Raz?irjenost dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na Goričkem (severovzhodna Slovenija) Rudi Verovnik Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. E-mail: rudi.verovnik@uni-lj.si Izvleček. Prispevek predstavlja rezultate dela lepidopterolo?ke skupine na Raziskovalnem taboru ?tudentov biologije ?alovci 99? in opazovanj v letu 1999. Na 60 lokalitetah, v?tev?i tudi posamična opazovanja, je bilo 29. maja 1999 ter med 22. in 29. julijem 1999 skupno opaženih 75 vrst dnevnih metuljev (Rhopalocera). Glede na prej?nje objave je bilo za to regijo najdenih 7 novih vrst, kjer je tako skupno registriranih 109 vrst. Poleg tega so bile potrjene najdbe 2 vrst, ki sta bili navedeni v literaturi brez natančnih podatkov. Skupaj je bilo zabeleženo 9 vrst, ki so vključene v Atlas ogroženih vrst metuljev Slovenije. Mednje sodi tudi vrsta Maculinea a/con Schiff., za katero so bile narejene ocene vitalnosti populacij na podlagi ?tetja jajčec. Nekatere izmed drugod v Sloveniji ogroženih vrst so na Goričkem zaradi ekstenzivne rabe kmetijskih povr?in ?e vedno splo?no raz?irjene in pogoste. To velja predvsem za modrine in pisančke, ki so vezani na vlažne travnike. Presenetljive so predvsem najdbe nekaterih toploljubnih vrst, ki se na Goričkem večinoma pojavljajo zelo lokalno. Zaradi vrstne pestrosti in zadnjih območij sklenjene naselitve nekaterih v Sloveniji močno ogroženih vrst je celovita zaščita Goričkega nujno potrebna. Ključne besede: Rhopalocera, razširjenost, ogroženost, habitat Abstract. Distribution of butterflies (Lepidoptera: Rhopalocera) at Goričko, northeast Slovenia - Results of the fieldwork of the group for lepidopterology at Student Research Camp ?alovci 99? and previous observations in year 1999 are presented. Altogether 75 species of butterflies were recorded on 29.5.1999 and between 22.7.1999 and 29.7.1999 from 60 localities including individual observations. Taking into account the published data 7 new species for Goričko were observed raising the number to total of 109 registered species. Apart from that findings of 2 species, previously listed without exact locality, were confirmed. Altogether 9 species included in the Atlas of endangered butterfly species of Slovenia were sighted. The vitality of population of Maculinea a/con Schiff have been estimated by egg counts. Some of the Slovenian endangered butterflies from families Lycaenidae and Nymphalidae are still common at Goričko, probably due to extensive land use. Most surprising were the findings of thermophylous species that occur mostly locally at Goričko. Because of species richness and last areas of continuos distribution of some highly endangered species in Slovenia, complete protection of Goričko is required. Keywords: Rhopalocera, distribution, endangerment, habitat NATURA SLOVENIAE 2(1): 41-59 Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 2000 42 Rudi VEROVNIK Uvod Metulji sodijo med najbolj raziskane favnistične elemente večine držav in so tudi zaradi poznavanja raz?irjenosti v preteklih obdobjih pomembna indikatorska skupina za vrednotenje biotske pestrosti. Žal v Sloveniji, kljub dolgoletni tradiciji raziskav metuljev, še vedno nimamo Atlasa raz?irjenosti dnevnih metuljev, ki je nujno potrebna podlaga za sestavo rdečega seznama naših ogroženih vrst. Brez poenotenega rdečega seznama je namreč argumentiranje naravovarstvenih vrednot na podlagi krajevnih popisov v marsičem oteženo. V pomoč so trenutno le kategorije ogroženosti vrst navedene za posamezne zoogeografske enote v Rdečem seznamu ogroženih metuljev (Macrolepidoptera) Slovenije (Carnelutti 1992), ki pa žal vključuje vse v Sloveniji registrirane vrste ne glede na stopnjo ogroženosti. Te kategorije so povzete tudi v Atlasu ogroženih vrst dnevnih metuljev Slovenije (Celik & Rebeu?ek 1996), katerega izbor vrst ne temelji v celoti na dejanskem stanju ogroženosti vrst v Sloveniji. Zaradi nujnosti izdelave Atlasa dnevnih metuljev Slovenije je bil ves trud skupine za metulje in predhodnih raziskav usmerjen k čim bolj temeljitemu pregledu vseh potencialno zanimivih habitatov na območju Goričkega. Tako je bilo v osmih terenskih dneh na taboru preiskanih več kot 50 lokalitet razporejenih po celotnem območju Goričkega. Pri nekaterih izborih lokalitet so nam bili poleg Atlasa Slovenije v pomoč tudi zračni posnetki. Večina lokalitet je bila izbrana na terenu po oceni pestrosti in ohranjenosti habitatov. Pomemben kriterij izbora lokalitet pa je bila tudi navzočnost hranilnih rastlin redkih vrst metuljev. Metulje so bili pri pregledovanju redno ulovljeni z metuljnico in nato po določitvi izpu? eni. Nekatere zanimivej?e vrste so bile zaradi kasnej?e determinacije usmrčene s kalijevim cianidom in po prihodu s terena razpete na razpenjalnikih. Večino teh vrst je bila določena pred razpenjanjem, nekatere pa po su?enju. Ujeti primerki se nahajajo v zbirki avtorja. Opis raziskovanega območja Goričko obsega severovzhodni del Slovenije, ki ga na zahodu, severu in vzhodu omejuje državna meja z Avstrijo in Madžarsko, na jugu pa Pomurska ravnica. Ta meja se v večji meri ujema tudi z mejami predlaganega Krajinskega parka Goričko. V meje Goričkega je zaradi svoje posebej zanimive lokalne favne vključeno tudi odlagali? e peska severno od vasi Puconci. Razširjenost dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na Goričkem (severovzhodna Slovenija) 43 Skoraj celotno območje Goričkega je gričevnato z manjšimi uravnavami ob potokih in ravnicami v okolici Kobiljega in severno od Ledavskega jezera. Naklonine večine hribov in hrbtov med njimi so majhne. Gričevje se dviga v povprečju od 300 do 360 metrov nad morjem in le nekaj hribov je višjih od 400 metrov. Najnižji del Goričkega so ravnice na vzhodu, ki so le 190 metrov nad morjem. Goričko je najbolj sušni del Slovenije, čeprav to glede na vremenske razmere v času tabora Šalovci 1999 ne bi mogli potrditi. V povprečju na jugovzhodu Goričkega letno pade le približno 800 mm padavin. Klima je tipično celinska z mrzlimi zimami in izredno vročimi poletji (Gams 1998). Glede na prevladujočo kislo podlago, konfiguracijo terena in klimatske razmere je klimaksna vegetacija Goričkega gozd, ki pa je večinoma degradiran. Prav pestra kulturna krajina z različnimi stopnjami sukcesij zaraščanja, pa je zelo pomembna za večjo raznovrstnost habitatov in s tem tudi favne na tem območju. S stališča pestrosti favne metuljev so najpomembnejši tipi habitatov vlažni, delno zaraščujoči travniki in suhi travniki na nekoliko strmejših dobro osončenih pobočjih. Rezultati Seznam in opis lokali tet Poleg natančne lokalitete so navedene še geografske koordinate, UTM kvadrant, nadmorska višina, tip habitata in datum pregleda. 1. Južno od Doliča, Kuzma, koordinate: 16°06'25", 46°50'05", UTM kvadrant: WM 88, 260 m, zaraščeni vlažni travnik, 26.7.1999. 2. Južno od Matjaševcev, Kuzma, koordinate: 16°05'30", 46°50'35", UTM kvadrant: WM 88, 260 m, gojeni vlažni travnik, 22.7.1999. 3. Južno od naselja Boreča, koordinate: 16°09'25", 46°50'05", UTM kvadrant: WM 88, 320 m, vlažni travnik in gozdna pot, 26.7.1999. 4. Južno od Nemškega Brega, Vučja Gomila, koordinate: 16°16'54", 46°42'42", UTM kvadrant: WM 97, 260-280 m, gojeni suhi travnik in rob gozda, 28.7.1999. 5. Južno od Središča, kota 301 m, koordinate: 16°19'09", 46°45'30", UTM kvadrant: XM 07, 280-300 m, gozdna pot, 28.7.1999. 6. Južno od vasi Korovci, koordinate: 16°00'47", 46°43'16", UTM kvadrant: WM 77, 220 m, rob gozda, 29.5.1999. 7. Južno od zaselka Osišče, Bukovnica, koordinate: 16°19'30", 46°42'05", UTM kvadrant: XM 07, 220 m, gojeni vlažni travnik, 28.7.1999. 8. Južno pobočje Rdečega Brega, zahodno od Sotine, koordinate: 16°01'05", 46°49'40", UTM kvadrant: WM 78, 380-416 m, gojeni suhi travnik, 22.7.1999. 44 Rudi VEROVNIK 9. Južni rob Bukovniškega jezera, koordinate: 16°20'30", 46°40'15", UTM kvadrant: XM 07, 190 m, gojeni travnik in rob gozda, 23.7.1999 in 28.7.1999. 10. Južno do jugovzhodno od Šalovskega Brega, koordinate: 16°17'57", 46°48'28", UTM kvadrant: WM 98, 260-300 m, suhi gojeni travnik in vlažni travnik, 28.7.1999. 11. Jugovzhodno od Bukovnice, ob potoku, koordinate: 16°19'56", 46°41'08", UTM kvadrant: XM 07, 200 m, gojeni in vlažni travnik, rob gozda, 23.7.1999. 12. Jugovzhodno od Lončarovcev, ob potoku Curek, koordinate: 16°16'34", 46°46'00", UTM kvadrant: WM 98, 260 m, vlažni do gojeni travnik, 28.7.1999. 13. Jugovzhodno od Motvarjevcev, južno od Kobiljanskega potoka, koordinate: 16°21'42", 46°41'58", UTM kvadrant: XM 07, 200 m, vlažni do gojeni travnik, 23.7.1999. 14. Jugovzhodno od naselja Smodiševi, južno od Otovcev, koordinate: 16°09'25", 46°48'15", UTM kvadrant: WM 88, 300-320 m, gojeni travnik, 25.7.1999. 15. Jugovzhodno od Središča, nad potokom, koordinate: 16°18'47", 46°46'05", UTM kvadrant: XM 08, 240-260 m, gozdna pot in zaraščeni travnik, 23.7.1999. 16. Jugozahodni del Kobiljske Šume, koordinate: 16°22'35", 46°40'00", UTM kvadrant: XM 06, 280 m, gozdna pot in grmovje, 28.7.1999. 17. Jugozahodno od cerkve Part, Domanjševci, koordinate: 16°17'23", 46°46'34", UTM kvadrant: WM 98, 300 m, gojeni vlažni travnik in rob gozda, 28.7.1999. 18. Jugozahodno od Koštanovcev, koordinate: 16°11'12", 46°46'00", UTM kvadrant: WM 98, 300-320 m, suhi in gojeni travnik 25.7.1999. 19. Jugozahodno od naselja Boreča, koordinate: 16°08'20", 46°50'05", UTM kvadrant: WM 88, 340 m, gojeni travnik, 26.7.1999. 20. Jugozahodno pobočje Sv. Antona, Vidonci, koordinate: 16°08'05", 46°49'00", UTM kvadrant: WM 88, 360-390 m, gojeni suhi travnik, 25.7.1999. 21. Kobiljska šuma, jugovzhodno od vasi Kobilje, koordinate: 16°24'00", 46°40'15", UTM kvadrant: XM 07, 200 m, gozdna pot, 23.7.1999. 22. Mali Vrh, severovzhodno od Bukovnice, koordinate: 16°20'25", 46°41'52", UTM kvadrant: XM 07, 260 m, gojeni vlažni travnik in rob gozda, 28.7.1999. 23. Ob Bezjakovskem potoku vzhodno od naselja Otovci, koordinate: 16°10'30", 46°48'22", UTM kvadrant: WM 88, 320 m, vlažni travnik in gozdna pot, 29.5.1999, 25.7.1999 in 29.7.1999. 24. Ob Dolenskem potoku zahodno od naselja Dolenci, koordinate: 16°16'46", 46°51'13", UTM kvadrant: WM 98, 260 m, vlažni do gojeni travnik in grmovje, 29.5.1999. 25. Ob Malem Dolenskem potoku, Dolenci, koordinate: 16°16'25", 46°51'40", UTM kvadrant: WM 99, 260 m, gojeni vlažni travnik in rob gozda, 24.7.1999. 26. Ob potoku Mala Krka, severozahodno od Neradnovcev, koordinate: 16°10'50", 46°51'05", UTM kvadrant: WM 88, 320-340 m, gojeni vlažni travnik in rob gozda, 24.7.1999. 27. Ob potoku Jarek, jugozahodno od vasi Krplivnik, koordinate: 16°18'37", 46°48'22", UTM kvadrant: XM 08, 250-270 m, suhi do gojeni travnik in rob gozda, 24.7.1999. 28. Ob potoku jugozahodno od naselja Ovčekovi, Križevic, koordinate: 16°13'35", 46°47'10", UTM kvadrant: WM 98, 300 m, gojeni vlažni travnik in rob gozda, 23.7.1999. 29. Ob potoku Kučnica, pri vasi Ocinje, koordinate: 16°00'41", 46°49'28", UTM kvadrant: WM 78, 280 m, vlažni in gojeni travnik, 29.5.1999 in 22.7.1999. 30. Ob potoku Mala Krka, severozahodno od Križevcev, koordinate: 16°13'25", 46°47'41", UTM kvadrant: WM 98, 300 m, vlažni do gojeni travnik, 23.7.1999. 31. Ob potoku severovzhodno od naselja Boreča, koordinate: 16°09'27", 46°50'25", UTM kvadrant: WM 88, 320 m, zaraščujoči vlažni travnik, 26.7.1999. 32. Ob potoku Velika Krka, severno od Cepincev, koordinate: 16°12'30", 46°50'47", UTM kvadrant: WM 99, 280 m, rob gozda, vlažni do gojeni travnik in suhi travnik, 24.7.1999. 33. Ob potoku zahodno od Stanjevcev, Matušini, koordinate: 16°11'10", 46°48'27", UTM kvadrant: WM 88, 280-310 m, gojeni vlažni travnik, 25.7.1999. 34. Pod hribom Crešnjevec, zahodno od vasi Sotina, koordinate: 16°00'45", 46°49'25", UTM kvadrant: WM 78, 240 m, vlažni travnik, 22.7.1999. 35. Pod Jurvinem Bregu, Markovci, koordinate: 16°13'25", 46°50'47", UTM kvadrant: WM 98, 280-300 m, gojeni travnik, 24.7.1999. 36. Pod vasjo Martinje pri zaselku Löw, koordinate: 16°09'11", 46°50'41", UTM kvadrant: WM 88, 330-340 m, vlažni do gojeni travnik, 29.5.1999. 37. Pri kmetiji Morič, severozahodno od Kuzme, koordinate: 16°04'53", 46°50'15", UTM kvadrant: WM 88, 260 m, gojeni vlažni travnik, 22.7.1999. 38. Pri OŠ Šalovci, Šalovci, koordinate: 16°16'45", 46°49'20", UTM kvadrant: WM 98, 245 m, vlažen travnat rob ob cesti, 23.7.1999. 39. Pri zaselku M. Kobilje, vzhodno od vasi Kobilje, koordinate: 16°24'50", 46°41'00", UTM kvadrant: XM 07, 190 m, vlažni travnik, 23.7.1999. Razširjenost dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na Goričkem (severovzhodna Slovenija) 45 40. Severno od Kuštanovcev, koordinate: 16°H'50", 46°47'00", UTM kvadrant: WM 98, 360-385 m, gojeni suhi travnik, 25.7.1999. 41. Severno od Ledavskega jezera, koordinate: 16°02'45", 46°45'45", UTM kvadrant: WM 88, 220 m, gojeni vlažni travnik, 29.5.1999. 42. Severno od Prosečke vasi, Bezjak, koordinate: 16°08'35", 46°47'27", UTM kvadrant: WM 88, 280 m, gojeni in vlažni travnik, 25.7.1999. 43. Severno od Puconcev, pri odlagališču, koordinate: 16°10'10", 46°43'05", UTM kvadrant: WM 87, 210 m, grmovje in gozdna pot, 27.7.1999. 44. Slatinska graba, severozahodno od naselja Ocinje, koordinate: 16°00'10", 46°49'40", UTM kvadrant: WM 78, 300 m, gozdna pot, 22.7.1999. 45. Severovzhodna obala Ledavskega jezera, koordinate: 16°03'09", 46°45'32", UTM kvadrant: WM 88, 220 m, vlažni do gojeni travnik in rob gozda, 29.5.1999. 46. Severovzhodno od Ledavskega jezera, koordinate: 16°03'30", 45°45'50", UTM kvadrant: WM 77, 220 m, rob gozda, 29.7.1999. 47. Severovzhodno od naselja Domanjševci, koordinate: 16°18'15", 46°47'40", UTM kvadrant: WM 98, 280-300 m, gojeni travnik in rob gozda, 24.7.1999. 48. Severovzhodno od Sv. Antona, Vidonci, koordinate: 16°08'12", 46°49'05", UTM kvadrant: WM 88, 390 m, zaraščujoči vlažni travnik, 25.7.1999. 49. Severozahodno od Lončarovcev, vzhodno od potoka Curek, koordinate: 16°15'55", 46°46'15", UTM kvadrant: WM 98, 300 m, vlažni travnik in suhi gojeni travnik, 28.7.1999. 50. Severozahodno od naselja Panovci, ob Ratkovskem potoku, koordinate: 16°13'57", 46°46'07", UTM kvadrant: WM 98, 300-320 m, vlažni travnik in rob gozda, 28.7.1999. 51. Severozahodno od vasi Sv. Jurij, Rogaševci, koordinate: 16°01'53", 46°48'20", UTM kvadrant: WM 78, 230 m, gojeni in vlažni travnik, 22.7.1999. 52. V dolinici severno od naselja Trdkova, koordinate: 16°07'05", 46°51'30", UTM kvadrant: WM 89, 290 m, gojeni vlažni travnik, 22.7.1999. 53. Vzhodno od hriba Križarka, pri prvem odcepu na S, koordinate: 16°08'55", 46°49'35", UTM kvadrant: WM 88, 380 m, gozdna pot, 26.7.1999. 54. Vzhodno od Središča, ob potoku, koordinate: 16°18'55", 46°46'15", UTM kvadrant: XM 08, 220 m, gojeni in gojeni vlažni travnik, 23.7.1999. 55. Vzhodno od vasi Lucova, koordinate: 16°13'41", 46°49'36", UTM kvadrant: WM 98, 270 m, močvirni travnik, 29.5.1999. 56. Vzhodno od vrha Cankovec, ob cesti, koordinate: 16°14'27", 46°46'22", UTM kvadrant: WM 98, 360 m, rob gozda, 28.7.1999. 57. Vas Kramarovci, Goričko, koordinate: 16°00'25", 46°47'50", UTM kvadrant: WM 78, 280 m, vrt, 22.7.1999. 58. Zahodno od Hodoškega jezera, Hodoš, koordinate: 16°18'20", 46°50'12", UTM kvadrant: XM 08, 250-270 m, vlažni poplavni travnik, suhi gojeni travnik in rob gozda, 29.5.1999 in 24.7.1999. 59. Zahodno od Samidraža, Kuzma, koordinate: 16°04'25", 46°50'37", UTM kvadrant: WM 88, 280-320 m, gojeni vlažni travnik in polja, 26.7.1999. 60. Zahodno od Šandorjevega Brega, Radovci, koordinate: 16°21'39", 46°39'35", UTM kvadrant: WM 88, 280-320 m, zaraščen suhi travnik in grmovje, 22.7.1999. 46 Rudi VEROVNIK Seznam vrst in njihova raz?irjenost po lokalitetah Nomenklatura in sistematika sta povzeti po Tolman in Lewington (1997). Tab. 1: Raz?irjenost vrst dnevnih metuljev na Goričkem. Lokalitete so o?tevilčena od 1 do 60 kot v poglavju Seznam in opis lokalitet. Tab. 1: Distribution of butterflies at Goričko. The localities are indicated by numbers from 1 to 60 as in chapter Seznam in opis lokalitet. Družina in vrsta/ Family and species Zaporedna številka lokalitete/ Locality PAPILIONIDAE 1. Paplllo machaon L. 4, 8, 10, 11, 13, 15, 20. 22, 28 2. Iphlclides podaliriusL. 10, 11, 20, 26, 32, 58, 59 3. Pamassius mnemosyne L. 29, 45 PIERIDAE 4. Aporia crataegl L. 23, 24, 58 5. Pteris brassicaeL. 59 6. Artogea rapae L. 1, 2, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 18, 19, 20, 22, 23, 25, 27, 28, 29, 31, 32, 33, 37, 39, 43, 48, 49, 51, 53, 54, 58, 59, 60 7. Artogea nap/ L. 1, 4, 6, 9, 11, 12, 14, 15, 17, 18, 22, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 32, 37, 43, 49, 50, 51, 58, 59, 60 8. GonepteryxrhamniL. 9, 10, 16, 21, 23, 26, 58 9. Colias hyaleL. 1, 2, 8, 13, 18, 20, 25, 26, 29, 30, 37, 51, 58, 59 10. Colias al/acariensls Ribbe 19 11. Co/las crocea Geoff. 4, 7, 9, 13, 18, 20, 25, 51, 60 12. LepOdea slnapls sp. complex 4, 7, 8, 10, 12, 13, 18, 23, 25, 26, 27, 31, 32, 33, 40, 42, 50, 53, 60 SATYRIDAE 13. Ereblaaethiops Esp. 53 14. Melanargia galatheaL. 3, 7, 10, 11, 18, 20, 22, 23, 26, 27, 29, 30, 31, 32, 33, 38, 40, 47, 49, 50, 54, 58, 59, 60 15. KaneOsa dree L. 10 16. MinoisdryasScop. 1, 3, 4, 5, 7, 10, 11, 15, 16, 17, 18, 22, 23, 25, 26, 27, 31, 32, 33, 40, 47, 48, 49, 50, 53, 54, 58, 60 17. AphantopushyperantusL 1, 3, 4, 7, 8, 10, 11, 12, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 31, 32, 33, 34, 37, 40, 42, 44, 48, 49, 50, 52, 53, 54, 58, 59, 60 18. Pararge aegeria L. 3, 18, 26, 27, 33, 36, 42, 49, 53 19. Laslommata megera L. 4, 7, 8, 10, 11, 15, 18, 20, 22, 25, 26, 27, 30, 31, 32, 40, 47, 53, 60 20. Laslommata maera L. 32, 40, 53 21. Manlola jurtina L. 1, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 22, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40, 42, 43, 44, 45, 47, 48, 49, 50, 51, 53, 54, 58, 59, 60 22. Coenonympha glycerion Bork. 4, 18, 22, 23, 24, 29, 36, 45, 58 23. Coenonympha arcania L. 23 24. Coenonympha pamphilus L. 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 40, 41, 42, 43, 47, 48, 49, 50, 51, 54, 55, 58, 59, 60 NYMPHALIDAE 25. Apatura Ins L. 5, 23, 46, 52, 56 Raz?irjenost dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na Goričkem (severovzhodna Slovenija) 47 Družina in vrsta/ Family and species Zaporedna ?tevilka lokalitete/ Locality 26. NeptissapphoPall. 5, 9, 10, 11, 14, 15, 16, 17, 18, 22, 23, 26, 27, 31, 32, 33, 40, 42, 43, 44, 47, 49, 50, 56 27. Vanessa atalanta L. 5, 9, 11, 12, 16, 17, 22, 25, 26, 27, 28, 42, 57, 58, 59, 60 28. Vanessa cardui L. 10, 18, 27, 45 29. Aglais urticae L. 23, 24, 25, 36, 46, 55, 58 30. InachisioL. 5, 9, 10, 11, 12, 17, 23, 25, 27, 29, 36, 40, 43, 49, 58, 59, 60 31. Polygonia c-album L. 5, 9, 15, 17, 22, 25, 26, 27, 33, 35, 49, 50, 53, 58 32. Araschnia levana L. 9, 11, 22, 23, 25, 26, 33, 44, 50, 52, 60 33. Melltaea d/amlnaLang. 36, 55 34. Mellicta athalia Rott. 2, 3, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 40, 41, 43, 45, 47, 48, 49, 51, 54, 58, 59, 60 35. Melltaea cinxia L. 36 36. Melltaea phoebe Schiff. 4, 7, 10, 11, 17, 22, 28, 36, 40, 47, 49, 58 37. Melitaea didyma Esp. 4, 10, 18, 20, 22, 33, 36, 58, 60 38. Mesoacidalia aglaja L. 10, 18, 26, 28, 58 39. Fabriclana adlppeSchiff. 5, 58 40. Argynnls paphla L. 5, 9, 49, 53 41. Brentfiis daphne Schiff. 15, 18, 25, 27, 28, 31, 33, 50, 58 42. C/oss/ana se/ene Schiff. 7, 10, 11, 12, 13, 17, 19, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 32, 33, 36, 40, 48, 50, 54, 58, 43. C/oss/ana d/a L. 25 44. Issoria lathonia L. 7, 9, 10, 18, 23, 25, 49, 58 RIODINIDAE 45. Hamearis luclna L. 4, 9, 11, 29, 33, 49, 59 LYCAENIDAE 45. Satyrium w-album Knoch 59 46. Lycaena vlrgaureaeL. 5, 15, 25, 53 47. Lycaena t/tyrus Poda 1, 4, 8, 10, 11, 12, 19, 20, 22, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 36, 40, 45, 48, 49, 58, 60 48. Lycaena alciphron Rott. 40 49. Lycaena phlaeas L. 4, 10, 12, 20, 27, 40, 49 50. Lycaena d/sparHaw. 1, 3, 4, 7, 22, 23, 24, 26, 28, 29, 32, 33, 36, 37, 39, 42, 49, 50, 54, 58, 59, 60 51. Lycaena fiippothoe L. 1, 2, 10, 19, 23, 26, 18, 33, 36, 50, 60 52. LeptotesplrithousL. 9 53. fi/e/ssa/g/acfesPall. 4, 7, 8, 10, 17, 18, 22, 25, 27, 33, 42, 59, 60 54. Celastrina argiolus L. 4, 9, 15, 18, 22, 25, 26, 27, 33, 43, 50, 54, 58 55. Pseudophilotes vicrama Moore 18, 20, 27 56. Macullnea a/con Schiff. 10, 13, 23, 49, 54 57. Macullnea te/ejus Bergstr. 1, 2, 3, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 17, 22, 23, 25, 26, 27, 28, 30, 31, 32, 33, 34, 37, 38, 39, 47, 48, 49, 50, 51, 54, 58 58. Macullnea nauslthous Bergstr. 1, 2, 3, 9, 10, 11, 13, 18, 22, 23, 29, 30, 32, 33, 34, 37, 42, 48, 50, 51, 54, 58, 60 59. Macullnea arion L. 10, 27, 32, 60. PlebejusIdasL. 3, 10, 27, 50, 53 61. Plebejus argyrognomon Bergstr. 43 62. PlebejusargusL. 2, 7, 14, 18, 20, 25, 26, 31, 32, 33, 36, 41, 47, 58, 59 63. /1/7i7& affasfrSSchiff. 18, 23 64. Cyaniris semiargus Rott. 3, 10, 13, 17, 18, 19, 20, 24, 25, 26, 27, 29, 30, 32, 33, 36, 48, 54, 58, 65. Polyommatus icarus Rott. 1, 2, 3, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 27, 28, 29, 32, 33, 36, 37, 40, 43, 48, 49, 50, 51, 58, 59, 60 48 Rudi VEROVNIK Družina in vrsta/ Family and species Zaporedna številka lokalitete/ Locality HESPERIIDAE 66. ErynnistagesL. 1, 3, 4, 8, 10, 11, 12, 15, 17, 18, 19, 20, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 40, 42, 48, 49, 50, 58, 59, 60 67. Carcharodus alceae Esp. 23, 36, 50, 60 68. Carcharodus tfocc/ferusZell. 23, 49 69. Pyrgus malvae L. 25, 45, 47, 58, 59 70. Pyrgus armoricanus Obth. 36 71. HeteropterusmorpheusPall. 3, 11, 16, 23, 39, 47 72. Jhymelicus //neo/a Ochs. 2, 10, 11, 22, 26, 33, 40, 48, 49, 54, 59 73. Jhymelicus sylvestris Poda 13, 28, 29, 32, 33, 47, 49, 58 74. Ochlodes venatusBrem. et Gray 3, 4, 5, 8, 9, 10, 11, 16, 17, 18, 22, 23, 25, 26, 27, 28, 19, 31, 32, 33, 34, 41, 44, 45, 47, 49, 50, 53, 54, 58, 59, 60 75. Hesperia comma L. 10, 27 ?tetje hranilnih rastlin in jajčec vrste Maculinea a/con Schiff. Tab. 2: Ocena ?tevila jajčec Maculinea a/con Schiff na rastlinah močvirskega svi? a Gentiana pneumonanthe L. na Goričkem. Tab. 2: Estimate of the number of eggs of Maculinea alcon Schiff on the plants of marsh gentian Gentiana pneumonanthe L. at Goričko. LOKALITETA ?t. rastlin G. pneumonanthe ?t. jajčec Povprečno ?t. jajčec na rastlino J-JV od ?alovskega Brega 30 300 10 V od potoka Curek, SZ od Lončarovcev 60 360 6 Ob potoku V od Sredi? a 3 180 60 Ob Bezjakovskem potoku, V od Otovcev 898 875 1 JV od Motvarjevcev, J od Kobiljanskega potoka 12 240 20 SKUPAJ/ TOTAL 1071 1955 19 ?tetje jajčec sicer ni primerno za natančno ugotavljanje ?tevilčnosti populacije, vendar pa nam da vsaj pribli?no oceno njihove vitalnosti. Pri vrstah iz rodu Maculinea je tak način ocenjevanja primernej?i tudi zaradi navad gosenic, da lupin svojih jajčec po izleganju ne pojedo (Ebert & Rennwald 1993). Tako dejansko lahko pre?tejemo celotno populacijo jajčec na omejenem območju. Pre?ivetje larvalnih stadijev je predvsem odvisno od razpolo?ljivosti mravlji? mravelj iz rodu Myrmica, zato je velikost dejanskih populacij verjetno manj?a od ?tevila jajčec (Clarke et al. 1998). Raz?irjenost dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na Goričkem (severovzhodna Slovenija) 49 Natančno ?tetje rastlin in jajčec smo izvedli le na največji populaciji ob Bezjakovskem potoku, kjer smo celotno območje z močvirskim svi? em prečesali, razporejeni v strelce, in poročali o navzočnosti jajčec. Za lažje popisovanje smo število jajčec na rastlini razdelili v ?tiri razrede: 0, 1 do 5, 6 do 10 in 11 do 34, kar je bilo največje ?tevilo jajčec, pre?tetih na eni rastlini. Le 128 rastlin je imelo vsaj eno jajčece, kar predstavlja 14 % celotnega ?tevila rastlin Gentiana pneumonanthe L. Največ jajčec so imele bolj izpostavljene rastline ob robu vlažnega, delno zaraščenega travnika. Poleg teh petih lokalitet smo močvirski svi?č videli tudi na nekaj drugih lokalitetah, vendar na teh rastlinah nismo na?li jajčec. Po ?tevilu jajčec na rastlino najbolj izstopa območje vzhodno od Sredi?ča, kjer je glavni omejujoči dejavnik velikosti populacije število razpoložljivih rastlin močvirskega svi? a. Postavlja se vprašanje, koliko larv lahko preživi ena hranilna rastlina. Prvi larvalni stadiji gosenic se namreč hranijo izključno z notranjimi deli cvetov, kjer lahko najdemo tudi po več gosenic hkrati. Ker so močvirski svi? i trajnice, lahko veliko ?tevilo gosenic na rastlini povzroči le izpad spolnega razmnoževanja, ne pa tudi propad rastline v celoti. Tako se manj?a populacija Maculinea a/con verjetno lahko vzdržuje tudi na zelo omejenem ?tevilu hranilnih rastlin. Take populacije pa so zelo ranljive in že ko?nja ob nepravem času lahko v eni sezoni uniči celotno populacijo. Razprava Goričko ima kljub omejeni pestrosti habitatov, ki jo pogojuje majhen razpon nadmorske vi?ine, konfiguracija terena in uniformna geolo?ka podlaga, sorazmerno bogato favno dnevnih metuljev. Upo?tevajoč podatke iz literature (Carnelutti 1975, Gomboc 1994), je na tem območju registriranih 109 vrst dnevnih metuljev ali 60 % vseh za Slovenijo registriranih vrst (Carnelutti 1992, Verovnik 1997). Žal v poročilu o inventarizaciji ?kodljivcev na meji z Avstrijo (Carnelutti 1975) ni navedenih natančnih lokalitet in so pogosto upo?tevani le objavljeni podatki iz začetka stoletja ali pa zgolj domneve o navzočnosti vrst. Zaradi tega je treba podatke za 10 vrst, ki so navedene za območje Goričkega le v tej inventarizaciji, obravnavati z veliko mero previdnosti. ?e posebej zanimive so navedbe za vrste Zerynthia polyxena, Cup/do minimus in Lysandra bellargus, ki bi glede na razširjenost v bližnji okolici (Gomboc 1994, Reichl 1992) lahko bile potrjene tudi na Goričkem. 50 Rudi VEROVNIK Med 75 vrstami, opaženimi na Goričkem v letu 1999, je kar 7 takih, ki jih dosedanje raziskave ne omenjajo. Poleg debeloglavčka Carcharodus ffocciferus spadajo vse preostale vrste v družino modrinov in so večinoma dobro prepoznavne. Najbolj presenečajo najdbe termofilnih vrst, kot so Lycaena alciphron, Maculinea ar/on, Pseudophilotes vicrama in selivec Leptotes pirithous. Prav tako presenetljiva je najdba Maculinea a/con, ki do sedaj ?e ni bil opažen v Pomurju in njegovi soseščini. Odkritje vrste Satyrium w-album, ki je vezana na toplejše grmovne združbe, je bilo zaradi njene razširjenosti v sosednji Avstriji (Reichel 1992) in ustreznih habitatov pričakovano tudi na Goričkem. Z natančnimi lokalitetami sta bili potrjeni tudi vrsti Aricia agestisin Carcharodusalceae, ki ju za to območje navaja le Carnelutti (1975). Med zanimivosti sodijo tudi nekatere vrste, ki so drugod po Sloveniji splo?no raz?irjene, na Goričkem pa so bili opaženi le posamič. ?e posebej preseneča redkost Pieris brassicae, Closslana d/a in Coenonympha arcania, ki so drugod pri nas eni pogostej?ih metuljev. Le enkrat so bili videni ?e Colias alfacariensis, Erebia aethiops, Kantesia dree, Melitaea cinxia, Satyrium w-album, Plebejus argyrognomon in Pyrgus armoricanus, ki pa so ekolo?ko vezani na specifične habitate ali pa so na splo?no bolj redki. Najpogostej?a vrsta na Goričkem je Coenonympha pamphilus, ki je bila zabeležena na 49 lokalitetah. Razširjenost nekaterih zanimivejših vrst metuljev na Goričkem Parnassius mnemosyne L. - Značilna vrsta gozdnih robov bogatih z larvalno hranilno rastlino (Corydalis sp.), ki je v nižinskih predelih Slovenije pogosto vezana na obrobja vlažnih travnikov. Parnassius mnemosyne je na območju Goričkega zelo lokalno raz?irjena in je bila do sedaj znana le iz okolice vasi Bukovnica in Bukovni?kega jezera (Gomboc 1994). Leta 1999, natančneje 29.5.1999, je bila najdena tudi na severovzhodni obali Ledavskega jezera in vlažnih travnikih pri vasi Ocinje na skrajnem severozahodu Goričkega. Vrsta je lokalno navzoča verjetno tudi drugod po Goričkem. Čeprav je bila gostota osebkov vsaj pri vasi Ocinje razmeroma visoka, so verjetno populacije te vrste na Goričkem večinoma zelo majhne in nepovezane. Zaradi tega lahko to vrsto prištevamo med ogrožene na območju Goričkega, eden od možnih vzrokov ogroženosti pa je žal tudi prekomeren lov. Aporia crataegi L. - Ta vrsta je nekdaj sodila med pomembnej?e ?kodljivce sadnega drevja in jo kot tako navaja tudi Carnelutti v rdečem seznamu (1992). Zaradi vse večje uporabe pesticidov in vedno redkej?ega pojavljanja gloga (Crataegus sp.), glavne hranilne rastline gosenic, je ta vrsta postala v osrednji in vzhodni Sloveniji že zelo redka in se ponekod Raz?irjenost dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na Goričkem (severovzhodna Slovenija) 51 pojavlja le občasno. Za Goričko jo navaja Carnelutti (1975) in Gomboc (1994), ki navaja le podatek iz leta 1974 za Bukovni?ko jezero. Ta vrsta je bila 29.5.1999 opazovana ob Bezjakovskem potoku vzhodno od Otovcev, ob Dolenskem potoku zahodno od Dolencev in zahodno od Hodo?kega jezera. Na vseh mestih je bilo opaženih več primerkov, ki so se zadrževali na odprtih travniških površinah. Ali ta vrsta živi na Goričkem ves čas, bi bilo potrebno preveriti z nadaljnjimi opazovanji. Melitaea diamina Lang - Ena redkej?ih vrst na območju Goričkega. Vezana je na izrazito vlažne in močvirne travnike. Za Goričko jo navaja že Carnelutti (1975), po natančnih podatkih pa je znana le iz okolice vasi Bukovnica (Gomboc 1994). Konec maja 1999 je bila vrsta opažena še pod vasjo Martinje na močvirnem travniku pri zaselku Löw in zahodno od vasi Lucova, kjer celotna populacija živi na nekaj kvadratnih metrih ostanka močvirja z muncem (Eriophorum sp.). Verjetno bi ob zgodnej?em terminu tabora to vrsto na?li tudi drugod, v vsakem primeru pa so majhne populacije te vrste na Goričkem večinoma izolirane in lahko že ob manjšem posegu v njihov življenjski prostor v celoti izginejo. Cossiana se/ene Schiff. - Je lokalno raz?irjena po vsej Sloveniji in je nekoliko pogostej?a v nižinskih predelih (Celik & Rebeušek 1996). Ravno nekatere nižinske populacije pa so zaradi človekovih posegov v zadnjih desetletjih izginile. Na Goričkem je Cossiana se/ene ?e vedno dokaj razširjena in je bila opažena na 23 lokalitetah. Večinoma so bili na lokaliteti opazovani le posamezni osebki, kar lahko pripi?emo tudi izredno razpotegnjeni drugi generaciji pri tej vrsti (Ebert & Rennwald 1993). Ker se vrsta na Goričkem pojavlja tako rekoč povsod, kjer ji habitati ustrezajo, je pretok osebkov med lokalitetami zelo verjeten in njeno preživetje na tem območju ?e ni ogroženo. Lycaena alciphron Rott. - Lokalno po vsej Sloveniji raz?irjena vrsta, ki jo pogosto srečamo na izredno suhih ali pa delno zaraslih vlažnih travnikih. Najdba samice na suhem gojenem travniku severno od Ku?tarovcev preseneča, saj ta vrsta v Prekmurju ?e ni bila opažena. Vrsto bi ob primernej?em času, ko letajo tudi samci, verjetno opazili tudi na drugih lokalitetah. Lycaena dispar Haw. - To vrsto zaradi izumrtja in nazadovanja na ?tevilnih območjih zahodne Evrope uvr? amo v svetovnem merilu med najbolj ogrožene vrste (IUCN 1996). Tudi v Sloveniji se večinoma pojavlja zelo lokalno in v manj?ih izoliranih populacijah (Verovnik 1995, 1996, Celik & Rebeu?ek 1996). Zaradi tega je bilo toliko bolj razveseljivo odkritje, da je ta vrsta na Goričkem splo?no raz?irjena in naseljuje ?e tako majhna območja z rasti? i hranilnih rastlin (Rumex crisspus L in Rumex hydrolaphatum Huds.). Skupaj je bila opažena 52 Rudi VEROVNIK kar na 22 lokalitetah, kjer pa so upo?tevana tudi opazovanja posamičnih samcev, ki so dobri letalci in pogosto zapustijo larvalne habitate. Prav zaradi mobilnosti samcev lahko trdim, da večji del Goričkega poseljuje med seboj povezana metapopulacija, kar je zadnji ostanek sklenjene naseljenosti te vrste v Sloveniji. Leptotes pirithous L. - Ta modrin je nedvomno gost na območju Goričkega, kjer do sedaj še ni bil opažen. To vrsto za slovenski del Štajerske navajata Hofmann & Klos (1914), vendar najdba v Kamni?ki grabi kasneje ni bila več ponovljena (Jež 1983). Sveža samica te vrste je bila po naključju odkrita na južnem robu Bukovniškega jezera. Ta vrsta je bila 15.8.1999 opažena tudi pri Rihtarovcih južno od Radencev (Rebeušek, ustno), kar potrjuje možnost večjega selitvenega vala proti Panonski nižini v letu 1999. Pseudophilotes vicrama Moore - Je značilni predstavnik suhih kra?kih travnikov in do sedaj je znanih le malo nahajali? iz nekraških predelov Slovenije. Vrsta je nekdaj živela tudi v okolici Ljubljane in na Dolenjskem (Hafner 1909), zdaj pa je njen sklenjen areal v Sloveniji pomaknjen precej bolj proti jugozahodu. To vrsto navaja Jež (1983) za Trnje pri Ormožu in Jeruzalem v Slovenskih Goricah, kar sta do sedaj edina znana podatka o raz?irjenosti te vrste v subpanonskem delu Slovenije. Vrsta je znana tudi iz avstrijskega dela ?tajerske, kjer je lokalno navzoča v gričevju vzhodno od Gradca (Habeler 1965). Posamezni primerki te vrste so bili najdeni na izredno suhih prisojnih in strmih pobočjih s tipično termofilno vegetacijo jugozahodno od vasi Ko?tarovci in na jugozahodnem pobočju Sv. Antona. Ob potoku Jarek jugozahodno od Krplivnika je bil opažen en osebek na peščenem, delno zapu? enem vinogradu. Ker je ustreznih habitatov za to vrsto na Goričkem zelo malo, sodi Pseudophilotes vicrama med ogrožene vrste tega območja. Maculinea a/con Schiff. - Sodi med ekolo?ke specialiste, ki poleg hranilne rastline prvih stadijev gosenic (Gentiana pneumonanthe L.) potrebuje tudi gostiteljsko mravljo (Myrmica rubra, Myrmica ruginodis), katere ličinke so glavna hrana kasnej?ih stadijev gosenice (Pro Natura-Schweizerischer Bund für Naturschutz, 1994). Zaradi tega je v Sloveniji zelo lokalno raz?irjena in je verjetno med vsemi vrstami iz rodu Maculinea najbolj ogrožena. Ta vrsta v Prekmurju do sedaj še ni bila opažena (Carnelutti 1975, Gomboc 1994), v Podravju pa je bila najdena le na Kozjaku (Jež 1983) in Pohorju (Jež 1998). Na prvem nahajališču jugovzhodno od Motvarevcev, ki je bilo odkrito po naključju, je bilo najprej opaženo nekaj hranilnih rastlin, okra?enih z jajčeci in nato tudi kopula osebkov te vrste. Tudi na drugih lokalitetah so bila najprej opažena jajčeca, odrasle osebke pa so bili videni le ?e ob potoku Curek pri Lončarovcih in ob Bezjakovskem potoku vzhodno od Otovcev. Povsod so se skupaj z njimi precej bolj ?tevilno pojavljali tudi osebki vrste Maculinea telejusin Maculinea nausithous. Razširjenost dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na Goričkem (severovzhodna Slovenija) 53 Ker so hranilne rastline na nekaterih lokalitetah zelo maloštevilne, je preživetje nekaterih populacij zelo vprašljivo. Žal je tudi najbolj obsežno rastišče močvirskega svišča ob Bezjakovskem potoku trenutno v nevarnosti, da ga v celoti zasujejo z odvečno zemljo s trase gradnje železniške proge Murska Sobota-Hodoš. Za preživetje te ogrožene vrste na Goričkem je zato nujno potrebna takojšnja zaščita mikrolokacij, kjer se vrsta razmnožuje, in redni monitoring obstoječih populacij. Maculinea telejus Brgstr. in Maculinea nausithous Brgstr. - Tudi ti dve vrsti imata podobne ekološke zahteve kot Maculinea a/con, vendar so prvi larvalni stadiji vezani na navadno strašnico (Sanguisorba officinalis L), ki je v tem delu Slovenije neprimerno pogostejša od močvirskega svišča. Temu primerno sta pogosti tudi obe vrsti, ki skoraj sklenjeno poseljujeta celotno Goričko. Po dosedanjih podatkih za Slovenijo (Celik & Rebeušek 1996) in Goričko (Gomboc 1994) sta ti vrsti pri nas zelo lokalno razširjeni in na večini nahajališč zaradi različnih posegov v njihove habitate močno ogroženi. To v veliki meri velja za izolirane populacije v osrednji in jugozahodni Sloveniji, na Goričkem pa jih najdemo v vseh tipih habitatov, kjer se pojavlja velika strašnica. Tako je bila vrsta Maculinea telejus najdena na 31 lokalitetah in vsaj na nekaterih se je vrsta pojavljala množično. Nekoliko redkejša je Maculinea nausithous, ki je bila odkrita na 23 lokalitetah in se je v manjšem številu pojavlja večinoma skupaj z Maculinea telejus. Vsekakor je pogostost teh dveh vrst posledica sonaravnega kmetovanja, ki je na Goričkem še vedno prevladujoč način kmetovanja. Maculinea arion L. - Je sicer v Sloveniji splošno razširjena vrsta, vendar povsod zelo lokalna in praviloma maloštevilna. Dosedanje raziskave (Carnelutti 1975, Gomboc 1994) to vrsto za Prekmurje ne omenjajo, Jež (1983) pa zanjo na območju Podravja ne navaja natančnih lokalitet. Glede na karto razširjenosti v Atlasu ogroženih vrst dnevnih metuljev Slovenije (Celik & Rebeušek 1996) je razširjena v treh kvadrantih v Slovenskih Goricah, ki so po konfiguraciji in podnebju zelo podobni Goričkemu. Tu se Maculinea arion pojavlja zelo lokalno na najbolj suhih travnatih predelih, kjer se pojavljajo večje povšine hranilne rastline materine dušice {Thymus sp.). Posamezni osebki so bili opazovani ob potoku Velika Krka severno od Čepincev, nad potokom Jarek jugozahodno od vasi Krplivnik in na pobočjih jugovzhodno od Šalovskega Brega. Zaradi vezanosti na izredno suhe travnike in majhnosti izoliranih populacij, vrsto uvrščamo med najbolj ogrožene metulje dnevnike na Goričkem. Carcharodus alceae Esp. - Vrsto za Goričko navaja že Carneluti (1975), Gomboc (1994) pa jo je našel na dveh lokalitetah na Pomurski ravnici. Drugod, predvsem v osrednji Sloveniji, je vrsta zelo lokalna, kar omenja že Hafner (1909). Po dosedanjih podatkih je v Sloveniji najbolj pogosta v Primorju in kot kažejo pričujoči rezultati, tudi v Prekmurju. Čeprav je to 54 Rudi VEROVNIK toploljubna vrsta, so bili vsi osebki opazovani na vlažnih, delno zaraščenih travnikih. Osebki prve generacije so bili opaženi ob Bezjakovskem potoku vzhodno od Otovcev in pod Martinjim pri zaselku Löw, druge generacije pa zahodno od ?andorjevega brega pri Radovcih in severozahodno od naselja Panovci ob Ratkovskem potoku. Žal imamo premalo podatkov o raz?irjenosti in ekologiji Carcharodus alceae, da bi lahko natančneje opredelili stopnjo ogroženosti te vrste za Slovenijo. Carcharodus flocciferus Zell. - O njegovi raz?irjenosti v Sloveniji je malo znanega, vendar pa je ta vrsta pri nas zelo lokalna in je tudi tam, kjer je navzoča, malo?tevilna. Za Prekmurje jo navaja Gomboc (1994), ki jo je na?el pri Gančanih. To vrsta je bila opazovana ob Bezjakovskem potoku vzhodno od Ocinja in ob potoku Curek severozahodno od Lončarevcev, vendar osebki niso bili ujeti. Kljub temu, lahko prisotnost te vrste potrdimo na podlagi ustreznosti habitata, obna?anja in habitusa opazovanih osebkov. Na obeh lokalitetah je bil opažen po en osebek, ki je sedel na močvirskem či?ljaku Stachys palustris L, ki je tudi hranilna rastlina tega metulja. Osebka sta bila nekoliko večja in svetlej?a od Charcarodus alceae, s katerim lahko to vrsto zamenjamo. Kljub slabemu poznavanju raz?irjenosti te vrste v Sloveniji, jo lahko uvrstimo med zelo ogrožene. Velik upad števila populacij te vrste je bil opažen že v Švici (Pro Natura-Schweizerischer Bund für Naturschutz, 1997) in nemški zvezni deželi Baden WLirttenberg (Ebert & Rennwald 1993). Naravovarstveni pomen Goričkega Kot je omenjeno že v Uvodu, Rdeči seznam metuljev Slovenije (Carnelutti 1992) vključuje vse pri nas opažene vrste in ga lahko uporabimo zgolj informativno. Po merilih IUCN Carnelutti (1992) navaja za subpanonski del Slovenije sledeče kategorije za vrste, ki so bile opažene na Goričkem: redke vrste (R): Iphiclides podalirius Pamasslus mnemosyne Kanetlsa circe M/no/s dryas Aphantophus hyperanthus Apatura iris Raz?irjenost dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na Goričkem (severovzhodna Slovenija) 55 Melitaea phoebe Issorla lathonia Hamearis lucina Satyrium w-album Lycaena alciphron Lycaena hippothoe Leptothespihthous Everes argiades Pseudophilotes vicrama Maculinea arion PlebejusIdas Plebejus argyrognomon Carcharodus alee Carcharodusflocciferus Pyrgus armoricanus ranljive vrste (V): Melitaea dlamina Clossiana se/ene Lycaena dispar Maculinea a/con Maculinea telejus Maculinea nausithous Heteropterus morpheus Veliko ?tevilo vrst uvr? enih v kategorijo redkih vrst (R) lahko razložimo z nezadostnim poznavanjem njihove raz?irjenosti in pogostosti v tem delu Slovenije. Prav gotovo v tej kategoriji ne bi smelo biti nekaterih razmeroma pogostih vrst, kot so na primer Minois dryas, Aphantophus hyperanthus, Apatura iris, Melitaea phoebe, Issorla lathonia, Hamearis lucina in Everes argiades. Po drugi strani pa so nekatere vrste iz te kategorije v subpanonskem svetu zaradi vse manj?ih in razdrobljenih habitatov močno ogrožene. To velja predvsem za Lycaena alciphron, Pseudophilotes vicrama, Maculinea arion, Plebejus argyrognomon, Carcharodus alceae in Carcharodus flocciferus, ki bi si zagotovo zaslužili status prizadetih vrst (E). Tudi med 56 Rudi VEROVNIK ranljivimi vrstami (V) sta Melitaea diamina in Maculinea a/con med najbolj ogroženimi in jima celo preti izumrtje. Vrsta Heteropterus mo/pheus pa se je nasprotno v zadnjih letih močno raz?irila in jo tudi na Goričkem najdemo v zelo različnih habitatih. Zaradi tega status ranljive vrste zanjo ni potreben. Če vzamemo kot merilo naravovarstvene vrednosti Atlas ogroženih vrst dnevnih metuljev Slovenije (Celik & Rebeušek 1996), ki je bližje pravemu rdečemu seznamu, so bile na območju Goričkega opažene sledeče ogrožene vrste: Parnassius mnemosyne Melitaea diamina Clossiana se/ene Lycaena hippothoe Lycaena dispar Maculinea a/con Maculinea telejus Maculinea nausithous Maculinea arion Po novejšem seznamu ogroženih vrst dnevnih metuljev Evrope (Van Swaay & Warren 1998) pa so bile na Goričkem opažene naslednje ogrožene vrste: Pseudophilotes vicrama Maculinea a/con Maculinea telejus Maculinea nausithous Maculinea arion Ne glede na različne rdeče sezname, je pestrost favne metuljev Goričkega zelo bogata, kar potrjuje tudi 75 vrst, opaženih v razmeroma kratkem obdobju. Veliko število populacij ali subpopulacij nekaterih ogroženih vrst je največja naravovarstvena vrednost Goričkega, ki služi kot njihovo zadnje pribežališče v slovenskem prostoru. Mednje sodijo poleg Lycaena dispar in Clossiana se/ene tudi Maculinea telejus in Maculinea nausithous, katerih sklenjena poselitev na Goričkem je pomembna tudi v ?ir?ih, evropskih okvirih. K pestrosti favne metuljev pomemben delež prispevajo tudi vrste suhih travnikov, ki pa so na Goričkem najbolj ogrožen in redek Raz?irjenost dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na Goričkem (severovzhodna Slovenija) 57 habitat. Le z za? ito in ustreznim upravljanjem je mogoče pričakovati dolgoročno preživetje nekaterih ogroženih vrst. Mednje v prvi vrsti sodita Pseudophilotes vicrama, Maculinea ar/on in vrsti vlažnih travnikov Melitaea diamina in Maculinea a/con. Vsekakor je kulturna krajina kot posledica ekstenzivnega kmetijstva zelo pomembna za ohranitev vrstne pestrosti in ogroženih vrst metuljev. Zaradi tega je nujno potrebna celovita in trajna za? ita celotnega območja Goričkega, katerega vrednost smo začeli ?ele spoznavati. Zahvala Zahvaljujem se vsem članom lepidopterolo?ke skupine, ki so s svojim zavzetim delom pripomogli k odkritju nekaterih zanimivih in redkih vrst. Zahvaljujem se tudi Centru za kartografijo favne in flore za pomoč pri načrtovanju terenskih raziskav. Za sodelovanje se zahvaljujem tudi Gordani Glavan in vsem, ki so s svojimi informacijami pripomogli k bolj?emu poznavanju favne dnevnih metuljev Goričkega. Summary Despite limited variation of habitats, conditioned by low altitude difference, uniform geology and configuration of the terrain, the butterfly fauna of Goričko is highly diverse. When literature data (Carnelutti 1975, Gomboc 1994) are taken into account 109 or 60 % of all registered butterfly species of Slovenia were found at Goričko. Unfortunately the report about inventarisation of pests at Austrian border (Carnelutti 1975) does not include exact localities for observed butterflies and probably only reflects the common knowledge and presumptions of the author based on early literature data. But some of the species, especially Zerynthia polyxena, Cupido minimus and Lysandra bellargus, could still be confirmed, as they are present in the neighbouring areas (Gomboc 1994, Reichl 1992). Among 75 species observed in the year 1999 at Goričko seven are new for this region. They include lycaenid species and one hesperiid Carcharodus flocciferus, which has only been sighted and cannot be confirmed, with all certainty. The most surprising were the observations of thermophylous specie like Lycaena alciphron, Maculinea anon, Pseudophilotes vicrama and migratory butterfly Leptotes piritiious, that has been collected at southern shore of Bukovnik lake. All these species are very locally distributed at Goričko. As only single specimens were observed, one can conclude that their populations are very small and most probably isolated. These species are thus the most endangered butterflies of Goričko region and protection of their limited habitats is obligatory for their survival. The wetland habitats are more widespread, but they also host some rare species, like Melitaea diamina and Maculinea alcon, which is limited to dump areas with marsh gentian (Gentfanapneumonanthe L). Its eggs deposited on marsh gentian have been observed only at five localities with very small number of 58 Rudi VEROVNIK imagoes flying at three of them. At most sites the number of host-plants was very small. At locality east of Sredi? e only three marsh gentian plants with around 60 eggs on each have been found. As the larvae feed only on internal parts of flower buds the survival of the attacked plant is not endangered. Therefore it is possible that small populations of Maculinea alcon can survive even with such small number of available host-plants. At the Bezjakov stream east of settlement Otovci, where around 900 host-plants were present, only 14 % carried eggs and even those had mostly one or less than 10 eggs deposited. The population of eggs at that locality was therefore not much greater than at other localities with far smaller number of available host-plants. Some of the most endangered European butterfly species are still very common at Goričko, utilising even the smallest patches of suitable habitats. All of them are confined to wet grasslands with their host- plant. Among them one must mention Maculinea telejus, Maculinea nausithous, Lycaena dispar and Clossiana selene. All of them were observed at more than 20 localities, Maculinea telejus even at 31 localities. Their continuous presence at Goričko is of great natural conservation value, as the number of surviving populations of these species elsewhere in Slovenia is very low. According to Red list of Macrolepidoptera of Slovenia (Carnelutti 1992) 28 observed species have designated IUCN categories. Some of the species classified as rare (R) are very common in the Goričko region and elsewhere and such status should be omitted. On the other hand some of the listed rare (R) species like Melitaea diamina, Pseudophilotes vicrama, Maculinea alcon, Maculinea arion, Plebejus argyrognomon, Carcharodus alceae and Carcharodus ffocdferusare in danger of extinction in this part of Slovenia and should be given the status of endangered (E) species. According to new Red list of butterflies of Europe (Van Swaay & Warren 1998) following species were observed in 1999 at Goričko: Pseudophilotes vicrama, Maculinea alcon, Maculinea telejus, Maculinea nausithous and Maculinea arion. As some of them are still widespread and common at Goričko the protection of this region and further implementation of extensive land use, would be of great significance also for European conservation efforts. Literatura Carnelutti, J. (1975): Lepidoptera, Makrolepidoptera, In: Poročilo o inventarizaciji favne in vegetacije ?kodljivcev in rastlinskih bolezni na območju jugoslovansko-avstrijske meje 1974 1975, SAZU in Biol?ki In?titut Jovan Had?i, 156 pp. Carnelutti, J. (1992): Rdeči seznam ogro?enih metuljev (Macrolepidoptera) v Sloveniji, varstvo narave, 17: 61-104 Clarke, R.T., Thomas, J.A., Elmes, G.W., Wardlaw, J.C, Munguira, M.L. & Hochberg, M.E. (1998): Population modelling of the spatial interactions between Maculinea rebeli, their initial foodplant Gentiana cruciata and Myrmica ants within a site. Jour. Insect Conservation, 2: 29-37 Celik, T. & Rebeu?ek, F. (1996): Atlas ogro?enih vrst dnevnih metuljev Slovenije, Ljubljana, 100 pp. Ebert, G. & Rennwald, E. (1993): Die Schmetterlinge Baden-Württenbergs, Band I in II: Tagfalter, Stuttgart, 1055 pp. Gams, I. (1998): Geografija Slovenije, Slovenska Matica, Ljubljana, 501 pp. Raz?irjenost dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na Goričkem (severovzhodna Slovenija) 59 Gomboc, S. (1994): Priloga: Favna metuljev (Lepidoptera) s podatki, v diplomski nalogi: Favnistični pregled gospodarsko pomembnih vrst metuljev (Lepidoptera) v Prekmurju, Ljubljana. 102 pp. Habeler, H. (1965): Die Grossschmeterlinge von Graz und seiner Umgebung, Teil 1, Mitt. naturw. Ver. Steiermark, 95: 16-76 Hafner, I. (1909): Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Grosschmetterlinge. Carniola, III: 77-108 Hofmann, F. & Klos, R. (1914): Die Schmetterlinge Steiermarks, Teil 1, Mitt. naturw. Ver. Steiermark, 50: 184-323 IUCN, (1996): IUCN red list of threatened animals. Gland Je?, M. (1983): Osnovne karakteristike favne dnevnih metuljev (Lepidoptera, Diurna) slovenskega Podravja, Blol. Vest. 31, 1: 83-106 Je?, M. (1998): Taksonomske, ekolo?ke in naravovarstvene karakteristike favne makrolepidopter naravnega parka Pohorje, magistrsko delo, Ljubljana, 135 pp. Martinčič, A. & Su?nik, F. (1984): Mala Flora Slovenije, DZS, Ljubljana, 793 pp. Pro Natura-Schweizerischer Bund für Naturschutz (1994): Schmetterlinge und ihre Lebensräume- Arten- Gefährdung-Schutz. Vol 1 -Schmetterlinge und ihre Lebensräume, Basel, 516 pp. Pro Natura-Schweizerischer Bund für Naturschutz (1997): Schmetterlinge und ihre Lebensräume- Arten- Gefährdung-Schutz. Vol 2 -Schmetterlinge und ihre Lebensräume, Basel, 670 pp. Reichel, E.R. (1992): Verbreitungsatlas der Tierwelt Österreich. Band 1,Lepidoptera Diurna - Tagfalter, Forschung für Umweltinfromatik, Linz, 106 pp. Tolman, T. & Lewington, R. (1997): Collins field guide Butterflies of Britain and Europe, HarperCollins pub., London, 104 pl. 320 pp. Van Swaay, C. & Warren, M. (1998): Red data book of European Butterflies (Rhopalocera), Volumne 1., Dutch Butterfly Conservation, Strasbourg, 125 pp. Verovnik, R. (1995): Poročilo o delu entomolo?ke skupine, Tabor ?tudentov biologije Raka 92, Smast 93, Črneče 94. Zbornik poročil, Ljubljana: 12-15 in 83-92 Verovnik, R. (1996): Prispevek k poznavanju favne dnevnih metuljev Kozjanskega, vzhodna Slovenija (Lepidoptera: Diurnea), Zbornik poročil, Ljubljana: 75-82 Verovnik, R. (1997): Prispevek k poznavanju favne dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) jugozahodne Slovenije, Zbornik poročil, Ljubljana: 33-44