kolegi. Rad bi vas opozoril tudi, po mojem mnenju, na dve nevarnosti za demokracijo, ki se jim po mojem mnenju, če se le da moramo izogniti. Prva je nevarnost populizma. Nevarnost, torej hitrih in lahkih obljub, da so nekateri problemi enostavno rešljivi in da so vedno drugi krivi za to, če nam gre slabo. In druga nevarnost, da obstaja prevlada interesov in hotenj ene same interesne družbene lahko širše ali ožje skupine, ob neupoštevanju in zanemarjanju drugih. V odločitvah, ki včasih ne bodo lahke bo moral Državni zbor skrbno tehtati interese, jih uravnovešati in ne bo smel pristati na rešitve v katerih bodo eni, recimo, veliko na boljšem, drugi pa na slabšem. Zelo pomembno je, da je parlament kredibilen v tem smislu in da zna uravnovešati in tehtati interese vsakogar v družbi in državi. Vsak mandat Državnega zbora se srečuje z novimi razmerami, pa tudi s starimi in podedovanimi problemi. Med slednje spadajo tudi
26
neuresničene odločbe Ustavnega sodišča. Sam bom storil vse kar je v moji moči, da bi v razumnih rokih spremenili to stanje, še posebej v primerih, ko se te odločbe nanašajo na uresničevanje človekovih pravic.
V tem mandatu, verjamem, da skupaj z vami, nameravam nadaljevati s politiko odprtega parlamenta. V to hišo je potrebno spustiti več duha zelo živahne civilne družbe in poleg dialoga v parlamentu razvijati tudi dialog med parlamentom in civilno družbo, in veliko poti in možnosti imamo na razpolago.
Naj se vam, spoštovane kolegice in kolegi, še enkrat zahvalim za zaupanje.
Hvala lepa. .../Aplavz./...
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Predsedniku Državnega zbora se zahvaljujem za njegove besede in mu tudi iskreno čestitam.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo dajem predsedniku republike dr. Danilu Türku, ki bo nagovoril zbor.
Izvolite gospod predsednik.
DR. DANILO TÜRK: Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani diplomatski zbor, visoki gostje, gospe in gospodje!
Ta govor želim začeti s čestitko. S čestitko vam, spoštovani gospod predsednik, za izvolitev na to pomembno in odgovorno mesto, čestitko vsem poslankam in poslancem za izvolitev v Državni zbor in z najboljšimi željami za uspešno in plodno delo, v dobro naše skupne države.
Medtem ko sem se pred dobrim tednom zahvalil poslankam in poslancem, ministrom in ministricam preteklega sklica Državnega zbora, je danes priložnost, da spregovorim predvsem vam in vam čestitam ob izvolitvi. Čestitati pa želim še posebej državljankam in državljanom Republike Slovenije, volivkam in volivcem, za letošnje volitve, to letošnje najpomembnejše dejanje demokracije pri nas. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Tako določa naša ustava. To oblast pa, spet kot določa ustava, izvršujejo državljanke in državljani neposredno z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno. Načelo delitve oblasti je bistveno za izvrševanje oblasti ljudstva. Tudi letošnje volitve so pokazale, da ljudstvo Slovenije, njene državljanke in državljani, volivke in volivci, demokracijo jemlje resno. Slovenske volivke in volivci so kritični in skeptični. Svojo volilno pravico vselej uporabljajo z veliko mero zdrave pameti in političnega občutka. Izvoljenim predstavnikom pa vselej poverijo odgovornosti s pričakovanjem, da bodo ti v polni meri upravičili zaupanje. Zato moramo vsi nosilci voljenih funkcij
27
ves čas naj skrbneje razmišljati o svoji odgovornosti in zaupanje upravičiti, in to z rezultati.
Demokracija na Slovenskem je v dobri formi. Morebiti ji manjka kakšen element zrelosti, ki ga prinaša daljše zgodovinsko obdobje. Morebiti so nekatere naše politične delitve preveč ideološke in preveč povezane z značilno slovensko trmo. Navzlic temu pa smo v svoji zgodovini, zlasti v zadnjih dveh desetletjih, Sloveniji dokazali, da se znamo odgovorno in resno odločati, tako kadar gre za velike zgodovinske odločitve, kakršna je bila osamosvojitev in vzpostavitev suverene države Slovenije, kot tudi, ko gre za bolj praktične in bolj vsakdanje odločitve. Doseženo stopnjo zrelosti nam priznavata tudi Evropa in ves svet. Sloveniji ni bilo po naključju poverjeno predsedovanje Evropski uniji kot prvi med novimi članicami Evropske unije. In ravno tako ni naključje, da je Slovenija tudi to odgovorno nalogo uspešno in odgovorno opravila. Vladi v preteklem zakonodajnem obdobju gre posebna zahvala za uspešno opravljeno delo, s tem pa tudi za utrditev položaja Slovenije v družini evropskih narodov. Dosežena stopnja zrelosti naše demokracije je omogočila uspeh pri tej nalogi, ki je angažirala celotno upravo in celotno politično strukturo naše družbe.
Spoštovane poslanke in poslanci! Za vami so volitve, to je tista faza demokratičnega pluralističnega procesa, v kateri se najbolj izrazito izkaže tekmovalni značaj pluralizma. Po volitvah pa pride čas za razmislek o prioritetah in načinu dela za naprej. Parlament, naš Državni zbor, je izjemno pomembno središče tega dela, je zakonodajni organ in tribuna razprave. Je tržnica, je idejni prostor usklajevanja. Je mesto soočanja Vlade in opozicije in dejavnik sinteze. Vse to bogastvo funkcij parlamenta je treba skrbno gojiti. Ni dobro, kadar se parlament reducira na mehanizem za glasovanje in preglasovanje. Navidezna učinkovitost take prakse siromaši kakovost odločitev in dela. Dobre odločitve nastajajo po skrbnem pomisleku, pri tehtani razpravi, izmenjavi argumentov in dognani formulaciji odločitev. Včasih, pogosto tak proces zahteva več časa in ravno v oceni koliko časa in koliko razprave je potrebno, se izraža politična modrost odločanja, tehtnost odločitev in njihova dolgoročna vrednost. Temu okviru je velika pomena tudi sposobnost iskanja skupnega jezika in najširšega možnega soglasja o pomembnih vprašanjih našega razvoja. Tudi tu se bo odražala umetnost politike.
Politika pa je po svoji naravi največkrat lokalna in največkrat kratkoročna. Prav pa je, da se v odločanju upošteva tudi širši, tudi mednarodni kontekst in dolgoročni pomen odločitev, še posebej kadar razmere to nujno zahtevajo. V prihajajočem obdobju bomo imeli v Sloveniji veliko razlogov za razmislek o mednarodnih okoliščinah, o katerih se bo treba odločati, in o dolgoročnih vidikov odločitev. Sedanje dogajanje na mednarodnem finančnem sistemu izkazuje določene znake razkroja. Nujne bodo nove rešitve in vprašanje je ali
28
bodo dovolj dobre in dovolj celovite, da bo na koncu mogoče govoriti o novem, boljšem svetovnem finančnem sistemu. Obdobje iskanja bo zahtevalo jasno opredeljevanje vseh držav, tudi naše. Potrebna bo preudarnost in zlasti pravočasnost odločitev. Vlada Republike Slovenije bo imela zahtevne naloge. Prav zato pa bo pomembno, da se ustrezna razprava in usmerjanje opravita v Državnemu zboru in da se ob tem doseže kar najširša podpora vladni politiki. Vloga politike in države bo v teh razmerah nezamenljiva. Zanašanje na ekonomske in finančne dejavnike ne bo zadoščalo. Le država in državljani lahko zagotovijo pravne rešitve in ureditev kakršno potrebuje naš čas. Ne gre le za preprečitev ponavljanja nevarnosti, ki jih je prinesla deregulacija in neodgovorna finančno-kreditna dejavnost v nekaterih finančnih centrih sveta. Gre za veliko več, gre za nujnost nove mednarodne finančne arhitekture. O tem seveda Slovenija ne bo imela odločilne besede, vendar ne bo brez glasu.
Zlasti pa se bo Slovenija morala dobro znajti v spreminjajočih se okoliščinah, ki se začenjajo že zdaj. To bo zahtevalo resno razpravo in tudi odločanje o reformah, o reformah za razbremenjevanje realnega gospodarstva in odpiranja prostora podjetnosti in ustvarjalnost, o reformah za moderno socialno zaščito, za takšno pokojninsko ureditev, ki bo preživela na dolgi rok in bo upoštevala demografski razvoj v naši domovini.
Pogosto slišimo kako krizne razmere pomenijo tudi priložnost, ne le nevarnosti. Seveda je tako, vendar je potrebno priložnosti najprej odkriti in nato tudi znati izkoristiti. Vloga Državnega zbora pri vsem tem je nenadomestljiva. Rešitve, ki bodo potrebne, naj zagotovijo najvišji dolgoročni razvoj in preobrazbo naše družbe v družbo, ki temelji na znanju. Človeški potencial je naše največje bogastvo, znanje pa njegova največja moč. Ta potencial bo treba dobro izkoristiti. Tu se ne bi smeli ustrašiti nuje po ustreznem vlaganju v znanost in znanje, tehnološko preobrazbo in tehnični razvoj. Ne bi se smeli odpovedati razvoju okolju prijaznih zelenih tehnologij, ki zagotavljajo tehnološki napredek in potrebno blažitev posledic globalnega segrevanja. Reforme, ki jih potrebujemo, bodo morale biti vsestranske in bodo zahtevale pripravljenost na inovacije.
Spoštovane poslanke in poslanci! Danes je dan, ko je prav, da se zavedamo obsežnosti nalog pred tem Državnim zborom. Prihodnji mesec in prihodnja leta pa bodo čas za podrobno razpravo in kompetentno odločanje. Zakonodajna dejavnost je seveda kritično pomembni del tega odločanja. Pomembnost zakonodajnega procesa pa ni le v dobri vsebini odločitev, dobrih in dobro premišljenih zakonih. Kakovost je najboljše zagotovilo avtoritete zakonodajnega dela in avtoritete celotnega sistema naših javnih institucij. Ta avtoriteta pa je bistvenega pomena za zaupanje v državo, za tisto zaupanje, ki daje državljankam in državljanom občutek
29
varnosti in vere v prihodnost, vere v naš nadaljnji uspešni razvoj. Gre torej v bistvu za krepitev našega občutka pripadnosti naši državi, za zaupanje v našo domovino. Gre torej za sodobno vsebino našega domoljubja. To domoljubje se danes ne odraža več zgolj v skrbi za naš jezik in kulturo in za ohranitev naše, z žrtvami pridobljene neodvisnosti. Te sestavine domoljubja so neizpodbitne in samoumevne. Gojiti jih moramo vsakodnevno. Razumeti pa moramo, da domoljubje ta čas zahteva še več - zahteva samozavest, ki jo prinaša razvojna in tehnološka uspešnost in vsestransko dviganje kakovosti v naši družbi. Kolikor bolj bo naša domovina sposobna zagotavljati razvoj in socialno pravičnost, toliko močnejše bo domoljubje pri nas. Kolikor uspešnejši bomo v preprečevanju patalogij, kot so neupravičeno bogatenje in korupcija, toliko bolj bo naša država deležna zaupanja ljudi in toliko močnejše bo njihovo domoljubje. Kolikor bolj bo naša zunanja politika načelna in čvrsta, tako v razmerju do sveta, kot tudi v razmerju do sosedov, toliko večja bo naša samozavest in močnejše naše domoljubje. Kolikor bolj bomo znali iz našega političnega dogajanja izločevati trmo in zavist, toliko večje bo zaupanje ljudi v politične predstavnike in toliko večje bo njihovo domoljubje. Domoljubje je danes nesporna vrednota, njegova moč pa se bo merila s kakovostjo našega razvoja in naše države. Tudi zato moramo storiti vse za krepitev avtoritete inštitucij, ki to kakovost zagotavljajo, za resničnost pravne države, za spoštovanje človekovih pravic, za družbeno solidarnost. In pri vseh teh vprašanjih ima Državni zbor nezamenljivo mesto. Vendar v tem prizadevanju ni sam. V veliko pomoč mu bo dosledno spoštovanje delitve oblasti in upoštevanje samostojnih nalog in samostojnih odgovornosti izvršilne in sodne veje oblasti. Vsakdo lahko za skupno dobro stori največ, če najprej sam dobro opravlja svojo nalogo. Državni zbor ima zato vso pravico vztrajati pri učinkovitosti in samostojni odgovornosti izvršne oblasti in pri neodvisnosti ter lastni avtoriteti pravosodja. Včasih so za to potrebne tudi odločitve Državnega zbora, na primer tiste, ki pomenijo izvedbo sodb Ustavnega sodišča. Z dobrimi odločitvami, ki jih sprejema, in s tistimi, ki jih od drugih zahteva Ustavno sodišče, se krepi avtoriteta in samostojna vloga pravosodja in sistema državnih institucij v celoti. In prav krepitvi avtoritete Ustavnega sodišča so bile pred meseci posvečene moje konkretne sugestije, ki sem jih predstavil Državnemu zboru v preteklem sklicu. Zadovoljen sem, da so te sugestije že dobile široko javno podporo. Upam, da bo Državni zbor v tem sklicu uspešno nadaljeval in dokončal proces ustavnih sprememb, ki bodo utrdile Ustavno sodišče in s tem naš celotni pravosodni sistem. To utrditev nujno potrebujemo, da bi zagotovili ustrezno kakovost pravne države in s tem naš nadaljnji razvoj.
Spoštovane poslanke in poslanci! Misli, ki jih danes delim z vami, ta čas na ta ali oni način izražajo mnoge
30
državljanke in državljani pri nas. Živimo v času upanja in negotovosti. Od našega skupnega napora bo odvisno, kako hitro bomo sposobni zagotoviti razmere, v katerih bosta upanje in zaupanje nepovratno prevladala. Za uspešno napredovanje v tej smeri je seveda potrebna nova vlada in dobra vlada. Veseli me, da lahko že danes napovem, da bom v najkrajšem času opravil potrebna posvetovanja s poslanskimi skupinami in predlagal mandatarja za sestavo nove vlade. Nobene izgube časa si ne smemo privoščiti. Volja ljudstva, izražena na volitvah, je bila jasna, moja naloga pa je, da prispevam h konstituiranju novega Državnega zbora in k izvolitvi nove vlade z dejanji, ki mi jih nalaga ustava, kot tudi s potrebnimi posvetovanji, in to v najkrajšem času. Tako nameravam tudi ravnati. Verjamem v dobro sodelovanje vseh poslanskih skupin in prepričan sem, da bo nadaljnji proces oblikovanja Vlade kmalu uspešen.
Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora! Ta govor sem začel s čestitko. Naj ga končam z izrazi zaupanja in pričakovanja. Dobili ste mandat za zahtevno nalogo v zapletenih časih. Prav nobenega dvoma ni, da smo z dobrim delom in dobrim sodelovanjem sposobni tudi v teh časih najti dobre odgovore na vsa vprašanja, ki zadevajo našo domovino, našo Slovenijo. Vaše delo pri tem bo ključno. Naj ga spremlja modrost. Naj bo danes začeto zakonodajno obdobje v zgodovini spoznano po največji kakovosti zakonov in drugih odločitev. Naj bo naš čas naš najboljši čas! Hvala lepa. /Aplavz./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Predsedniku republike se zahvaljujem za njegove besede. Spoštovane kolegice in kolegi, s tem zaključujem to točko dnevnega reda. Predem pa gremo na naslednjo, to je 4. točko dnevnega reda, bomo čez pet minut, najprej v tej dvorani potem pa še na stopnišču, opravili skupinsko fotografiranje in zato poslanke in poslance, ki trenutno niso v dvorani prosim, da se nam pridružijo. Zato torej prekinjam sejo zbora za petnajst minut. Nadaljevali bomo ob 14.10 in vas prosim, da ostanete v dvorani, da se bomo lahko pripravili za fotografiranje. Hvala lepa.
(Seja je bila prekinjena ob 13.51 in se je nadaljevala ob 14.10.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA VOLITVE PODPREDSEDNIKOV DRŽAVNEGA ZBORA. Obveščam vas, da je za izvolitev podpredsednika Državnega zbora predlog predložila skupina 49-ih poslancev, s prvopodpisanim gospodom Borutom Pahorjem. Za podpredsednika Državnega zbora predlaga gospoda Mirana Potrča. Skupina 31-ih poslancev s prvopodpisanim mag. Francem Žnidaršičem za podpredsednika Državnega zbora predlaga mag. Vasjo Klavoro. Za podpredsednika iz največje opozicijske poslanske skupine
31
skupina 27-ih poslancev s prvopodpisanim gospodom Janezom Janšo predlaga gospoda Franceta Cukjatija. To so kandidature, ki smo jih dobili. Zato sprašujem še dodatno, ali kvalificirani predlagatelji še želijo vložiti predlog kandidature? Ugotavljam, da ne. Torej so kandidature vložene. Ali želijo poslanske skupine odmor za posvet o predlogih kandidatur? Želijo poslanske skupine posvet? Ugotavljam, da to zanimanje ni izraženo. Ali želijo predstavniki predlagateljev dodatno obrazložiti svoj predlog kandidature? Gospod Borut Pahor, v zvezi s kandidaturo gospoda Mirana Potrča.
BORUT PAHOR: Spoštovani gospod predsednik, dovolite, da vam po tej poti še enkrat čestitam in zaželim vse najboljše pri opravljanju tega zahtevnega, ampak tudi lepega političnega položaja.
Prav tako čestitke tudi vsem vam, kolegice in kolegi!
Dovolite mi, da na kratko obrazložim predlog Poslanske skupine Socialnih demokratov za kandidaturo gospoda Mirana Potrča za položaj podpredsednika Državnega zbora. Kolega Miran Potrč je eden izmed zelo redkih izmed nas, ki v tej dvorani sedi vse od prvih demokratičnih volitev leta 1990, kot poslanec. In vse doslej tudi kot vodja poslanske skupine naše stranke. Še več. Miran Potrč je bil predsednik skupščine, ki je ob izteku enopartijskega sistema s spremembo ustavnih dopolnil, s sprejemom ustavnih dopolnil med drugim položila temelje tudi za potrebno zakonodajo, ki je omogočila prve demokratične volitve. Z Miranom Potrčem imamo v naši parlamentarni sredini človeka, ki ima zelo bogato parlamentarno politično tradicijo. Je izkušen in moder človek. Kolikor ga poznam, tudi zelo pošten. Z njim se je mogoče strinjati ali ne. Toda vsako svoje stališče pove preudarno, mirno in zato, da bi opozoril na pomen svojega argumenta, vsaj kolikor ga jaz poznam, nikoli ne dvigne glasu.
Miran Potrč je bil, kot rečeno, izvoljen prav na vseh volitvah, kjer se je potegoval za mandat ljudi. Bil je izvoljen tudi leta 2000, ko se je potegoval proti bodočemu predsedniku Vlade, takrat dr. Drnovšku, v okraju, kjer je bilo pravzaprav zelo malo možnosti, da bo kot predstavnik manjše stranke dobil podporo, pa jo je kljub izredno hudi konkurenci tudi v takih okoliščinah dobil. Torej od leta 1990 do danes, vselej z veliko podporo ljudi. Miran Potrč je bil, kot rečeno, ves čas vodja poslanske skupine. Svoje delo je opravljal nadvse vestno, in dovolim si reči, ker sem bil vrsto let tudi njegov kolega in prijatelj, da je eden izmed tistih redkih poslancev, ki prebere prav vse kar pride na mizo poslanca in zlasti vodje poslanske skupine. Miran Potrč bo, če bo dobil vaše zaupanje - naj mimogrede povem, da bomo v Socialni demokraciji podprli tudi oba druga kandidata za ta položaj -svoje delo podpredsednika Državnega zbora opravljal preudarno, vestno, pošteno in po svojih najboljših močeh. S svojo bogato politično izkušnjo lahko novo izvoljenemu predsedniku in obema
32
kolegoma na tem položaju pomaga k temu, da bo Državni zbor voden kot institucija, ki ima svojo avtoriteto in svoje mesto v slovenski politiki, kot hram demokracije, v katerem so razprave, polemike tudi žolčne, ker pa se iščejo tudi kompromisi in pri najpomembnejših nacionalnih temah sklepajo tudi dogovori.
Miran Potrč je, če smem na koncu reči, človek ki rad sliši na besedo "tovariš" v najbolj žlahtnem smislu te besede, ampak je velik gospod slovenske politike. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo dajem mag. Francu Žnidaršiču, v zvezi s kandidaturo mag. Vasje Klavore. Izvolite, gospod Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi!
Podpisniki predloga za podpredsednika Državnega zbora v osebi gospoda mag. Vasje Klavore, se zavedamo, da je gospod Klavora solidno, dostojno, odgovorno in zelo vestno opravljal dosedanjo funkcijo podpredsednika Državnega zbora in ohranil mirno kri tudi v nekaterih razgretih razpravah in postopkih, ki so tekli v tej dvorani, na način, da ni nikogar užalil in da je ohranil nekako pozitivno vzdušje, ki je potrebno pri tem, ko se vodi tako pomembno institucijo kot je Državni zbor Republike Slovenije. Mislimo, da so njegove delovne izkušnje, seveda tudi s področja protokolarnih obveznosti, nadomeščanja predsednika Državnega zbora, prišle do izraza še posebej v trenutku, ko je ostal sam od treh podpredsednikov in edini od treh zdržal svoj mandat do konca. In v tem smislu ga tudi vidimo kot tistega, ki je v svoji funkciji želel opraviti svoje delo na način, da mu ne bo mogoče očitati, da ni zdržal oziroma da ga ni bil sposoben opravljati odgovorno, prav do konca mandata, ki je končan.
Mislimo, da ni nobenega razloga, da bo dobil širšo podporo tudi zaradi tega, ker so njegovo kandidaturo podprli številni poslanci iz petih poslanskih skupin, v katerih smo zaprosili za podpise. Verjamem pa, da bi tudi od ostalih marsikdo podprl njegovo kandidaturo, pa je tako rekoč zmanjkalo prostora na papirju. Mislimo, da bo in da si zasluži ponovno izvolitev, in da nekako sodi v trojico bodočih podpredsednikov Državnega zbora, ki bodo morali skupaj vleči ta voz naprej, v veliko pomoč predsedniku, ki je bil že izvoljen. Ob tej priložnosti moram povedati, da verjamemo vanj in da je pravi mož za to funkcijo. Pričakujemo, da bo dobil najširšo podporo, zlasti s strani podpisnikov in naše poslanske skupine. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo dajem gospodu Jožetu Tanku za obrazložitev predloga kandidature gospoda Franceta Cukjatija. Izvolite.
33
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Gospod predsednik, še enkrat iskrene čestitke ob vaši izvolitvi!
V skladu z 20. členom Poslovnika Državnega zbora pripada eno mesto podpredsednika Državnega zbora poslancu največje opozicijske poslanske skupine. V tem mandatu bo, kot kaže, naša poslanska skupina največja opozicijska poslanska skupina in mi predlagamo za funkcijo podpredsednika Državnega zbora Franceta Cukjatija, doktorja medicine.
Gospod Cukjati je umirjen politik, ki so mu volivci tudi tokrat, in to že tretjič, namenili visoko podporo za njegov poslanski mandat. Najprej je dobil visoko podporo leta 2000, v tistem času je bil tudi nekaj časa vodja poslanske skupine, potem pa še leta 2004. V tem mandatu, ki smo ga pred nekaj trenutki zaključili, je bil izvoljen tudi za predsednika Državnega zbora in to funkcijo je vestno in odgovorno opravljal. To je bil čas, ko je bila Slovenija s svojimi institucijami močno vpeta v evropsko zgodbo in jo je z odliko tudi opravila. Velik del bremena in odgovornosti sta v tem času nosila tudi Državni zbor in predsednik Državnega zbora, gospod Cukjati. In čeprav je Slovenija prvič predsedovala Evropski uniji, je za predsedovanje povsod dobila pohvale zaradi pristopa, zaradi načina dela in tudi zaradi rezultatov. Gospod Cukjati je torej kot predsednik Državnega zbora v tej evropski zgodbi imel zelo pomembno vlogo. Še pred prvo izvolitvijo za poslanca je bil v Bajukovi vladi leta 2000 tudi sekretar na Ministrstvu za zdravje. Že pred tem je bil aktiven v sindikalnih gibanjih in je sodeloval tudi pri ponovnem zagonu Zdravniške zbornice leta 1992 in bil potem nekaj časa tudi njen generalni sekretar. Tudi letos je na volitvah dobil visoko podporo. Sicer pa lahko rečemo, da je gospod Cukjati oseba širokega duha in razumevanja, kar je s svojim tolerantnim pristopom potrjeval tudi v dosedanji parlamentarni praksi.
Gospod Cukjati ima pri kandidaturi soglasno podporo poslanske skupine, saj vemo, da bo svoje delo opravljal odgovorno, korektno in umirjeno. Predlagatelji bi bili veseli tudi širše podpore. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Besedo ima mag. Andrej Vizjak za Poslansko skupino SDS.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi. Iskrene čestitke in želja po dobrem delu tudi iz moje strani. Ni dvoma, da so na mizi za podpredsednika parlamenta kompetentni predlogi. Gre za nosilce dosedanjih funkcij, pomembnih funkcij v parlamentu, bivšega predsednika parlamenta, bivšega podpredsednika parlamenta, ki je, mimogrede, dejansko zdržal cel mandat na tej pomembni funkciji in seveda dolgoletnega vodjo Poslanske skupine Socialnih demokratov.
34
Vendar je le nekaj grenčice ob teh predlogih. Prvič so bili predlogi pred štirimi leti bolj uravnoteženi v korist opozicije. Namreč pred štirimi leti so bili na mizi predlogi, ko govorimo o predsedniški in podpredsedniški funkciji parlamenta, v razmerju dva proti dva, pozicija, opozicija. Takrat je bila predlagana predsedniška funkcija koalicijski stranki, ena podpredsedniška funkcija koalicijski stranki in dve podpredsedniški mesti opozicijskima strankama. Žal sedanja napovedana koalicija podira to pomembno načelo, ki je bilo vpeljano in mislim, da je bilo dobro in je tudi na nek način odsevalo razmerja moči, ki so jih stranke dobile na volitvah. Sedaj ni tako. Sedaj je razmerje štiri proti ena oziroma tri proti ena pri štirih mestih, je pa tudi najpomembnejša funkcija, to je podpredsedniška funkcija, v domeni koalicije.
S tem želim povedati samo to, da imamo v tem parlamentu kompetentne ljudi na eni in na drugi strani in da bi bilo moč v okviru priznavanja kompetenc najti boljšo, demokratičnejšo rešitev. To je prva, po moji oceni, grenčica ob tem predlogu. Druga grenčica pa so te tako imenovane kvote. Menim, da bi bilo bolje, da bi bila med podpredsedniki tudi vsaj ena predstavnica drugega spola. Vendar še enkrat. Glede na to, da je večina predlogov s strani koalicije, kar trije od štirih, bi bilo dobro, da je pretežni del odgovornosti tudi zaradi nespoštovanja neke uravnoteženosti tu seveda predlog drugačen. Vendar kakorkoli. Odločili ste se, kakor ste se odločili. V Slovenski demokratski stranki ne bomo a priori nasprotovali nikomur. Prav tako kot pri volitvi predsednika parlamenta prepuščamo presojo in razsojo o tem poslankam in poslancem.
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo dajem dr. Mateju Lahovniku v imenu Poslanske skupine Zares - Nova politika.
DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala lepa. Spoštovane poslanke, poslanci.
V Poslanski skupini Zares bomo podprli vse tri podpredsednike, kandidate za podpredsednike Državnega zbora. In če že govorimo o tem, kakšna je bila praksa v prejšnjem mandatu, je treba povedati tudi to, da prejšnjemu Državnemu zboru ni bilo v čast, da ni podprl podpredsednika iz vrst največje opozicijske stranke. To prakso želimo sedaj spremeniti in tudi na ta način pokazati, kako razumemo vlogo Državnega zbora, zato bomo seveda tudi gospoda Cukjatija podprli.
Povedati želim, da ocenjujemo, da gre za tri zelo primerne kandidate in da je prav, da imajo veliko izkušenj. Tudi na svetovnem prvenstvu v nogometu vemo, ko gre za polfinale in finale, sodijo najbolj izkušeni, najbolj preverjeni sodniki. In v Poslanski skupini Zares menimo, da je tudi v tem primeru prav, da gre za zelo izkušene kandidate.
35
Gospod Potrč uživa zelo veliko spoštovanje v naši poslanski skupini, in to ni skrivnost, da zelo cenimo njegovo delo in ga bomo seveda z veseljem podprli. Gospod mag. Klavora je v prejšnjem mandatu dokazal, da zna umirjeno in korektno voditi seje Državnega zbora in tudi v tem primeru seveda naša podpora ni bila nikoli vprašljiva. Kot pa sem povedal tudi za gospoda Cukjatija, ki prihaja iz največje, najverjetnejše opozicijske stranke, menimo, da je seveda prav, da to mesto zasede. Menimo tudi, da je bila dobra odločitev, da se na to mesto predlaga nekoga, ki ima izkušnje z vodenjem Državnega zbora in zadosti politične kilometrine. Tako da bomo vse tri predloge z veseljem podprli. Poudarjam pa, da ta praksa v prejšnjem mandatu Državnega zbora ni bila vedno takšna, ko je šlo za volitve podpredsednikov,	zato želimo, da se ta praksa
spremeni. Da ima tudi opozicija pravico po Poslovniku, in tudi sicer je dobro, da vodi seje Državnega zbora tudi predstavnik iz opozicije. Zato bomo, kot sem dejal, z veseljem vse tri kandidate tudi podprli.
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Vili Rezman, Poslanska skupina DeSUS.
VILI REZMAN: Hvala lepa za vabilo k besedi, dr. Gantar, in lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom!
Jaz tudi ne bi rad zamudil priložnosti, da se postavim v dolgo vrsto vseh tistih, ki ste doslej že izrekli prijazne besede in čestitke, in hkrati izrazim tudi upanje, da bomo s prijaznostjo in čestitkami, toleranco in kooperativnostj o znali vztrajati tudi na sejah, ki bodo sledile, da bodo morebiti cenzure manjše, kot so bile v prejšnjem mandatu, da bo morbiti več iskanja kompromisnih rešitev in manj poudarjanja pretiranih razlik med nami. Ko čestitam za te prijazne misli, bi rad čestital tudi ne zgolj v svojem, tudi v imenu naše poslanske skupine, mislim, ki smo jih slišali od obeh govorcev, od našega novega predsednika, ki mu kajpak tudi čestitamo in ki je opozarjal, da demokracija sama po sebi ni zgolj dobro, ki je opozarjal na to, da če si ne bomo prizadevali sami procesirati, da bo dobra, lahko tudi ogroža samo sebe, in rad bi poudaril, da se strinjamo z večino misli, ki smo jih slišali iz nagovora gospoda predsednika države o tem, kakšne težave in kakšne usmeritve za razreševanje kriznih razmer nas v bodoče čakajo. V Poslanski skupini DeSUS smo prepričani, da bo gospod Gantar skupaj s podpredsedniki, ki bodo skoraj zagotovo izvoljeni, znal voditi ta parlament ne le učinkovito, ampak tudi modro. Nekaj modrosti v politiki ne more škodovati in naj ne bo zamere, tudi življenjske in parlamentarne in sicerjšnje izkušnje vseh treh podpredsednikov najbrž so zagotovilo za to, da bo ta Državni zbor voden korektno, umirjeno, da se bo dalo delati učinkovito in v dobro nas vseh in vseh Slovenk in Slovencev.
36
Zdi se mi prav, da omenim, da pričakujemo, da bo Državni zbor v novem sklicu vendarle imel zagotovljene več avtonomije, več suverenosti kot smo ji bili priča doslej, dasiravno smo tudi poslanci DeSUS-a tvorili koalicijsko skupino. Kakšen kanček večje neodvisnosti Državnega zbora ne bo škodoval, prej ji bo to v dobro, pravzaprav je to "conditio sinne quanon" da bomo dobro delali.
Rad bi poudaril tudi to, da bodo problemi kljub novi krizi, ki se zdaj pojavlja in ki ni nekaj novega, ostali isti, da bomo tudi v bodoče najprej morali razmišljati o tem, kako zagotavljati pogoje za dobro, za uspešno gospodarstvo, da bomo tudi v prihodnje morali biti občutljivi za pravičnost in za druge vrednote, ki vodijo k državi blaginje. Da bomo tudi naprej morali imeli nenehno v mislih to, da se ne smemo brutalno obnašati do našega okolja, da moramo razumeti tudi klimatske in vse druge spremembe v svetu, ki so postale ključne in da finančna kriza pomeni samo še en dodatni problem in morebiti nekoliko drugačno konotacijo, drugačen poudarek. Na nas je, kot je dr. Gantar uvodoma omenjal, naloga, da sprejemamo dobre zakone, zakone, ki bodo te probleme o katerih govorimo, razreševali primerno. V Poslanski skupini DeSUS smo prepričani, da je treba afirmativno stališče zavzeti do kandidatur vseh treh podpredsednikov, ki bodo skupaj s predsednikom, tako smo prepričani, korektno vodili Državni zbor, ga vodili tako, da bodo zakoni lahko res dobri, da bomo z njimi lahko učinkovito upravljali to našo družbo in da bomo lahko rekli, da smo kdaj tudi z modrostjo presegli kakšna strankarska ali druga nasprotja. Vsi trije imajo vso našo podporo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Srečko Prijatelj, SNS.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! V Slovenski nacionalni stranki tokrat ne bomo gledali, kdo je kaj predlagal, in z gotovostjo lahko trdimo, da gre za jagodni izbor. Vsi trije kandidati so osebe, ki jim gre zaupati in imajo izkušnje. Verjamem tudi, da bodo zmogli toliko moči, da bodo dobro opravljali delo, to zaupano funkcijo. Tudi sam bi lahko razpravljal o tem, kaj si mi v Slovenski nacionalni stranki želimo, da bi bilo na dnevnem redu odločanja, ampak to ni predmet te točke. Prav gotovo si pa želim, da bi ta ekipa tudi v Državnem zboru s prvim med enakimi odločala bolj o socialnih temah ter da na koncu tega mandata 250.000 ljudi ne bi več bilo odvisnih od socialnih transferjev, ampak da bi bila ta številka samo 25. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jakob Presečnik, SLS.
37
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Predvidena koalicija, ki bo nastala v kratkem, je od volivcev dobila mandat za vodenje države in takšno razmerje vidim oziroma je ustvarjeno tudi pri delitvi vodilnih funkcij v Državnem zboru. In to se mi zdi korektna odločitev. Poznam dobro vse tri kandidate za imenovanje na te zelo pomembne funkcije v Državnem zboru in prepričan sem, da bodo svoje delo opravljali v skladu z zakoni, v skladu s poslovnikom, ravno tako, kot sem že prej poudaril, skrbeli za ugled Državnega zbora, dobro sodelovali z ostalimi vejami oblastmi, predvsem pa korektno sodelovali z vsemi poslanskimi skupinami v Državnem zboru, še posebej s tistimi, ki bomo delovali iz opozicije.
V poslanski skupini bomo pri odločanju zasledovali vsak svoje lastno prepričanje o primernosti kandidatov in se na ta način tudi odločali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ljubo Germič, Poslanski klub LDS.
LJUBO GERMIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Seveda je prav, da tudi sam izrečem čestitko vsem poslankam, poslancem v tem sklicu in seveda izrečem tudi iskrene čestitke ob imenovanju vam, gospod predsednik Državnega zbora. Prepričan sem, da je bila tudi ta odločitev z vašim izborom ena tistih, ki bo pomembno prispevala k ugledu dela hrama demokracije, o kateri je bilo danes tudi tukaj veliko govora. Prepričan pa sem, da tudi s predlogi podpredsedniške funkcije Državnega zbora sestavljamo izredno pomembno, dobro ekipo, ki bo pripomogla k temu, da v tem Državnem zboru ne bomo označevali samo z zakonom in ustavo predpisane naloge, da ne bomo tukaj samo govorili, kar velikokrat počnemo, ampak da bomo sposobni predvsem poslušati drug drugega. Poslušanje je velikokrat tisto, česar tukaj ne znamo. Pomembno se mi zdi, da ko bomo odločali o podpredsednikih, da odločamo o kandidatih, za katere lahko brez kančka slabe vesti rečemo, da imajo izjemno bibliografijo, da imajo v življenju veliko uspešnega pokazati, kar so do sedaj postorili, da so prevsem minula dela jamstvo za to, da bodo uspešno sledili svoji karieri tudi še naprej. Kaj reči o nekom, ki je v tem hramu od samega začetka kot to, da je moral s svojim delom non stop in vedno na volitvah dokazovati svojo verodostojnost. Kaj reči o nekom, ki je vztrajal v mandatu, kjer so podpredsedniki od treh končali pri enem, in je vztrajal. In kaj reči o kandidatu, ki je imel sposobnosti voditi ta Državni zbor v prejšnjem mandatu. Gre za ljudi, ki so jamstvo za to, da bomo ob različnosti, ki jo v Državnem zboru zagovarjamo, sposobni iskati kompromise. Volivci na volitvah so se odločili za te različnosti in za kompromise. In od nas pričakujejo modrost, da bomo te različnosti znali vgraditi v zakone na način, da se bodo v čim širšem številu lahko uresničili njihovi interesi.
38
Poslanci Liberalne demokracije Slovenije bomo podprli vse tri kandidate, ker ocenjujemo, da bodo lahko sestavljali ekipo, ki bo dvignila ugled Državnega zbora, ki bo dvignila ugled razprave v Državnem zboru in pripomogla k temu, da bo Državni zbor ponovno postal res samostojna institucija in da bo zakonodajna veja oblasti tista neodvisna od drugih vej oblasti, kajti v preteklem mandatu je bilo tudi z naše strani vrsto opozoril, da ni bilo tako. Zato ob zaključku mi dovolite, da ponovim našo podporo vsem trem predlaganim kandidatom.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bojan Kontič, Poslanska skupina SD.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik, in iskrene čestitke ob izvolitvi. Spoštovane kolegice in kolegi! Vsi predlagatelji, ki smo na te najpomembnejše funkcije v državi predlagali svoje kandidate, smo se potrudili, da v obrazložitvi navedemo vse, kar je potrebno, kar menimo, da je nujno zapisati in utemeljiti posamezno kandidaturo. Naj povem, da smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov naleteli na težavo, ker smo obrazložitev napisali na dveh straneh. Če bi želeli napisati vse to, kar je naš kandidat storil dobrega za parlamentarno demokracijo v Sloveniji, bi potrebovali veliko več časa in veliko več papirja, kot smo ga porabili tokrat. Kdorkoli je vsaj bežno spremljal delovanje Državnega zbora, vse od prvih volitev v naš zakonodajni organ, je lahko zasledil aktivno vlogo in soudeležbo Mirana Potrča. Vsi tisti, ki pa so podrobneje sledili dogodkom ali jih morda celo soustvarjali v hramu demokracije, ne glede na politično pripadnost, morajo Miranu Potrču priznati, da je vse svoje naloge doslej opravljal visoko strokovno, vestno, korektno in pošteno.
Dolgoletni vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov in njene predhodnice je bil že na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 izvoljen v Družbeno-politično zbor takratne Skupščine Republike Slovenije in letos že petič zapored v Državni zbor Republike Slovenije. Poslansko skupino je vodil dva mandata v koaliciji in tri mandate v opoziciji.
Delovanje Mirana Potrča, ki je tudi v zadnjem mandatu opravljal funkcije poslanca, člana Kolegija predsednika Državnega zbora, vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov in aktivnega člana treh delovnih teles Državnega zbora, je verjetno večini novih poslank in poslancem dobro znano. Poslanke in poslanci, kot smo danes že dejali, smo se na prvem sestanku po izvolitvi dogovorili, da kljub največ pridobljenim mandatom ne predlagamo iz svojih vrst kandidata za predsednika Državnega zbora. S to odločitvijo se je strinjal tudi naš cenjeni kolega Miran Potrč. Zavedajoč se odgovornosti in zahtevnosti podpredsedniškega mesta, poslanke in poslanci
39
Socialnih demokratov predlagamo in podpiramo najboljšo rešitev, ki jo imamo: Mirana Potrča.
V imenu Poslanske skupine socialnih demokratov sporočam tudi našo odločitev, našo namero, da podpremo tudi ostala dva predlagana kandidata, tako mag. Klavoro in gospoda Cukjatija. Tako bo namreč že od vsega začetka, za razliko od zadnjega leta preteklega mandata, spoštovan 20. člen Poslovnika, ki govori o tem, da eno podpredsedniško mesto pripada največji opozicijski skupini. Poslanke in poslanci Socialnih demokratov bomo podprli vse tri predlagane predloge.
PREDSEDUJOČI MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo dajem poslankam in poslancem. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Tudi za volitve od širšega vodstva Državnega zbora za tri podpredsednike velja isto, kot sem rekel ob volitvah predsednika. Od vsega tega vodstva bo odvisno, ali bo Državni zbor v slovenski javnosti pozicioniran kot tisto osrednje telo, kjer se izvaja zakonodajna oblast in je tudi dejansko hram diplomacije. In mislim, da smo na dobri poti, da današnje vzdušje in današnje dogajanje kaže, da je v preteklem obdobju Slovenija dosegla demokratičen napredek. Tukaj je bilo enotno ploskanje ob izvolitvi predsednika, česar v preteklosti sedanja koalicija ni tako zmogla. Tukaj se je pojavil predsednik Republike Slovenije, kar moram pohvaliti in daje težo parlamentu, česar niso zmogli predhodni predsedniki. Tukaj je predsednik Republike Slovenije poudaril pomen domoljubja, kar je bilo včasih ožigosano, ko smo iz naših strank poudarjali pomen domoljubja, s strani, žal, s strani nekaterih strank, ki tvorijo sedanjo koalicijo. In seveda sem vesel, da je s tem predsednik Republike dal priznanje prejšnji oblasti, izvršni in zakonodajni in vodstvu Državnega zbora, da smo že v tistem obdobju domoljubje postavili na oltar slovenske države. Uvedli smo, če samo rečem, dva državna praznika, Maistrov dan in Dan priključitve Primorske matični domovini. To so bili izjemni prispevki, na katere moramo biti ponosni in katere je opazil tudi predsednik Republike. Jaz še enkrat pravim, sedanji kandidati v vlogi podpredsednikov imajo izjemne izkušnje, izjemno politično kariero in bodo lahko prispevali k temu, da bomo po tej poti šli naprej . Seveda moram kot politik opaziti, moram reči, da ne problematiziram absolutno nikogar, da pa to, da se je Socialna demokracija odločila za to, da nima predsednika parlamenta iz iste stranke, se pravi iz njihove, kot izvršilna oblast, mislim, da je bolj zasluga gospoda Pahorja. Da je to njegova odločitev, ki jo je moral sporočiti preko medijev in da je šele potem, kolikor sem izvedel, z nekoliko škripanja z zobmi to potrdila tudi stranka, drugače ta manever verjetno ne bi uspel. In moram priznati, da v demokratične vzgibe gospoda Pahorja ne dvomim. Imam to izkušnjo. Upam, da je s tem uspel v celotni
40
stranki, v preteklosti ni bilo vedno tako in upam, da bo v bodeče tako.
Seveda pa moram tudi reči, ko govorimo o demokratičnih zgibih in demokratični tradiciji prejšnjega sklica, da smo mi podprli dva podpredsednika iz opozicije, dosledno, gospoda Pečata in gospoda Pavliho, da sta bila izvoljena. Za poznejši razkol, razpad Liberalne demokracije, ki jo je povzročilo rivalstvo in nasprotovanja znotraj opozicije, ne moremo mi odgovarjati. Posledice tega rivalstva, teh posledic razpada Liberalne demokracije pač ni mogoče pripisovati takratni koaliciji, takratnim vladnim strankam, ki so pri demokratičnih standardih izjemno natančno vztrajale.
Temu vodstvu, kolegice in kolegi, gre naloga, da avtoriteto, digniteto in dostojanstvo in pomen Državnega zbora in demokracije v Sloveniji postavi na pravo mesto. V tem kontekstu je izjemno pomembno tudi vprašanje imunitete poslancev. Včeraj sem slišal, da se bo sodilo poslancu Državnega zbora za besede v Državnem zboru. Jaz se bojim, da bo zopet to mrcvarjenje do Vrhovnega sodišča, kot je bilo v primeru gospoda Hvalice, in bo Vrhovno sodišče to zavrglo. In mislim, gospod predsednik, da je dolžnost, da bi sprejeli izjavo, da je to nekaj nezaslišanega. Da tisti, ki so grozili v tem zboru, imam tu dokument, slovenski državi - bodoči, da bo vojska izvršila svojo nalogo napada na Slovenijo, kar se je pozneje zgodilo, preganjajo poslance Državnega zbora. .../Opozorilni znak za konec razprave./... To je skupna odgovornost nas vseh in odgovornost, kajti ta inštitut imunitete v Sloveniji ni ustrezno rešen.
Še enkrat. Pomembne naloge tudi glede kadrovanja .../Izklop mikrofona./....
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo dajem mag. Borutu Sajovicu.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, predsednik.
Če se po jutru dan pozna, potem lahko rečemo, da bo delo v Državnem zboru uspešno in da bomo poslanke in poslanci ustrezno vodeni. Podpora predsedniku je presegla delitev na pozicijo in opozicijo. Prepričan pa sem, da zmoremo še več podpore, kar se tiče predlogov za podpredsednika. Ne bom komentiral vseh treh odličnih predlogov. V Liberalni demokraciji Slovenije in sam bom podprl vse tri. Pa ne zato, ker eden od njih prihaja iz največje opozicijske stranke, pač pa, ker si to človek z delom in dejanji zasluži.
Kaj bi še rekel? Spomnim se, prav pred štirimi leti, ko sem bil izvoljen za poslanca, nas je tudi prišel pozdraviti predsednik dr. Drnovšek. Vsem skupaj pa želim dobro in uspešno delo, predsedniku in vsem trem imenovanim podpredsednikom. Hvala lepa.
41
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Ivanu Grillu.
IVAN GRILL: Še enkrat hvala lepa za besedo. Glede na izraženo podporo trem kandidatom za podpredsednika Državnega zbora, ki bodo po vsej verjetnosti tudi izvoljeni, sam ocenjujem, da bo tudi vam, gospod predsednik, vodenje te institucije bistveno lažje, kot je bilo to v prejšnjem mandatu, saj so vsi trije kandidati zelo kompetentni. Za gospoda Cukjatija kot predsednika Državnega zbora, ki se je, kot sem že omenil, izkazal za izredno profesionalnega, demokratičnega vodjo, kot tudi za gospoda Klavoro, kajti oba sta svojo vlogo opravljala v korist dela Državnega zbora. Tudi sam ne izražam nobene dileme o profesionalnosti in tudi izkušnjah kandidata, gospoda Potrča, če bo vse te izkušnje in svoje znanje uporabil v korist demokraciji in tudi konstruktivnosti delovanja Državnega zbora. In sem prepričan, da bo delo vam, predsednik, lahko, pa tudi nam, poslancem, omogočeno profesionalno delo.
Bi pa samo še komentiral neke navedbe predhodnikov, da je bila krivda za neizvolitev podpredsednikov na strani koalicije. To seveda odločno zavračamo. Če bi takrat, ko se je glasovalo o podpori novim kandidatom za podpredsednike, bila udeležba s strani opozicijskih poslancev v zadostni meri, bi bili zagotovo izvoljeni, kajti za izvolitev je manjkal glas ali dva, kar pomeni, da če bi se udeleževali sej v večjem številu, bi imeli zagotovo podpredsednika iz vrst opozicije. Tako ta krivda v nobenem primeru ne pritiče bivši koaliciji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ivo Vajgl.
IVO VAJGL: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani kolegi! Mogoče je malo lažje govoriti, ko je manj žarometov in ko govorimo pravzaprav drug drugemu. Ne zamerite mi, da se že prvič kot novinec v tem Državnem zboru oglašam k besedi, ampak zdi se mi primerno, da v tem dobrem ozračju danes izrečem tudi nekaj besed o stvareh, kako sem sam doživljal Državni zbor, ko sem bil zunaj, in kako ga vidim zdaj, ko sem del tega Državnega zbora. Najprej pa sem dolžan povedati, da bom z velikim veseljem podprl vse tri kandidate za podpredsednike. Mislim, da si lahko čestitamo pravzaprav, da imamo tako izvrstne ljudi in skupaj s predsednikom dr. Gantarjem mislim, da imamo zagotovilo, da bo Državni zbor v vsakem trenutku voden po najvišjih standardih kulture in politike in demokracije.
Zdi se mi tudi, da danes, ko nekatere gledam, ker smo se videvali že ob različnih priložnostih prej, ob raznih hearingih, ko sem odhajal za veleposlanika, kratek čas, ko sem bil zunanji minister, jaz v tem Državnem zboru ne vidim
42
nobenega zapriseženega nasprotnika, še manj kakršnegakoli sovražnika. To se mi zdi, da je eno zelo dobro izhodišče za moje delo. Mislim pa, da je tudi pravo izhodišče za delo vseh nas in za sodelovanje, ki je nujno v Državnem zboru. Državni zbor je ogledalo družbe, je ogledalo države. Po razpravah, ki jih vodimo tukaj, po vsebinah, ki se jih lotevamo in kako se jih lotevamo, nas ocenjuje svet. Tudi v zadnjem času smo dobili nekaj dokazov za to, da razprave v Državnem zboru odmevajo daleč in na široko. Zato smo zavezani njegovi razpravi in demokratičnosti teh razprav. Prepričan sem, da bomo v tem mandatu morali bolj kot kadarkoli doslej dati prostor kompetitivnosti in dati na stran tekmovalnost za vsako ceno in se veliko dogovarjati o skupni strategiji Slovenije. Jaz se ne bi pridružil zdaj ugibanju, ali smo že v krizi ali nismo še ali bomo kmalu in tako naprej - svet se spreminja in v tem svetu bo Slovenija morala na novo definirati svoje razvojne možnosti, svoje potenciale, svojo pozicijo. To bomo lahko naredili samo tako, če bomo delali skupaj.
Zdi se mi primerno, da v tem svojem prvem nastopu dam priznanje Vladi, ki je vodila Slovenijo v preteklem mandatu, in vam kolegi, ki ste zdaj v opoziciji. Vi ste Slovenijo vodili v enem trenutku, ki je bil iz mnogih vidikov izjemno usodno pomemben za afirmacijo te države in svoje delo ste opravili dobro in mislim, da to priznanje je treba tukaj izreči. Tudi bi se rad, ko podpiram njegovo ponovno kandidaturo za podpredsednika Državnega zbora, bi se rad zahvalil dr. Cukjatiju za njegovo kulturo vodenja razprave in tudi neko dobro voljo, ki jo zna vzdrževati v odnosih, ko smo se srečevali in smo bili politično na različnih straneh.
Naj zaključim s tem, da mislim, da je treba manjšino spoštovati v Državnem zboru. Mislim, da se je treba izogibati poseganju po proceduralnih trikih. Proceduralni triki včasih vodijo po kratki poti do uspeha, niso pa najbolj demokratično sredstvo in niso dovoljeno sredstvo v parlamentu.
Mogoče bi na koncu rekel samo to, da se .../Opozorilni znak za konec razprave./ moramo rešiti reputacije parlamenta, ki ima glasovalni stroj. Glasovalni stroj je slaba in zelo tipična slovenska kategorija. Mislim, da moramo iskati sinergijo, da moramo iskati .../Izključen mikrofon./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. S tem smo
izčrpali listo prijavljenih, zato zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Zbor bo v skladu s tretjim odstavkom 199. člena Poslovnika zbora o izvolitvi podpredsednikov odločal s tajnim glasovanjem. V skladu s prvim odstavkom 92. člena Poslovnika zbora vodi tajno glasovanje komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči ter štirje poslanci, ki jih izvoli Državni zbor. Začasni vodje poslanskih skupin so mi posredovali predloge za člane komisije, ki vodi glasovanje. To so: gospod Aleksander Ravnikar, SD, gospod Robert Hrovat, SDS, gospod Vili Trofenik, Zares in gospod Gvido Kres, SLS. Član te
43
komisije sem tudi jaz kot predsedujoči. Pri delu komisije bo sodeloval tudi namestnik generalnega sekretarja gospod Matjaž Plevelj. Ali predlogu za sestavo komisije kdo nasprotuje? Ugotavljam, da nasprotovanj ni. Prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 77, proti nihče.
(Za je glasovalo 77.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.	Poslanke in poslanci boste prejeli tri
glasovnice. V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika zbora bodo poslancem glasovnice vročene tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Glasuje se tako, da se na glasovnici za posameznega kandidata obkroži beseda "za" ali "proti". V skladu s petim odstavkom 91. člena Poslovnika zbora je neizpolnjena glasovnica neveljavna, neveljavna je tudi glasovnica, iz katere volja poslanca ni jasno razvidna. V skladu s četrtim odstavkom 199. člena Poslovnika zbora bodo za podpredsednike izvoljeni kandidati, za katere bo glasovala večina vseh poslancev, to je 46 ali več. Glasovali bomo v dvorani v glasovalnih kabinah. Poslanke in poslanci boste izpolnjene glasovnice oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi ob kabinah za glasovanje.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se zglasite v sobi 217, kjer boste prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 15.10 in bo trajalo do 15.30, mi pa se bomo ponovno sestali ob 15.50.
(Seja je bila prekinjena ob 15. uri in se je nadaljevala ob 15.50.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice in kolegi, poslanke in poslanci! Nadaljujemo prekinjeno sejo zbora.
Prehajamo na obravnavo prekinjene 4. točke, to so volitve podpredsednikov Državnega zbora.
Prebral vam bom zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja, in sicer najprej zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o kandidatu za podpredsednika Državnega zbora Miranu Potrču. Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora 15. oktobra 2008. Razdeljenih je bilo 88 glasovnic, oddanih je bilo 85 glasovnic, neveljavne so bile 3 glasovnice, veljavnih je bilo 85 glasovnic. "Za" je glasovalo 72 poslancev, "proti" je glasovalo 13 poslancev. /Aplavz./
Na podlagi izida glasovanja je bil Miran Potrč z večino glasov vseh poslancev izvoljen za podpredsednika Državnega zbora. In mu seveda čestitam! /Aplavz./
Zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o kandidatu za podpredsednika Državnega zbora mag. Vasji Klavori. Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora 15. oktobra 2008.
44
Razdeljenih je bilo 88 glasovnic, oddanih je bilo 88 glasovnic, neveljavne ni bilo nobene glasovnice, veljavnih je bilo 88 glasovnic. "Za" je glasovalo 84 poslancev, "proti" so glasovali 4 poslanci. Čestitam! /Aplavz./
Na podlagi izida glasovanja je bil mag. Vasja Klavora z večino glasov vseh poslancev izvoljen za podpredsednika Državnega zbora.
Zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o kandidatu za podpredsednika Državnega zbora Francetu Cukjatiju. Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora 15. oktobra 2008. Razdeljenih je bilo 88 glasovnic, oddanih je bilo 88 glasovnic, neveljavni sta bili 2 glasovnici, veljavnih je bilo 86 glasovnic. "Za" je glasovalo 79 poslancev, "proti" je glasovalo 7 poslancev. Čestitam! /Aplavz./
Na podlagi izida glasovanja je bil France Cukjati z večino glasov vseh poslancev izvoljen za podpredsednika Državnega zbora. Podpisani so seveda pri vseh člani komisije.
Še enkrat čestitam novim izvoljenim podpredsednikom Državnega zbora in jim želim veliko uspeha pri opravljanju dolžnosti.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O USTANOVITVI IN NALOGAH ODBORA ZA ZADEVE EVROPSKE UNIJE.
Predlog odloka so na sestanku 13. oktobra 2008 v obravnavo zboru predložili začasni vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne vidim, da bi se kdo javljal, zato besedo dajem poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo. Ker k predlaganemu odloku niso bili vloženi amandmaji, prehajamo na odločanje o odloku. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 72 poslank in poslancev, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajam na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA ODBORA ZA ZADEVE EVROPSKE UNIJE. V skladu z 10. členom Poslovnika zbora smo z začasnimi vodji poslanskih skupin in poslancema Narodnih skupnosti na sestanku 13. oktobra 2008 sklenili, da mesto predsednika Odbora za zadeve Evropske unije pripada poslancu iz skupine Socialnih demokratov, mesti podpredsednikov odbora pa Poslanski skupini Zares in Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke. Začasni vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov je sporočil, da za predsednico odbora predlaga gospo Darjo Lavtižar Bebler, začasni vodja Poslanske skupine Zares za podpredsednika predlaga gospoda Franka Jurija, začasni vodja Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke
45
pa za podpredsednika predlaga gospoda Bogdana Baroviča. Predlog sklepa o imenovanju predsednika in dveh podpredsednikov Odbora za zadeve Evropske unije ste prejeli na klop. Želijo predstavniki poslanskih skupin, ki so predlagali kandidati za predsednika in podpredsednika, dodatno obrazložiti svoj predlog? Vidim, da se ne javljate. Želi kdo od poslancev besedo ob tem predlogu? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin, še enkrat, da bomo povsem korektni? (Ne.) Zato dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati o teh predlogih? Ker ne želi nihče razpravljati, to zaključujem in prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednikov Odbora za zadeve Evropske unije. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zaključujem tudi prvo sejo Državnega zbora. Poslanke in poslance pa vabim na sprejem v preddverje velike dvorane. Hvala lepa.
(Seja je bila končana 15. oktobra 2008 ob 15.57.)
46
VSEBINA
FRANCE CUKJATI...............................................2
Določitev dnevnega reda...................................... 3
1.točka	dnevnega reda: IMENOVANJE PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA MANDATNO-VOLILNE KOMISIJE, EPA 2-V............ 4
2.	točka dnevnega reda: POTRDITEV MANDATOV POSLANCEV, EPA 1-V 5
DUŠAN KUMER.................................................. 5
JOŽE TANKO................................................... 6
3.	točka dnevnega reda: VOLITVE PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA,
EPA 6-V...................................................... 8
Glasovanje k 3. točki dnevnega reda.......................... 9
GREGOR GOLOBIČ............................................... 9
BOJAN KONTIČ................................................ 10
JOŽE TANKO.................................................. 11
JOŽE TANKO.................................................. 13
DR. MATEJ LAHOVNIK.......................................... 13
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ........................................ 14
SREČKO PRIJATELJ............................................ 15
JAKOB PRESEČNIK............................................. 15
KATARINA KRESAL............................................. 16
JOŽEF JEROVŠEK.............................................. 17
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR........................................ 18
BOGDAN BAROVIČ.............................................. 19
MIRO PETEK.................................................. 19
FRANCO JURI.................................................2 0
MAG. BORUT SAJOVIC..........................................21
IVAN GRILL.................................................. 22
FRANCI KEK..................................................22
GREGOR GOLOBIČ..............................................2 3
DR. PAVEL GANTAR............................................2 5
DR. DANILO TÜRK.............................................2 7
4.	točka dnevnega reda: VOLITVE PODPREDSEDNIKOV DRŽAVNEGA
ZBORA, EPA 5-V, EPA 7-V, EPA 8-V............................ 31
BORUT PAHOR................................................. 32
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ........................................ 33
JOŽE TANKO.................................................. 34
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................... 34
DR. MATEJ LAHOVNIK.......................................... 35
VILI REZMAN................................................. 3 6
SREČKO PRIJATELJ............................................ 37
JAKOB PRESEČNIK............................................. 38
LJUBO GERMIČ................................................ 3 8
BOJAN KONTIČ................................................ 3 9
JOŽEF JEROVŠEK.............................................. 4 0
MAG. BORUT SAJOVIC.......................................... 41
IVAN GRILL.................................................. 42
IVO VAJGL................................................... 42
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O USTANOVITVI IN NALOGAH ODBORA ZA ZADEVE EVROPSKE UNIJE, EPA 3-V............ 4 5
47
6. točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU PREDSEDNICE IN PODPREDSEDNIKOV ODBORA ZA ZADEVE EVROPSKE UNIJE, EPA 4 - V.............................................. 4 5
48
SEZNAM GOVORNIKOV
B
BAROVIČ, BOGDAN............................................. 19
C
CUKJATI, FRANCE..............................................2
G
GANTAR, DR. PAVEL GERMIČ, LJUBO .... GOLOBIČ, GREGOR.. GRILL, IVAN......
J
JEROVŠEK, JOŽEF.. JURI, FRANCO.....
K
KEK, FRANCI.................................................22
KONTIČ, BOJAN........................................... 10,	3 9
KRESAL, KATARINA........................................................................................16
KUMER, DUŠAN................................................. 5
L
LAHOVNIK, DR. MATEJ..................................... 13,	35
P
PAHOR, BORUT................................................................................................32
PETEK, MIRO..................................................................................................19
PRESEČNIK, JAKOB........................................ 15,	38
PRIJATELJ, SREČKO....................................... 15,	37
R
REZMAN, VILI................................................................................................36
S
SAJOVIC, MAG. BORUT.....................................21,	41
Š
ŠIRCA RAVNIKAR, MAJDA..............................................................................18
T
TANKO, JOŽE...................................... 6, 11, 13,	34
TÜRK, DR. DANILO............................................27
V
VAJGL, IVO....................................................................................................42
VIZJAK, MAG. ANDREJ..................................................................................34
Ž
ŽNIDARŠIČ, MAG. FRANC................................... 14,	33
... 25 ... 38
9,	23
22,	42
17,	40 ... 20
49