Št. 4.
Izhaja trikrat na teden * Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, zjutranje i«, danje opoldne, režemo tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem leta vred po pošti pre-jemana  ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld.  6-60
pol leta ........6 , 60 ,   ,    ,    3-30
četrt leta  ...  . . . ,; .   8 ,;* 40 »   ,.  ,    1-70
Posamične Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v «Gori§ki Tiskarni* A. Gabr§8ek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljali pa ocl . 9. do 12. ure. Ha naročilu brez doposlane naročnin« *e ne oziramo^
Oglasi in poslanic« s^ računijo pb ptrtK-vretahf-. če tiskano 1-kiat 8 ki-., •2-krai 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vsčje črke po prostoru.
V Gorici, četrtek <Lr*». januvarja 1902.
Te&aj XXXII.
Naročnino in oglase je pliteat! loco Gorica,
»Vse za omiko,'obodo in napredek!«   Dr. K. Lavrii.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od S. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvu.                ______
»PRIMOREC"
izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
cSoča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz " Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Vedemo lztn|e.)
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Kaj pa sedaj?
Ker se je posrečilo klerikalcem s pomočjo zveze Gregorčič-Pajerjeve opehariti napredno stranko za mandat deželnega odbornika, razglašajo kaj pridno po deželi, da odslej naprej so oni gospodarji politiškega in gospodarskega položaja med nami ter da vsled tega narodno-napredna stranka izgine v najkrajšem času s površja. — Take so sanje klerikalcev, katere pa se nikdar ne uresničijo.
Gotovo je, da bode skušal slovenski deželnoodborski triumvirat: Gre-gorčič-Berbuč-Klavžar terorizovati občine, jih vezati nSse ter jih primorati, da bi ob volitvah stale v klerikalnem taboril. V tako evrho poskusi triumvirat vso svojo moč in ves svoj vpliv. Ali vprašanje ostaja odprto: ali pa se bodo dale vse občine terorizovati, vezati ter primorati, da bi prešle v klerikalni tabor? To je vprašanje, na katero moremo že danes z vso pozitivnostjo odgovoriti, da se klerikalci jako varajo, ako mislijo, da z odborništvom dr. Gregorčiča in Berbuča jim je padla cela dežela v njihova žepa in zraven še v brezdanji Klavžarjev žep. Varajo se možje, ker poskrbljeno bo, da zadenejo ob največji odpor, ako se predrznejo zlorabiti odborniški mesti v svrho klerikalne politike Klerikalna deželna odbornika ne bosta smela sedeti za to v deželni hiši, da bi strahovala celo deželo ter postopala po dvojni meri, marveč ona sta tu, da vstrezata prebivalstvu, ne glede* na politično prepričanje. Ona dva sta plačana z denarjem kmeta, da mu pomagata, ne pa da bosta uganjala v deželni hiši klerikalno politiko.
Da bi dosegla v korist dežele res kaj takega, čemur bi se moglo reči v s p e h, to je glede* na priznano nesposobnost obeh in glede* na zvezo Gregorčič-Pajerjevo naravnost izključeno, o Čemur se prepričamo v bodočnosti. Ali toliko pridnejše bosta farbala z raznimi »projekti«, da bi tako lovila kaline na klerikalne limanice. V vse ostalo na-
IZDAJALEC.
Ruski spisal A. Marlinskij (A. 1 Bestužev)
Poslovenil J. J. K—g—j-(Dalje.)
»Tukaj sem zagledal luč sveta, a popotno sedlo je bilo moja zibeljka, in kakor v sanjah se spominjam vojnega tabora, gromenja, krvi in plamena krog sebe. To je bilo tačas, kakor sem izvedet poslej, ko so Švedi premagali mestece Padis v Čudski deželi. Tu je bil neustrašni starček Danilo Čihačev, kateri je zavrgel dogovore in zadnji padel na truplih svojih borilcev, na poverjenem mu zidovji. Moj oče, tamošnji pod-vojvoda, je bil ranjen, ubežal z bojišča in rešil mene in mojo mater. Ta krvavi prizor je pretresel moje triletno srce in vtisnil v njem bujne, neukrotljive strasti. Očeta se ne spominjam — umrl je kmalu po bitki, a mati me je zanemarjala radi mlajšega brata. Kakor burja v puščavi je prehrumela moja mladost, niti v otročjih letih nisem poznal druge radosti, kakor pokoj. Svojih sovrstnikov sem se ogibal, njih igre so se mi zdele pbžalovalne; meni je bilo v zabavo to, česar so se bali celo mladeniči: divji konji, zverinski lov, ponočni mrak in viharno jezero. Veselil sem se nevarnosti" in najbolj sem preziral one, kateri so se jih bali. Kmalu me je poklicala narava in krasota med orožnike na dvor
vadnejše delo v gospodarstvu dežele pa bi umešavali svojo politiko sistematično, ako bi to trpele občine in javnost. Toda takega potrpljenja ne bo, marveč gledali bomo na to, da bo ljudstvo podučeno o vsem gospodarstvu v deželi, pri čemur utegneta dr. Gregorčič in prof. BerbuČ doživeti prav britke ure. In da bi se vse občine slepo pokorile sladkemu don Antoniu in lepemu I profesorju izpod Cavna, ali da bi jih ' še nadalje natezal Gahej, to naj si gospodje kar izbrišejo iz glave...
Klerikalna stranka je po sramotni zvezi Gregorčiča z dr. Pajerjem dosegla, kar je hotela. Ali pri tej »zmagi vseh zmag« obdaja gospode strah, da z ne-zaupnostjo gledajo v bodočnost. Na izdajalski način pridobljeni mesti deželnega odborništva jim delata preglavice, ker tu ne bo mogoče, razvijati tisto proslulo »tiho delovanje« v taki meri, da bi ostajalo skrito, marveč bo vse očito, in nafia javnost ne bo poznala nikakega pardona ne z dr. Gregorčičem in ne z Berbučem. To naj si gospoda zapišeta za uho. Njihove strahovlado se ne bojimo prav nič, pač pa bo, lahko rečemo že naprej, prav ta strahovlada taka, da strmoglavi klerikalne spletkarje. V deželnem odboru bodo gOSpO-dcmiK   noornojsns     «J» .    Z^uJu*.,   a.,  »jruiuul
in dr. Verzegnassi, in nikogar ne bo, ki bi se jim zoperstavljal. Gregorčič in BerbuČ bosta, udana v voljo božjo, molče kimala Lahom, pa bo vse prav. Jako se vara »Edinost«, ko govori o neki »dobri volji« Gregorčiča in Berbuča, ki ne bosta kos svoji nalogi proti Lahom-juristom. O kaki dobri volji niti govora ni, pač pa o brezpogojni kapitulaciji v deželnem odboru. Izpolnjena je zadnja kardinalna točka v pogodbi Pajer-GregorčiČevi....
Tako je in tako bo.... Mi pa bomo živeli naprej, in sedaj bolj, sedaj manj britko občutili klerikalno gospodarstvo, katero bomo kontrolirali v vseh detajlih, da bo stalo ljudstvu pred očmi kakor odprta knjiga. In ljudstvo ne bo le gledalo, marveč bo tudi videlo klerikalne spletke, zavoženo klerikalno
Feodorjev in ravnodušno sem ostavil ta rojstni kraj: tačas je letela pred menoj rajska ptičica — nada in slepila me s svojimi svetlimi porotnicami.
Začetkom, me je oslepil dvorni blišč, a tem črnejši se mi je pokazala črnoba poslej. Povsod sem videl slepar-stvo in kovarstvo, lepa lica, a negin-ljiva srca, priliznjenost, kateri nikdo ni verjel, a vsakdo jo zahteval, modrovanje neumnosti in bahaštvo ničnosti! Čutil sem, kako mi je upadal pogum v krogu ljudij, katere bolj greje smehljaj ljubimcev, kakor vzajemna šuba*), kateri ne morejo živeti brez nizkostij, ničemur potrebnih! Dan za dnem mi je dvor zoprnejši... in iztrgal sem se iz zaduhlih palač Kremlja, da bi dihal vabeči me veter in burjo, da bi maščeval na zverini svoje sovraštvo do ljudij. Vendar iz nekake pogubne navade sploh nisem mogel živeti brez ljudij, katerim se nisem mogel privaditi. Taka je ve-.riga društva: sneti je ne moremo, a raztrgati si jo ne upamo. Zasedel je prestol Godunov, leta so se vlekla in le časih je vabilo mojo dušo k nekaj silnemu, nekaj groznemu — naposled vzbudila jo je trobenta upora. Kakor vrana sem zatrepetal, ko sem slišal o krvi, in radostno poletel k Novgorodu-Severskemu.   Vedel nisem, s kom   in
*) Tacaš so dajali bojarom na dvoru za praznike in sprejeme bogate dvorne Sube (kožuhe) in kaftane.
gos)darstvo in sramotno kapitulacijo pre«Lahi v najbolj vitalnih rečeh. — Vsli tega naraste odpor, in konec bo , da klerikalna stranka telebi z vsovojo škandolozno pritiklino v prepad iz katerega se nikdar več ne dvige. — Naša dolžnost odslej pa je: bdel in učiti!
DOPISI.
Ponikve, Silvestrov večer 1901. — Kazale na uri se čimdalje bolj pomika proti polupči. Le še dve uri in leto 1901. zgine v miljivost, premine kakor jih je preminolo že 100., ko je nam prinesel božji Odrešenik mir aa zemljo. Sili se mi vprašanje: AH vladi na zemlji res isti mir, katerega so opevali ingeljci v višavah nad betlehemsko ,stali co": .Slava Bogu na visokosti in mir ljudem na zemlji?* Bogu bodi potoženol Ni ga ljibega miru! »Pojdite po vsem svetu in oznanujte mir ljudem!" Ni jih, pač, še so, toda' žalibog oni niso oznanjevalci miru in ljubezni, marveč apostoli razpora, jeze in sovraštvu, sploh na kratko rečeno, sedanji božji namestniki, poklicani oznanjevalci miru in ljubezni, sejejo med nami — nemir. Toda naj se vrnem k dejstvom. Dne 30. t. m. je hodil naš .apostol" Kodromac po vasi in po hišah okoli naprednjakov ter jim pridigoval tK;o.islioanb imu w pusiusaju: t n.iuuusara je napredr.jakom ta »vzoriti*- božji namestnik, da ni več za nje pomoči ter da bodo vsi pogubljeni, in če bi bil prav kedo na smrtni postelji, da mu ne more dati odveze, drugače kakor če se odpove v pričo dveh mož svojim dosedanjim hudobijam ter slovesno prekliče dosedanja slaba dela in obljubi, da ne bo več čital .Soče* in .Primorca". Ta bolnikova izjava, je rekel nune, da pošlje v klerikalne časopise, da izve celi svet, da se je spreobrnil in poboljšal — napreunjak. Prokleti popovski terorizem! Bog mi odpusti grehe! Dovoljujem si vprašati nunca, po kaj je prišel on na Ponikve? Ali ne morda zato, da bo nam stregel v naši dušnih potrebah? Od koga neki Živi nune, ali ne morda od naših žuljev ? Gosp. nune, zapomnite si dobro, da ste Vi na Ponikvah zavoljo nas in ne nasprotno! Mi Vas pošteno plačamo in zahtevamo od Vas, da Vi naš poslužite  v vseh
dušnih potrebah, drugače Vam zapremo cerkev in — »hajdi po brajdi" I Upoštevajte to, da se nahajate med energičnim ljudstvom, katero ljudstvo nima zelnatih glav ampak vse-gamogočni Bog je tudi njemu vstvoril glavo iz ravno take tvarine kakor.„ Vam. Upoštevajte pa tudi, da smo tudi mi ljudje, akoravno — naprednjaki.
Kavno isti dan se je ta pop spri z nekim naprednjakom, kateri je bil svoj čas c. kr, oroZniški postajevodja. Nasledek tega je pa bil drugi dan v cerkvi naravnost strašen! Prej nego smo zapeli zahvalno pesem za vse prijete dobrote starega leta, je pop rogovilil in divjal pred oltarjem tako ostudno, živinsko in prostaško, da bi se bil tega sramoval najbolj zavrženi Iopovski ovešenjak. Brutalno je napadel dotičnega naprednjaka in na sploh vse občane, pital je nas z gnilimi .napenjati", kateri smo okužili vso občino, izločil je sicer nekaj kristijanov izmed nas, toda teh je malo, malo. Kričal je ta zavrženi grešnik izpred oltarja, kakor najbolj propadli »Snofcar* v umazani zakotni krčmi. Gosp. nune, aH morda mislite, da imate v cerkvi pred seboj samo stare brezzobe tercijftlke in slamnate analfabete, kateri ne vidijo dalje nego do konca nosa? Upoštevajte, da v našo cerkev zahaja mnogo bistrih in razumnih poslušalcev, kateri Vas daleč nadkriljujejo; pa tudi obsojaj« v»6« ncctsduu postopanje. (Čudom se čudim, kako more nune nas zmerjati v cerkvi, da ne vidimo vt > igo meter od nosa, ko je vender sam ve « revež zatole-bani; še ene pobotnice ne zna ta teleba pravilno sestaviti: gg. uradniki v Tolminu so vprašali: Ali ni bil kodromac v šoli?)
Za Boga svetega, kaj smo pa storili mi naprednjaki, da nas nune tako peklensko napada? Nič, prav nič! Mi spolnujemo vse človeške in božje zapovedi, molimo in hodimo v cerkev ter zadostujemo obredom, kateri so nam predpisani kot katoliškim kristijanom, vsakemu damo, kar mu gre in še več, in vender, vender moramo slišati toliko ostudnega tulenja in zmerjanja od strani, kjer se bi nam imel oznanjevati mir in ljubezen, če smo res toliki grešniki, da bo nas žive hudič hrustal, vodite nas k Bogu z mirno, milo in prepričevalno besedo, veste, da Kristus pravi greh sovražimo, grešnika ljubimo. Storite tudi Vi tako!
zakaj se bojujem; da sem le sekal in pokončaval, pa sem bil zadovoljen. Ta zabava je bila moj cilj, ta cilj moja na-
frada. Moje srce se je osveževalo v o j nem prahu; oživljal sem se z onim življenjem, katero sem jemal drugim; toda kdo more bolje od Lisovskega oceniti sladkobo drznosti in pijanost zmage!
»Ti veš, da to se ni vleklo dolgo: naši moskovski lenuhi so priznali Dimitrija, jaz sem z vzdihljajem spustil svoj meč in, naprošen od vseh, šel v svitu novega carja v stolico. Kaj sem hotel? — treba je bilo nježiti carske sokole, da bi dobil pri priložnosti voj-vodstvo. Zahajal sem v krog ljudij, katere sem preziral, kateri so mi pa bili potrebni, da bi se iz njih povišal. Obilno prgišče zlatega prahu v oči, nepotrebno Število bleščic na plašču, ogrsko vino in arabski konji — in tvoji lahkomiselni rojaki so postali moji prijatelji. Skupaj smo rogoviiili po moskovskih ulicah, teptali narod, odvajali krasotice. To me je spominjalo na grabežljivo življenje. V nasilji sem dihal veseleje: že sem bil pred pragom uresničenja svojih želj — a nekaj me je čakalo! Na neki pojedini me je razžalil mladi Osolinskij, in mogočna glava je zletela v prah. Jaz sem bežal, a ne pred smrtjo, ampak pred sramoto, in domovina me je sprejela pod svojo streho, toda kako? — kakor drevo* katero vabi v svojo
senco popotnika, da bi se oddahnil, a napelje nanj strelo!«
»Ko sem prišel sem, sem se iznova prerodil. Pri spominu na prejšnjo nedolžnost je zadremalo moje bojno srce, kakor dete pri zibeljni pesmi. Tu je bilo vse tako tiho in uljudno! Mojih roditeljev ni bilo več na svetu, a našel sem v svojem varuhu, vojvodi Volvnskem, drugega očeta; pri njem sem se seznujil z njegovo prekrasno hčerko Heleno, in... priznam ti, Lisovskij, presrčno jo začel ljubiti; neznano mi čuvstvo nekakega nebeškega pokoja mi je obdalo srce, ko sem jo pogledal. Moje srce je postalo kakor sladkobe prenapolnjena časa, ljubezen do nje se je razlijala na vso mojo okolico. Tačas sem spoznal radost dobrote in potrebo družbe; vprvič je postal zame prekrasen ves Božji svet. Kako veselo so mi tekli dnevi, kako tihe in Čiste so bile moje sanje! Sedaj se samo spominjam, da je to nekdaj bilo; a razumeti, a čutiti tega ne morem več. Kaj bi vsega ne storil, kaj bi ne dal, da bi si povrnil ono ljubeznjivo raztresenost pri njej, ono nestrpno dolgočasnost brez nje, ono brezžolčno nevoljo za malenkosti, ono navdušenje za laskanje ! Tri leta so prešla, kakor jedno majsko jutro; ona je rasla in se razvi-vala pred mojimi očmi, a jaz sem radi nje pozabil boj in slavo, Poljake in Buse. Dimitrija so pognali za menoj. Njegovi načrti, njegova oblast in živ-
Dobro vem, da nunca najbolj bode v oči naše bralno društvo; on bi najrajši tudi to imel pod komando ter kakor se je sam izrazil na duhovniški podlagi. Ne boš! Mi imamo v čitalnici vsakovrstne časopise, liberalne in klerikalne, mi hočemo poslušati dveh zvonov glas in se tega poprijeti, katerega spoznamo za boljšega. Ptič se pozna po petju, stranke po glasilih. Dragi Čitatelji, či-tajte klerikalne časopise, poslušajte Kristusove namestnike po naših cerkvah in primerjajte to z duhom prvih časov kristijanstva, z duhom apostolov in njih Učenika, pa imate na dlani ilustracijo sedanje brezbožnosti božjih namestnikov. Eedaj se je Kristus rotil Čez svoje protivnike? Na križ so ga razpeli, in ali mislite, da je klel in se rotil? O ne, marveč molil je k Očetu za svoje krivične sovražnike : Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo ! Pač čita se, da se je tudi mili Jezus enkrat razsrdil, ali to je bilo le takrat, ko se brezbožneži oskrunili božje svetišče s pregrešnim barantanjem, takrat jih je zapodil z bičem iz hiše božje rekoč: Hiša moja je hiša molitve, Vi pa ste jo storili jamo razbojnikov. Vprašam: Ali bi ne storil tako Kristus tudi v sedanjih časih, ko bi prišel v naše cerkve? O da da! S palico bi nagnal te nevredne svoje namestnike iz cerkva in jim rekel: Tukaj je hiša miru n ljubezni, Vi ste jo pa spremenili v jamo grde politike, jamo pohujšanja, prepirov, sovraštva in razprtij.
Nikar naj pa ne misli Kodromic, daje to moj zadnji odgovor na njegovo tulenje. Nekoliko časa bom čakal, da bom videl, ali se bo kaj poboljšal; če se v resnici spreobrne, ga pustim na miru in se bom veselil z vsemi občani, če pa nasprotno, tudi jaz zopet nastavim ostro pero! Imam še celo kopo novosti in starih nunčevih pregreh, s katerimi ga bom bičal brez milosti, pridejo na vrsto še nekatere ženitnine, potem kako nune pozna, kedaj je katero dekle iz sosedne vasi noseče, osvežim mu tudi pijanost in sv, zakramente itd.
Stara pripovestnica pripoveduje: Pred letom !848. je bil v Tolminu graščak, kateremu c, morali hoditi na tlako ljudje celega okraja. Ta grof, akoravno katoličan, je neusmiljeno drl ubogega kmeta-trpina! Naši ubogi predniki so ga proktfnjaii, ernf se jim je krohotal; kedar so pa začeli trpini moim, se je grof jokal, kajti grizle so ga uši, akoravno se je zaprl v stekleno omaro, dokler mu niso prišle do grešnjih kosti ter so ga končno tudi usmrtile. Mi naprednjaki sicer . ne bomo molili, da bi nunca uši snedle, molili bomo pa, da bi mu Bog dal pravo pamet ali pa da bi nam poslal boljšega namestnika. Gospod Kodromac, to je Vam moje voščilo za novo leto 1 Moja pokojna babica, Bog ji daj nebeški mir, je rekla včasih, da tudi pred peklom »godejo*: kakoršno delo takošno plačilo.                                 Antiki eru s.
Iz Podgore. — .Gorica* je pisala v št. 103. in 104. pr. l.tako-le: »Cena petro-lija je padla in trgovci na deželi prodajajo še vedno po 20 in 22 nov. IHer". — Dalje piše: »Opozarjamo torej naše občinstvo, da se ne da odirati od takih trgovcev itd.
Ijenje so bili raztreseni hkratu z nje- j govim pepelom s topovim strelom... in ; to je bila prava slika njegovega vladanja: grom in dim — pepel na vetru! Druge moskovske zadeve so ti znane;., a jaz jih tačas nisem hotel poznati — želel sem jih pozabiti; sedel sem tukaj, očaran od nje, a kako prekrasna je bila tedaj! kako odkritosrčna je bila z menoj! s kako nežno skrbnostjo me je hitela razvedriti, s kako otročjo nagajivost* . e je veselila, ko sem bil jaz vesel! Lioovskdj! težko verjetno, težko in sramotno se je spominjati, kako sem se jej tačas laskal jaz, ponosni in neupogljivi mož; koliko pohval in uslug sem jej storil; po cele ure nisem obrnil z nje pogleda in srkal začaranje krasote; samo na njo sem mislil, samo o njej sem sanjal... Da, jaz ne poznam srede in mej v svojih strasteh: sovražim do besnosti, ljubim do pijanosti! A ljubezen ne prinese vsakomu sreče. Glej, kakor oživlja rosa travo, a razje z rijo jeklo moje sablje — tako, kakor ta perzijska sablja, morala je moja ljubezen raztrgati vse zapreke ali razdrobiti se vkoščeke. Moje srce, polno štrastij, podobno je vihar-, nemu oblaku, bliščečemu s solnčnimi žarki; a le jedna nasprotna megla, jedna iskra — in kdo se predrzne igrati s Perunom ? To se je tudi zgodil«. — Moj mlajši brat Mihajlo je prišel >a pol leta sem, in kmalu se nisem mogel vz-državati, da ne bi sovražil onega, katerega bi moral ljubiti. Jaz sem molčal..'.
Predno bom Se dalje govoril, opotan j tudi jaz trgovce na deželi,  naj se ne o odirati  od  umazane   »Gorice*   za 8 k, I ampak naj   »Gorico*  zavrnejo in naj n-čijo »Primorca"  za same 3 K 20 vin. iz sem že poslal prvo št. »Gorice* rakom zvit in tudi  še nekateri  drugi trgovci na o j ' svet. —  Obrnimo se zdaj k petroliju. 3-rica* piše, da se v mestu dobi po 14 v. liter. To ni mogoče, kajti petrolij staneas trgovce po 18 gld.  190 kgr in pride it. 15 gld. 50 kr., vožnja naj stane okrogBO kr. tako stane 16 kr. L, pri točenju se zcaj kaj polije, potem ga prodajat na puf p!4 kr. liter?   Tepci, kdor je tako neumeida prodaja po 14 nov. liter, ali je tisti tec, ki tako piše v »Gorici ?" Ali hočejo gosdje okoli  »Gorice*   tako   dražiti  ljudstvo roti j trgovcem ? (Kajpada; Uredn.) Naj pazijcDa. I Mčejo na taY način Škoditi trgovcem nde- j želi, sramotno! In ravno s petrolijem !Naj I omenim dogodek. Navadno ljudstvo po seh j kupuje v svoji vasi največ na upanj za I denar pa gre v mesto kupit. Kakor sem skel, I naj opomnim ta dogodek: Pride nekatena I z napolnjeno pletenico v mojo prodajnico in reče, naj ji pomagam z glave.   Jazlako dober, ji  pomagam.   Žena postavi «ano pletenico na sred  štacune; noter jebilo: cuker, kava, olje, riž in drugo.   Zdaj i iz- j vleče stekleničico, naj ji dam en četrt jetro- I lija, in pravi, da bi ga vkupila v mest,  pa da ji smrdi poleg drugega blaga. Ali rij ra-čunim taki babi po 14 nov. liter? f|žava mt prihaja, ko se zmislim!) potem pa bi še reče: .zapišite na bukve*. Ali nepride jeza trgovcu, ko še čita v »Gorici*, če, da smo oderuhi. Nikdar več .Gorice* pod mojo streho.
Josip Nemec, irgo?c.
Domače in razne novice
Darilo naročnikom. — Današnj številki »Soče* smo priložili »Kažipot" in koledar za I. 1902. Naši naročniki dobe" ta .Kažipot« brezplačno. Dobe ga lahko še vsi novi naročniki. Drugače stane K 1*60, po pošti 10 vin. več.
.Pevskemu in glasbenemu društva* v Gorici je daroval gosp. J. Makuc, trgovec z jestvinami, kron 10*— Živel on in posnemovalci !
Sijajni ples .Slovenskega bralnega in podpornega društva* v Gorici se bode vršil dne 2. febr. v dvorani »Slov. Čitalnice*. Svirala bode vojaška godba 12 mož. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vabila se prično razpošiljati v kratkem.
Bohinjska železnica. — Inženirji delajo neutrudno; upajo, da v pol leta lahko pričnd z delom. — Na kranjski strani so začeli vrtati predor z najnovejšimi stroji, katere goni elektriška sila. V nedeljo je bila tam ob tej priliki pomembna siavnost. Došla sta tjekaj tudi železniški minister baron W i tte k in sekcijski načelnik baron Wur m b. — Vse kaže, da bodo delali to železnico z največjo naglico, ki je sploh mogoča.
KobariSka dolina pod vodo. — Zloglasno kobariško Blato je bilo daleč  znano.
on se je prekrival, a njuna protistranska ljubezen je nehala biti tajna, in jaz sem okusil muke ljubosumnosti,  seznanil se s peklom zlobe. Sveža lica, temne oči, krasne besede Mihajla so vjele njeno srce — in katero žensko srce ne izbira prijatelja po sebi?   Ono ne more odgovoriti, njih pamet pa ne more umeti naše silne ljubezni. One rade poslušajo strastne besede strasti, kakor pesen v I neumljivem jeziku, katera je sicer pri- I jetna posluhu a neumljiva sreu! Samo z blebetanjem, samo z otročjimi igrami | dosežeš njih zanimanje.
»Toda  ne   samo  ljubezen Helene mi je ukradel Mihajlo,  ljubezen, s katero je bil združen moj  dušni mir, nastala sreča mojega življenja! Ne! Dvojni nož mi je zasadil v srce.  Volvnskij se mi je oddaljeval:  prištevalo je  meni po starosti in izkušenosti,  da bi prevzel vojvodstvo.   Boljši meščani so mi obečavali, da izberč mene, celo ako bi se Volvnskij protivil. Vse je bilo gotovo.., ukrenil sem uporabiti silo, mislil sem, da brezdvomno dobim, ako ne ljubezen, I pa vsaj roko Helenino; in snubim jo... ! a kaj slišim? Nakrat izvem, da vsled j bratovih spletk se mu izroča moja iz-voljenka in njej za doto — vojvodstvo... a v vsem mestu ni bilo slišati glasu J za-me.   Kakor besna zverina poskočilo I je tačas moje srce; ne vem, kako da I nisem znorel od srda. Drugo ti je znano. Svet in pekel,  vse se mi je  izneverilo — in postal sem tvoj tovariš, i                           (Konec pride.)
Kdor je voJiit pred leti od Kobarida v Italijo, j je prišel do grde mlakuže, ki je narasla ob I vsakem dežju tako, da je bila i na cesti 1 voda pogosto prav visoka. — Vzrok temu I je bil leni, vijugasti odtok potoka Idrija. I — S pomočjo državne in deželne podpore I so prekopali novo strugo in voda je redno I odtekala. Blato se je skoro povsem zgubilo. Ljudje so dobili obilo dobrega sveta, na I državni cesti ni bil promet nikdar ustavljen, | v zdravstvenem pogledu je pa bilo tudi ve- I like koristi.                                                      1
Hudournik Sjak je imel napravljen I čez strugo Idrije poseben  most, čez  kateri I je odtekal. —- Ob ravnokar minulem deževju I je voda posula gorenji zid na mostu in potem I zasula strugo Idrije, da voda ni mogla odtekati. Po vsej dolini proti   vasi  Staroselo je narasla voda v pravcato jezero.  Na cesti je stala  cele  metre  visoko.  Promet je bil ustavljen.
Vlada je bila že lam poleti opozarjana
na ta most in na hudournik Šjak od strani g.
dr. Turne, ali naša počasna vlada je odla- i
šala s potrebnimi deli tako dolgo, da se jezgo-
i dila ta nesreča, — na katero so bili mero-
dajni cinitelji takoj  opozorjeni. ~ Tudi v
deželnem zbora je spravil dr. Turna to vpra-
' sanje v razgovor. — Tu bo treba izdatnega
I koraka od strani drŽave in dežele!
Nevedni profesor ali jodno za — predpust. — ,Gorica*   nas je podučila, da po § 53. dež. vol. reda  pristoja jedino le deželnemu zbora razsojati, katera izvolitev poslancev naj se potrdi ali ne. Potem  se norčuje, da hoče jurist dr. Treo .rekurirati* proti znanemu sklepu deželnega zbora itd. Ne bomo sledili  »Norici*, dasi živimo j v pustnem času, na opolzko polje zafrkacije, I ker najbolji odgovor bodi malce... pouka nevednima profesorjema, ki sedita v deželnem odboru. I          Deželni zbor je razveljavil izvolitev dr.
j Treota z razlogom, da ni imel pasivne volilne  pravice. Odrekel je  torej dr. Treotu neko pravico, katero si on v deželi in državi  prisvaja.  In za to gre ?daj in ne za poslanstvo. Ako se pa komu krati kakorkoli državljanska pravica, je poklicano državno sodišče, da o tem razsodi, — V našem slučaju bo torej imelo državno sodišče soditi, ali ima dr. Treo volilno pra- I Vieo a« ne. ju.&u  laiauai, Ga ju !»«««,   jo bila J tudi njegova volitev pravilna in deželni zbor | bi ga moral poklicati,  ako  bi bil tudi kdo j drugi za njim izvoljen.  — Ako pa razsodi, J da je ni imel, je tudi prav: bomo vsaj enkrat na čistem, kako je treba tolmačiti  deželni volilni red. Po praksi glavarstev v Gorici in Sežani je dr.Treo imel volilno pravico ; tudi namestništvo je bilo tega mnenja J in mu je izdalo volilno potrdilo. Ako imajo krivo dr. Treo, namestništvo in obe imeno- j vani glavarstvi, potem so v obče neveljavne J volitve na Krasu, v goriški okolici, v Furlaniji j in v vseh mestih in trgih.
O tem naj torej razsodi  državno  sodišče ! V hrambi svojih pravic ne bomo vpra- I šali za dovoljenje klerikalnih gumpcev, ki ni-česa ne vedo, ker se učiti ne marajo, pa bi vsejedno radi vse vedeli in znali.
Iz italijanskega faborja. — Deželni glavar dr. Pajer je potrdil novico sobotne »Soče* s tem, da je naznanil v večerni seji odstop poslanca conte Panigai-a. — Poslanec dr. Luzzatto pa je naglašal v svojem govoru s fino pointo, da imajo v liberalnem taboru — razdor. Nam se sicer zdi, da je vse to le vihar v kupici vode. Pajer bo že držal večino tako krepko I v kreropljih, da pojde vse v starem tiru. — I Zveza slovenskih klerikalcev z laškimi libe- ' ralci ostane še dalje v veljavi. Med tem se i laški klerikalizem utrdi s r močjo kardinala in „Monta", in ko ta dvigne svojo glavo, potem bodo videli sedanji Pajerjevi kimavci, kaj so zredili na svojih prsih. Kazen ne izostane 1
Na mestnih zidovih se je pojavilo ozna-I nilo, tiskano pri Skeitu s pomočjo »nerodne j tiskarne* iz ulice Vetturint, da prične kmalu I izhajati dnevnik, in sicer vsako jutro, z j imenom »II Gazzettino popolare*. j Torej nov dnevnik. Stal bo denarja, katerega I ne dobi od naročnikov, ali ima mogočne J zaščitnike. Glavni je Dorfies, ki je bil I več let v zvezi s PaternolUjem. Zdaj je po-I stavil na noge Skerta. — Radovedni smo I le, kakošna bo ta nova struja. I Klerikalna .B a ne a F r i u l a n a* otvori I podružnico v Korminu. Ima sicer manj ka-I pitalov na razpolago nego nova liberalna I .Banca popolare",   alt  deluje  sporedno z
»Montom*. Liberalni Lahi ne podcenjujejo več nevarnosti, ki jim preti od te strani.
Poslanci Luzzatto, Naglos in Va-lentinis so v soboto izstopili iz italijanskega kluba, ker so uvideli, da bi bili v njem vedno majorizovani ter siljeni pod pretvezo discipline delovati proti svojemu prepričanju resnično liberalnih mož. — Majčken razdorček se je torej bil pokazal. Kako so bili preglasovani v klubu, čemur so se podvrgli, je pokazala volitev v deželni odbor. Oni trije imajo večino v mestni skupini, vendar niso volili odbornika po svoji volji. — Ta razdorček utegne roditi vsaj to dobro, da se bodo sodila razna vprašanja tudi na italijanski strani drugače nego bo ukazovala večina kluba, in v zbornici pridemo do javnih razprav, ki bodo velikega I vpliva na vso našo javnost. Italijansko pre-I bivalstvo tava najhuje v temi. — Slovensko j ljudstvo je veliko bolje poučeno o razmerah v deželi ter o važnih vprašanjih, ki so prihajala v deželnem zboru na površje.
Želimo le eno: Ako so ti gospodje res liberalni, kakor se s ponosom nazivajo, in I ne talmiliberalci, kakor ostali njih tovariši, i bodo pač gledali na to, da zavlada v deželi j mir na podlagi polne narodne enakoprav-I nosti, da se bodo mogli vsi svobodomiselneji I možje obeh narodnosti združiti na skupno I delo proti — črni internacijonali, proti kle-I rikalni ošabnosti in gospodstvaželjnosti. Ako I se to zgodi, bodo imeli velikih vspehov, ako I pa ne, ostane njih odpor res vihar v kupici j vode.
I            Župan  Vidmar,  župan v Lokavcu v
I krempljih »Centrifuge«, je v »Gorjci* od torka I zopet napadel tamošnjega nadučitelja. Med I drugim je priobčil tudi zasebno pismo, katero mu je nadučitelj pisal kot prijatelj med volitvami; iz njega naj bi bilo razvidno, I kdo laže!
I          Mi smo pazljivo čitali pismo in moramo
I reči, da ne najdemo v njem laži j. Infamno pa je, da Vidmar priobčuje tako pismo, za-j upano njemu samemu. Tako daleč je j šel ta poštenjakovičl — Župan Vidmar je dajal pred volitvami častne besede, katerih ni držal, kakor delajo pristni klerikalni podleži. — Pismo nadučiteljevo kaže veliko dobrohotnost, katere naduti »grofic* nikdar ni bil vreden! Zdaj ga pozna, kakor smo ga mi že davno l
Klerikalna doslednost. — Ko so na Tolminskem vrinili volilcem defravdanta in sleparja Caheja, so klerikalni matadorji zagovarjali potrditev v deželnem zboru z izgo-govorom: sodbo o poslancu prepuščajmo volilcem. Kogar so oni izvolili, bodi potrjen, ako je bila volitev pravilna. — Tako govore nasproti izvolitvi sleparja in malovred-neža, edino radi tega, ker je bil krščen, kar pa ni njegova zasluga. Pozneje je sleparil in kradel s krščenimi prsti.
Ker je pa bil izvoljen v Gorici dr. Gra-ziadio Luzzatto, je »Norici" to— škandal. In zakaj? Edino radi tega, ker ni bil krščen, kar pa zopet ni ne njegova krivda ne zasluga. S svojimi nekršče-nimi prsti ni počenjal Klavžarjevih del, je ostal osebno Čist, — no, vkljub temu je škandal, ker je bil izvoljen. Tu ne velja niti ono pravilo, da volilci naj sami vedo, koga so volili; kogar so hoteli imeti, tega pa imajo!
Ni naš namen, braniti kakorkoli dr. Luzzatta. On naše brambe ne potrebuje in je ni nikdar iskal. Konstatujemo le ostudno moralo katoliških klerikalcev na Goriškem. — Krščen slepar in !ump jim je dobrodošel, samo da trobi v njih rog, — nekrščen poštenjak pa je obsojen naprej v pekel, na tem svetu pa ni vreden človeške družbe. — In zakaj ? Ker je sam na sebi nasprotnik kleri-kalizma! — O lumpi, poznamo vaše podle duše!
Gonja proti »Primorcu*. — Na vseh straneh dežele, posebno pa tam, kjer so se »ofri* slabo obnesli, rohnijo nunci po prižni-cah in izpred oltarja proti »Primorcu* ter i hodijo ali sami ali njihavi agentje po hišah ter prigovarjajo, naj odpovedo »Primorca*, pa naročijo »Prismojenca*.
Prosimo rodoljube, da  nam  natančno poročajo o tej   gonji,   da   se  bomo   vedeli ravnati nasproti tistim pregorečim  nuncem, z druge strani pa prosimo  rodoljube in somišljenike, da širijo .Primorca* v vsako hišo. Ljudstvo naj  le pridno  Čita  »Primorca*, v I katerem bomo letos zlasti  pokazavali,  kako j so kriva tista peta, po katerih hodi »Prismo-! jenec* in kako so ničvredni  njegovi  nauki.
Rodoljubi! Na Vas je ležeče, da se i širi luč med kmetskim ljudstvom. Zato pro- I sirao sodelovanja pri težavnt.n delu.               I
Ples ženskega In moškega  zbora I pevskega in glasbenega društva se bode vršil, kakor že omenjeno,   dne  15. t. m. v I Dreherjevih prostorih točno ob 9. uri zvečer, j Z razpošiljanjem vabil se je pričelo te dni; I kdor vabila po pomoti ni dobil, naj se bla- I govoli oglasiti pri društvenem odboru. 'Vhodi v dvorano je iz telovadnega trga. Vstopnina na ples: za gospode 2 K, dame so  vstop-, J nine proste. Društven r."bor pričakuje mno-gobrojno udeležbo in to tembolj, ker je ta ples prvi, ki ga priredi naše najmlajše-društvoJ
Kleilkalnl učitelj Cen6I8 iz Kojskega je govoril na shodu Slomškarjev v Ljubljani, da je del učiteljstva zašel na pota, ki ne koristijo ne učiteljstvu ne narodu. Ker je rekel del, je mislil gototo klerikalne učitelje, katerih je le del, kaj deli delce k, dočim večina noče trobiti v klerikalni rog. In naši Slomškarji so res zašli na pota, ki ne koristijo ne učiteljstvu ne narodu, ker se obešajo za frak g. nuncem, kateri jim ponujajo svoje kuharice razne kakovosti za žene v zahvalo za privrženost farovžu. Ostanke dobivajo na sploh. Pa tudi drugega niso vredni, ker hrepene po časih »mežnarja*. Vsakemu svoje!
Klerikalci t boju proti dr. Turni. — Klerikalni poslanec iz goriške okolice mi je pravil, kako hudi da so na dr. Turno, ki je kot odbornik vzročil raznim občinam | nepotrebnih sitnosti j in škodo v bolniških in cerkvenih rečeh.
Čitateljem našim je znano že ¦/. zadnjega ' shoda v Šempasu, kjer so dr. Turni isto očitali in — je tudi pojasnil   vso  nesramnost klerikalnih agitatorjev.
Takrat smo v »Soči* povedali, da dr. Turna je imel v svojem področju občine v j gorah od Plavi j naprej. Klerikalci pa so mu potiskali v čevelj stvari, ki so se dogajale največ v goriškem okraju. Tudi ono, kar je pravil omenjeni poslanec, se tiče občin, kjer j dr. Turna ni imel posla.
Ker se pa tiče stvari same, je resnica ta-le:
Državni zakon zahteva ureditev bolniških in cevkvenih poslov tako, kakor se je bilo naložilo onim občinam. Take rešitve je bil izdal deželni urad, ker dotični odbornik (ki ni dr. Turna) sam ni reševal. — V področju dr. Turne se je občine vedno le opozarjalo, kaj zakon zahteva in kako bo treba v bodoče delati, zlasti ako bodo... pritožbe. Ali ni zanimiva ta sličica, kako nesramni so bili klerikalci v agitaciji?!
3 prvotni volllei — 20 glasov razlike. — Narodno-napredna stranka je propadla v Šempasu, Šmarijah in Opatjemselu za 1 glas. Klerikalci so torej dobili le v teh treh občinah — 20 glasov večine na dan volitve poslancev! Za 3 prvotne volilce ostati na glavni dan volitve za — 20 glasov v manjšini, je vendar jako nesrečen slučaj za našo stranko! Kaže pa, kako šibke noge ima klerikalna nadvlada v deželi. — Rodoljubi ! Naprej ;>-: dosedanji poti, da vržemo črnega zmaja h dežele!
Kam pripelje trcfjl red. — Tam poleti smo bili opisali neko služkinjo, tretjered-nico, kako nemarna je v izvrševanju 3vojih službenih dolžnostij; da je mogla tekati po cerkvah, je celo oiroka, prepuščenega jej v varstvo, puščala pri tujih ljudeh. Denarja pa ni imela nikdar dosti. Vedno jej je manjkalo; za razne svete opravke in ker je bila večkrat brez službe radi nemarnosti, je rabila novce, katere si je izposojevala največ pri to-varišicah. Tega »pumpa* pa se je bilo nabralo toliko, da so jo končno naznanile pri redarstvu, katero je poslalo redarja, pogledat na dom to pobožno devico. AH glej! Nekaj je bila zavohala pobožna Nežika in pobegnila je, menda domu. Za spomin je pustila le prazno vrečo. — General tretjerednic, urdi-narijatski tajnik Ličan, nas je bil lani oštel, ko smo postavili v luč javnosti to njegovo brumno ovčico. Radovedni smo, kaj p^eče sedaj, ko mu je ušla ta ovca s pasom tretjega reda ter zapustila za seboj nelep spomin, ali vreden reda?... Molitve, kar je prav! — Boljše je, brez pasu tretjega reda služiti v zadovoljnost gospodarjev, kakor pa bežati s pasom tako, kakor je pobegnila Nežika. To je sad delavske organizacije na katoliški podlagi!
Kaj pravijo »karel ?* Spravili so se na učitelja S., ker je govoril baje nekaj o farjih. Kaj hočete? Far je far, in ta izraz si
je izbralo ljudstvo za duhovnike, ki niso I duhovniki,    kakoršnih   imamo    dandanašnji mnogo  preveč po deželi.   V cerkvah politi-kujejo,  namesto  oznanjevati  besedo   božjo,
[ zato je res, da kar duhovnik v cerkvi uči, ni nič. Dandanašnji skoro ni več duhovnikov, ampak so le farji. Duhovniki so redki. Tako je. Kdor drugače govori, ta laže. Ali  tako-le   podenuncirati so -malce  hoteli
j "zopet po svoji-keieJiški  navadi.   Naj rajši
i čistijo svojega umazanega Rustijo,  naj rajši odvračajo  Cenčiča  od raznih   »potov*  itd. Storite to, je bolj potrebno nego  zaletavati se v drugega človeka, ako slučajno imenuje j »das Kind beim richtigen Namen!«                I
i           Duhovščina  tolminskega   okraja  si je
mela roke samega veselja, da jo je pogruntal dr. Drejc v Gorici tako izvrstno ter kar zahteval, naj dr. Turna dokaže, da je res č. duhovščina ljudem grozila z večnim pogubljenjem, ako ne volijo Klavžarja. Smejali so se več ali manj mastni gospodje nunci v I gorah, češ: fino jo je pogruntal dr. Dreic. Ta zna. Mi smo gonili hudiče iz pekla nad ljudstvo radi Klavžarja, pretili smo jim res j z večnim pogubljenjem — ali priznati tega ni treba. Dr. Turna naj dokaže, da je res, kar smo delali, in kar je znano vsemu ljudstvu v gorah. Ako ne dokaže, pa je lažnik in obrekovalec. Tako se mora dokazovati na katoliški podlagi. Ako na primer g, nune v cerkvi zmerja naprednjake, ter ga ti primejo za besedo, pa poreče: Dokažite mi, da sem vas zmerjal; ako ne, ste lažniki in obreko-valci. Dokazati se mora, čeprav je že dokazano in ve tisto vsa širša javnost. Tako uči jezuitizem in liguorijanska morala!
»Prismojenec" se je lotil od nove ali vedno stare strani reševati socijalno vprašanje. Pričetek je položil v usta dvema Bri-cema Loviščeku in Figeljnu. Možaka korakata proti domu čez Oslavje. Govorita glasno, kar
I ju dohiti g. župnik. Pa ne morda Marinič iz Kojskega?! Na tega smo se spomnili, ko smo čitali, da se Lovišček boji »gospodove" palice. Župnik kmalu izve, da se menita o socijalnem vprašanju. Strah ga navda, da bi se ljudstvo ne pohujšalo, ako razmišlja o takih rečeh. Posvetuje se še z učiteljem in županom, danes pa bomo čitali v »Prismo-jencu" govor župnikov: odkod izvira siro-maščina delavskega ljudstva. Reči moramo že naprej, da govor bo prismojen, ker doslej še ni prišlo iz duhovskih ust nič pametnega o socijalnem vprašanju.
»Cerkev je svetišče božje, kjer se s samim Bogom pogovarjamo." Tako pišejo lepo v »Prismojencu*. Kadar napadajo naprednjake po cerkvah, lažejo in obrekujejo, udrihajo po naprednih listih itd. — ali se takrat tudi z Bogom pogovarjajo?! — Eno delajo, drugo pišejo, vmes pa po nemarnem imenujejo ime božje.
Te dni se je pohladila Mrcinova jeza tako, da je ostala od nje le še jezica. Umrl mu je stric duhovnik, za katerim bo »verbal" svitle kronice, katere stoje sedaj v ospredju njegovega duševnega razpoloženja. Le tako v nedoločenih trenotkih se zgrozi še nad naprednjaki, ali se hitro potolaži s čitalniškim »sijajem* s Silvestrovega  večera.
—  Stričeve kronice!  He, ni napačno imeti
petičnega strica, ki umrje.....Tako! Mrcini
se vsaj splača biti klerikalec.
Kaj pa brat Fridolin? Rekli smo, da je uganjal svinjarije. In naši klerikalni listi molčijo k temu. To pa res ni lepo od njih! Ali ne znajo reči vsaj: Dokažite, da je uganjal svinjarije! — Tako-le kaj prav strupenega bi zapisali o tem »bratu*, pa morda prihodnjič.
Naše mlekarlee, ki vozijo iz okolice v mesto mleko na vse zgodaj vsaki dan, so iz sebe, in to opravičeno, ker magistrat pobira od novega leta dalje po 4 vinarje od vsake posode mleka. Za vsaki vrč je plačati 4 vinarje, kar napravi na leto lepo svoto. Kako jo pokriti? Podražilo se bo mleko. Drugače, pravijo, ne bodo vozile več mleka v mesto.
—  Torej davek celo na tako potrebno živilo kakor je mleko! Tudi kos uzornega laškega gospodarstva na magistratu, katero je prišlo že tako daleč, da posega celo po tako potrebnem živilu kakor je mleko, črtati postavke za laško univerzo v Trstu in druge take neumnosti, pa ne bo treba davka na mleko! Pri splošni draginji v Gorici zadene ta davek prebivalstvo prav občutno, zlasti pa delavce in reveže. Kdo se postavi za nje ? 1
Vinarsko In sadjarsko društvo Tel. Žablje-Dobravlje bo imelo prihodnjo nedeljo 12. t. m. ob 4. pop. v dvorani g. Ivana M ako v ca, posestnika in krčmarja —svoj
I. ob<i zbor s sledečim dnevnim redom: t 1. volv stalnega odbora; 2. določitev dru5t- i venegaemljišča; 3. določitev društvenih pro- I storo\4. določitev društvenega premoženja; I
5.  doltev društvenih časopisov in knjig in I
6.  progi in nasveti. — Velikožabeljci - Do- I bravcfklenite se društva, katero Vam bo j rodiloloteren sad, Vam in Vašim nasled- I nikomj— K obilni udeležbi vabi uljudno I začasipdbor.                      ^ ••••*•»•.....-...-   j
»renska šolska matica. — Odbor I tega (jštva je imel 28. dec. 1901. sejo, v I kateri! je vse potrebno ukrenilo, da izidejo Ietošnl knjige do konca januarja 1902. Društ|ima dozdaj 3575 K dohodkov, med i temi 4 K ustanovnine. Stroškov je 529 K, j torej ,na razpolago 2607 K in obresti. Do- I ločijo > nagrade pisateljem, uredniku in tajniku, i Ker se bodo Jtnjige razpošiljale le poverjikom, naj isti pobero poštnino od posanjnih članov. — Letošnjim knjigam se določi nastopna prodajalna cena: Letopis 1'60 1 Slovenski jezik 2*— K, Zgodovina 2'— 1 — Vzame se hvaležno na znanje, da je dež<ji odbor kranjski na odborovo prošnjo pripra|en deliti nagrade pisateljem sloven- | skih uiih knjig, ki jih bode izdajalo društvo. V prvirrsti se bodo izdale metodiške knjige za učitjišča, priredi pa se tudi nova izdaja WoldrVErjavčeve »Somatologije", ki je v zalogi plov. Matice« že pošla, in ki je to društvene namerava več založiti. Specijalne metodi! pa izide najprej »Slovenski pouk", za katetga bode poseben odbor določil načrt. — Prihdnje leto izda Matica: Letopis, nada-IjevanjcZgodovine m učne slike k Čitankam. Načrt z te učne slike izdela gosp. ravnatelj Schreinf. — Matica body začela zbirati tva-rino zaizdanje etimologiškega, sinoniškega.. frazeoloiškega slovarja na podlagi Čitank in Pleterši&ovega slovarja. — Končno se določi oblia diplomam za ustanovnike.
Doblž. — Dne 3. t. m. so se v Lo-kovcu tepli ter ranili 40-letnega Vončino tako, dr je padel nezavesten na tla ter so ga moni prenesti v tukajšnjo bolnišnico.
Valici Macello je- povozil neki vojak, ki je prtel z vozom z dvema konjema iz Št. Petra, Srjr sta se splašila, 70-letno starko Blažič. Dobila je več težkih ran na telesu. Prenesl so jo v bolnišnico.
Aretiranih je bilo lani v Gorici okoli C00 oseb, ovadenih pa blizu 1000.
Prave ljudsko domače sredstvo, katero s(j nahaja že nad 50 let v rabi pri vsaki družini je pražko domače mazilo iz lekarn« B. Fragnerja, c. ki*, dvornega zala-gateljaj v Pragi. Uporablja se uspešno to mazilo pii ranah ter zabranjuje nevarna vnetja, tako da s svojim bol blažujočim ter hladilnim ulinkom posebno hitro vpliva na rane ter iste pfpolaoma ozdravi. Pražko domače mazilo st dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. 3
Razgled po svetu.
Vj Trsta je umrl te dni okoličanski učitelj »urij Bonin, Lahon, mož znanega tržaškega sistema. Pogreba so se udeležili dež. šolska nadzornika vit. Klodič in Rava-lico ter okr. šol. nadzornik. Lani pa so pokopali učitelja Čoka in Sancina, pa ni bilo nikogar od c. kr. šolske oblasti pri pogrebu. S Klodičem so naši klerikalci debeli prijatelji. Gorenje postopanje govori cele knjige.
O fVolftt piše neki nemški list v Trut-novera pikantne reči glede na njegovb razmerje s soprogo Seidelovo, radi katere se je dvobojeval. Razmerje je imel ž njo še predno je bila poročena, on pa je bil poročen, ko je čutila nasledke, je na prigovarjanje Wolfa nalagala svojega sedanjega moža, čemur je sledila poroka. Pozneje pa je žena skesano povedala vse svojemu možu, in na to je sledil! dvoboj in odstop Wolfov. List zahteva od Vfolfa, naj ovrže  one trditve, ako more.
Prebivalstvo v Nemčiji. — Najnovejšo! statistiko o tem je ravnokar priobčil »Reiqhsanzeiger*. Po tej statistiki je 1. dec. 1900 bilo v Nemčiji 56,367.178 oseb, torej 4,087.277 več nego pred petimi leti.
Ljudsko štetje t Rusiji je 1. 1897. pokazalo, da šteje Rusija 125,668.000 duš; od jteh je 87,384.000 pravoslavnih Rusov, 13,888.000 mohamedancev, ll,420.000rirasko-katolikov, 5,189.000 Židov, 3,743.000 protestantov, 2,173.000 starovercev, 1,220,000 drugih kristjanov in 644.000 nevernikov.
Bazne vesti. — Za slovensko vse-učiteljišče v Ljubljani je bilo odposlanih s Koroškega 51 izjav. — V Jesenicah na GoKmjskem je umrl dr. Ig. Namorš, vrl zdravnik in naprednjak.  —  V Lukovu pri
Senju so vjeii morskega volka, ki je dolg 5VS ni ter tehta 3000 kg. — Znani angleški general Buller.je obiskal te dni Opatijo in Reko. — Avstrijski parnik »Deak\ ki je bil odšel iz Trsta z žitom in lesom obložen, je zgorel. Skoda velika. — V Jezeru na Dolenjskem so se kregale ženske. Mcž jedne je vrgel kamen med nje ter zadel jedno v glavo tako nesrečno, da je še tmo noč umrla. — »Information* trdi, da pride za tržaškega škofa monsignor Nagi, rektor »Animae* v Rimu. Zna laški, slovenski in hrvatski nič. — Iz Barcelone na španskem prihajajo grozna poročila o štrajku več tisočev. Prišli so baje na sled anarhistični zaroti, katera je hotela požgati mnogo poslopij. —
Nemška armada se  od  leta  1899. vedno pon.nožuje. Ne  oziraje  se na vojno
mornarico, stoji sedaj pod orožjem 24.125-----
I častnikov, 80.642 podčastnikov, pol milijona navadnih vojakov, 2800 vojaških zdravnikov. Vojaških konj imajo v Nemčiji 130.000 Nemški vojni proračun za 1. 1902. je določen na 1,063 in pol milijona kron ter se pokrije večjidel z posojilom.
T Južni Afriki. — Kitchener hoče imeti odslej le konjenike za rabo v* vojni. Topničarji so mu balast in krivda, da Buri I dobijo toliko bitek. Kitchener hoče dobiti iz I Kolonij 100.000 novih vojakov. — Težko bo I kaj! — Razni angleški podjetniki v Lau-I renzo - Marquezu so preskrbovali Bure z I orožjem in strelivom. Sedaj pa jih je portu-I galski guverner izgnal na zahtevanje an-I gleške vlade.
Injiževnost
Poezije Simona Gregorčiča. III. knjiga. — Po prekrasnih prvih dveh knjigah se nam obeta zdaj HI. knjiga. Tako čitamo v listih. Hvala Bogu, da dobimo Slovenci zopet knjigo od moža, katerega je bil dufcevno potrl šopirni klerikalizem. Bali smo m resno, da ne bo nič več iz njegovega peresa. — Ta novica razveseli vse Slovence.
»Knjižnica za mladino*, snopič 25., je zopet izšla v »Goriški tiskarni". Urednik je znani g. Engelbert Gongi, ki urejuje tudi »Zvonček*. Obsega pa 14 tiskanih pol berila na lepem, finem papirju in je ukusno trdo vezana. Cena je 1 K. — Naročniki na 4 knjige za celo leto plačajo 3 K 20 v naprej. — To je pač bagatelna cena, kakoršne bi zaman iskali pri večjih narodih. Zato pričakujemo, da jo naroče vse šole v tolikih iztisih, kolikor je razredov. Le tako jej bo obstanek zagotovljen.
Berilo je jako raznovrstno, mikavno, poučno. Cela knjiga je namenjena bolj deci do 10 let starosti.
Qno vadiš. — Prodajamo elegantno vezan roman po K 4*80, s pošto 30 vin.i^eč. Kdor hoče podariti zanimivo knjigo, naj gotovo kupi ta sloveči roman, ki je prestavljen v vse kulturne jezike!
»Prosvjeta*, ta prekrasni hrvatski ilustrovani list je nastopil letos deseto leto. Od leta do leta je napredoval in stoji sedaj že tako visoko v svoji popolnosti, da presega večino nemških ilustrovanih listov, tisti »Fa-milienblatti* a la Garteniaube in enaki nemški proizvodi se pa ž njo niti meriti ne morejo. Posebno prednost ima, da prinaša tudi prevode slovečih romanov v izbornih hrvatskih prevodih. Predlanjskim je prinesla »Sienkie-vviezev ,Quo vadiš*, lani istega pisatelja roman »Križarji", a letos je začela izdajati sloveči roman Sienkievviczev »Potop*. Kar se pa tiče ilustracij, mora pač vsakdo priznati, da so vse, dasi jih prinaša jako veliko, izvrstne in reprodukcije slik, ki so potekle iz rok sloveti slikarjev. Čudimo se le, da se ni še tako udomačila t naših družinah, kakor bi bilo želeti. Saj je vendar hrvaščina tako lahka, da ne dela nobenemu Slovencu težav, da jo razume. Slovenci, pustite tiste nemške lističe, ki preplavljajo naše dežele in naročajte si dobre slovanske liste! Zalagatelj: tiskar Anton Scholz v Zagrebu, cena samo 14 kron.
Poslanica.*)
Na sporočilo »Prim. L." štev. 1. t. leta opomnim le: »Resnica oči kolje*; da jo prikrije — si pomaga (kar je tudi v naravi pisca zgornje notice) — z infamno lažjo: obrekovanjem in denuncijacijo. Ni čuda, če je napadalec večkrat trdil in še trdi, da, k*dor zna lagati, je velik talent. Ta hudobnež si torej tudi dopolnuje označeni velik talent. Sicer pa.mislim, da ta ob jednem debeli talent ne bode mogel metati, tudi z vsemi svojimi najemniki obojega spola, pravici peska v oči, kakor dela kakemu kratkovidnežu na umazanem torišču »Prim. List".
Sedevčič na Vogerskem.
*) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnieo jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski branjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo mflo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca i SemeniŠki ulici Št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Anton Potatzky v Gorici.
>a sredi RaStelja ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje Impovališče nirnborškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisamice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaše m Čevljarje.
Svetitijlee. — Rožni venci. — Masno knjižice.
Sišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.      2 35-8
V slovo I
Ker mi ni mogoče se osebno ?slo-viti od svojih prijateljev in znjcev, kličem tem potom, pri odhodu iz (pice, krepki
Na zdar! Z Bogom Rudolf Ilrajfc-
31    Samo 5 kron
stane 4*/» k!g najfinejega, pri i: delovanju poškodovanega, lep« dišečega toaletnega mila i sicer dokler zaloga dopušča. -Razpošilja proti povzetja ali napr poslanim zneskom A. PeitI Dunaj, V/2 Matzleins dorferstrasse 76.
ww
Dobre ure in po eeni!
s  3-letniin  pismenim jamstvoi razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ar ter Iztoz zlatniae|
Maat (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3-75; srebrna ura Ram. fl. 5-80,* srebrna! verižica fl. 1 -SO; budilnik iz niklja fl. 1-95.                                      '
1 vrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizoalnih| pisem. •-• Ilustrovan cenik zastonj 1
Veliko zalogo 1 šivalnih strojev, ivokolei in
raznih sistemov prve angleške tovarne ,ilic«I'
ima
SAUNIG & DEKLEVA V GjRIGI
ulica Municipio št. 1
mehanična delavnica v Nunski ulici jt
kjer je bila prej Jjvodajalnica.
V zalogi inmo nad 100 Šivalnih s-ojev vsake vrste na izpolago, kakor za šivilj, krojače, čevljarje in soarje, tudi za umetno vecnje (Sli-ckerei).
Cene koles so v gotovini od 80 gld naprej.
Z nami )• «*aka konkurenca nemojoča!
Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanem udnn
SAUNIS & DEK.EVA.
Nenavadni
• •
J Je prodalo v svetovni razstavi v Čikagi nad 2Y2 milijona komadov, se Jobiva odslej pri meni za nizko ceno
SiPeF*" samo kron 2-40 *"^y
katere treba naprej poslati, bodisi za kron 2*60 franko, ali proti povzetju 40 vin. več. Prednost tega nenavadnega mikroskopa je, da se vsaka reč vidi do 1000-krat povečana. Vidi se prašna nrčese It za oči sploh nevidne živaliee v velikosti zelenega hrošča Ne-(pOVeČ©ValHO Steklo) obhoda • potreben je pri botaniki in naravoslovju ter apirai, ko« .   ,   _                                        '    jega se je že damo želelo za hišno rabo za preiskavo pmare-
jenih jedil ter pokvarjenega m sa. Vodne živaliee, kojib ne vidimo s prostim očesom, se vidijo z mikroskopom, kako živahno smufejo po vodi. Razun tega je apaiat tudi pripraven za kratkovidie, da lahko čilajo najmanjše pisave. — Bolji mikroskop kateri poveča do 2500-krat, skupno z rnmgimi objekti in objektivnim i stekli, stane v elegantni škatlji samo 5 kron. — Navodilo je pridjano. — tfajfi-neji daljnogled, s kojim se vidi v velke daljave, z akromatičnimi stekli, s trikratno medeno ee^o v elegantni satu ji za samo 5 kron. — Razpošilja JI. Feif, Dunaj, V/i. Matzleinsdorferstrasse 76. i
lir
16. jamivarja 1902.
Predzadnji   teden.
Loterija za pita zatoBa
glavni dobitek 60.000 kron
v vrednosti.
Srečke a 1 krono
priporočajo: G. Gentili, V. A. Jona, Mrchelsfadter & Con p. in A. Pincherle v Gorici.
Priznanje iz kroga velesp. tirnim ženstva.
Ggr-
Žnlderšič & Valenčič,
II. Bistrica.
8» i*
8»
*g               Ne dam mnogo na pretirovana časnikarska  hvalisanja blaga, a vendar
4g       sem vsled Vašega inserata poskusila s testeninami Vaše tovarne, Četudi skrajno
^      nezaupljivo. Resnici na ljubo pa Vam  moram izjaviti, da so Vaše testen.ne
32       zares Izborne ter presegajo po kakovosti druge enake izdelke. Nezaupljivost,
«|       katero se ima do testenin drugih tovarn, nikakor tedaj ne velja za Vaše izdelke. ^                                S spoštovanjem                 J. Črnagoj, nadučiteljeva žena.
^                   Ljubljana Barje, 28. nov. 1901.
*^       ^      *r?§?Ma tTrdke: Prosimo, pazite na naše prave testenine, ker se skuša
4g       druge izdelke za  naše prodajati; slučajev in pritožb imamo  obilo. — Naše
Ji       testenine so vzlic neznatno višji ceni, cenejše kot druge, ker so kuhane dva
S       do trikrat večje in se jih zaradi tega znatno manj od drugih potrebuje.
Dr. Rosa balzam   Pražko hišno mazilo
z« žslodac
H
-<| iz lekarne B. FRAGNER-ja v PRAGI |>»-
je splošno, že 30 let znano domače zdravilo, katero pospešuje lek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabjjanju ojačuje prebavne organe in drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gld. 9*28 se pošlje velika steklenica ia mala za 75 kr. poštnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske.
je staro, najprej v Pragi uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje  nečistobe ter ublažujoče deluje   na
vročino ter bolečine. V škatljah po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. Za naprej poslani znesek gld. 1'58 se pošlje «/, škatlja ali gld. 1-68 % škatlja. ali gld. 2-30 "/, škatlja, tli gld. 148 % škatlja, poštnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. Vsi deli zaboja
SlavHzaliia: Lekarna B. FRAGNER-ja, c. kr. dvornega zalagatelja „pri črnem orlu" v Pragi, Mala štrena 203, na voglu Spornerove ulice,
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubicli, Pontoni in pl. Gironcoli. | up. »nemo razpošiljanje po poŠti. — Zaloga \ vneh lekarnah Avstro-Ogerske. —%ta1^S
00©®00000©©0©(
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
Konjedic & Zajec
(prej G. Darbo)
pred nadSltofijo Sir. 5. Podružnica konce ltaStcla Stv  2.
Zaloge v ulici Horelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnici hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, poclnjene in medene plo-sčevine, orodja za razne obrti in pohišnega, štedllna ognjišča, peči, cevi in predpecnlke, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaiim-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian -jekla.
Zaloga Portland in Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.
Jaz Ana Csillag
Gospa Ana Csillag! Prosim, tfa takoj   pošljete  šest lončkov Vašega preskušenega mazila za raščo las na naslov: Gospa grofica Cavriani - Auersperg Grad Gleichenbe.-g pri Gradcu.
Blag. gospa Ana Csillag! Izvolite mi kretom poŠte poslati s povzetjem  zopet  2 lončka Vašega izvrstnega  mazila  za   raščo las.           Spoštovanjem
Emilija pl. Baumgarten, Steyer. Gospa Ana Csillag! Prosim Vasr da mi kretom pošte pošljete en lonček  Vaše  izvrstne pomade.
Ludv. vit pl. Ljebig, Liberec. Blag. gospa?Ana Gsillag! Vaše znamenite pomade prosi se en lonček.
Grof Srečko Conrev, Uunaj. Blag. Ajia Gsillag! Prosim   Vam,   da   mi   kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka.
L Schvveng pl. Reindorf, c kr. stotnika soproga v Fragi. Gospa Ana Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi Csillagova pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem. da-siravno sem jo malo časa rabila. Radi izvrstnega delovanja jo bom loplo priporočala vsem prijateljem in znancem.
Adela Sandrock, gledališka jigralka. Vaše blagorodje! Uljudno prosim,  da bi mL  s poštnim povzetjem   doposlala en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starhemberg, Kfiposd.
Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega  presku-šenega mazila poslati še 1 lonček. Jaka Girardi pl. Ebenstein, Trient. Blag. gospa Ana Csillag! Dunaj! Na ukaz Njene ekselene-* gospe pl.  SzOgveni-Marich  prosim,   da mi pošljete en lonček  Vašega izvrstnega mazila za 3 gld.
Sprejmite  ob  jednem zahvalo.
Gospa giofinja   se  je   o   vspehu
mazila izrazila jako pohvalno.
Z odličnim spoštovanjem
Frida Giesa,
komorna gospa Njene ekselence.
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Loreley - lasmi dobila sem jih vsled 14-mesečne vporab» svoje samoiznajdene pomade. To so najslovitejše avtoritete priznale za je-dino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rasi brk ter daje že po kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in obrani te pred zgodnjim osivijenjem do najvišje starosti.
Cena Ioučka 1 gld. 2 gld., 3 gld . o gld. Po-šiljum po pošti vsak dan,
ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem po vsem svetu in sovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Ana Csillag;
Dunsij L, Sellergasse 5.
Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi pošijeie   en lonček   Vaše izvrstne  pomade za lasi.
Grofica Vilma Mctternih, Grad Rubcin p  Mernnu, Tirolsko. Bing. frospa Ana Csillag! Pošljite mi   po  povzetju  I  lonček   Csillovega   mazila  za   raščr las kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hohenlohc roj. kneg. Solm.
Blag  gospa Ana Csill.ig! Prosim Vas, da mi Vaše slavno znane lasne   pomde  pošljete   še en lonček.
Mejnigrof A. Pallavicini, Abanj Szempre. Go*pa Ana Csillag!        J Za še enkratno požiljatev enega lončka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi
Kneginja Karlola Cothen, (Anhall). Vaš. Blag, gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi pr> poštnem povzetju pošljete   še  en   lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli, Enns, Wesibalm. Blag. gospa Csillag! Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu,   vsled česar Vas uljudno prosim   da mi kretom pošle pošljete dva lon'ka. Vas lepo pozdravlja
Antonija Welonter, Gorica. Bekony-Sz. Saszlo. Gospa Ana Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega preskušenega mazila za* lasi.
Grof Em. Esterhazjr star. Vaše Blagorodje! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček   Vašega   preskušenega mazila za lasi.
Grofica pl. Wurmurandt, Birkfeld. Blag. gospa Ana Csillag!
Dunaj. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekselenco gospo grotico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Gosp. ulice 6. 3 lončke pomade po 2 gld za rhranjenje lasij, k tera je izkazala dobre vspehe. Spoštovanjem
lrma Pietzl, komorna gospa Njen. ekseltrcw.