265. številka.
lij ubijan a, v soboto 18. novembra 1899.
XXXn."leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemu za avstro-oger ske dežele m vse leto IS gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od Btiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12 UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12
Telefon št. 34.
Casniški kolek.
Po dolgoletnih težkih bojih je včeraj sklenila poslanska zbornica, da se z novim letom odpravi casniški kolek in ljudje veteransko patriotičnega mišljenja bodo z za-voljstvom vzklikali, da je Avstrija vender enkrat prehitela Turčijo.
Casniški kolek je precej star gospod, in zadnji čas je bil, da je legel v grob. Prineslo nam je to spako leto 1789. Casniški kolek je bil refleks, ki ga je velika francoska revolucija vrgla na staro policijsko državo, ki danes že pravega imena več nima ter se zove „v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele". Francoska, revolucija je rodila nebroj novih idej, in naša država je vsled tega iskala novih sredstev, da si častno ohrani renome naj-reakcionarnejše monarhije. In tako sredstvo je bil casniški kolek. Z njim se je hotela država zavarovati pred razširjenjem omike, in držala se ga je krčevito nad sto let. Revolucija 1. 1848 je v svojih posledicah sicer provzročila, da je bil casniški kolek 1. 1850 odpravljen, a le za malo časa. Komaj je prišla reakcija na krmilo, je zopet uvedla casniški kolek. In od tedaj je ostal v veljavi do naših dni. V tem so-se stvarjale ustave in zopet sistirale, ministrstva so se menjevala, liberalna in klerikalna, samo casniški kolek je ostal.
V Evropi je pač ni države, ki bi ne bila kdaj upeljala časniškega kolka, toda liberalizem ga je povsod kmalu odpravil Odkar je liberalna stranka na Ogrskem I. 1869. odpravila casniški kolek, ostal je samo še v dveh državah, v Avstriji in v Turčiji.
Casniški kolek ni v bistvu nič dru-zega, kakor denarna kazen, katera se aia-laga tistim, ki pišejo, in ki čitajo časopUe, denarna kazen za razširjevanje in pridobivanje znanja in omike potom časnikov, nt radi tega je tudi umevno, zakaj se je ile-rikalstvo vedno s tako ljubeznijo zavzemalo za casniški kolek, in zakaj je včeraj klerikalec Eltz tako bridke solze pretakal v poslanski zbornici.
V tej dobi. kar imamo casniški kolek, se je izkazalo do dobra, da je ta davek
protisocialen, kulturi in omiki ter obrtniji sovražen, in da samo pospešuje najgršo korupcijo. Svetovnim listom ni casniški kolek čisto nič škodoval, ker za tiste tisočake, ki morajo državi dajati, dobe pokritja drugod, četudi ne padejo vsi tako globoko, kakor klerikalni revolver-žurnal „Reichswehra, ki je gotovo najkorumpira-nejši list v Evropi. Manjšim in malim listom pa je casniški kolek neizmerno škodoval. Onemogočil jim je vsak razvoj, in pripomogel največ k temu, da se zlasti pro-vincialni listi ne morejo povzdigniti do one veljave, katero ima manjše časopisje v druzih državah.
V političnem oziru je casniški kolek pravi monstrum. Po državnih temeljnih zakonih ima vsakdo pravico, da z besedo, s pisanji in s tiskovinami svobodno izraža svoje mnenje, ali s časniškim kolkom seje naložil poseben davek tistim, ki se dejanski poslužujejo te zajamčene jim pravice. Kako monstrozen je ta davek, se naj-laglje z analogijo pojasni. Vsakdo se sme udeleževati javnih zborovanj, in vsakdo jih sme prirejati. Če bi država rekla, da sme kdor hoče prirejati zborovanja, in se jih udeleževati, ako plača v državno blagajno 1 gld., bi se temu ves svet smejal. In vender bi to ne bilo druzega nič kakor logična posledica uredbe, ki se je upeljala s časniškim kolkom.
Državi ni casniški kolek dosti nesel. Prav lahko bi bila pogrešala ta dohodek, saj meče sicer denar kar s polnimi rokami pri oknu, in povsem resno tudi nikdar nobena vlada ni trdila, da se iz davčnopoli-tičnih razlogov neče ločiti od časniškega kolka, dobro vedoč, da casniški kolek silno zadržuje razvoj tiskarske in papirne industrije, ter vseh druzih, ki so s tema v zvezi Jedini pravi razlog, da se vlade za odpravo časniškega kolka niso hotele ogreti, je bil ta, da so se bale občega napredka v omiki in še zlasti mej slovanskimi narodi.
Za odpravo čas. koleka so si pridobili največ zaslug Čehi ki so stvar že pred leti po drju. Pacaku sprožili ter takrat naleteli na odločno nasprotstvo nemških liberalcev, in pa socialni demokratje, kateri so se z veliko vnemo in vztrajnostjo poganjali za
odpravo časniškega kolka in s pritiskom javnega mnenja končno dosegli, da so se vladajoči krogi vdali.
Casniški kolek se odpravi z novim letom. Svetovni listi tega niso veseli, ker jim nastane konkurenca, pač pa bo to v korist manjšim dnevnikom in drugim listom, kateri so vsled časniškega kolka komaj dihali, in ki vsled tega se niso mogli po-vzpeti na višji nivG, sosebno ker skoro noben list nima toliko dohodkov, da bi bil akti ven.
Z odpravo časniškega kolka pa še nikakor ni časopisju toliko pomagano, da bi se moglo razviti in zadobiti v javnem življenju tisto veljavo, kakor jo ima na Angleškem in na Francoskem, na Nemškem in na Italijanskem.
Z odpravo časniškega kolka bo časopisom le nekoliko v materialnem oziru pomagano, ali boljše razmere nastanejo šele potem, ko se premeni in preuredi ves tiskovni zakon. Ta je docela zastarel, in zgodilo se je celo, da je bil neki žurnalist v Znojmu na temelju § 23. tisk. zak. kaz novan, ker je pod križnim zavitkom razpošiljal neko brošuro. Na srečo se pri nas ne postopa tako, vsaj „Slovencu* ni delal nihče ovir, ko je v nebrojnih izvodih razdajal svoj list, in tudi duhovnim gospodom ne dela nihče ovir radi nedovoljene kolpor-taže, s katero se bavijo. Šele kadar bo tiskovni zakon korenito predrugačen tako, da bo nemškemu angleškemu, francoskemu ali ogrskemu vsaj od daleč podoben, in šele kadar se odpravi § 493. kazenskega pravdnega reda, šele tedaj bodo dani pogoji za razvoj časopisja, šele tedaj bode časopisje resničen faktor v kulturnem, v gospodarskem in v političnem oziru. Dokler se to ne zgodi, veljala bo naša država še vedno za reakcionarno policijsko monarhijo, v kateri se zatira svoboda in omika.
Klerikalna reelnost.
Vsi razsodni in izvedeni ljudje v naši deželi so že davno spoznali, kako nesolidna, v svojem jedru gnila in slaba je takoime-novana klerikalna gospodarska organizacija. V deželnem zboru se je na podlagi urad-
nih podatkov izrekla o teh društvih uničujoča sodba in vse, kar je prišlo o teh društvih v javnost, potrjuje to sodbo, vse priča, da so ta društva samo na korist nekaterim drznim špekulantom duhovskega in posvetnega stanu, sicer pa na občno škodo, zlasti na škodo kmetske ga stanu, Klerikalstvo dela s temi društvi na materialno in moralno pogubljenje kmetskega prebivalstva in žal, da z uspehom.
Oblastveni krogi gledajo sices v zadnjem času tem društvom nekoliko bolj na prste, kakor poprej, ali vzlic temu moramo reči, da je postopanje političnih oblastev še vedno nedopustljivo obzirno in prizanesljivo. Konstatovati moramo na svojo žalost, da se od strani poklicanih oblastev še vedno ne po stopa s konsumnimi društvi tako, kakor s posameznimi davkoplačevalci, dasi se sme vsaj zahtevati, naj se z davkoplačevalci, s trgovci in obrtniki, ne postopa trje in br ezobzi meje , kakor s konsumnimi društvi, ki nikacih davkov ne plačujejo. Dokaz, da se ne meri z jednakim merilom, je to, da se politično oblastvo nikdar ne poslužuje §§ 88, 37. in 38. zakona z dne 9. aprila 1873, dasi so mu znana razna konsumna društva, glede katerih bi se morali porabiti navedeni paragrafi.
0 tej stvari govorili bomo v kratkem še obširneje, in to s posebnim ozirom na konsumna društve na Igu, v Horjulu, v Tomišlju in v Češnici. Danes nam je pojasniti neko drugo stvar, katera nam kaže, s kako zvijačnim nanfenom je ustanovljenih nekaj konsumnih društev.
Zakon z dne 9. aprila 1873. o prido-bitvenih in gospodarskih zadrugah določa, da pri zadrugah z neomejenim poroštvom jamči vsak zadružnik z vsem svojim imetjem za društvene obveznosti, pri zadrugah z omejenim poroštvom pa s svojim deležem in še enkratnim zneskom tega deleža.
Na tem jamstvu je zasnovana vsaka zadruga, to jamstvo je njena podlaga, na temelju tega jamstva je deležna kredita, in radi tega določa rečeni zakon tudi to, da
LISTEK.
Tedenske drobtinice.
Kakor v starem Rimu glas „Hannibai ante po rta s" — tako je šla od ust do ust v zadnjem času svinčeno težka beseda: „Konec sveta". Stare tercialke so znosile še svoje zadnje plesnjive tolarčke črnim gospodom, ki so v istini prava kopija nekdanjih augurov in se Vudi ne morejo več zdržati smehu, kadar srečajo s svojo hinavsko fizijognomijo drug drugega. In klerikalni učenjaki so ugibali, kakšen bode prav za prav ta konec sveta. Pošten krščansko-so-cialističen petiotar si je nekaJco takole v svojem, z Bobenčkovim vinom napolnjenem duhu naslikal pogubljenje vsega minljivega: Intenzivna svetloba . . . Tisoči Leonidov frče" in letajo po zraku, kakor bi bili pri smojeni, hoteč preteči drug drugega . . . potem postane nebo krvavo rudeče . . . potem zeleno . . . rumeno ... in nazadnje črno kakor liberalna duša. Strah, groza, trepet, krik in vik, škripanje z zobmi . . . grobovi se odpirajo, mrtveci iščejo ostanke svojih numeriranih kostij in jih v cnlici znašajo na kup . . .   Cela armada repatih
Leonidov leti proti prestrašeni zemlji Potem se usuje dež, toča, sneg, prazne steklenke, različno kamenje, žveplo, bliska se, gromi, vetrovi tulijo, kakor divje zverine. — In vedno bliže so Leonidi ... že se čuje njihovo sikanje, žvižganje, bliščanje . .. zdaj, zdaj . . . ha, groza! Prvi je tu . . . hipoma pade dr. Tavčarju na glavo in ga ubije... „Dao gratias!" se zasliši zadnji kor šenklavških gospodov ... in vsi drugi Leonidi spuste se na zemljo.... potem pa pride največji Leonid . . . grom, blisk, potres in homeričen polom ... Z Bogom, svet! — Zdaj je vsega konec: petijota ni več, po potresnem premoženju ne povpra šuje nihče liberalcev, klerikalcev, prepo-trebnih kuharic ni več ... no vsega, vsega je konec.
Dr. Šusteršič in Koblar sta pa v tem kritičnem času goreče prosila Boga, naj milostno pošlje ta dan njiju ožjim sovražnikom po pol stota, širšim pa po 10 kg težke kamne na butice. A vsega tega ni bilo.
Niti v Evropi niti v Aziji niso videli zvezdogledi niti Leonidov niti Bielidov, nego smo dobili le hud mraz in gosto meglo, na Dunaju nevihto s ploho, v Badnu so imeli celo točo ob krvavordečem nebesa, v
E sslingenu je treščilo, v Ausseeu je snežilo ter je padala toča, v Veroni pa se je tresla zemlja. Druzega ni bilo; konec sveta je odložen, kakor smo prokovali danes teden.
V konec sveta tudi plodoviti „pesnik" Hribar ni veroval, ker je zopet podal svojemu milemu narodu , Po-p e v č i c e". Ta moderni Ahacelj, ta Žemlja redivivus, ki si upa s svojimi neotesanimi in suhoparnimi verzi brezobzirno na svitlo — je sedaj v očeh svojih somišljenikov nekak „creme" slovenskih pesnikov. Vsaj „Katoliški Obzornik", prvo glasilo katoliških „udarjenčkovtt, povzdiguje ga, skoro bi rekel, nad Prešerna, češ: kaj vsebina! množina, množina, to je tudi kaj vredno! Našega Aškerca je to učenjaško glasilo na-hrnlilo, toda o Korinjskem pisalo pohvalno! Toraj Hribar je večji, duhovitejši umetnik ?! Seveda je, saj piše v Lampetov „Dom in Svet" in je nasprotnik aZvona". Da, ta katoliška estetika ne pozna meje dostojnosti in človeškega razama. Dr. Opeka, jeden prvih katoliških „buršev", naučil se je v Rima ob papeževem prestola toliko, da se je, ocenjevaje pesem .Jaz", drznil celo osebno žaliti Aškerca in ga hotel moralno uničiti; isti Opeka pa je zagovarjal te dni pesniškega šušmarja Hribarja — slo-
venskega Hansa Sachsa. Jako radoveden sem, kaj razume dr. M. O. z besedo umetnost, ker piše v „Slovencu" o „Županovi Minki" : „Karkoli ustreza poštenemu namenu, tega ni zametati" ?! Umetnost — poezija — poštenje — nepoštenje . . . Čudna zveza! Poštena poezija in sleparska poezija . . . Tega ne razumem ; pač pa lepa umetnost, lepa poezija in . . . pošten ali sleparski, nepošten kritik...
„Slovencev" kritik je nedavno zahteval, naj bi igral gospod Danilo „Osvalda" („Strahovi") a la Zacconi . . . Ali ni to duhovita in poštena kritika? — .Slovenec" pa piše v isti sapi, da so igralci in igralke v „ Katoliškem domu" vseskozi izvrstni. In vendar so ti katoliški „umetniki" nespretni diletantje, ki se rabijo drugod običajno le kot statisti. Zares, namen „Slovenceve" kritike je jasen, a — pošten ni. Kaj ne, da ne, g. dr. Miha Opeka?
Ibsenovi »Strahovi" so provzročili velik strah nekaterim solidnim očetom in maj kam, ki so skrajno ogorčene nad idejami Ibsena. Ta preklicani realizem! Torej ga imajo tudi drugod še! Kdo bL mislil! Torej niso pohujšljivi le naši:' listi, temveč tadi Švedi, Rusi. Nemcifrjft!*
mora biti na sedežu vsake zadruge razgrnjen register, v katerega so vpisana ne le imena zadružnikov, nego tudi število njihovih deležev. Ti registri morajo biti vsakomur na vpogled razgrnjeni, ker le iz njih zamore upnik raz videti, koliko kredita je kaka zadruga vredna.
Čim so naši klerikalci začeli svojo umazano špekulacijo s konsumnimi društvi
— ki so zadruge z omejenim poroštvom
— so hitro spoznali, da ne bodo daleč prišli, če bodo od vsacega zadružnika zahtevali, naj dejanjski vplača v pravilih določeni delež. O tem, da bi .bili zadružnikom povedali in razložili, v kaki meri jamčijo za obveznosti konsumnega društva, o tem še govora ni. Ogromni večini svedre av se niti ne sanja, da so prevzeli kako jamstvo. To se jim bo povedalo šele v zadnji uri; šele kadar nastane polom, izvedo, da jih čakajo — ako ne sežejo v žep — škoda, sramota in ječa.
Žalostna resnica je, da za kredit, ki ga uživajo konsumna društva, prav za prav nikakega jamstva ni, in da bodo imeli upniki skoro vsacega konsumnega društva velikansko izgubo, ako pride do bankerota. To pa vsled tega, ker se klerikalci ne drže določeb zadružnega zakona glede deležev.
Vsak zadružnik postane namreč šele tedaj člen društva, kadar vplača svoj delež, ali vsaj v pravilih določeni del tega deleža. Dokler tega ni storil, dotlej ni prevzel nikacega jamstva za društvene obveznosti. V pravilih nekaterih kons. društev stoji na pr določba, da mora vsak člen vzeti delež za 15 gld. in vplačati vpisnine 1 gld. delež plača lahko v manjših zneskih, po 3 gld. ali tudi po 1 gld.
Dejanski položaj je torej takšen-le:
Le tisti zadružnik jamči za društvene obveznosti, kdor plača delež ali vsaj jeden obrok tega deleža, dokler pa ni vplačal dru-zega nič kakor vpisnine, dotlej ni pravi člen in nima nikacega jamstva za društvo nositi.
Ako pregledamo člene konsumnih društev, izvemo hitro, da je velikanska večina izmed njih plačala samo vpisnino, deleže pa da ima le jako malo členov. Ti slednji jamčijo pač z deležem in še jedenkratnim zneskom za društvene obveznosti, vsi drugi pa, ki niso plačali druzega, kakor vpisnino, nimajo ni-kake obveze.
To že ni več zvijačnost, ampak naravnost sleparija. Ta društva uživajo na stotine in na tisoče goldinarjev kredita, a v resnici ni za ta kredit nikake garancije, in morajo upniki ob vse priti, ako se zgodi kaka nesreča.
Ta sleparska manipulacija bije v obraz zakonu in je vsled tega dolžnost poklicanih oblastev, da tem razmeram nemudoma konec narede. Če bodo oblastva tako sleparijo trpela, če si bodo konsumna društva s takimi nečednimi manipulacijami pridobivala kredit, katerega niso vredna, potem nastane lahko silna katastrofa, kadar se
cozi . . . svetovnoznani literati, kakor Ibsen, Langmann, Gogolj itd.?! O svet, kako si pregrešen! Resnično, treba bo najeti pro store v „Katoliškem domu", kjer se igrajo nedolžni „Morilci iz Kravje doline" ter klasične drame dr. Janeza Kreka. Doma za pečjo pa bomo poslej brali Finžgarjeve in Bohinjčeve povesti ter knjige družbe sv. Mohorja...
Odkar je naše slovensko gledališče dobilo z „Delavskim gledališčem" konkurenta, imamo baje sploh smolo; lože so pii dramah večinoma prazne. Ali naše „elitno" občinstvo za pametne, duhovite in slavne igre res nima nobenega razuma? Ali naj res predlagam intendanci našega gledališča, naj posnema katoličane na Turjaškem trgu in tudi spravi kar najprej mogoče sila za bavne „Morilce iz Kravje doline", mesto „Turazerja" ali „Revizorja* na oder! ? Morda bodo potem vsi prostori zasedeni in celo lože polne! Gosp. Hubad, kaj se še ni vložila izvirna igra „Šest parov črevljev", v kateri se igra za odrom in ob zelenkastem luninem svitu na okarino ter nastopajo ogenj žroči Indijanci, plešoče svinje in cel cirkus ? Na dan s to dramo!
V starih pravljicah se bere o junakih, ki 80 se šli bojevat z zmajem Od glave do nog oboroženi, so šli proti peklenskemu so-
začne podirati klerikalna gospodarska organizacija, kar je samo še vprašanje časa
Pa še neko drugo stran ima ta zadeva Konsumna društva smejo prodajati samo svojim členom, ne pa tudi drugim osebam, kajti njih naloga je po zakonu gospodarsko okrepljenje njihovih členov. Z ozirom na to pa, da je v smislu zakona člen le tisti, ki ima delež, ne pa tudi tisti, ki je vplačal samo vpisnino, moramo vpra sati c kr vlado: kako more dopuščati, da prodajajo konsumna društva takim ljudem, ki so vplačali samo vpisnino, ne pa tudi deleža, in ki jih torej nikakor ni smatrati za člene, ker je členstvo odvisno od tega, da ima kdo delež, a se še ne pridobi z vplačilom vpisnine.
V kolikor smo se mogli doslej informirati, vladajo take razmere skoro pri vseh klerikalnih zadrugah. Skoro pri vseh je tako malo tacih členov, ki imajo deleže, da jih je lahko našteti na prstih, dočim je ponekod kar več sto „členov, ki nimajo nikacega deleža, nego so vplačali samo vpisnino.
To so razmere, ki kriče v nebo. in ki nam kažejo, na kako nereelni podlagi so zasnovana klerikalna konsumna društva. Te razmere so popolnoma nezakonite, in opominjamo vlado, da jim posveti vso pozornost, dokler ta najgršega židovskega sleparja dostojna manipulacija ne prouzroči tiste škode, katera je neizogibna, če se ta klerikalni švindelj ne zatre pravočasno.
V ffjjubljaiil, 18. novembra
K položaju.
Govorica, da je grof Clary spoznal brezuspešnost svojega „vladanja", in da meni odstopiti, je spravila ves nemški tabor v strah in stiske. „N. Fr. Pr." roti Poljake, Jugoslovane in konservativne Nemce, naj za božjo voljo nikar ne vržejo Clarvjevega ministrstva. Z objokanimi očmi vprašuje „N. Fr. Pr." : „Zakai naj bi vrgli Clarvjev kabinet? Kaj je storil sploh in kaj posebej proti desnici? Odpravil je le jezikovne naredbe in to razen Čehom ni škodilo prav nikomur!" Na to odgovarja „Reichswehr", ki piše: Ministrstvo Clary-jevo se po odpravi jezikovnih naredeb ni hotelo sporazumeti z večino, nego je delovalo tako odločno in odkrito, da bi razbilo zvezo večine, da je le čin samoobrambe, ako je desnica temu ministrstvu nasprotna. Ministrstvo Clarvja ni storilo svoje naloge, ki je obstajala v tem, da sestavi koalicijsko večino, nego je čakalo, da dosedanja večina razpade in se potem zgradi nova, v kateri bi vladali bivši nemški obstrukcionisti. Vsled takega postopanja je morala torej desnica voliti med tem, ali se vzdrži ali pa se ukloni diktaturi manjšine. To pa je razumljivo vsem desničarskim strankam in njihovim volilcem, da bi bilo neumno za pustiti zagotovljeno večino in iti proseče trkat Ha vrata strank manjšine.
Clarvju na pomoč:
Ko se je šlo za izvolitev delegacij, je prinesel grof CIary vitezu Javvorskemu brzojavko cesarja, ki ie izrekel željo, naj bi se
vražniku, in ko se jim je posrečilo odbiti z blestečim mečem ogenj bljuvajočo glavo, glej, — zraslo jih je hipoma devet.
Tak junak — seveda v fraku in s peresom v roki — je naš preljubljeni predsednik Hein. S kratkim nemškim (!) ukazom hotel je udušiti ruski kur«, toda glej. čudo . . . baronska politika se mu ni posrečila, kajti mesto skromnega kurza dobimo rusko društvo v Ljubljano in poleg tega se bodo ustanovila jednaka v Idriji, Trstu, Trbovljah in na Vrhniki. Kaj neki poreče k temu ekscelenca Hein? Ali se mu ne krči srce pri novici, da se bodo sedaj kar na petih krajih ustanovile ruske „Winkelschulen", kakor je blagovolil nazvati v svojem nemškem ukazu ruski kurz?
Menim pa, da je zadnji čas, da uvidi, da predseduje lepi slovenski deželi.
Slovničarski boj še vedno ni prenehal. Naši pikolovci, bravci in bralci pobijajo drug drugega, češ, da ta in oni ne zna slovenščine. Tako se usajata Lamurski in njegov oproda, Bavdek. da profesor Leveč ne zna svojega materinega jezika. Govori se pa, da Lamurski tudi ni vešč slovenščine, ampak, da piše neko rusko-slovensko mešanico, a. la Tvorcov v f „Slov Svetu". Kdo, vraga, pa zna potem slovenščino ?! Skličite vender vseslovenski slovničarski kongres,
delegacije čim prej izvolile. Takrat je priskočila krona prvikrat Clarvju na pomoč, in desnica se je pokorila Najvišji želji. Sedaj pa se je zatekel Ciary že drugič h kroni, in cesar je ostal proti prvotnemu svojemu programu v Budimpešti ter po klical k sebi načelnika izvrševalnega od bora desnice in načelnika poljskega kluba, viteza Ja\vorskega, ter načelnika katoliške narodne stranke, drja. Kathreina. Sedaj se gre namreč za nagodbo, za kvoto in za sklep komisije državnih dolgov, in grof Clary si ne ve pomagati. Avdienca pri cesarju je torej jako važna za nadaljni razvoj notranje avstro-ogrske politike. Cesarjeva beseda se čuje v poslednjih mesecih nenavadno mnogokrat, kar avtoritete Clary-jevega kabineta gotovo ne podpre. Celo „N. Fr. Pr." dvomi, da bi se mogel Clary rešiti. Njegovo ministrstvo se bo moralo vsekakor preosnovati in hočeš, nočeš, moraš postaviti se na stališče desnice. O vsebini avdience pri cesarju doslej še ni znano nič natančnega.
Zmaga VValdeck-Rousseaua.
Bojazen, da bode Waldeck-Rousseau padel že spočetka tekočega zasedanja francoskega parlamenta, se ni uresničila. Vehementni napadi klerikalcev, antisemitov, pristašev soldateske na vojnega ministra radi obravnave v Rennesu in zaradi kaznovanja nekaterih višjih in nižjih častnikov ter na ministrskega predsednika radi afere Guerin in Derouleda, ti napadi niso dosegli nameravanega uspeha. Radikalci progresisti , socialisti in dragi pristaši Wald ck - Rousseaua so se združili proti reakcionarcem in konservativcem ter s 340 glasovi — proti 215 glasom — odobrili odredbe vlade v obrambo republike. Vlada je zmagala, in želeti je, da ostane še dolgo na krmilu v jezo antisemitov. klerikalcev in puntarskih generalov, proti katerim pa se bo mogla trajno vzdržati le tedaj, če bo nastopala energično in neizprosno. Vojna v Južni Afriki.
Poročila, ki so došla iz Južne Afrike, so stara vsa vsaj štirinajst daij. Med tem časom se je že marsikaj zgodilo, česar evropski časopisi še niso mogli javiti. New yorški listi so pisali te dni, da je Lady-sraith že v rokah Burov. Morda je to poročilo prenagljeno, toda bela zastava zavihra vsekakor kmalu nad vojsko generala \Vhiteja. Barski topovi grme skoraj neprestano ter nosijo granate v mesto. Angleški topovi že skoraj nič več ne odgovarjajo. Vojaštvo se je umaknilo južno od mesta, meščani pa so tudi zapustili svoje hiše ter si improvizirali taborišče ob vznožju hriba Isimbuhvana Buller ne more dospeti \Vhiteju pravočasno na pomoč, ker morajo čete najprej spoč ti se, na to mora biti nekaj vaj in šele na to morejo nastopiti dolgotrajni in sila naporni marš iz Durbana proti C >lensu. To bo trajalo vsaj še 14 dnij. Tako dolgo pa se Whiteja armada ne more prehraniti, ako tudi je samo konjsko meso — Vest, da je mesto Ladysmith padlo, se potrjuje sedaj tudi iz Aleksandrije, kamor so dospele brzojavke iz Londona  Vojni urad v Londonu je prejel
pa pripeljite dva, tri Rovtarje v Ljubljano! Morda ustanovimo poleg ruskega—še slovenski kurs? — Saj vam je menda pred vsem potreben ta!? — — —
Katoliško bančna ideja je menda zaspala. Pri vsej „Slovence vi" ogorčenosti Droti banki „Slaviji" pa je sila čudno, da prinaša ta list „Slaviji" imenitne zahvale in jo „iskreno priporoča slovenskim posest nikom". „Slovenski List", ta „Slovencev" ponkerc, je pa še nedavno trdil, da je „Sla-vija" na pol židovska! Kako se to strinja? Ali igra tudi pri „Slovencu" denar odločilno ulogo? Kdo ima prav, kanonik Kalan ali kaplan Koblar? — Ta nesrečni politikaster objokuje že par mesecev v vsaki številki .Slovenskega Lista" svoj lastni sra motni padec iz družbe sv. Cirila in Metoda Mož je res usmiljenja vreden! Tako se mi zdi, kakor bi mrlič sam ob svoji gomili jokal, drugi pa bi se mu smejali . . Žalo sten prizor! — A tudi to Koblarjevo jokanje preneha kmalu: „Slovenskomu Listu" že zvone „cinklok", in drže" mu mrtvaško lučico.... še šestkrat ali sedemkrat bo vzdihnil nesrečnik, morda bo tudi še par-krat na liberalce prav grdo pljunil, toda že 31 decembra ne bo „Dihurja" več R. i. p ! Škoda zanj! Iv. Samec.
z bojišča več brzojavk, katerih iz strate-gičnih vzrokov ne more objaviti. — Poročilo o smrti burskega nadpoveljnika Jou berta, katerega je baje zadela 9. t m. pred Ladysmithom granata, se doslej blizo še ni potrdilo, toda ovrglo tudi ne. Menda je Joubert res ranjen. Drugih važnih vestij ni.
Dopisi.
Iz Celja 15. novembra. Pretekli teden je stal pred kazenskim senatom našega okrož :ega sodišča — Aleksij Balogh ljudski glas ga zove „Rauber Balogh". Sin bivšega deželnega sodnega svetnika, večen jurist brez izpitov, stara bajta, je Aleksij eden poglavitnih članov celjske jeunesse doree, katera celjski mestni tlak imenuje torišče svojih slavnih činov. Kakor tak je pozdra vil češke dijake dne 9. avgusta letos ob njih prihodu v Cnlje z metanjem cvetlic, katere so pa med lučanjem okamenele. Pri tem človekoljubnem činu ga zapazi majhen mož Makso Kugler in njima se pridruži ljubeznivi celjski državni pravdnik. Drugi čin so prestavili v sodno dvorano. Predseduje Reitter, svetnik po svojih principih še nekoliko strožji od Wurmserja; državo avstrijsko zastopa dr. Payer, mož, katerega vedno slikajo v družbi velikanskih škarij, s katerimi striže, pridno striže teden za tednom članke v „Domovini" nevarne nemški — Avstriji; razpravo pa vodi zagovornik dr. Mravlak. Slednji si je na piko vzel zlasti edino obtožilno pričo Kuglerja, dal ga je v stiskalnico, porabil vse svedre, da bi iz njega izsvedral kaj druzega, samo ne tega, da je ljubki Aleksij vtegnil metati kamenje. Zapisnikarju je ob tej torturi se drzn 1 prikazati mal usmev krog usten, a voditelj razprave in zagovornik ga ob glasnem pritrjevanji galerije ostro zavrne. Predsednik Reitter pa — predseduje. Znani vodja mestnih uradov Furstbauer ter voditelj mestne policije, Mahi sta pod prisego zopet „eno debelo" izustila namreč, da tam, kjer je bil Aleksij sploh ni kamenje letelo, če bi bilo letelo, bi ona to morala videti. No, iz drugih spisov je bilo izkazano, da je najmanje trideset kamnov priletelo v češke goste, in slavno sodišče ža-libog enkrat ni moglo pritrditi klasičnima pričama. Aleksij je bil seveda oproščen.
Na okrajnem sodišču pa sta bila obsojena gospoda Zafošnik in Pavel Detiček vsaki na 4 dni zapora radi tega, ker sta baje Riho na glavi lahko ranila. Pri Zafoš-niku se sodnik ni mogel prepričati, da je le odbijal Kihove udarce, g. DetiČeka pa je obsodil, ker je eden eiini celovški policaj tudi „eno debelo" zinil ter trdil, da je g. Detiček, katerega seve (?) prav dobro pozna, s palico mahal po Rihi, dasi je šest drugih popolnoma zanesljivih prič, ki so bile tikoma g. DetiČeka navzoče, izjavile, da g. Detiček ni roke dvignil proti Rihi. Upajmo, da ta razsodba ni zadnja beseda.
Iz Žirov, 17. novembra. Da se nas mej svetem popolnoma ne pozabi, javljam sledeče: Deželnovladna prepoved, — glede učenja ruskega jezika, našla je tudi na deželi in tudi v Žireh močan odmev. Ko so ljudje čitali dotične prepovedi — začelo se je za učenje ruščine občno zanimanje — in res. kakor je čuti, prične se tudi tu ruski tečaj kakor hitro se pridobi dovolj v to potrebnih pripomočkov in sposobnega strokovnjaka, ki bode pripravljen ruski poučevati — seveda, da ne bode zopet kakih sitnosti — brezplačno. Glede druzih tukajšnjih lokalnih razmer — so se iste, — odkar je izvoljen župan, (četudi na liberalni podlagi,) ter določen prostor za novo farno cerkev in deloma tudi že rešeno vprašanje glede no vega sejmišča — hvala Bogu — nekoliki ublažile — ter za sedaj nimam poročati druzega ko o malih fantovskih pomočnih vajah v orožju. Ker ne dostaja dovolj pušk. sabljic in krogljic, služi jim za nadomestilo seveda tudi poleno „dritelc* ali kamnate krogljice. Da pa niso vaje vedno ednakomerne napravi se tje in sem tudi daljši „maršJ v Idrijo ali celo" v Logatec, kjer so tudi fanti seveda primerno podučeni ter dobe. navadno boljši korenjaki izmej njih, Se nekaj dni brezplačno hrano in stanovanje za nagrado. Pri vsem tem vežbanju se hoče uvesti nekaka nemška komanda, kar j« bilo posebno zadnji čas opazovati. Ker nastopi kmalo prerokovana huda zima, upamo,
Jt^T Dalje v prilogi. T£H
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št 265. dn6 18. novembra 1899.
da končajo žnjo tndi omenjene nočne vaje, ker mraz jako dobro vpliva na vročekrvneže. Vse to javljam le zategadelj, da se svet prepriča, — da sicer skromni Žirovci tudi po sodnem dnevu Se životarimo, ter kličem vsem, ki so tudi drugod še na tem svetu ostali — do prihodnjega sodnega dneva —: Na zdar!
Kmetijska družba kranjska.
V 260. številki „Slovenca" z dne 13. novembra 1899. leta je bila sledeča dnevna novica:
„Kmetijske družbe je strah — pred uspehi „sijajnih zmag" od 13. julija in 26. oktobra t. 1.  Boji se, da bi se dohodki ne posušili. Dokaz temu je sledeče: Tajništvo kmetijske družbe je razposlalo podružničnim predstojnikom pole za nabiranje udnine za 1. 1900. z zahtevo, da se jej vse dopošlje že do 10. decembra t. 1.  Ta zahteva vodstva kmetijske družbe je pa popolnoma neopravičena, kajti po § 6 c) družbenih pravil ima vsak društvenik do 15. januvarja 1900. čas, plačati udnino za 1. 1900. Opozarjamo torej družbene ude, naj zahtevo Pirc-Mur-nikovo, da plačajo udnino za prihodnje leto že kar letos, odločno odklonijo. „Zmago-siavno" družbeno vodstvo se namreč opravičeno boji, da bode marsikteri društvenik raje prestopil v novo snujočo se kmetijsko družbo, ki bode za kmete, ne pa za ljubljansko gospodo, in ki bode poleg tega v vsakem oziru boljša in cenejša. Ta družba se še to leto osnuje, in potem bode do 15. januvarja 1900. vsakdo zadosti časa imel, odločiti se: ali ostane pri stari družbi, ali prestopi v novo družbo — ali pa postane člen obeh družeb.  Do 15. januvarja bode vsakdo poznal obe družbi in se bode torej lahko odločil Ravno te odločitve se pa vodstvo stare družbe boji.   Zato bobna in zahteva proti pravilom, da mora udnina za drugo leto že do 10. grudna t. 1. vplačana biti, češ, kdor se bode ujel na ta lim, tega imamo vsaj še za leto 1900. v svojih pesteh. Za plačati je kmet dober — če pa hoče voliti, takrat se ga pa zmerja. Murnik, Pire in sodrugi se čutijo  nekam neprijetno na svojih lavorikah.   Torej  pozor!   Za plačilo udnine pri stari družbi je čas do 15. janu varja leta 1900.!   Do takrat  ni nikomur treba odstopiti — a tudi ne plačati!"
To novico je napisal bržkone kak podružnični načelnik, ker le tem je prišla dotična okrožnica v roke, zato je pa objavljanje take laži tem grše, ker ravno podruž nični načelniki vedo, da se rok za pobiranje udnine že nekaj let sem stavi na 10. dan decembra in ne še le letos prvič. Ako povemo, da je bil rok za pobiranje letnine skozi desetletja postavljen na 20. dan decembra vsakega leta in se je vsled narastlega števila podružnic in udov postavil leta 1895. na 10. dan decembra, po^em mora vsak spoznati, da je pisec gorenje novice „Slovencu" le lagal, in sicer z grdim namenom hujskati ude. Iz tega je tudi razvidno, kolike vrednosti je dokaz (?), da je družbe strah, in da se boji, da bi se dohodki ne posušili.
Ako naj družba v pričetku leta vzdrži red, zlasti v razpošiljanju „Kmetovalca" in pa zaradi oddaje drevja, mora pričeti tako zgodaj pobirati udnino. (Vodstvo družbe letnino sploh le „pobira", ne pa »zahteva"; zahtevati je ne sme, ker je nihče ni dolžan plačati, ako noče biti ud.) Glavni odbor pa že naprej dobro ve, da se podružnice ne bodo držale roka, zato ga rajši bolj zgodaj postavi, da se vender zapisniki udov za prihodnje leto v glavnem po možnosti zgodaj urede. Kakor prejšnja leta, tako je glavni odbor tudi lansko leto nastavil rok podružnicam na 10. dan decembra. In kakšen je bil uspeh? Do 10. decembra, t. j. ob pravem času se je odzvalo 16 podružnic, od 11. do 20 decembra se je odzvalo 23 podružnic, od 21. do 31. decembra se je odzvalo 12 podružnic, od 1. do 15. januvarja se je odzvalo 22 podružnic, od 16. do 31. januvarja se je odzvalo 10 podružnic.
Ostale podružnice so letnino poslale šele meseca februvarja, ali je pa sploh niso, in odbor jo je moral neposredno pobrati. Podružnice pa udnine sploh ne poberejo pri vseh udih, in te mora odbor po pravilih (§ 11.) tirjati pismeno, in takih tirjatev je Po 15. januvarju na stotine.
Sedaj si pa mislite položaj, ko bi se udnina pobirala po .Slovenčevem" navodilu ! Odbor bi poslal nabiralne pole podruž-
ničnim načelnikom ter bi rekel: Poberite udnino, a ne pred 15. januvarjem. Kakor nči skušnja, bi priSli Sele čez tri mesece v red; prve Številke .Kmetovalca" bi sploh ne smeli nikomur poslati, ker nihče Se ni plačal udnine, drago bi poslali komaj tretjini udov itd.; ne vedeli bi, koliko lista tiskati, in z oddajo drevja (ker moramo vedeti število brezplačnega drevja že meseca februvarja) bi priSli v take zmeSnjave, da bi bilo groza, kajti drevje dobijo le udje, in ud je tisti, kdor je plačal.
Kar se tiče bojazni, da bi se dražbi dohodki posušili, ako udje odstopijo, pa omenjamo naslednje: Ud plača 2 gl. udnine in dobi zato list in 4 drevesa, ali pa nič dreves in polovica njegove udnine gre podružnici. Iz tiskarskih računov je razvidno, da družbi prav nič ne ostane od goldinarja, ki ga dobi za list, in če je pri „ Kmetovalcu" kaj prebitka, ga naredi dohodek iz inseratov. Če ud vzame 4 drevesa, je družba na škodi, ker jih drugače prav lahko proda po 35 kr., torej za 1 gld 40 kr. Ako pa podružnica polovico zase pridrži, potem pa glavni odbor sploh le 1 gld. dobi. Družba nima od udov prav nobenih dohodkov (razven od ljubljanskih, ki ne vzamejo drevja), zato ima ona tiste dohodke, če ima 1000 ali pa 10.000 udov. Narobe, čim manj ima udov, tembolje izhaja intemvečje koristi imajo ostali udje Delovanje družbe je od nekdaj stremilo na to, dati udom po možnosti veliko koristi, kaj ti družba je za ude, in smo v tem pogledu toliko storili, kolikor nobena druga družba ali kulturni svet v Avstriji. Hnjskajte, kolikor hočete; resnica je to, in ne ovržete je z nobeno lažjo! Čemu naj se toraj družba boji, da bi vsled odstopanja udov zgubila kaj dohodkov?
Vse one dosedanje ude, ki so razumni, in ki se ne dajo ščuvati z lažmi, pa prosimo, naj udnino prav kmalu odrajtajo, oziroma od podružničnih načelnikov zahtevajo, da jo sprejmo. Isto tako pa prosimo gg. podružnične načelnike, naj se odzovajo želji glavnega odbora ter naj nabiralne pole kmalu pošljejo, da bomo mogli iz gori navedenih razlogov zapisnike udov pravočasno urediti. ..Kmetovalec".
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18 novembra.
— Osebne vesti. Deželnosodni svetnik in vodja okrajnega sodišča v Ptuju g. Josip Fraidl je premeščen k okrožnemu sodišču v Mariboru. — Orožniški straž-mojster g. Ivan S trg ar je imenovan nadzornikom kaznilnice v Kopru.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek, 21. novembra t. 1. ob petih popo-ludne izredno javno sejo.
— Saniranje deželnih financ. „Frem denblatt" poroča, da se začne dne 27. t. m. zborovanje enkete, katero je sklicalo finančno ministrstvo, da se posvetuje, kako urediti deželne fiaance. To vprašanje je postalo v zadnjih letih jako pereče, kajti dežele nikakor več ne zmorejo troškov, kar jih imajo. Ko bi bila vlada n. pr. izvršila svoj prvotni namen, in vzela kranjski deželi naklado na žganje, bi bili prišli v strašno stisko in bi bila morala dežela doklade na direktne davke prav znatno zvišati. Enketa, v kateri bodo zastopani vsi deželni odbori, se bo v prvi vrsti posvetovala o načrtu, ki ga je sestavil bivši finančni miniser dr. Kaizl. Posameznosti tega načrta niso prišle v javnost in vsled tega tudi ni možno o njem izreči kako sodbo. Toda stvar je velevažna in je iskreno želeti, da bi posvetovanja enkete imela dober uspeh, zakaj dokler se ne urede deželne finance dotlej ni misliti, da bi dosegle posamezne dežele glede šolstva, zdravstva itd. itd. vse to, kar je njihova dolžnost in kar je za kulturno, socialno in gospodarsko nadredo-vanje neizogibno potrebno.
— Onemogla jeza. »Slovenec" kar ne more preboleti, da je naš list vedno veliko bolje in veliko točneje informiran, kakor on. Umejemo to jezo. Šest poslancev ima na Dunaju in še svojega Itziga Silber-steina, pa vsi skupaj mu nič ne pomagajo. Vedno zaostaja za nami, vedno ga prehi-timo. To boli. Posebno boli, če mora, kakor predvčerajšnjim, pisati „z veseljem beležimo novico, ki smo jo posneli po dunajskih listih", dočim je dotično novico že več dni
poprej čital v .Slovenskem Naroda". To je seveda hudo, da smo mi prej natančno poročali, kako je v kvotni deputaciji postopal klerikalec PovSe, kakor .Slovenec". A ne moremo pomagati. Zgodilo se bo Se večkrat tako. Svoji jezi nad tem je dal .Slovenec" duška v notici, katera je tako klasična, da jo hočemo doslovno ponatisniti. Glasi se: .Žid Penižek hlasta.č ali slepar? S tem židovskim pisuhom ni mira. Kakšnih sredstev se poslužuje, da bi sebi in vsled sebe .Narodu" ohranil značaj najboljše in-formovanega činitelja, vidimo zopet ta teden. Zadnji ponedeljek je poslal v „ Narod" Sirokoustno novico, da morajo v torek vsi poslanci biti naDunaju, ker je sila imenitna seja. Politiškiotroci .Slovenskega Naroda" so vsled tega seveda nemirno  obravnavali,  kakšne važne izpre-membe se bodo izvršile v državi, in so se blagrovali,  da imajo tako izbornega poro čevalca, ki jih pred vsemi drugimi listi pri pravlja na vse velikanske dogodke. — Jud Penižek je tudi v zvezi z nemškimi listi na Dunaju.   In res so imeli nemški listi drugi dan poročila iz Ljubljane, kaj poroča „Slovenski Narodu. — Take notice nesejo; to ve jud Penižek. — In kaj  je bilo na vsem tem? Nič; pravnic. Najbolj značilno, koliko se lastni „Narodovi" pristaši menijo za Penižkove race, je to, da se ni dr. Fer-jančič ni Kušar vtorkove seje nista udeležila.  Pri ti priliki pa izvršujemo svojo dolžnost, da najodločneje in z ozirom na katoliško-narodne poslance protestujemo, da bi judovski stvor, ki mu je ime Penižek, v svoji nesramnosti imel kedaj pravico pozi vati vse slovenske poslance kamorkoli." — To notico je brez dvoma spisal kak klerikalni poslanec, in zato se moramo vprašati: ali mož ni bil trezen, ko je te besede pisal, ali pa tako grozno neveden, da mu ni znan pomen predloga poslanca Jaworskega, na kateri predlog smo poslance opozarjali   Kaj moremo mi za to, da ni „Slovenec" nič vedel o sklepu izvrševalnega odbora desnice, sprožiti to stvar, da ni nič vedel, da so bili tudi poslanci druzih strank sklicani na Dunaj! Kolikega pomena je Ja-worskega predlog, kako ga tolmačita vlada in desnica, to posname „Slovenec" lahko iz dunajskih in iz druzih listov, njegovo ro-bantenje in  psovanje pa kaže, da dotični klerikalni r.oslanec, ki je to notico zgrešil, niti pojma nima o najvažnejših korakih desnice.
— Klerikalna gostilna ,,pri Fajmoštru".
Pišejo nam: V Šiški vršila se je eksekutivna prodaja več sodov zarubljenega vina. Prišel je na vrsto tudi velik, okolu 18 hI. držeč sod „salonskega" cvička Mnogobrojni navzoči ljubljanski in šišenski gostilničarji so pač „rujno" to vince pokušali, pa vsak izpljunil je pokušnjo takoj z nekako kislo zategnjenim obrazom in znano Greuterjevo besedo. Kupiti ni hotel nihče. Naposled se je našel kupec v osobi tujega gorenjskega krčmarja z italijanskim imenom, kateri je kupil omenjeneni sod „vinaa za nekaj goldinarjev hektoliter. V skrbi, da ne mu bi kdo sod z to „izborno" kapljico zmenjal, zapisal je s kredo lastnoročno na sod laško svoje ime z debelimi črkami. Temu koraku bil je pa kmalo kes za petami. Menda ni hotel ob svoj renome priti. Pustil je torej omenjeni sod več tednov v Šiški in ga slednjič ne na Gorenjsko, temveč v Ljubljano spravil. Osvedočilo se je, da so pozneje ta sod, na katerem se je laško ime gorenjskega krčmarja blestilo, pripeljali pred v duhovniški hiši nahajajočo se gostilno in konje spregli« Ker se dela reklama, da se v tej hiši samo farovška vina toč jo, smo radovedni, kaj se je z onim vinom zgodilo ? Pa ne, da bi ga v bližnjo Ljubljanico izpustili!
— Konsumno društvo v Tomišlju. Te dni je bil v tem društvn velik pretep. Benificiat Knific in neki odbornik sta si prikladala klofute, da so kmetje imeli najlepši prizor. Zares krasni sadovi nove gospodarske organizacije. Mimogrede bodi omenjeno, da je to konsumno društvo največji del svoje zaloge — za 2500 gld. — nakupilo pri židovski tvrdki Tauber&Bruder na Dunaju. Žide očitno koljejo, na skrivnem pa kupujejo pri njih malovredno šaro kojo kmetom obešajo za drag denar na vrat. Ubogi kmet, kdaj se ti odpro oči, kdaj prideš do spoznanja, da je duhovnik-kramar hujši od — zida!
— Slovensko gledališče. V ponedeljek in v torek gostoval bo na našem odra g. BorStnik in sicer nastopi v Go-
golovem .Revizorju" in v Ibsenovih .Strahovih". V slednjeimenovani igri je g. Borštnik v Zagrebu dosegel posebno lepe uspehe. Tako je pisal o njegovem Osvaldu .Obzor". .Gosp. BorStnik svojom je silnom realistikom u groznoj izpovjesti pred majkom i patološkom konvulzijom pri nastupu ludila na koncu drame upravo elementarno djelovao na duh i živce slušatelja, da su im sve srsi i minetičini drhtaji prolazili tielom, a na dušu navaljivale crne misli." „Narodne Novine" so pisale: „Vještina g. Borštnika u ulozi Osvalda slavila je i sinoč slavlje. Samo njegovo grandiozno prikazivanje paralize bilo bi moralo napuniti jučer kazalište. U očima onih, kojih se za glumačku umjetnost iskreno zanimaju, g. Borštnik je opet porasao." — V istem smislu so se izrazili tudi „Hrvatsko Pravo", „Agramer Zeitung", „Agramer Tagblatt" in „Hrv. Domovina".
— „Sokol" ljubljanski priredi tudi letos običajni Miklavžev večer v „Nar. Domu", istotako društveni zabavni večer na Silvestrov o. Poleg tega je v s o b o t o, dne 25. t. m. društveni „jour-fixe" na galeriji telovadne dvorane v „Nar. Domu". Več se bode naznanilo za vsako veselico ob svojem času.
— Lepe razmere. Istrski deželni šolski svet je končno poravnal ves razpor, ki je nastal radi štrajka italijanskih uči-teljiščnikov v Kopru, in sicer na ta način, da je ustavil disciplinarno preiskavo proti onim dijakom, ki so po koprskih ulicah kričali „Evviva 1'Italia". Lahom se pač vse odpusti in prizanese kakor Nemcem, seveda s Slovani se postopa malo drugače.
— Iz Šoštanja se nam piše: Dopis iz Spodnjega Štajerja o konsumnih društvih omenja tudi naš kraj. Treba je torej zastavo razviti in barvo pokazati. Prosimo, vzeti na znanje in konstatirati, da konsumno društvo v Šoštanju ni klerikalno društvo. Ustanovitelji in voditelji niso klerikalci in še manj duhovniki, katerim —■ mimogrede rečeno — gre vsa čast za njih taktno in v narodnem oziru odločno postopanje. Konsumno društvo v Šoštanju ustanovilo se je zaradi tega, da je Slovencem onemogočeno izogibati se narodnih nasprotnikov, kajti tukaj ni bilo in tudi danes ni nobenega narodnega trgovca, saj onih ne smemo mej naše šteti, kateri pri volitvah z nasprotniki glasujejo.
— Cecilijino društvo v Ljubljani imelo bo v sredo, dne 22. novembra občni zbor. Dopoludne ob polu 9. uri se bo v stolni cerkvi pela maša raznih slovenskih skladateljev, popoludne ob 4. uri pa bode v uršulinski cerkvi pel nunski zbor.
— I. promenadni koncert v ..Narod-nem domu" bo jutri, v nedeljo, dne 19. novembra t. 1 v Sokolski dvorani. Svirala bo vojaška godba pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika. Začetek je ob 4 popoludne. Vstopnina za osebo 30 kr., otroci so prosti. Med koncertom so v dvorani pokrite mize ter je skrbljeno za prav dobro postrežbo. Na ta koncert opozarjamo svoje čitatelje. Vspored je sestavljen umetniško, iz domalega samih velikih koncertnih točk. Sevede. pa je tudi dovelj zabavnih, lahkih. Želeti je, da bi bila jutri Sokolova dvorana polna najboljšega občinstva, ki ima smisel za dobre vojaške koncerte!
— Matija Jama je izpostavil v Schvventnerjevi izložbi novo svojo sliko, ki je po dimenzijah največja, po izvršitvi pa gotovo tudi med najboljšimi, kar jih je iz-ložil letos v našem mestu. Slika kaže na desnem bregu Ljubljanice prizor iz trgovskega življenja. Pred skladiščem veletr-žčeve hiše stoji s parom lepih konj uprežen voz, na katerega so ravnokar naložili več zabojev, da jih odpravijo na kolodvor. Hlapcu na vozu podaja menda komptoarist potrebne papirje, pred vežo stoji drugi hlapec, g. šef pa se pogovarja na oglu hiše z gospodom, ki ga poznamo — dasi nam kaže hrbet — za slikarja samega. V ozadju gre nekaj dam, videti je nekaj hiš, del drevesa, nad vsem pa krasno jesensko nebo. Potreti na tej sliki so pogojeni naravnost izvrstno, razdelitev luči pa je vzorna in izredno efektna. Slika je jako živa in plastična ter nov dokaz velikega talenta g. M. Jame. Na tej sliki se vidi, kako treba obdelati umetniško tudi najprozajičnejši sujet; da si pomaga pri tem slikar najbolj z lučjo in senco, je naravno.
— Društvo „Mestna godba" v Ru-dolfovem priredi v pondeljek, dne 20. no-
vembra t. 1. v 6 i cinični dvorani v Rudol-fovem na korist dijaškemu podpornemu zalogu in pogorelcem v Drašči vasi koncert Vstop: Društvenim članom 20 kr., drugim 50 kr., dijakom in učencem glasbene šole 10 kr. Zaradi blagega namena se prepla-Čila zahvalno sprejemajo. Vstopnice se dobivajo samo pred koncertom pri vstopu. Početek točno ob polu 8. uri zvečer.
— Razprodaja. Ant. Zagorjanova zaloga knjig, papirja in raznih šolskih in pi-sarničnih potrebščin se sedaj nahaja in razpečava v novi mestni palači (Kresija) v Lingerjevih ulicah. Razprodaja se vse in kakor se nam zatrjuje, po neverjetno nizkih cenah. Radi tega in ker želi lastnik, da razprodajo kmalu završi, opozarjamo občinstvo na to ugodno priliko.
— Vinska letina na Dolenjskem. Kakor se iz vinogradskih krogov dolenjskih poroča, se je letos pridelalo sicer manj vina od lani, a toliko boljša kvaliteta. Isto velja tudi o vinskih pridelkih na Krasu in v Istri. Krčmarji slovenski, se-zite po domačem pridelku in ne podpirajte židovskih tvrdk!
— Tat s citrami. Žandarmerija v Medvodah je prijela Franca Pavlica, kateri je pred dnevi ukradel trgovcu Henriku Kendi zaboj z raznim blagom, in je potem to blago v Tacnu pod Šmarno goro prodajal. Tat je v Ljubljani detektivu ušel in mu pustil citre in havelok. Tudi mati Franceta Pavlica je bila aretovana, ker je na sumu, da je vedela za tatvino svojega sina.
— Skupaj trčila sta včeraj na vogalu Kopitarjevih ulic in Šolskega drevoreda s kočijama izvošček M. J. in hlapec J. D. Prvi je predrl drugemu usnjato streho na kočiji.
— Tatvina. Kuharici Mariji Šraj na Poljanski cesti št. 31 je včeraj popoludne neki berač, ki je v hiši beračil, odnesel srebrno uro, ki je visela v kuhinji.
— Razpisane službe. Mesto kanclij-skega oficiala oziroma kanclijsta pri c. kr. okrajnem sodišču v Cerknici. Prošnje do 1. decembra ces. kr. dež. sod. prezidiju v Ljubljani. — Mesto kanclijskega pomočnika pri c. kr. okr. okrajnem sodišču v Beljaku z dnevno plačo 1 gld. Prošnje istotam. — Dve mesti davčnih slug na Kranjskem z letno plačo 400 gld. in z doklado aktivitete 100 gld. Prošnje tekom štirih tednov, to je do 25 novembra t. 1. prezidiju c. kr. fin. ravnateljstva za Kranjsko v Ljubljani. — Mesto kanclijskega oficiala ali kanclijsta pri okrajnih sodiščih Borovlje in Vogliče. Prošnje z dokazom znanja jezikov na dež. sod. prezidij v Celovcu. — Mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu v Vremskem-Britofu proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 gld. uradni pavšal 40 gld., letni pavšal 300 gld., za vzdržavo jednokratne pesne zveze med Vremskim-Britofom in Divačo in odškodnina 30 gld. na leto za posredovanje pošte po imenovani pesni zvezi med poštnim uradom v Divači in občino Naklo, koja obstoji iz 12 krajev
* Nove demonstracije proti Masa-ryku. Profesor Masarvk je bil vsled svojih duhovitih in tolerantno svobodomiselnih predavanj še nedavno najbolj priljubljen vseučiliščni profesor na češki univerzi. Ker pa je začel nastopati proti radikalcem, ki znajo le zabavljati in vse v nič de vati in proti klerikalnim antisemitom, je med najbolj sovraženimi možmi v Pragi. Radikalno in klerikalno dijaštvo mu te dni zopet ni pustilo predavati ter je tričetrt ure razgrajalo v predavalni dvorani in se pr tepalo. Ma-sarvka je žalila mladež, ki ga je še nedavno nosila na rokah.
* Rabelj Selinger je umrl na Dunaju v petek zvečer. Njegova rodbina je prišla iz Sedmograške na Dunaj. Selinger se je bavil že od 18. leta z usmrčenjem ljudij. Najprej je bil pomočnik rabelja Willenba-cherja. Pred tremi leti je po smrti rabelja Sevfrieda postal rabelj na Dunaju. Tekom svoje rabeljske službe je sodeloval pri usmr-čenju 140 ljudij; sam jih je pa obesil 43. Umrl je šele 37 let star in je zapustil dva otroka. Nedavno je bil še v Novem mesta, da bi bil obesil cigana Helda. Ker se je justi-fikacija odpovedala, se je vrnil na Dunaj ter se mudil par ur tudi v Ljubljani. Selinger je bil vzlic svojemu poslu baje prav dober človek. Usmrtiti je znal naglo in tako spretno, da so obešeni kolikor možno najmanj trpeli.
* Mučitelji obsojeni. Od & do 16. t. m. se je vršila v Komorna senzacionalna po-
rotna obravnava proti onim Štirim uradnikom, ki so pred nekaterimi meseci v Moosi zasledovali tatove županske blagajnice s
tem, da so obtožence grozovito trpinčili in mučili. Uradniki so bili vsled ovadbe najprej odstavljeni, potem pa obtoženi. Obsojeni so bili sodnik Szabo v triletno ječo, komitatni knjigovodja Molnar v ječo za 4Vi leta, notar Gobi v ječo za eno leto in župan Tunyi v ječo za 4 mesece. Pač je na Ogrskem še več takih grozovi-tejševl Morda pa tudi še kje drugod?
* Beraški red francoskih asumpci-onistov. Te dni so pisali francoski in ve-likonemški časopisi mnogo o redu asump-cionistov. Ta red je namreč beraški, a se vtika z največjo fanatiko v politiko ter je v zvezi z vsemi zarotami proti republiki. 11. t. m. je pariška policija preiskala samostan, a sumljivih pisem in listin ni našla. Seveda ne, saj so bili prebrisani redovniki že ll/a leto pripravljeni na preiskavo! Poskiili in uničili so torej pravočasno vse, kar bi jim moglo škoditi! Policija pa je našla nekaj druzega v tem samo stanu beraških redovnikov: našla je 1,800000 frankov, in sicer 800.000 frankov v bankovcih, milijon frankov pa v zlatu! čudni berači so ti asumpcionisti, kaj ne! Kako pa so mogli pridobiti in prihraniti skoraj dva milijona frankov? Deloma z beračenjem, deloma s svojo tiskarno in s svojim listom, deloma s krošnjarjenjem. Dočim se pulijo jezujiti in dominikani za šolstvo, katero so spravili že skoraj docela pod kuto, so asumpcionisti politiki in agitatorji. V Parizu imajo velikansko tiskarno, ki tiska list „Croix'; v 2 milijona iztisih, nebroj brošur in knjig. Inserati v „Croixu" jim prinašajo milijone. Razen tega prodajajo v imenu Jezusa: dežnike, tobačnice, ure, cigaretni papir itd., vse kar prodajajo sicer židovski krošnjarji. Seveda so asumpcionisti strašni sovražniki Židov in strupeni antisemiti že iz — konkurence! Poleg tega sprejemajo naročila na maše kar en gros. Maše razdele potem med razne duhovnike po mestu in deželi, sami pa spra vijo lepe procente. Tudi odpustki jim prinašajo lepe svotice, saj hvalijo te odpustke z dolgimi reklamami. Imajo poleg tega hiše, v katerih so njihove prijateljice redovnice. Te uče šivati. Dekleta šivajo ondi brezplačno, a našivano prodajo asumpcionisti, katerih zaščitnik je sv. Auguštin. Najboljši „Geschaft" pa delajo s sv. Antonom Paduvanskim. Liste za darove „za najdene stvari", „za napravljene izpite", ,,za srečno potovanje" itd., za razne usluge sv. Antona, katere vsa objavlja „Croix' vsak dan, znašajo na leto več 100 000 frankov. Skoraj v vsaki cerkvi na Francoskem visi podoba sv. Antona Paduvan-skega, ob nji pa dve puščici. V eno se mečejo listki s prošnjo na sv. Antona, v drugo pa denar. In tega denarja se nabere ogromno Le tako je bilo možno „bera-Škim" (?) asumpcionistom nabrati reserv-nega fonda okoli 2 milijona frankov. Za tekoče stroške in za razna podjetja pa iz-dado ti pobožni berači seveda več milijonov vsako leto. Podpirajo pa tudi antisemite, bili so glavni zalagatelji listov, ki so pisali proti aferi' Drevfus, ki so branili Guerina in Derouleda. Skratka: asumpcionisti so nabirali denar v reakcionarnoklerikalne in zarotne svrhe. Policija in vlada sta jih razkrinkali sedaj docela.
Književnost.
— „Slovenka". Glasilo slovenskega ženstva. Vsebina 23. zvezka: Potočan: Balada (pesem.) — Zorana: Ob potoku (pesem). — J. Potapenko: Pozornost. — Ho-mjakov: Spokornik (pesem). — Zavadil: Še nekaj črtic iz življenja Svetle. — J. Sun-dečić: Slovenki (pesem). — Danica: Ali škoduje emancipacija bistva ženstva? — Danica: Velecenjena gospa urednica! — Književnost in umetnost. — Razno. — Doma.
— Mesečna revija „Život". Društvo hrvatskih umetnikov v zvezi z nekaterimi hrvatskimi književniki začne s 1. januvar-jem izdajati v kvartnem formata na 3 ali 4 polah mesečno revijo .Život", ki bo prinašala reprodukcije najboljših slik hrvatskih in dragih umetnikov ter prispevke prvih hrvatskih beletristov. Zlasti pa bode prinašala revija študije in referate is vseh strok umetnosti. Sodelovali bodo tudi slovenski literati, slikarji in kiparji. Naročnina bo znašala 6 gld. na leto.
Telefonična in brzojavna porodila.
Dunaj 18. novembra, Kvotna deputacija ima v torek sejo.
Dunaj 18. novembra. Do opoldne se še noben člen kvotne deputacije ni vrnil iz Budimpešte, pač pa je došlo poročilo, da so se poslanci desnice pri glasovanju o koncesijah, ki naj se narede Madjarom, razdvojili. Abrahamowicz in Javvorski sta glasovala z levičarji. Kvotna deputacijaje odjenjala od prvotnega svojega stališča, in privoHa, da se določi tudi nižja kvota kakor 35°/0. Za odnehanje so poleg rečenih dveh poljskih poslancev glasovali trije zastopniki gospodske zbornice (Beer je bil odsoten, Schon-born ni glasoval), Schvvegel in Menger, proti odjenjanju pa so glasovali Fo?t, Janda, Kathrein, Povše in Zendwitz. Iz tega se vidi, da je znana avdijenca pač vplivala na Jaworskega, ne pa tudi na Kathreina. Vsled sklep terega ima največ zaslug Menger, bo krona lahko ogrsko kvoto določila nižje kakor na 3 5 °/0. Madjari ponujajo kvoto 34 25°/0, so pa sami prepričani, da za nižjo kakor 35 odstotno kvoto ne bo v avstrijskem parlamentu dobiti večine.
Dunaj 18. novembra. Včeraj iz Pešte došlo poročilo, da je Clary de-misijoniral, se ni obistinilo, vender je občna sodba, da je nastala akutna kriza. S to krizo je v zvezi današnja, izredno dolga avdijenca. katero je imel Korber pri cesarju. Pričakuje, da se kriza že danes ali jutri reši.
Dunaj 18. novembra. „Reichswehra poroča, da je vlada razposlala šefom deželnih vlad okrožnico glede eventu-valnih občnih državnozborskih volitev, in da so došla poročila za Clarvjevo ministrstvo prav ugodna.
Dunaj 18. novembra. Lastniki večjih etablisementov so se dogovorili, da se Cehom za njih slavnosti in veselice ne prepuste več potrebni prostori.
Praga 18. novembra. „Nar. Listy" pravijo glede avdijence, ki sta jo imela Javvorski in Kathrein pri cesarju, da sicer ne vedo, če- sta prevzela kako misijo, da pa bi bilo popolnoma brez uspeha, če bi hotela Čehom in Jugoslovanom prigovarjati, naj dovolijo takozvane „državne potrebe" kakor budgetni provizorij itd. Vsaj Čehi bodo na vsak način preprečili perfekcioni-ranje teh predlog, dokler ne odstopi Clary in se ne dobe jamstva, da se ne bo vladalo v Slovanom sovražnem smislu.
Budimpešta 18. nov. V današnji seji poslanske zbornice je Ugron in-terpeliral vlado radi sklepa avstrijske komisije za kontrolo državnih dolgov. Finančni minister Lukacs je rekel, da ta sklep nima tistega pomena, ki se mu pripisuje, da reciprociteta vsled njega ni kršena, in da izvira sploh iz političnih nagibov. Rakovszky je vlado interpeliral, kako je z nagodbo. S zeli je rekel, da upa, da se končno vender odobri, čim se urede dunajske parlamentarne razmere.
London 18.novembra Angleška vojska je zapustila Ladysmith in se utaborila na nekihgričih v bližini.
London 18. novembra. „Daily Telegraph" poroča, da v b >ju, v kateri je bil zapleten vlak-oklopnik, je bilo ranjenih in ubitih nad sto Angležev, rešilo pa se jih je 80. Drugi listi priznavajo, da so bili trije vagoni tega vlaka uničeni in da je bilo vse vojaštvo vjeto.
London 18. novembra. Javno mnenje je silno razburjeno radi poraza pri Ladvsmithu. Poroča se, da je bombar-dement trajal dober teden.
London 18. novembra. Buri so zasedli Ennerdale, ležeč pet milj od Est-courta
London 18. novembra. Poroča se, da je 6000 Burov na potu v Zulu-deželo.
Narodno gospodarstvo.
Zaveza slovenskih posojilnic.
(Občni zbor 15. novembra t. L v Celji,) V dobi, ko je postalo narodno gospo-darsko  življenje   po  Slovenskem preveč strankarsko,  človeku   posebno  dobro d6, ako pride v družbo domoljubov, kateri z živim  prepričanjem to strankarstvo obso jajo. Taki domoljubi se zbirajo okoli 15 let starega društva „Zveza slovenskih posojilnic v Celji".   To društvo  pospešuje neprenehoma zdravi razvoj slovenskega poso jilništva, ne ozira se pri tem na ekstremna sisteme, kateri so se razvili pri nemškt; posojilništvu, ne kopira pravil teh sistemov in noče posojilništva uporabljati v drug : namene kakor edino le v to, da se Slovenci s pomočjo zadružnega zakona okrej. čamo na denarnem gospodarskem polji, in da ohranimo in gojimo na tem polji slovensko solidarnost. Predsednik te „ Zveze -je bivši poslanec g Miha Vošnjak, kat> remu stoji marljiv  odbor zvesto na strani z društvenim tajnikom in revizorjem gosp. Fr. Jošt-om.  — Slovenskih posojilnic j»-že blizo 200, ako tu  sem prištevamo še hrvatske posojilnice v Istri. Od teh so ne katere že veliki, močni, zelo potrebni de nami zavodi. Druge posojilnice so tudi n^ koliko   potrebni   inštituti   in  na svojem mestu.   Več jih je pa takih, katere so 1" tedaj koristne, ako so v dobrih rokah. Nekatere posojilnice   v  majhnih, neznatni!] krajih utegnejo pa še škodljive postati, ak pridejo v slabe roke. Vendar bi se vse po sojilnice   brez   izjeme   morale pridružit »Zvezi slovenskih posojilnic" v Celji, ako se ne bi nahajale na  Kranjskem drug „zveze", katere rušijo slovensko vzajemnost in celokupnost na gospodarskem polji — Radi tega  je  pri  celjski „zvezi le 9<j posojilnic, in sicer  34 štajerskih, 25 kran, skih, 20 (vse) koroških in 11 primorski! Od teh jih je bilo pri občnem zboru e zastopanih, po lastnih odposlancih in ] pooblaščencih, katerih skupaj  je  bilo 3< Gosp.   predsednik   je   otvoril zborovanj pozdravil došle člane, omenil v obče, kak je „Zvezaa v pretekli dobi delovala, ka ona razpor na gospodarskem polji, osobit najnovejši na Goriškem obžaluje, poudarja z veseljem, da se bode s pomočjo „Zveze' ustanovila v Celji zadružna železna vina itd.   Tajnik g. Jošt je poročal, kate posojilnice in kdaj jih je nadzoroval, us-novil, poučeval  z  besedo in peresom it Iz prodloženega računa smo posneli, da je imela „Zvezau 8320 gld. prometa  v pr> teklem letu.   Gosp. ravnatelj Lapajne Krškega je priporočal pri točki, ki so društvena   pravila   prenarejala,  mesečni . „Slovenska zadruga", glasilo slovensk posojilnic in kmetijskih zadrug, ko ga i daja  „Centralna   posojilnica slovenska" v Krškem, in je imel pri naslednji točki glede gospodarske organizacij sledeči govor, v katerem je razpravljal b katerim   „Zvezam"   slovenske posojilnic pripadajo? (Daljo pri!
Darila.
Za družbo sv. Cirila In Metoda:   G. Fai
Šentak-ova na Vranskem 6 K. iz nabiralnika gostilne ..Slovan". — G. Fran Kankelj, gosti: ničar v Godoviču 6 K. 30 vin iz tamošnjega nabiralnika. — G. M. Ambrožič- v Novi Sušici 6 K namestu venca na rakev g. M. Vičiča, župana i Fostojini. — Skupaj 18 K. 30 vin. — Živeli v i rodoljubni darovalci! I___l
Slovenci in Slovenke I  Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I
i
T
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostrani porabiti, nego „Moll-ovo francosko žganje in sol ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže l njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo uplivi na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. JPo postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. Mol.L. c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tiich-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecna MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici so direktno ne pošiljati. 6  (59—16)
X»Jvrrja alavnoHt, katere sejudeležuje mlado in staro, ubogo in bogato, bode v letošnjem letu, podpirana po posebnih odnošajih, prekosila vse svoje prednice. Cena patentiranega srebra so je že tako znižala, da je tudi Širnim krogom občinstva mogoče, nakupiti si kot božično darilo primeren predmet, namreč jako efektno, v kartonih sestavljeno jedilno garnituro, obstoječo iz 44 komadov, iz američanskega patentiranega srebra pri znani eksportni hiši za američansko patentirano srebrno blago A. Hirschberg, Dunaj II. R<::-brandtstras8e 19. Opozarjamo na inserat v današnji številki, kjer dobi bralec natančneje pojasnilo.
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 265, dne 18. novembra 1899.
Posebne antiseptične prvine praška«« do* madat* maatta is lekarne B. Frsgnsr-Js v Prsgi
J^nsročnjejo jako dobre uspehe pri celjenja raznih ran j en j in služi to sredstvo ob jednem v varnost ran in sa odstranjenje vsacega onesnaženja, in vnetja, kakor tudi olajšuje bolečine. To dobro domače sredstvo se dobiva tudi v tukajšnjih le fcarnah. Glej inserat. b
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 29. Dr. pr.967.
V ponedeljek, dne 20. novembra 1899.
Ignacij Borštnik iz Zagreba kot gost.
Drugikrat v sezoni:
Komedija v petih dejanjih.  Ruski spisal Nikolaj
Vasiljavič  Gogol.   Preložil Ivan Vesel. Režiser g. Rudolf Inemann.
lU-tjika n Uft* »b 7. in. — UkiA »k »/,8. ari. — Ksite po tO. tri
Pri prtdstavl aedelnje ortMler ti. c. In to. pet, polke Laopold II. it. V.
Prihodnja predstava v torek, 21. novembra: Ignacij Borštnik nastopi drugič kot gost v Ibse-norih „ Strah ovi h*.
Zahvala.
Podpisani občinski predstojnik si usojam izreči v imena občine jeseniške najglobljo zahvalo slavnim požarnim brambam iz Save, Koroške Bele, Dovjega, Mojstrane in Jesenic, katere so bile povodom velikega požara dne 6. novembra t. L ki je žugal upepeliti ves trg, prihitele v najkrajšem času na lice nesreče ter s požrtvovalnim delovanjem omejile požar. Hvala jim za pomoč! Zahvala bodi tudi gg. direktorju A. Trappenu in c. in kr. nadporočniku Luckmanna in vsem gg. uradnikom kranjske obrtne družbe, ki ■ so dejanjski branili in reševali naše imetje. Priznanje zagre tudi tukajšnji žandarmerijski postaji, ki je vrlo in neutrudno skrbela za disciplino in varnost ter nas podpirala v boju z divjim elementom.
Za občinski zastop Jeseniški (2096) Jožef klinar. obe. paedstojnik.
Županstvo Jesenice, dne 16. nov. 1899.
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali ekaskutlvns dražba:
Zemljišče vlož. Stev. 22 kat. obč. Boh. ČeS-njica, cenjeno 871 gld. 50 kr., dne 21. novembra t Radovljici. .       . _'   • „
Zemljišče vlož. Stev. 188 kat. obč. Račna, cenjeno 350 gld. dne 29. novembra v Ljubljani.)
Posestvo vlož. štev. 19—21 kat. obč. Zabava cenjeno 4398 gld., 2070 gld. in 150 gld. dne 29. novembra v Litiji. _
Umrli so v Ljubljani:
Dne 15. novembra: Olivija Ana Sevček, usmiljenka, 37 let, Radeckega cesta št. 11, kap.
Dne 16. novembra: Matija Košak, dninar, 75 let Reber št. 15, pljučnica. — Ivana Osel, tapetarjeva žena, 30 let, Tržaška cesta št. 19,
jetika. .  . . ,
V deželni bolnici:
Dne 13. novembra: Marija Lončar, dnina-rica, 25 let, vnetje ledic. — Romana Ungar poslo-vodjeva hči, 8 mesecev, davica. — Andrej Cermelj, premogar, 29 let, za izkrvavljenjem. — Jakob Bde, dninar, 36 let, vnetje trebušne mrene.
Dne 15. novembra. Josip Kristane, dninar, 50 let, pljučnica.
V otroški bolnici:
Dne 15. novembra: Hilda Worm, urarjeva hči, 11 mesecev, vodenica.
V hiralnici:
Dne 15. novembra. Marija Sirnik, gostija, 64 let, ostarelost. — Matija Prepuluh, tesar, 39 let, vnetje možgan.
V vojaški bolnici:
Dne 15. novembra. Ivan Cvetko, orožniški stražmašter, 54 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Vtttn« nad morjem »O«-* m. SiednjI mtai tUk TStO mm.
čas Opazovanja
17 18
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol
Stanje barometra v mm.
far5
V*
Vat-o*
Nebo
II
744 4     2 8 moč.svzh-del. oblač.
744 4      00 sr jvzhod jasno 744 0     6 0 sr. jvzhod oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 41°, male: 3-2".
Pi.TnaflfiOca. "borza,
dne" 18 novembra 1899.
Skopni državni dolg v notah.  . 99
Skupni državni dolg v srebra 99
Avstrijska zlata renta  .  .  . 116
avstrijska kronska renta 4°, 99
Ogerska zlata renta 4*/,. 116
Ogeraka kronska renta 4°,, 95
Avstro-ogerske bančne delnice 905
Kreditne delnice....... 371
London vista........ 120
Nemški drž. bankovci aa 100 mark 09
» mark.......... 11
20 frankov......... B
Italijanski bankovci..... 46
C. kr. cekini........ B
gld. 80 . 40
. 60 . 85 , 90 . 45
67'/, 02« , 78 »V. 10 69
Vsa vrednostne papirje preskrbuj« BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulica 8. Srečk* na mesečne obroka po 8, 8, 8—10 gld.
Pri kataru
ipnlh organov, kasrjti, nahodu, hripavoati in vratnih bolesnih arirasniki opozarjajo na
MSB
GllUH
alkalična kislina
ki se rabi uspešno sama ali s gorkim mlekom pomešana.: (96—4) Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospešuje razsUzenje ter je T takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo.
Sprejme se v notarsko pisarno
na Spodnjem Štajerskem takoj v vseh notarskih zadevah izurjen, zanesljiv
uradnik.
Plačilo po dogovora. — Naslov pove upravniStvo .Slov. Naroda". (2087-2)
Pridnega
(2077—1)
ki je vešč nemškega in slovenskega jezika, dober knpec se sprejme takoj pri Dragotinu Novaku, trgovina mešanega blaga v Trebnjem. — Ravno tam se sprejme tudi
učenec.
Cm. fcf. antrtjsfce đk držami žtlcntet.
Izvod iz voznega reda
veljaven od Ano 1. oktobra leee. lota. Odhod la LJubljane jat. kol Proaja oaz Trhli. Ob 12. ari 6 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; če i Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v L nc, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ud 5 m. zjutraj osobni vi .k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in pravnikih v Line. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž,  Pontabel, Beljtk, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jeaeru, Inomost, Bregenc, Cirib,  Genevo, Pariz; čez Klein-Beining v Stevr, Line, Budejevic«, Plzenj, Marijine vare, Hcb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Ho v o mesto In v Kočevja. Osobni vlaki: Ob 6. uri o4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, L pskega, Prage, F ran co vi h varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd«, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.  — Ob 11. ari 17 m. dopo-ludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov,  Heba,  Marijinih varov,  Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyr«, Pariza, Geneve, Cariha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaateiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fianzeocfesta Pontabla.  — Ob 9. ari 6 m. zvečer osobni vlak z Dnuajit, Solnograda, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktobru in apnlu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Hovega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri Ai m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2 uri 5 m. popoludne, ob 6 ari tO m. zvečer. — Prihod v LJablJano drž. kol. Is Kamnika   Ob 6. uri 55 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (1206)
It
Y nedeljo, 19. novembra 1899
vojaški *4& koncert
Začetek ob 9. url zvečer,
Vstop prost.
K obilni udeležbi vabi z velespoStovanjem
(2090) Fran Krapež.
4i
F'
Jinte $eg
Sitnimi $eg rojena JPraprofaifc
Celje
poročena. »Xt*
dn4 18. novembra 1699.
(2086)
Zjubljana
Jutri, dne 19. t. m.
ob 11. ari dopoldne
v .Narodnem domu1
turški kurs.
Plačilni
slovenskega in nemškega jezika zmožen, se takoj sprejme (2075-2) v kavarni C. Egia v ubijani.
Za odvetniško pisarno v Kozjem iščem
pisarja
(stenograf ima prednost) (2094—1)
Dr. Franjo Piki v Maribora.
Trgovski pomočnik
in vajenec
oba vešča nemškega ter slovenskega jezika, prvi hiter prodajalec v trgovini mešanega blaga sprejmeta se pri
Franu Krautu (2095-1) v Pllberku na Koroškem.
Slavnemu občinstvu, po- ♦
sebno gospodom gostilničar- T
jem  priporoča   podpisanec o
svojo izborno sodovico, na- f
pravljeno iz vode iz mest- T
nega vodovoda ter z ogljeno o
kislino (Kohlensaure),  koja ♦
je priznana kot najokusnejša T
in najzdravejSa.      (43—46) 4
Vse odjemalce v naprej 9
z ago t ovijajoč vsikdar točne +
in vestne postrežbe, prosim ♦
za obila naročila ter beležim j
najudanejSe s spoštovanjem *
Gašper Bolte,  izdelovalec i
sodovice, Rimska cesta št. 10. t*
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-
reley-lasmi dobila sem jih vsled 14me-sečne vporabe svoje
samoiznajdene pomade. To so naj-slovitejSe avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne pro-vzroča izpadanja las, pouspešuje rast istih, poživlja lasnik, pouspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld.
a gld., 3 gid, 5 gld.
Pošiljam po poitl vsak dan, oko aa
znesek naprej posije  «11   pa s poitnlm povzetjem po vsem sveta is tovarno, kamor naj aa pošiljajo vaa naročila.
M na € siiiaf/
Dunaj I., Seilergasse 5. 2097-1
Lepo stanovanje
z dvema prijaznima sobama in pritikli-nami išče se takoj ali za februvarski termin. (2103-1) Naslov pove upravništvo .Slov. Nar.".
Gostilna
se vzame na račun.
Prijazne ponudbe se sprejemajo pod Šifro J. P. it. 1, posta rastanta, LJubljana.
Družbenika
solidnega in treznega, z 1000 do 2000 gld. denarja ter slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožnega, sprejmem takoj za povečanje dobro vpeljane žga-njarnice.
Ponudbe pod naslovom: „žganjarnica" poštno ležeče Ljubljana. (2054—3)
Lepo, podstrešno
stanovanje
z dvema sobama se odda takoj ali za februar-termin.
Več se izve pri kamnoseku Alojziju Vodniku, Kolodvorske ulice 34. (2045—2)
v Ljubljani. Rožne ulice št. 39
se priporoča v napravo perila vseh vrst
za gospode, dame in otroke
kakor tudi v izdelovanje celih oprav
za neveste in hotele.
Opiraje se na mnogoletno prakso, (služila sem mnogo let v eni največjih trgovin na tukajšnjem trgu kot prikrojevalka) drznem se, zagotavljajoč nizke cene, prositi za blagohoten obisk, in jamčim za dober prikroj in aolidno izvršitev. (2082—1)
NARODNI DOM.
V nedeljo, dne 19. novembra t. I.
v Sokolski dvorani
I.
vojaške godbe pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika.
Vspored: (2084)
1. VVeber: Ouvertura »Oberon«.
2. Ganne: »La Housarde«, vojaški valček.
3. Leoncavallo: Fantazija iz opere »Ba-
jazzo«.
4. Bach-Gounod: »Meditation«.
5. Smetana: Fragmenti iz opere »Prodana
nevesta«.
—*- ODIHOR. ž—
6. Christoph : »Medeni tedni«, valček.
7. DvoFak: Slovanski plesi.
8. Komzak:   »Iz časov mlade ljubezni«,
.veliki potpouri.
Začetek ob 4 popoludne.
Vstopnina za osebo 30 kr.    Otroci so prosti.
ffjST Med koncertom so v dvorani pokrite mize ter je preskrbljeno za prav dobro postrežbo.
r
„THE MUTUAL"
zavarovalna dražba za življenje v New-Yorkn.
loma vzajc
Police so po preteka 2 let nespodbljalne in po preteku 3 let
nezapadljive.
Koneene številke bllanee za let« 1898 s
Denarno stanje................... 1,369.576,693 29 kron.
Zavezanosti na račun lastnikov polic............ 1,150168,48779
Prebitek na račun lastnikov polic............~~    219.408,206o0 kron.
Zavarovalno stanje, vatevSi telesne rente.......... 4,795.609,175-81 „
Dohodki leta 1898 ................... 299.660,000— „
B3T Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založena so v svstrijski zlati renti pri c. kr. mmisterialnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne dividende. V polici zajamčena posojila in odkupi v gotovini.
Pojasnila, prospekte i. t. d. daje (1921—3)
generalno zastopstvo za Kranjsko
v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 14, 11. nadstr.
L
8022
54
90
812
Posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6.
priporoča in namešča
službe iskajoče vsake vrste
posebno take z dobrimi spričevali, za Ljubljano in drugod. — Vestna in kolikor možno hitra po-strežba zagotovljena. (2091)
V Prulah
se prodaje pod ugodnimi pogoji
manjše m večje parcele
pripravne za stavbe. Nekatere so pri vodi.
V3C pove upravniStvo „Slovenskoga Naroda". (2039—2)
Slovenske pesmi
vaččcft &<x citze.
na 60 61.   ******    Gena SO &*. & 3k>6i »c pvi        (2042—4) ^
3(. 3Corn~u
Se 101 ceneje
prodajam od 19. novembra pa do t\. deeembra 1999 elezantne obleke za arospode In deeke, dalje gednio-arunke kožuhe otl 93 a;ld. višje, kakor tudi najnovejše nu v o m t i v damskih konfekcijah za 20°, «-*~m««'J«~.
y „angleškem skladišču oblek"
v LJUBLJANI vogel Sv. Petra ceste (2089-D     Resijeva cesta št. 3.
Nihče se ne sili kupiti. Prosim, da si p. n. občinstvo to ceno in najlepše blago ogleda.
Z odličnim spoštovanjem
OROSLAV BERNATOVIĆ.
Dr. Friderika Iiengiel-a
Brezov balzam.
Že   sam rastlinski .    s°k, kat eri te če iz breze, *F^$$!gk.   ako   se  navrta njeno deblo, je od pamtiveka *'  .V. znan kot najizvrstnejše jj jepotilo; ako se pa ta sok,  po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi  pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (10—22)
Dr. Friderika Lenglel-a
BENZOE-MIhO
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
iz mlina
Vinkota Majdiča v Kranji
oddaja se po
m gros cenah v plombiranih vrečicah
po 10 in 25 kil v prodajalni
Maksa Domicelja v Ljubljani
na Rimski cesti via-a-vis Gompovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaja se tudi v vrečah po 60, 85 in 100 kil. (459-37) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov.
rimski vrelec
najfinejša plsnlnsks kisla vods, izkušena pri vsakem nahodu, poaabno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 45
Zslogs v Ljubljani: M. B. Supan in P. Lassnik, v Krsnju: Fr. Dolenz, A. Kummer, v Radovljici: Oton Homan, v Mojatrani: J. Kozjek.
oderce
izvrstne facone. s\
najboljši izdelek
pripore ča
Alojzi) Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše
3
Ljubljana, Dunajska cesta 13,
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
„Ljubljanski Zvon"
štev. 2 leta 1898 kupi upravništvo „Ljubljanskoga Zvona".
IF+T Od. leta. 1868. se "gj Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnim boleznim, slasti proti
vsake vrste spuščaj em
uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjeveg* kotranovega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje ' luskinic na glavi in v bradi, za čiščenje iu desin-fekacijo polti je splošno priznan. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov Iranci j a kot runu in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride sleparijam ■ v okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko.
Pri tvozdrav{}ivih poltnih boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti, (614-17)
proti apuščajem na polti in  glavi pri otrocih, kakor  tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergerjevlh medicinsko-kosmetienih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Benzoe-milo za fino polt; boraksovo milo za prišče; karbolsko milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoče milo; Bergerjevo smrekovo~iglasto milo za umivanje in toileto, Bergerjevo milo za nežno otroejo dobo (25 kv.)
Bergerjevo Petrosulfo-miio
proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprišču in sklenju kože; milo za pege v obrazu jako učinkujoče ; žcejtlenomleeno milo proti zakožn;m črvom in nečistostim obraza; ta ninsko milo za potne noge in proti izpadanjn las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah,
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 2 za kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Bergerj'evih mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Bergerjeva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij.
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. : V. M»JT, G. JPiCCOll, i. Svoboda in U. pl. Trnkdczyja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. Na debelo:
G. Hell & Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
Neobhodno potrebno
INaj boljša.
IT SSfetf
priporočena od profesorjev: dvornega svetnika Oppolzerja, Schnitzlerja, Kaintzbauerja in dr. že petdeset let sem, je nedvomno
ANATHERIIM
od c. kr. dvornega zobozdravnika dr. J. G.
Poppa na Dunaju v steklenicah a gld. 1 40, gld. 1.—, gld. — 50 b presenetljivim uspehom proti vsem ustnim in zobnim zlom, zobnim bolečinam, smrdljivemu dihu, prhkim zobem, utrjuje zobno meso, obdrži zobe do visoke starosti, varuje žvečilne organe, da ne gnijejo. (2098—1) Zobni prah 63 kr., Anatherin - zobna pasta v steklenih posodicah 70 kr., v zavitkih 35 kr. Zobna plomba gld. I-—, aromatično zeliščno
milo za odpravo kožne nečednosti 30 kr. V vseh lekarnah, drogerijah, pariumerijah. Pristno  le, če je v steklenicah, kakor je na A strani, z modro etiketo v francoskem jeziku in
v zlatem tisku z mojo tvrdko. Wgf
I ia Tiako rodbino.
Kavčič & Lilleg
Ljubljana, Prešernove (prej Slonove) ulice št. 1
,pri Zlatorogu"
(21—265)
Zaloga najboljšega
špecerijskega blaga
po nizkih cenah.
lWaa cl«-«l»«m» In na debelo.
JV Veliki krah!
I New-York  in  London nista prizanašala I niti evropski celini ter je bila velika to-______ varna serbrnine prisiljena, oddati vso
^^^r  avojo zalogo zgolj proti majhnemu p!a-
_ čilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom.  amer. pat. srebrna zajemalniea za juho;
1 kom. amer. pat srebrna zajemalniea za mleko;
2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce; 6 kom. ang. Viktoria  ča.šic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov ; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor, -a-a komadov skupaj samo ajld. €»•<•«.
Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlltakftnl slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vBeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krušno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
božično in novoletno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se Jedino le v (1841—7)
A. 1I1KSC HHEHC.-h
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II, Rembrandstr. 19 W. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju
ali če se znezek naprej vpošlje. *jjV*^s Čistilni prašek za njo IO kr. T ^ ^
Pristno le z zraven natisnjeno varst- *1  W a
veno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. inkr. stotnik v 27. pešpolku.
Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem
Gradec.  Anton Marx. c. kr. pol. uradnik.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik.
TtKlaa«*
tryovski pomočnik
dobro izučen trgovine vsakovrstnega blaga in dober prodajalec, želi takoj svoje mesto premeniti.
Ponudbe pod „L. M." na upravništvo ,,Slov. Naroda'-. (2C5<j
Slavn. občinstvu ljubljanskemu in na deželi uljudno naznanjam, da sem zopet začela izdelavati slovite
kranjske klobase
kakor tudi
krvave in jetrne klobase
in prosim, da mi slavno občinstvo podeli svojo naklonjenost in svoje zaupanje
Naročila na vsakovrstne klobase vspre jema zame iz prijaznosti gospod
J. C. Prauuseiss
trgovec z delikatesami. klestili trg.
(2087—1)
S spoštovanjem
Barbara Kopač.
Firm 232.
Einz. 1
Bekanntmachung.
Beim   k.  k.  Landes- als Handelsgerk■! Laibach wurde bei der im Handelsregister Einzelfirmen eingetragenen firma:
„Math. Gerber"
a) die Loschung des  bisherigen Firma;: habers Josef Gerber iiber dessen Ableben, 80wie der von demselben der Frau Anna Gerber erthi ten Procura, und
b) die Eintragung der Thatsache, dass I Anna Gerber laut der Einantwortung des k. k Bezirksgerichte8 Laibach vom 29. Juli 18^9 Z. A 978 98,10 diese Firma als Eigenthumerin envortien hat und nunmehr als Inhaberin fortfuhren wirJ vollzogen.
K. k. Landesgericht Laibach
Abth. III, am 10. November 1899. (9089] (Razglas. Pri deželnem kot trgovskem *> dišču v Ljubljani se je izvrSil pri tvrdki „Mat Gerber", vpisani v trgovskem registru za posai tvrdke a)  izbris dosedanjega imejitelja tvrdke Josipa Gerberja vsled njega smrti, kot tudi od njega gospej Ani Gerber podeljene prokure in t vpis dejstva, da je gospa Ana Gerber glasi:;, prisodbe c. kr. okr. sodišča v Ljubljani od 29 julija št A 978.98,10 pridobila to tvrdko kot sn:. imejiteljica in da jo bo nadaljevala kot imejite Ijica. — C. kr. dež. sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 10. novembra 189^)
Vsem kušljujorim se nujno priporačajt
Kaiserjevi prsni bonboni.
P4QO notarsko overovljenih spričeval je &**%J\S najboljši dokaz, da so neprese-ienl pri kašlju, hripav osti, kataru in zasllženju. Zavoj IO kr. in »O kr. pri Mr. Pr. Mar-detschlaegerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mosta in pri Ubaldu pl.
Trnkdczvju v Ljubljani. (1919-6)
tJ^ŠT Pod Trančo št. 2. •gH •<
46 Veliko zalogo
ors- 'z »? oouBjj. pod jsai
Avgust Repič
sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
tt Trnovem se priporoča si. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz hrastovega in mehkega lesa po najnižjih cenah. — Kupuje in prodaja staro vinsko 45 poaodo. I
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. g
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dama, gospoda in otroka je vedno na izbaro.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih bla- h govoli naj se vzorec vposlati.      46 P
rw ■■■■»■■■■■■mu
j4V k. k
i   Josip Reich
4 likanje sukna, barvarija in > < kemična spiralnica * \  Poljanski nasip — Ozke ulice it, 4 £
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča W j 45 dela, [
*      Poatreiba toona. — Oene nlake. r
Fran Detter
LJUBLJANA, Stavi trg M. 1.
45 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmatijaki »troji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Canikl zaatonj In poštnina prosti.
Ign. Fasching-a vdove
46 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše1.
mnnmm.....f mmiiiiiiiinniiii! mi
Največja izber najnovejšega
svilnatega blaga ®
črnega in barvastega za cala obleke m£ 46 in bluza, priporoča ^jc
Alojzij Perschd |J
mestne hiši
i Škofij«
poleg i
Firm- 235.
Einz. II. 35.
Bekaimtmachung.
Bei dem k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach vrurde die Eintragung der Firma
„Ivan Kavalar, Žagar in lesotržec v Ratečah, Gorenjsko, Sagenmuller und Holz-handler in Ratschach, Oberkrain"
und des Ivan Kavalar, Holzhiindler und Sagen-besitzer in Ratschach als Inhaber dieser Firma in das Register fiir Einzelfirmen vollzogen.
K. k. Landesgericht Laibach
Abth. III., am 13. November 1899.
(Razglas. Pri c. kr. deželnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani vpisala se je tvrdka .Ivan Kavalar, žagar in lesotržec v Ratečah, Gorenjsko" in Ivan Kavalar, lesotržec in Žagar v Ratečah kot samoimejitelj te tvrdke v register za posamne tvrdke. — C. kr. dež. sod. v Ljubljani, odd. m., dne 13. novembra 1899.) (2076)
L. LnseP olž za turisie.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-=-_-—=-——== som, žuljem itd. itd. =====
Glavna zaloga:
SchWcLk-ova lekaria
Dunaj -Meidling-.
Lnser-jeY-Sf
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. .9—46)
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužno osobe vsacega stanu v vaah krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterrelcher, Vili., Deutsche gasse 8, Budapast. (1917—5)
Združene tovarne aa volneno blago razprodajo letos zopet po meni pri-■J bližno 4000 komadov
vojaških čabrak
za slepo ceno le viti. *•.»«► komad In gld. par.
(6 parov vpošlje se poštnine prosto) neposredno posestnikom konj. Te debele, neraz-rušne čabrake so gorke kakor kožuh, temno-sive ali temnorujave, približno 150/195 em* velike, torej pokrijejo celega konja. Naročila se izvršujejo le, ako se vpošlje znesek naprej ali s poštnim povzetjem, ter so poslati na
Steiner-jevo O*47"2) komisionalno trgovino združenih tovarn za čabrake
. III .VAJ. II., Taborstr. *9.
003" Za neugajajoče se zavezujem poslati prejeti znesek nazaj. "g3Q
Na tisoče priznalnih in zopet naročilnih pisem, kakor od kneza Schvvarzenberga upravi-teljskegaurada; Turach: A Roven,županaPodkav; Franca Levsteka, Černeta, Albersa gostilne, Pet-tenau; Noisterniga, Mallnitz; preč. župnika Ba-sebvna itd.
Na zahtevo se cenilnik gospodarskih predmetov pošlje zastonj in poštnine prosto.
Ocenjenega, treznem ~«
a doraslim ail—aa —N oziroma l»armt«»i katera znata dobro molzti, ter se na mlekarstvo, kakor tudi na govejo živino dobro razumeta, sprejme v stalna služba ~" ~ * "
Mesečna plača znaša ob pripravnem prostem stanovanji in svoji hrani 40 gld. Žena, oziroma dorasla hčer ima za molžo in pomivanje mlečne posode posebno plačo.
Prosilci za to službo obrnejo naj se osebno ali pismeno na lastnika mlekarne g. Karola ■jenee-ta v Lavrrri pri Ijuhljani najkasneje da kanea t. m. (2027—4)
Istotam sprejme se tudi takoj spreten
1^ O V M O
in se mu izroči kovačnica.
3€olandsho~ametišha črta.
Parni ki voiijt do 1 kr it do 2krat na t*4*»
_    iz Rotterdama v New-York.
^^*at7 Pisarna la kaju te:
Dunaj, L, Kolowratrlng 10.
Piiinu a sedkroi: Dunaj, iV., W avringerg. 7 A
I. kajuta:
Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark 200—400* „   1. novembra do 31. marca .     „     230—320
II. kajuta:
Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200
„   16. oktobra do 31. julija....... , 180
*) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in ele ganci parnika. (1845—7)
Postranski zaslužek
trajen in rastoč, i<onuja se sportova um, deloljnb-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domajce »»varovalno družbe prva vrste.
Ponudbe pod „1.708" Gradec, poste re-etante. _(875-29)
Slaščice
torte, peciva za vsakovrstne slavnosti, predmete za sv. Miklavža in za Božič, kakor tudi blago iz voska
najčednejše izdelano, priporoča po najnižjih cenah
Teodor Novotny (1984-d
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 7.
Čokolada
i
(198—43)
SUCHARD
I
Povsod 3g na prodaj. *
Cacao
i
Mesfaoranf etantini, Sradišh s.
9
Danes nastavi se p. n. občinstvu najbolj priljubljeno točilno (zimsko) pivo iz meščanske pivovarne v Plznu.
Za dobro kuhinjo, izvrstna   stara naravna vina je najbolje skrbljeno.
Prostori so se primerno obnovili in povečali.
Po gledališču vedno sveža jedila.
Za mnogobrojen obisk prosi udano
(2088—1)
Dve dobro ohranjeni omari za pivo se ceno
prodasti.
Izkušeno dobre kvalitete
blaea za moške obleke
razpošilja
oddelek za sukno
(1789—15)
tvrdke ■ ■
Kastner & OhBer Gradec.
Specijaliteta: Štajerski
Vzorci se razpošiljajo brez stroškov.
Stalne cene.
Posojilnica v Mariboru
odda svojo
gostilno v „Narodnem domu" v Mariboru
v najem (zakup).
Natančne ponudbe o obsegu in   pogojih najma poizvedeti je v pisarni gosp. dra. Jerneja Glančnik-a v Mariboru. (2038—3) V Mariboru, dne" 6. novembra 1899.
Ravnateljstvo.
Št. 38.429
Razpis službe.
Pri podpisanem mestnem magistratu razpisuje se služba
provizorienega uradnika
(2099-1)
ki bode imel voditi
posredovalnico za delo in službe.
Plača znaša 825 goldinarjev.
Prošnje vlagati je do 30. novembra 1899.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 15. novembra 1899.
V Kranju!
Podpisana tvrdka naznanja slavnemu občinstvu najuljudnejše, da ctTcri svojo
drugo podružnico
z modnim in manufakturnim blagom
dne 11. novembra t. 1.
v Kranju, Glavni trg št. 105
nasproti župnijske cerkve.
V nadi, da nama častito kranjsko ter gorenjsko občinstvo isto zaupanje izkaže, kakor slav. ljubljansko občinstvo, zagotavljava, da se bodeva potrudila, cenjene odjemalce z najfinejšim blagom postreči, in sicer s tako nizko ceno, da smeva trditi, da se tacih cen še sploh nikdar ni čulo. (2026- 4)
Priporočava se za mnogobrojni obisk najtoplejše in beleživa
s spoštovanjem
Konrad Schumi & Co.
„Pri novi tovarni"
trgovina z modnim m manufakturnim blagom.
Glavna trgovina: v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6. I. podružnica: v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2. II. podružnica: v Kranju, Glavni trg št. 105.
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 46 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika izblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
■•♦> Zaloga -vsakovrstnih ooplčev za pleskarje, ali-karje ln zidarje, itedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ca likanje
Bobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
erilo za gospode
najboljše blago in
kravate
prodaja 46
s Alojzij Perechćs
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska cesta it. 16.
Šivalni stroji 46 po najnižjih oenah. Bloikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in cen6. Tninji nnfili m Mi* iimufjo.
Si. Petra cesta it. 8 Ljubljana Sv. Petra cesta it. 8
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke« jopic in plaščev za gospe« nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d.
Oblak* po mori os po najnovejših uzorem in po najnižjih cenah 46 solidno in najhitreje izgotovljajo.
Kožuhovino
čepice, ovratnike mufe itd.
-J7^ priporoča po
■m
J. S. Benedikt
SIjjnbljana, Stari trgf.
Vse stroje za polejdeljstvo
-Vnovič znižane cene l =
Trljerl (elstUnl stroji sa Uto) ▼ natanoni lssrsttrt. ■oiU-nloc sa moJ« la zelenjavo, skroptlnloo proti peronospori, poboljšani sestav Vermolevov. Aparati aa snsaporavsnjo lomov. Mlatllnioo, mlini aa iito, stiskalnice (prsio) aa vino In sadje rasllonih sestav. Blamoroanloo Jako lahko aa goniti ln po selo smernih oonah. tiskalni oo sa seno la slamo, tor vas potrebne, vsakovrstne poljedeljske stroj«
prodaja v najboljši lsvriltvi
(461—19)
IG. HELLER, na Dunaji, II|2, Praterstrasse 49.
Prod ponarejanjem so J« posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo! Ceniki brespladno!
in
kuverte s firmo
priporoča (667—17)
„Narodna tiskarna"
v Ljubljani.
Št. 37325
Pri mestnem magistratu je za tekoče leto podeliti sledeče ustanove:
1. Jan. Bernardinijevo v znesku   100 gld.
2. Jos. Jak.Schillingovovznesku    97 „
3. Jurij Thalmeinerjevo v znesku    94 „
4. Jan. Jost. Weberjevo v znesku    99 „
do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile in so uboge in lepega vedenja.
5. Jan. Nikl.  Kraškovič-evo v
znesku.........81 „
do katere ima pravico uboga nevesta iz šentpeterske fare v Ljubljani, ki seje letos omožila.
6. Jan. Ant. Fancoj-evo v znesku    67 „ do katere imajo pravico uboge poštene neveste meščanskega
ali pa nižjega stanu.
7. Jos. Feliks Sin-ovo v znesku 48 „ katero je podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubjane. II. Ant. Raab-ovo v znesku . 231 „ To ustanovo je tako razdeliti, da dobi polovico uboga., dobro vzgojena meščanska hči, drugo polovico pa uboga vdova ljubljanskega meščana.
8
9. Miha Pakič-evo v znesku do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove.
10. Jan.Krst.Kovač-evovznesku katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove - matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi.
11. Marije Kosmačeve v znesku do katere imajo pravico uboge — ženskega spola — uradniške sirote iz Ljubljane, ki so lepega vedenja.
12 Helene Valentinijeve vznesku katero je razdeliti med otroke v frančiškanski fari rojene, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari.
13. Ustanova za onemogle posle
v znesku........
katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki ne morejo več delati in so na dobrem glasu.
(2024-3)
130 gld.
151
102
81
50
Št. 39.148
Prošnje za eno ali drugo teh ustanov vložiti je opremljene s potrebnimi dokazili do 28. t. m., pri magistratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 2. novembra 1899.
Predzadnji mesec!!
imajo srečke
velike dobrodelne loterije
na korist polikliniškega društva (bolnice).
Pokrovitelj :
Pokrovitelja naitieiotiiik :
Nj. c. in kr. Visokost n ad vej voda Jožef Nj. eminenca kardinal dr. Lorenc Schlauch.
Glavni dobitek lOO.OOO kron.
S aa 2Z€*m***9€*^ SOOO kron itd. itd. vrednosti. Xa željo odkupi zopet vse dobitke z 20°/0 odbitka upravništvo na Dunaju.
Vsaka srečka igra brez nadplačila pri vseh 6 žrebanjih in se z eno srečko lahko zadene šest
glavnih dobitkov.
Glasom odredbe c. kr. finančnega ministrstva pod štev. 45922/1898 se je prodaja teh _srečk dovolila tudi v Avstriji._
Cena jedne srečke samo 1 krono. (1849—7) 'mro -Jr.m-*- ■».•■m j «- sfc« 4. jannvarjn 1900.
Žrebanja bodo nepreklicno ob določenih dneh. flpM
Srečke samo po 50 kr. priporoča banka J. C. MATER.
(2100-1)
Da se za slučaj zanešenja kuge v naše mesto pravočasno potrebno ukrene, odredil sem, da vsako .hišo in k njej spadajoča gospodarska poslopja v mestu ogleda posebna magistratna komisija, katera bode zlasti konštatovati imela vse zdravstvene nedostatke in pa vse okolnosti, katere bi v slučaju zanešenja kuge širjenje iste pospeševati utegnile.
Ker se bode to komisijonovanje, katero se prične že te dni, vršilo v interesu vs«. sknpnega ljubljanskega prebivalstva kakor tudi v interesu vsacega posameznika pričakujem, da bodo gospodje h»šni posestniki radi šli na roko voditeljem komisij ter jim skušali v vsakem oziru olajšati njihovo nalogo.
Za voditelje komisij sem določil:
1. mestnega nadkomisarja Jakoba Tomca za ves na desnem bregu Ljubljani ležeči del mesta;
2. tržnega nadzornika Janka Bleiweisa viteza Trsteniškega za oni del raes\i na levem Ljubljaničinem bregu, ki leži južno od Prešernovih ulic ln Franca Jožef* cest* tei
3. nadzornika mestnega užitninskega zakupa Ignacija Valentinčiča za oni del m^ na levem Ljubljaničinem bregu, ki leži severno od Prešernovih ulic in Franca Jožefa cest*-
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 16. novembra 1899.
Župan: Irun Hribur.
0 S'avnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi se s tem uljudno naznanja, da se je 0
%        na Sv. Petri cesti v novozgrajeni hiši
Spri ^Avstrijskem cesarju'S
4* otvoril nov hotel *
Mjfr kjer s°go- potnikom na razpolago svetle, lepe Nuhiee za prenočišča, po nizkih cenah. A
«^W^goHtllni -w stari ln&šl. se toči pristen,  dolenjski eilet»k. j!L bela in erim iMti*ijaiawko vinu ter pivo iz DreEierjeve pivovarne.
4Q} Za dobra tcurka in mrzlu jctlilu je dobro skrbljeno ter se prevzemajo abonne- M\
«menti, kakor se tudi daje čez ulico. Postrežba je točna in prijazna, na razpolaganje je tudi še kejcIjiMre za nekatere
0 dni v tednu. M\
«Tudi gospodom posestnikom in voznikom iz okolice jena razpolago veliko, praktično .
urejeno Uvori»ee, kakor tudi čeden lilev za konje. W
4Qk K obilnemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem 0
*    Vodstvo hotela in gostilne pri »Avstrijskem cesarju"
nasproti frančiškanske cerkve. (1957-5)
Q ---X—----------------w~*«..w. (IVOt-O) jQ
00000000O000000000000000000000000
V ponedeljek pred sv. Miklavžem, dne 4. decembra 18(
dopoluclne ob 8. uri se bode
"~~ijšžlna ,Makovnik'
Kroiseneg pri Ljubljani
to je
poslopja, vrti, njive, travniki in gozdi
po kosih prostovoljno razprodajah.
(2085—1)
Lastnik: Fran Hren.
P. n. (1668—13)
Radi potekajoče sezije in male, mi ostale zaloge koles, kakor:
2 5 .Helical'
t S Trn ,Curir* * * * * * o o o o o o .Amerikanske' * * *«*«*»**« rStefanie'
in druge vrste ponujam si. občinstvu ta kolesa po prav ugodnih tovarniških cenah, dajoč s tem vsakemu najlepšo priliko, da si nabavi jako ceno in dobro kolo. —— ^ _
Filialke: Janko Pohlin, Kamnik. * ran trUdcn.
Franc Kenda, Novomesto. Zastopnik: Josip Polak.
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 4g
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
urar
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobro do najfinejše kvaliteto po nizkih consh.
v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 46 Poprsvila so Izvršujejo najtočnoje.
I
Puškar
Fran Kaiser
v Ljubljani Selenburgove ulice št. 6
se usoja najbolje priporočati se p. n. gg. lovcem za
lovsko sezono.
Zunanja naročila se točno izvršujejo. 46
Vzorci na zahtevanje poštnina prosto.
S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom
za jesen* in *-ZiMo sezono.
Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste
Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk
z velespoštovanjem
Hugo Ihl.
46
Suknenih ostankov vedno veliko v zalogi.
——-,—_
_
JUHNAZABELA MA Gr
yaggi-jeva juhna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča   V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in Špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne stekleničice se z Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (2083
11986.
Razglas.
(2073)
Dne 2. januvarja 1900. ob 10. uri dopoldne vršilo 5e bode v deželni hiši (Turjaški trg št 3) XII. žrebanje obveznic 4°|0 kranjskega deželnega posojila. Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 1. novembra 1999.
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje muhi«
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala «*uino (1996—2)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se c ^   ^jfrg   priv povsodl.
1
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- ^aJT P* T^p-« «1 a« pl f
sti pazi naj se natančno na moje ime jfp~        * BriiwlcuUw. ~»»91
m
Dragotin Doljan v Zagrebu.
Popolnoma renoviran hotel. Krasne prostorne sobe. Največji komfori. Omnibus pri vsakem vlaku. Cene primerno nizke. Pristna hrvatska in inozemska vina.  Prava, okusna hrvatska
kuhinja.
if-lili-
Rojakom Slovencem se priporočam za mnogobrojen obisk. Vsakdo, ki je obiskal moj hotel, je bil zadovoljen.
Z velespoštovanjem
(1977—6)
* Dragotin Doljan * \t
hotelir.
f * "■>" ♦   ♦ V V V • V ♦   ♦ ♦
v v v v v"
I 1
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnic, parnih strojev, cevij, čelad in pasov
ter
kmetijskih strojev
in peronospera-Drizgalnic itd.
R. A. Smekal
Czech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
Z velespoštovanjem (220 —28}
Podružnica R. A. SMEKAL v Zagrebu.
Št. 37.993
(2092-1
V poslopji meščanske imovine v Ljubljani je več v Iiingarjevih ulicah in proti Pogačarjevemu trgu ležečih prodajalnic za znižano najemnino takoj ali od 1. februvarja 1900 oddati v najem.
Pogoje pove in pojasnila podeli mestni gospodarski urad ob navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 13. novembra 1899.
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda
Hoher Markt 9.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
Gradec, Uallhausjjasse 1.
Po poročilu c. kr. „Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je ,,Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 2,02kron.
L. 1897 se je na podlagi 1269 smrtnih slučajev izplačalo 398.378-90  kron.  Od 1. 1890—
1897 se je izplačalo 1,654 378-16 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v doklađah niso dovoljena. Stroške za zdraviliško preiskovanje, vse pristojbina kolekov in pobotnice za premije plača družba.
V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovan.e dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (1793-8)
Zavarovanja do 2000 kron z tedenskimi doplačili od 10 vlnarjov više po tarinn.
jy**~ l*rosj>ekte in tarife razjiositja mjentiiru mi zalitecanje hm stroškov. ,Q
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi.
K sezoni
K sezoni
b
* 5
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
023r trocevne puške
katore izdelujem v svoji delavnici in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker eem na Kranjskem edini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (1332—19)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani v Židovski!] ulicah.
"V
ijifnice
in
6uverfe
^E^.s firmo
priporoča
„fiarodna
fis^arna"
v Ljubljani.
99
Rsgisf.ovana w4\
Splošno fcot
izdelek v ovratnikih,
ne dobiva v najbolj renomi-moSklm modnim blagom tu- in
manšetah in srajcah
mtšjfooijši znchfL
ranih prodajalnicah iii trgovinah z
in platnenim inozemstva.
|   Na drobno l se ne prodaja
Na drobno J se ne prodaja i
(591-9)
M. JOSS & LOVVENSTEIN, c kr dv.r„a zaio^a PRAGA, VII.
Izurjena <ao63-3)
šivilja in učenke
se takoj sprejmejo.
Stari trg štev. 2, IL nadstropje. Vsestransko jako pohvaljena
..Vzgoja in omika s ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti In prav olikati)
so dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po poŠti 1 gld: 90 kr., ali proti postnemu povzetju pri Jožefu Valenfiču na Dunaju, (VVien), III. Bez., Hauptstrasse Nro. 84, 3. Stiege, II. St. Thlir 38.
Prodajalec je pripravljen, nerazrezano in čist« knjigo vzeti nazaj in povrniti denar. (1589-14)
Varst.znamka: Sidro
iz Rlchter-Jeve lekarne v Pragi priznano   izborno,   bolečine tolažeče
mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to
splošno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „Sidro" iz Richter jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko.
Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5.     i2« 06-4)
Kavarna „Austria"
bode (3006-8)
danes v soboto in jutri v nedeljo
vso noč odprta.
Trgovski pomočnik
dosedaj 12 let pri trgovini, želi svoj« mesto premen iti. Zmožen je tudi voditi samostojno trgovino. — Ponudbe sub „Toojio" poste restante Ljubljana. (9064-2)
Praško domače mazilo
iz lekarne
B. FBAGNEB-ja v Pragi
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
Velika pušica 35 kr, mala p uši ca 25 kr., po pošti 5 kr. več.
Glavna zaloga lekarna B, Fragner-ja; Pragi
Mala strana, ogelj Ostruhove ulice 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan.
Svarilo 1 Vsi deli embalaže imajo  zraven stoječo zakonito depo-novano varstveno znamko.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekarjih:
C. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-schlager, J. Mavr; dalje v vseh lekarnah
Avstro-Ogerske.    B (367—15)
I
Glavni agent
v Ljubljani za Kranjsko in sosedne slovenske pokrajine se za staro, najbolje uvedeno domačo dražbo za zavarovanje življenja lisce, da takoj nastani proti stalni plači, povrnitvi potovalnih stroSkov in proviziji.
Začetniki
ki imajo mnogo znancev, imajo prednost. Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pismu, naj se oglase v nedelj«, dne • ». novembra mej 9. In 19. are dopolnilne v hotelu „prl Mallen", soba ■tev. 11. (2072—2)
******* Maaaokar je izšel
Stenski koledar
a 25 kr., po pošti 28 kr. *******
(19886)
Skladni koledar
******* a 60 kr., po pošti 65 kr.
# 3o sip ^etrič #
tovarniška zaloga papirja * * * * * # # 0 £jabljani
* * * * Sv. Petra cesta stev. 4.
m
Več sto hektolitrov
I
na prodaj.
Ponudbe na (2057-3, oskrbništvo grofa Coronini-Cronberg v št. Petru pri Gorici, Primorsko.
Prostovoljno se proda
hiša štev. 47 v Žireh
na dobrem prostoru pri cesti in zraven cerkve. V tej hiši je sedaj gostilna in j« pripravna za večjo obrt, ker je dovolj pro-štora. (20»;
Kdor želi to hiSo kupiti, naj se oglasi takoj pri lastniku hiš. Stev. 47 v Žireh in naj prinese seboj deset tisočjkron
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se _ priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobru izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuSe-valnici in od mene preskušene. — I.ust. (114) vam ceniki zastonj. (46j
R. DITMAR
-<# Električni -§*>-razsvetljevalni predmeti
Petrolejske svetiljke
lestenci, svetilnice
vsake vrste in cene.
Varnostne svetiljke
(2071-2) 23 0,Je 'n SVeČe-
if^ššM I
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ 1 " -j&l Založena 1847. \fe -M Založena 1847. \Sr
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani (16I-46)
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
				
		1	"r.	
		šle	*	
i		%		
Vljudno naznanjamo, da smo dali
zastopstvo naše tvrdhe za KranJHl.o
gospodu puškarju F. Kaiser-ju v Ljubljani, Šelenburpve ulice 5
kjer je tudi nekaj vzornih pušk na ogled. Dali smo tudi gospodu Kaiser-ju enega np.jboljših i delavcev, ki je specialist v proizvajanju krogelj. Prosimo v potrebi zaupno se obrniti do naSe^ t stopnika, ki daje vsakomur pojasnila, ter opozarjamo posebej na naše izvrstne
trocevne puške.
Vse puške so izdelane iz Krupp-ovega specialnega jekla.
Cenike na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Velespoštovanjem
J. P. Sauer in sin
(2079-D Suhi v Tiiringu.
* 9
©paiija
9
"\7ila JKelanie"
na obrežnem potu v najlepši legi v Opatiji, brezprašno, južna stran, vsa okna
južno, varna pred vetrovi, vhod v park. «444*444*   Pred okni svira 2krat v tednu kopališka godba. ********* Velika terasa (jedina v Opatiji) z razgledom na monte Maggiore, Reko, na otoke
in po vsem Kvarneru. Lepo opravljena, prikladna, velika in mala stanovanja s kuhinjo ali brez nje tudi posamezne sobe se lahko oddajajo.
Nič pretiramh cen. n?***************** Na vsa vprašanja odgovarja takoj lastnik
(2093-1)
;fioriumil J^riscI^
godBcni rovnafdj v Opafiji
[prodaja najceneje
Prej
Prej
J. Zor
j. zor Alojzij Erjavec
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske uliee 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 46 len u ikrujijej*. — Vntnji« aaroćilom uj m prida« mm.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 60 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiske kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnika in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 46
MODERCE natančno po životni meri
sa ▼■ako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi <§š   ®   ®   ®   ®   priporoča   ®   ^   @   @ ®
UCMDIIf IfCIIIIA v Ljubljani, Glavni trg nCklnllV IVLIlUft   «3 ® štev. 17. ® ®46
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, Čipke, svileno blago, perilo, e © e a e klobuke za dame, tkane in kratke roba na debelo in drobno, s> e £> © ©
! Miklavža!
priporoča
pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trgr it 21
«lJ**«--,   aw«eže i« kc1s>ji m-«*
jetarsb io Msladoo peciva._t
\% i******+44994$*y$*\99* T?ffmvV5
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL
Lastnina in tisk .Narodne Tisi 'carne*
115