GLAS NARODA. V List slovenskih delavcev v Ameriki. j "ti ~n ±ja 1900 Tri žrtve. Nesreča na železnici. Vlak Long Island železnice je dne 6 junija zjutraj blizu Long Island City povozil tri delavca in ieb* na tUHHtu usmrtil. Ponesrečeni so delali v Laiir*l Hill Chemical Works in bili na potu v tovarno ko jih ie d-ihitnla smrt. Vsi tri trupla so bila straduo razmesarjena in te]»sni deli so ležali raztreseni ob tiru. Jed-nemu možu je odtrgal vlak ievo nog.» in vrg^l isto 50 yard >v od tira Drugo truplo s^ našli v jarku poleg ž'-|ezni#tkMga nasipa, tretje pa je ležalo poleg tira. Kr«j, na kterem ■je pripetila nesr^ra, j« najnevarnejši na vs^j Železnici, k*-r je položen lir ua nasipu, kj^r se ni moč nikamor umakniti in vendar hodi po tiru mnogo delavcev, ker pridejo hitreje v tovarno, nego po družili potih. K idi tega se na železnici dostikrat p.ip-ti kaka nesreča. Po starem pregovoru, da pokrijejo vodnjak potem ko je utonil otrok, je podpredsednik tovarne, v kteri so delali ponesrečeni, posvaril delavce naj ne hodijo po nevarnem železničnem tiru. Poslovodja tovarne pravi, da bode to malo pomagalo; vsak ve<>er gre po žel^znič-uem nasipu <>0l) delavcev, deklic, žensk in moških in preje ne bode drugače, dokler družba ne naredi ljudem krajšo p.it. Boj v vodi. Velika razburjenost je nastala dne (i junija na v Eilis Island vozečemu pamiku, kteri jo v službi priseiniške oblasti, ko je nakrat neka priseljenka vrgfa čez krov svojega <> let st»r*'ga otroka, in predno so jej zamogli zabraniti je tudi saw»a skočilo v vodo. Kričanje potnikov je opozorilo kapi-taivt na dogodek in hitro j^ skočil e.a. njo. Med tem ko je parnik ustavil, je rešil kapitan naj preje otroka in potem tudi muter, ktera je glasno kričala. Žena je prišla v N« w York s par-nikom „Aller" iz južne Italije. Bila je na potu k svojemu možu nekemu Čevljarju v Omahi. Potniki parnika ,,Aller4' pripovedujejo, da je žena na pre vožnji večkrat hotela skočiti raz krov in vedno kričala po morfiju. Tudi v Barge Ollice je vedno prosila, da bi jej dali morfij. Kapitan, njen rešitelj se je moral bojevati s ženo iu potem najmanj 150 yardov plavati predno jo je privedel v varno zavetje. Kulturne slike. Brez doma in brez denarja. Letno poročilo gasilnega oddelka. To poročilo za leto 1809 nam kr-že, da se je v New Yorku samem, imenovanem Manhattan pripetilo 48(52 požarov in bilo škode S7,150.-355; v Borough Bronx je bilo ?41 požarov z škodo S 185.353; v Boroughs Brooklyn in Queens je bilo 2GG0 požarov z škodo $3,818.471; v Borough Richmond je bilo 190 požarov z škodo $123 312. Skupaj je bilo v Velikem New Yorku 8053 požarov s škodo $11,277.311. Pri požarih je gasilo 174 oddelkov gasilcev z 2404 možmi plačilnega od-dnika in kakih 2000 prostovoljnih ga s i I ce v. S t roš k i za ga s i I ce i n o rod jf so znašali 64,380 000. Petdeset požigov bo dognali in požigalce zaprli. Dva morilca v Sing Singu, Addison Johnsonu, ravnatelju Sing Sing jetniduice so naznanili, da je glede k smrti obsojenih moril cev John Zigouras in Jožef E. Mul len iz New Yorka, prizivno sodišče izreklo odlok. Zigourasu je dovoljena nova porotna obravnava; Mullen morilec svoje žene pa mora umreti aa električnem stolu. Na hodniku pred hišo št. 37 na M >nroe e* st i v New Yorku je sedela dne 0. junija gospa Margareta Kelah s tremi otročiči in njeno uborno imovino, ktera je ležala tam založena. Pred tednom dni jo je postavil na cesto dohrorejeni hišni posestnik, ker ni mogla plačati uajemščine. Ni ga ganila največja beda brez lastne krivde v nesrečo zabredle družine, ne solze uboge žene in njenih otr.»k. Sosedje so dali lirai < ub gi družini, toda stanovanja ista še ni mogla najti. Mož in reditelj družine je nekaj dni poprej*. izgmol. Preje je služil kot voznik, m akoravno je imel le ubomo plačo, vendar družina ni trpela pomanjkanja. Pred kratkem pa je zgul.il delo in vsi napori dobiti sope t kaki d-lo, hm bili zaman. Ko je hišni p- sestnik pretil, postaviti družino na cesto, polastil sej«->bup ubozega moža. Zapunt.il je svojo družino z besedami: „Ne vrnem se preje, dokler ne dobim dela p* (i »spej Mary Kelly, nekoj 50!et-ni vdovi na 53. cesti v New Yorku je te dni njei hišni posestnik napovedal, da hode morala stanovanje izprazniti, ker je bila na dolgu nnjemščino. Že več tednov je bila ŽMia bolna v postelji vsled česar jej ni bilo mogoče plačati stanova 1-nmo. Le malo ur potem, ko so jej izročili povelje, da mora iz stanovanja jo j« rešila — smrt zemskega trpljenja. ,,Gran Antilla' v zalivu. Naselbinska oblast v New Yorku je določila, da se ima nekaj nadzornikov peljati parniku nasproti, ker španski parnik „Gran Antilla 4 ni u k nji žen kot parnik za prevažanje potnikov in ga bodo obdržali v kvaranteni, dokler ne bodo njegovi agenti položili $10.000 varščine. Na parniku je 1211 Italijanov in je dospel v i»ewyorško luko v petek zvečer ob 9. uri in to samo do Fire Island. Govor pod vešali. \V i 1 1 i a m s p o r t, Pa., 5. junija. Danes zjutraj ob 10. uri 58 minut s«> na dvorišču tukajšnje jet-nišnice obesili Viljem Ilummela. 8**1 je brez pomoči mirno in udano pod Vf šiila. Na odru je imel govor, med kurim je rekelt da obžaluje svoje hudodelstvo, in da s * je spravil s svojim Stvarnikom. Med tem ko so mu zvezali roki in nogi, dal je šerifo vi m pomagačem navodila kako to delo najboljše Btoriti. Ko ■jo nategnili vrv seje zlomil tilnik obsojenca in smrt je takoj nastopila. Pri obešanju je bilo navzočih 200 os- l. kot priče, na strehah bližnjih hiš pa je gledalo tisoče ljudi. Zločiustvo, kteroj« Hummel moral pokoriti na vešalih, je bilo grozovito. Stanoval je v Blank Ilole Valley, kakih 15 minut od tod. Dne 10. novembra minolega leta se je oženil z vdovo Franci« Delaney, Ktera mu je pripeljala v zakon tri male otroke. Teden dni po poroki je izginola žena z njenimi otroci. Ljudje so preiskali vso okolico in 23. novembra našh truplo žene in njenih otrok pod kupom slame. Hummela so zaprli in prepeljali v Montgomery. Dne 8. marca je bil radi umora prve vrste k smrti obsojen. Ko se je približal dan obsodbe, postal je tako potrt, da je bi I skoraj več mrtev, nego živ in ker tacega človeka niso mogli vleči pod vešala, odložili so dan obsodbe. Dva ted na pred smrtjo je prodal Hummel svoje truplo Georgu Bubbu, poslovodju cekega gledišča. Razstrelba plinov. Dvesto mož zasulo, štirje mrtvi. G 1 o u s t e r, O., S. junija. Vsled razstrelbe plinov so bili danes v jami št. 2 v bližini tega kraja štirje delavci na mestu usmrteui 200 pa je bilo zasutih. 180 mož se je posrečilo rešiti. Sedem delavcev so nezavestnih spravili na površje iu ostalih 13 še vedno iščejo. Kmalu po 7. uri zjutraj, ko so se ljudje odpeljali na delo, so čuli zamolkli pok razstrelbe. Na mnogih krajih so se zlomile podpore rovov kakor užigalice. Zračilm aparat je obstal in bati se je bilo, da se vsi ljudje v jami zaduše. Jožef Evans, kteri je imel nalogo paziti na plin in oskrbovati varstvene priprave, se je spustil v jamo, in našel smrt v strupenem soparu Našli bo ga ležati na tleh poleg več druzih, kteri bo bili nezavestni. Moštvo, ktero se je pozneje peljalo doli, je našlo zrak v jami boljši, nego so pričakovali. Zato tudi rešilno delo ni bilo težavno, posebno ker ni bilo potreba odstraniti mnogo zemlje, da so dospeli na prostor kjer je bilo zasutih 200 mož. Ženske in otroci, kteri so se zbrali pri jami, so pričeli glasno kričati od veselja, ko so jim povedali, da bodo zamogli rešiti večino zasutih. Može bo našli ležati na tleh, obraz so pokrili z rokami, ker so se bali, da ne bi dihali strupeni plin, predno bi jih zamogli doseči. islijo, da je razstrelba nastala vsled električne iskre iu sicer v votlini, ktera se je morda po noči b plinom napolnila. Danes večer sti Be pripetili v jami še dve drugi razstrelili, kteri pa niste bili posebno hudi. Da bobo uašli od kodi prihaja plin, morali bodo jamo z vodo napolniti. Sleparenje ustavili. Chicago, 5. junija. Predsednik Armstronga in druge uradnike od M etropolitan Medical College so zaprli iu jih bodo postavili pred zvezno sodišče. Zatoženci so vsled pomanjkljivih državnih zakonov tri leta kljubovali oblaBtim države Illinois in vsako leto razposlali kakih 1000doktorskih diplomov. Med /oprtimi se nahajajo uradniki „ko-legia" : James Armstrong, predsednik; J. K. Randall, podpredsednik ; Tomaž Armstrong, tajnik in Charles M. Horry, odvetnik. Bratomor. Prepir uzrok dveh bratomorov. F i 1 a d e 1 f i j a, 6. junija Danes sta se prepirala brata Nathan Krau-se in Moris Krause brata in je po slednji prvega ustrelil. Moril c je zaprt. Nathan je 40 let star, Moris pa 26 let. Moris je na pljučah bolan in hotel denarjev od brata, da bi zamogel oditi v Colorado se zdraviti, Nathan pa mu ni hotel dati denarjev, na kar ga je Moris ustrelil. Hartford, Conu., 6. junija Pri Rocky Hillu ne daleč od tod sta brata Filip in Martin Steiner iz Ogrskega doma obdelovala malo farmo. Včeraj sta se sprla pri delu na polju in Filip je svojemu bratu prizadel* nožem več hudih ran, potem zapalil hišo iu se ustrelil. Brat bode vkljub hudih ran najbrže okreval. Oče in sin vtonila. Pittsburg, 8. junija. Pri ri-barenju v reki Ohio blizo Economy sta v tonila \V. N. Beitenstein in in njegov 11 letni sin. Oba sta se vozila v čolnu po reki; deček je padel iz čolna in oče ga hotel rešiti in potem oba vtonila. Slona obesili. Baltimore, Md , 7. junija. V navzočenosti 2000 osob so danes slona Športa z vrvi j>> u-mrtili. Sport je pri transportu v Newark padel *-z železniški voz in se uotrajno hudo poškodoval. Te dni je živino-zdravnik rekel, da ni najmanjšega upanja, da bi slon zopet okreval in sklenili bo ga obesiti. Vrgli bo mu zanjko na vrat in orjaka z dvigalni-kom potegnili kvišku. Strašni glasovi so prišli iz globine mogočnega telesa, ko je zanjka vedno bolj stiskala vrat. Nekterikrat se je še stresel velikanski život; potem pa je bilo vse pri kraju. Virginia pogorela. Velik požar vpepelil Virginio, Minn Velika tovarna za kolesa v Richmond, Va, vpepeljena. Vedno več skabov. St. Louis, Mo., 7. junija. Odkar se je pričel štrajk so danes večer v -'prvič vozili na glavni črti divizije. Vsak voz so zasedali policaji in člani meščanske garde so stražili ob vsej črti. Odvetniki štraj-karjev in železnične družbe so denes staja I roti Range železnice in mala pila. Škodo cenijo na -SMXX000. Rich m o n d, V a , 7. junija. Danes zjutraj j- pog »rebi v bližini se nahajajoča tovarna s skladiščem vred ,,Virginia A: North Carolina Wheel Co.". Ta tovarna je bila jedna največjih na svetu. Vsled tega požara je l>75 delalcev brez p"nla. Zaloga je bila last nexvyorSkih trgovcev. 63,586 vojakov na Filipinah. Washington, 7. junija. General Mc Arthur je poslal g'^vuemu pribočniku Corbinu iz Manile po-drobnosestavo vseh vojnih oddelkov na Filipinah. Dne 31. maja je bilo na otoku 070 častnikov in 30,900 mož regularue armade, 1359 častnikov in 30,357 mož prostovoljcev, to-raj skupaj G3.5S6 častnikov in moštva. Ker so strahopetni. W a s h i u g t o n, 8. junija. Zastopniki premogurjev v Coeur d'Alene, kteri so ostali še tu, da čakajo konec kongresne obravnave o preiskavi od državnih oblasti) v Idahi iu zveznih vojakov nad organiziranimi delavci one države izvršenih grozovit* stij, so razkačeni radi sramotnega načina na kakoršnega sr zatrli poročilo vojnega odbora pred kterim se.je vršila preiskava. Vsa takošna poročila pod navad uimi okolščinami tiskajo in isto pošljejo prosto po p« šti, kdor jih či-tati želi. V Coeur ti'A lene poročilu pa so med drugimi tudi izjave pred odbor povabljenih linijskih delavcev iz Idahe proti guvernerju Steu-nenbergu iu generalu Merriamu. Te izjave so proti obema strankama pohtikarjev v najvišji meri tožilne. Proti demokratu Steuuenbergu, kteri je hotel uničiti organizacijo delavcev Idahe v interesu Standard Oil Co. iu proti republikanski via di McKinleva, kteri je k temu peklenskemu načrtu dal sreda. va. namreč vojuke, puške, topove itd. in na stotine nedolžuih delavcev več mesecev pustil koprneti v zloglasnem ,,Bull Penu", ne da bi jim dovolil pravdo. Taka poročila seveda]ne|dovolju-je kongres, da bi čital narod. Zgo-varjajo se, da neinajo več novcev, da bi to tiskali, ali dobro vemo, da jih je — sram. Kongres odložen. Washington, 7. junija. Obe hiši kongresa so dan ^s popoludne ob 5. uri zaključili zasedanje in prva I sesija 56. kongresa je minolo. Senator Trye je imel v senatu poslednji govor, potem je nekdo zaklical na galeriji: „Jezus kmalu pridelu V petih minutah je bila hiša prazna. Le-bo VIH. Pohvala za surovosti. Skoraj neverojetno. Washington, 5. juuija. Hišni odbor za vojaške zadeve je danes v svojem konečnem poročilu o Coeur d'Alene preiskavi pohvalil Steunen-berga, surovega governerja države Idaho njegovega junaštva in odločnosti, s kterim je zatrl zadrugo delavcev. Meščauom Idahe pa častita odbor, da se jim je posrečilo odstraniti -tako nevarno zadrugo, ktera je pretila uničiti mir in red. Tudi vsej deželi se zamore častitati, nadaljuje poročilo, da se je zvezno vojaštvo v Idahi tako zmerno vedlo proti diuamitarji in morilci I Zamorski vojaki, kteri so stražili v Buli Penu zaprte delavce, so bili „vrli" in „zvesti" vojščaki, kteri zaslužij<> pohvalo ljudstva. Kouečuo h val i odbor onega krvoloka in nesramnega briča, kterega poznajo amerikanski delavci pod imenom general Merriam. Saj so krvoloki še vedno dobili kolanje iu svetinje m umore škoda, da so pozabili na begtije Luzerne Couutya. Slovenci is Hrvatje na Ely, Minn.! f najcenejše (j) mozke obleke, obuvala in druge stvari dobite pri | Markotu Zoreticu, j) Kly, Minn. D Rojaki podpirajte raje rojaka (j; uego tujce, saj g. Zoretič je naše ^ gore list. Ali je rak ozdravljiv? Vsi zdravniški velikaši menijo, da je mo-goče ozdraviti raka samo v gotovih in redkih slučajih in samo začetkom bolezni in vselej le s težavno in nevarno operacijo, ktere izid se neposreči vselej. Ko se rak nekoliko bolj razširi, se ne more odstraniti iz života, posebno ne iz notrajnih organov, kamor ne seže nož zdravnika. Vsa zdravila so zaman in kdorkoli priporoča kako zdravilo za raka, učini vede sleparstyo ! Kak v želodcu ali na kakem drugem notrajnem organu je zelo nevarna bolezen, ker zastrupuje kri. Toda sedaj imamo sredstvo, s Merim preprečimo prijemanje raka. Najboljše, najcenejše in najokusnejše vseh sredstev je TKINERJEVO GRENKO VINO (Triner's American Elixir of Hitter Wine), ktero že io let uspešno izdeluje JOŽEF TRINER, 437 \v. ig. St., Chicago, III. Grenko vino se je obneslo že v več tisoč slučajih kot izvrstno zdravilo za želodec, ktero čisti vse teio, toraj tudi um. Isto krepča mreno želodca in črev, ktero utrjuje proti skixlljivemu upljivu prevroče ali premrzle jedi, ter ne dopusti prijem raka, kteri nastane dostikrat iz navedenih uzrokov. Razun tega Trinerjevo grenko vino oživlja živce ni jxispcsuje kroženje krvi. V tem je nedosegljivo zdravilo, posebno ob Času velike vročine in vsak naj bi vedno imel pri rokah par steklenic, ter jemal redno za ohranenje zdravja. Potem se mu ne bode treba bati, da bi dobil raka, ali kako drugo bolezen, zaprtje neprcbavljivost, vrtoglavost, grižo, zlato žilo itd. pred kterimi ga bode varovalo Trinerjevo grenko vino. JOS. TRINER, 437 iS Street, Chicago, Illinois. Seveda... i misliš vsako pivo je "obro — Večinoma je tudi .... Toda. .. ako si kdaj pokosil SUPERIOR STOCK pivo, potem veS da je boljde nego dobro. — Ijto je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LASS LINDEN, - - - BI0E. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. - ' L ■ - Entered as second class matter at the New York, N. Y. PoBt office October 2, 1893. „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki Isdajatelj in uredni* : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . .gld. 7.—, „ „ „ pol leta----- 3.50, , „ „ čatrt leta . . - „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno "T dve Številki „Glaa Naroda" izhaja vsako s-edo m in soboto. r GLAS NARODA" („ Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. nami v St. Louisu je zelo pretirano in devetkrat več ualažejo ljudstvu po Časnikih, kot tak uzorec nam služi Članek ne\vyorške ,,Staats-Zeitung", ktera priše pod naslovom: ,,Ubogi St. Louis! Meščani St. Louisa so se vendar vzbudili in pričeli od goveru^rja države zahte vati, da skliče milico. Ako je tako daleč prižlo, da brezbrambne ženska, ktere vporabljajo vozove cestne železnice, napadajo in jim obleko raz telo trgajo, ako druhal take ženske podi po cestah, je vendar gotovo skrajni čas, da se prične resno postopati Taki neverojetni sramotni čini so se že pred več duevi pojavili in že le večkratno ponavljanje je dalo meščanom povod, da bo pičeli reBno zahtevati. To je neizl>risljiva sramota za mesto, da se take surovosti niso le f-nkrat pojavile, temveč celo ponavljale, pred no so se meščani odločili, takemu početju napraviti konec." Ako se zadeva na tak način slika in istinr- kratkomalo deloma za-molče, deloma pa ponaredi — pott m se ni čuditi, ako se javno mnenje obrne proti delavci in na tak način napravljen obrat v javnem mnenju bode morebiti celo governer sam opustil upor inpre mišljevanje proti sklicanju milice. Tista nesramna dejanja kapitalistov, kt^ra so izvršili v Buffalo in Chicagi s požiganjem, v Idahi in drugje z razstrelbami, da so štraj-kujcče dnlavce v javnem mnenju [ zapečatili kot dinamitarde in požiralce in so s tem dali državi priliko, ne da bi kršili javno mnenje, da je pustili proti štrajkarji kora-j :iati milico in redno vojaštvo; isto ! uesranmo prakso pa s^daj uporabljajo v St. L">uis z ženskimi briči za \al>o, in kakor je videti bode to imelo dober vspeh za kapitaliste. In celo delavci sami, kteri imajo vendar dovolj prilik spoznati ne--ramnosti kapitalistov, iu kteri so vendar v tej deželi dostikrat videli kake malopridnosti uporabljajo ameriški kapitalisti proti svojimi delavci — celo ti delavci sami s^ puste goljufati s takimi nesramnimi manevri svojih sovražnikov. Kaj mora' še vse nad te delavce I priti, da sj jim oči od pro! iz našili novih kolonij. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po M on »y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov »roeuno, da se nam tudi prejšnje bivnhšče naznani, da hitreje najdemo nasi )vnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ■aslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Telefon 3795 Cortland. Kapitalistična malopridnost. V zadnji številki soio že omenili, da je družba poulične želežnice v St. Louisu, ktere služabniki so na štrajku, najela ženske za vabo. Naloga teh žensk je zelo jedno-stavna. Te najate ženske so imele pod varstvom policije vsesti na voz, I na kterem sta poslovala skaba je-1 den kot motormen, drugi kot spre-1 vodnik in se imeli voziti po mestu. Družba je pa pri tem špekulirala. Delavci, posebno pa ameriško ljudstvo v obče zelo spoštuje žeii-stvo. Ako se nahajajo ženske na vozu, ne bode štrajkarji tega nap tdli j in mogoče celo vse napad«opustili. Ako pa štrajkujoči delavci ne bodo ozira jemali na vozove, na kteri h so ženske, je to tem bolje za družbo. Potem se bode javno mnenje obrnilo proti štrajkarji in poklicali bodo na pozorišče milico, s ktero so pa doaedajodlašali z ozirom na volitev predsednika, in milica kmalu zatre štrajk. Naj si bode že kakor hoče, na vsak način bodo glede uporabe žensk za vabo, štrajkarji postavljeni v slabo luč, železniška družba pa smagala. Ta malopridna špekulacija kapitalistov, kteri stoje za družbo cestne železnice, se je v istini obnesla kot dobra. Štrajkarji in delavci, kteri ž njimi simpatizirajo, so sprevideli to zlodejsko delo železničuili kapitalistov. Spoznali so briški značaj vozečih žensk in tudi temu nasproti postopali; to se pravi, niso se pustili motiti v dosedaujem postopanju in povsodi in kjer koli so zamegli, so ovirali promet, pri kterem so rabili skabe. To je bilo paželezničuim magtiatom še ljubše, nego da bi bili delavci mirni. Sedaj je bila dana prilika, da je kapitalistom služeče časopisje pričelo ameriškemu ljudstvu oznanjevati, da štrajkarji in njih zavezniki celo ■ ženskami slabo ravnajo, in daje potreba oboroženo moč poklicati na pozorišče, da tem neverojetnim nesramnostim konec napravi. Povod temu postopauju je bil tudi pravi, razne stranke so zahtevale od governerja države Missouri, da skliče milico. Ako se ta mož tudi še v tem trenotku pomišljuje 2 ozirom na volitve, vendar pa se bode moral udati in vse pomišlje-vanje opustiti, ker ga bode v to že dobro obdelalo kapitalistično časopisje, kratkovidni narod bode pa tako pisarenje smatral opravičenim. Grozna poročila o raznovrstnem grdem počenjati ju s že- Ali Aguinaldo ni mrtev? Manila, 6. junija. Iz Cau-dona se je od dne 4. junija brzo-javljalo, da so se vojaki 33. pešpol-ko s parnibom vrnili iz Aparri. Večji del moštva je moral naravnost v bolnišnico. Vsled gladu in korakanja po 250 milj dolgi gorski poti so oslabeli in shujšali. Celo konji niso mogli vstrajati. Od petdeset konj pripeljali so nazaj samo trinajst, drugi so poginili na potu. ali padli v prepade. V Piattu, trideset milj od Tugnerao je bataljon vsled mrzlice in utrujenja popolnoma obnemogel. Sedem in os^m deset mož so peljali z voli od Piatta do Tuguearao, iste pa, kteri so padli med potom, so nesli v nosil-nicah za bataljonom. Častniki pravijo, da se z določnostjo ne da trditi, ako je bil Aguinaldo usmrten. Pred-no so Amerikanci dospeli v Sagat, je vodja vstašev svoje vnjue moči razdelil v mala krdela in razposlal ista na razne kraje. Ustreljeni častnik je bil morda Aguinaldov tajnik ali pribočnik. Med domačini tukajšne okolice kroži vest, da je bil Aguinaldo na rami ranjen. Pri ustreljenemu častniku, o kterem so mislili, da je Aguinaldo, so uašli papirje, iz kterih je razvidno, da so vsi od Amerikanoev v general Voungovem teritoriju nastanjeni predsedniki izdajalci, ker bo pošiljali Aguinaldu redna poročila o razdeljunju in gibanju amerikanske armade. Iz teh papirjev je razvidno tudi izdajalsko dejanje domačih telegrafistov, ktore so Amerikanci ob Cayagan Valley črti pustili v službi. Pošiljali so Aguinaldu kopije važnih brzojavov med ameri-kanskimi uradniki. Našli so tudi pisma, iz kerih je razvidno, da so španski ia drugi inozemski trgovci pošiljali denar Aguinaldu. Filipinci so zmožni se sami vladati. ,,Vimenu pravice," pravi naposled, „in z vso močjo naših duš zahtevamo prvič pripoznanje neodvisnosti Filipin in drugič ako zahtevajo v tej zadevi natančneje pojasuilo vprašati take Filipiuce, kteri vživajo spoštovauje in zaupanje svojih rojakov. mesarjenem stanu. Železnično po-etajo Yang-Ting so požgali. Na progi v Peking ne vozi noben vlak, ker se strojevodji upirajo voziti brez izdatnega varstva inozemskih vojakov. Devetsto mož je izkrcala Anglija na Kitajskem. Peking, 7. junija. Položaj je vedno še kritičen. Včeraj večer so izdali zelo odločen cesarski razglas, kteri očita kitajskim vojakom stra-hohepetuost in podkralju Chi-Li kakor tudi generalu Juug-Lu, višjemu poveljniku kitajske armade, ter zapoveduje „boxerje" brez zamude zatreti. Telegrafična zv^za je zopet popravljena. Shanghai, 7. junija. Do pozne ure danes zvečer je britiško brodovje izkrcalo 900 pomorščakov, to je več, nego vbc druge oblasti skupaj. Britiški pomorski vojaki imajo seboj topove in nameravajo, ako potreba, si priboriti pot iz Tien Tsina v Peking. Ravnokar je v Shanghai dospelo poročilo o boju med kitajskimi vojaki in „boxerji", v kterem je bilo 200 mož usmrte-nih. Ktera stranka je zmagala, ni znano. V vrstah „boxerjev't se je bojevalo mnogo vojakov kitajske armade. Cesarica vdova je zapove-dala generalu Neih-Li-Changu s 3000 možmi varovati železnico v Pekingu. TieuTsin, 7. junija. Vlak, kteri je odrinil na kraj nemirov, se je vrnil nazaj. Vasi ob železnični progi so baje v plamenu in t^legra-I lična zveza je razdjaua. Kitajski vojaki, kteri so bili na vlaku, so streljali na male oddelke domačinov, toda poveljnik ni pustil vojakom izstopiti, ali se dalje pomakniti. Od včeraj je dospelo sem 130 britiških, 35 ruskih, 31 nemških, 50 francoskih in 45 italijanskih pomorskih vojakov. Britiški vojni la-diji ,Barrteur" in ,Terible' pričakujejo. Mislijo,da je sedaj varnost Tien Tsina osigurena. V torek seje baje v Tung Hi vršil boj med ,,boxerjikt I iu katoličani. Slednji so usmrtili 3 ..boxerje" in jim odvzeli devet topov- General Mich, kter^ga so poslali nad „boxerje", trdi da jih je 500 usmrtil. Homatije na Kitajskem. .,Boxerji" more misijonarje in kristijane. Tien T s i n, 4. junija. Huang-Tsun, bližnjo postajo proti Teng-Tav so ,,boxerji" danes zjutraj požgali in most deloma razdajali. Promet med Tien Tsinom in Pekingom je ustavljen. Minolo noč so napadli Pao-Ting-Fu. Nekega Ro-binsonaiz severok i tajskega misijo-napogrešajo in pet domačih kristjanov v Zang Chingu so umorili. Britiška križarka „Endymion" in torpedovka „Hart" sti dospeli v Talu. Osem Amerikancev iu tri članekitajskega misijona pogrešajo. Ruski kozaki, kteri so iskali pogrešane begune iz Pao-Ting-Fu, so imeli hud boj z „boxerji", ktere so z velikimi zgubami pognali v beg. Na strani Rusov je bil eden častuik usmrten in trije možje ranjeni. Peking, 3. junija. Iz dežele prihajajo zelo vznemirljiva poročila posebno iz Pao Ting-Fu. Med Bled-njim mestom in Pekingom je tele-grafična zveza pretrgana. V cesarski palači vlada baje nevarna kriza. Ultrakonservativna stranka s cesarico vdovo na čelu bi rada videla, da bi x^rji" pregnali vse ptujce, druga stranka pod princom Chiu-gom pa skuša na vsak način preprečiti raz por s tujimi vladami. Včeraj so dospeli avstrijski in nemški vojaki, da varujejo dotična poslanstva. Iz okraja južno od Pekinga se poroča, da je tam rop in umor na dnevnem redu. Peking v nevarnosti. L o n d o n, 5. junija. Iz Shang-haja se poroča, da je belgijski poslanec po burnem pogovoru s zastopnikom inozemskega urada naznanil, da bode ruski poslanec poslal polk kozakov, da rešijo begune, kteri se nahajajo še v Lin-Kiao-Chu in Pao-Ting-Fu. V to svrho je danes zjntraj odkorakal iz Pekinga odde'ek vojakov. ,,China Gazette" pravi, da je od najvišje strani pooblaščena poročati, cesarica vdova je zapovedala, da se armada postavi v bran vsej Evropi, predno bode dovolila ovirati gibanje ,,boxerjev". Kitajsko vojaštvo, ktero je zasedlo Peking Tien-Tsin železnico, so ,,boxerji" z velikimi zgubami poguali v heg. T i e n - T s i n, 4. junija. ,,Boxer-ji" so baje samo 4 milje od Taku oddaljeni in vsak trenotek pričakujejo, da bodo napadli mesto. Prebivalci so se oborožili in se upajo s pomočjo inozemskega vojaštva uspešno brauiti. Pretoria podala. New Youk, 6. junija S zmagovalnim vhodom lord Ro hertsa v etolico dosedanjo južno-afrikanske ljudovlade je gotova os >da boer&kih držav. Boerci sedaj nemajo od nikoder pričakovati vojaške pomoči, notranja zveza je omajana, bojni ji gum je Boercem zelo upadel in nemorejo več računati na jednotni organizirani upor. Še pred tremi dnevi se je general Botha, višji zapovednik Boercev izjavil, da Burgherji ne smejo misliti na umikanje in pogažeuje njih neodvisnosti, ,,doklerzamoremoia-čunati na naše tisoče broječe pogumne može", toda že drugi dan je ponudil lord Robertsu, da bi se pogajala o predaji Pretorije. To dovolj jasno kaže, da je Boercem pogum upadel, njih notranja zveza pa zelo omajana. Kolikor je še Borcem ostalo vojnega duha, ga bodo k večem uporabili za male praske in nadlegovanje Angležev. Kot pozorišče za take male praske so si zbrali gorato in duplin bogato okolico Lyndeu-burga, severozapadno od Pretorije; tam se bodo Boerci lahko skrivali v težko dohodne dupline in Angleže napadali. Toda hvalisanje o ne-zmegovalnih utvrdbah smo že mnogokrat Čuli, posebno glede Johan-nesburga in Pretorije, češ, da sta ta dva mesta izvrstno in umetno utrjena, ali kljubu tema ju Boerci niso zamogli držati v odločnem trenotku in to zato ne, ker so bili preveč demoralizirani. Poleg tega pa se nam vsilja misel od kod bodo Boerci dobivali živež, ako se bodo utrdili v dupline ia ob skalnatih soteskah pri Lyndetiburgu? Ne, nadaljevanje vojaške žaloigre, ktera se je igrala v južnej Afriki že osem mesecev, ni več mislili. Naloga strategov je rešena; sedaj pa imajo vojaški governerji skrbeti, da v pridobljenih državah napravijo mir. Ta naloga bode pa gotovo težja, nego si jo Angleži predstavljajo. Iz zasede napadli Amerika n c e. Manila, 7. junija. Kapitana Frank Crenshawa 8 40 možmi od 2S. pešpolka, je domač vodnik zapeljal v zasedo. V nato nastalej bitki je bil kapitan hudo ranjen na glavi, nek vojak pa obstreljen. Vstaše so preguali iz zasede in pustili na mestu deset mrtvih in tri ranjene. Pri rekozniciranju je bil kapitan Flint pet milj iztočno od Biacna-bato, pokrajina Vulacanov, bitki ranjen in poleg njega dva vojaka. Filipinci zahtevajo polno neodvisnost. M n r, i 1 a, junija. Kitipuuan dru>.' a če:*, vso Kubo razširjena fekrivna zadruga, ktera šteje baj 4,000,000 Članov, bode po filipinskih komisarjih predložila peticijo kongresu Zjed. držav. V isti pravi da že od 1. 1892. skuša družba do-s či neodvisnost. Potem kaže začetek s.-dajoe vstaje in dokazuj* kako vztrajno se Filipinci drže svojih idealov in opozoruje na geslo Agni-nalda : Neodvisuost ali smrt. Od začetka boja so tak< zvani mirovni domačini vstaše Bkrivaj podpirali in to podpiranje še vedno traja, aro ne iz proste volje pa prisiljeno Peticija zanika, da bi vstaja izhajala iz političnih, ali osobnih nagibov filipinskih vodij in pravi da s" vse otočje vpoštevši Morosa udeležuje vstaja. Priklopljenje je absolutno izobčeno. Nedavno so Be pripetili ropi in jeduaki izgredi, ktci i so le naravna posledica vstaje i., ne izvirajo iz lastnih nagibov Filipincev.- Trajui mir se toraj ne da prisiliti in avtonomija ne bode imela vspeba- Filipinci zahtevajo neodvisnost, pod amerikanskim pro-l ktoratom. Konečno navaja peticija Bledeči h osem točk: 1. Vstaja izhaja iz ljud-fciva ; 2. hrepenenje po neodvisnosti je gnalo ljudstvo do vstaje; 3. ljudstvo je sklenilo svojim idealom VBe žrtovati; 4. vkljub velikih zaprek upa ljudstvo še vedno, da bodo Ame-l.kanci pravični iu nepristranski, ter pripozuali pravice Filipincev; 5. Filipiuci se ne bodo nikdar udali višji oblasti A morikancev; 6. priklopljenje je nemegoče; 7. najbolj liberalna avtonomija bi nasprotovala volji Filipincev; 8. m Ecerci ia Six Mile Kako je bil., pri Spruitu. S i x M i 1 e S p r u i t 4. junija. V trdnjavah južno oil Pr»-t'>rije so se B<>erci trdovratno upirali prodiranju angleške armade ob gričih pri S x Mile Spruitu General Hen-ryevo p^-štvo na konjih in baterija G je prišla najprej v boj. Popolu-dne je tudi jednajsta d i vizija s tremi baterijami in velikimi topovi posegla v boj. Boerci so imeli dobre pozicije, iz kterih bo s« morali Pred tednom dni Roberts ne bode mogel preganjati Boercev. Med t'*m časom pa bi radi zopet o Bul-lerju kaj zvedeli, kteri se že dolgo mudi ob Laiugs Necku. Zakasneli brzojav iz Maf^kinga poroča, da so Angleži 31. maja zasedli Malinani, kjer se je 200 Boercev podali. Boerci se zbirajo. Lourenzo M arquex, 7. junij«. Boerci pod pov^ljnikem Botha se zbirajo v bližini Hatherlev, dvanajst milj iztično od Pret- rije. Njihov namen je tam vstrajati dokler se kaj ne spremeni. Vjete Angbže so odvedli v Novilg^dacht v Elands dolini, kjer je baje zelo nezdrav kraj. Tristo vj^tuikov je dospelo tja v torek včeraj pa sedemsto. Vjetnike straži 290 Boercev. Kaj se pripravlja? London, junija. Bolj redke uego kdaj so bila včeraj poročila iz bojišča. Roberts je molčal, kar je znamenje, da se zopet nekaj pripravlja. Neoficijeln; brzojav i so morali zaostati za dolgimi službeno oficijelnimi poročili, posebno o zgu-bah, kar tirja veliko natančnost. Največjo pozornost vzbuja Bullerjev brzojav. Do Bedaj so mislili, da naloga trikrat t^penega generala obstoji v tem Boerce v Nataln zadrževati. Sedaj pa se prične zopet gibati iu skuša celo vkljub sovražnika pri Laiugs Necku svoje levo krilo pomakniti čez gore. Ako s«- bode to premikanje tako slavno izvršilo kakor Buller pričakuje, je drugo vprašanje. K r ii g e r odpeljal zlato. Pretoria, 0. junija. Pred podajo Pretorije je dal Ki ii^er 2,500,-(>00 funtov šterlingov v zlatu odpeljati iz mesta in državni pravdnik Smuts je prisilil National banko dati vun vse zlato kolikor ga je imela na razpolago. Tudi to zlato so spravili v narnost. Pravijo, da je glavni poveljnik Botha dal osebno svoje dovoljenje glede podaje mesta. Sedem topov so včeraj < d tu odpeljali. Gordonova konjiča je vplenila jeden Maximov top. Korakanje britiške armade v Pre-torijo je trajalo od 2. do .14. ure popoludne. Danes seje podal štabni častnik garde v predsedniško hišo, kjer mu je holaudtiki duhovnik sporočil, da gospa Kiiiger še vedno tu stanuje \<\ istočasno povabil čaBtnika na verando. V istem trenotku je prišla gospa Kriiger oblečena v črni svilnati obleki. Uijudno je spn-jela častnika, kuri jej je povedal, da bodo britiški vojaki zauaprej straži I i pri predsedniškem poslopju, nameBto meščanske Biraže. Nato je slednja odložila svoje samokrese in streljivok nogam belega leva in odšla. V boju z „boxerji". Shanghai, 6. lunija. Med ,,bt»xerji*4 iu regularnimi kitajskimi vojaki je prišlo zunaj Pekinga do hud«-ga boja, ktefi, je valjal na obeh straneh veliko žrtev. Med vrstami vladinih vojakov so se bojevali ruski kozaki. Položaj je zelo resen in postaja vedno bolj kritičen. Zaman skuša ruski poslanec v Pekingu zunajui urad pre govoriti naj predloži ruski vladi oficijeluo prošnjo, da pošlje pomožno moštvo in napravi mir v upornih pokrajinah. Japonsko prigovarjanje je baje preprečilo izkrcanje velikega oddelka ruskih vojakov v Taku. Ako bi Rusija vkljub temu hotela to storiti, bil bi razpor z Japonsko neizogiben. V očigled nevarnega položaja, obo-rožujejo japonsko brodovje. Radi ,,boxerjev" so nastale baje hude nejedinoBti med višjim poveljnikom armade Yuong-Lu in princom Ching-Tuan. Slednji se ravna po predpisih cesarice vdove, to je, da podpira ,,boxerje" v vsakem oziru. Na stotine osamljenih misijonarjev je izročeno kitajskim upornikom na milost iu nemilost. Trupla umorjenih misijonarjev Robinsona in Normana so našli v strašno raz- umakniti. Slednje ure Pretorije. Pretoria, 4. junija. Po hudem streljanju s štirdideBetimi topovi, ktero je ves dan trajalo, so Angleži primorali Boerce svoje pozicije zapadno od mesta zupuatiti. Streljanje je razdjalo nekaj hlevov v predmestjih, druge škode pa ui napravilo in Boerci so se umaknili dobrem redu. Ob 4. uri popo ludne so topničarji vse topove odstranili. Britiški poročnik Wilson J | je prišel ravnokar pod parlamentarno zastavo s poročilom od pol kovnika Dalisle, kteri je s svojim oddelkom šeBt milj zuuaj mesta proti zapadu. Mislijo, da bodo Boerci izpraznili meBtc, topničar-stov do poluuoči odstranili in da se bode Pretorija jutri do poludne podala Angležem. Vse lokomotive s premakljivim vojnim materijalom bo se danea popoludne v velikanskem vlaku pomikale proti iztoku. Boerska armada še skupaj. London, 6. junija. Medtem ko je lord Roberta zasedal Pretorijo, ae je boerska armada z vsemi topo-| vi umakuija ob Delagoa Bay železnici. Trausvaalaka armada je še vedno skupaj Kriiger, Steijn, general Botha in državni tajnik Reitz so v varnosti in zamorejo deželo še nadalje vladati. Okolnost, da sti aoprogi Kriigerja in Botha OBtali v glavnem mestu, kaže, da predaed-nik ne računa na dolgotrajen upor. Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., New York. Kretanje parnikov. V New V o r k dospeli: ,,Lahn", 7. junija iz Bremena, s 774 potniki. ,, Palatia", 7. junija i i Hamburga, z 2098 potniki. ,,Columbia", 8. junija iz Hamburga, s 6i7 p »miki. ,,Milano". S. junija iz Hamburga, s 558 potniki. ,,Vincenzo Klorio", S. junija i/ Neapola, z 929 potniki. ,,Gran Antilla'% 8. junija iz Neapola, s 1211 potniki. Dospeti imajo: ,,Campania" iz I.iverju«>la. ,,St. Louis" i/ Southampton:!. ,,i.a Gascogne" iz Havre. ,,Spaarnre obdajajo dolinico, po kterej se med skalovjem vije mali potočič. TemuozeleiiB smreke in hojo stoje ua brngu, gledajo v kristalno vodo ter si šepetajo v večernem hladu o davnih, davnih časih in si [ri poved njej o o marsičem, kar so tu videle in slišale. V grmu pri vodi si jo zlatokljuni kos izbral gnezdo sebi in svojnj družici ter prepeva in žvrgoli same ljubezni in radoBti. Po bistrnj vodi v poteku pa plavajo urne postrv: in poskakujejo iz vode, ves le Be nad Bolnčnimi žarki. čez precej visoko skalo pada potok, dela majhen slap in njegove kapljice se leskečejo o solnčnem svitu v vbhIi mavričnih hojah. In ko priplava na večer bleda luna na obzor, ko se zvezdica za zvezdico užiga na nebu, ko umolkne kosovo petje in se le čuje slapa šumenje, je ta kraj še b«.lj zanimiv, da čaroben. Lunini žarki padajo skozi gosto smrečje vejevje na šumljajočo vodico, ktera se leskeče, kaki t da £ > i bila iz čistega srebra. V tem kraji je počivala nekoga prijaznega, letnega večera trupa ciganov. Solnce je zašln za daljnimi gorami, mrak sh ju vlegt-1 na zemljo iu le Hlap žubori v tiho noč. — Blizu njega Bi ji- postavila cigaifBka družita nekaj šotorov in na sredi globino plapolal je velik ogenj ; nad njim pa je visel kotel, v kterem je kuhala stara ciganka večerjo svojincem. Ti so se razno kratkočasili. Eden je razpravljal malega konja, ki j^ nosil po dnevu šotore, drugi si je popravljal razdrapano obleko ter poskušal bn^sigavedi kje dobljeno Vojaško suknjo svojemu truplu primerno ukrojiti, tretji je ležal pod skalo z ono zadovoljnostjo kot nekdaj Diogeu pred svojim sodom tf-r je fiušil duhan in se gotovo tako srečnega Čutil kot bogati j, ki o tem času na mehkih blazinah zauživa bogato večerjo. Blizu ognja so se spravili štirje bradati možaki iu kvartali; otročad pa jim je zijala radovedna v zamazane kvarte ; ženske osebe ni bilo razveu kuharice nobene videti, če so tudi uteguole biti v bližini; kajti eden igralcev je pripovedoval svojim tovarišem o Miri, uačelnikovej hčerki, ter se pašna oziral, ali ga v bližnjem šotoru nikdo ne posluša. ,,Tedaj ti praviš, da gospod z bližnjega gradu za našo Miro postopa?'* vpraša eden igralcev. „Seveda, celi dan sem ga danes opazoval, ko je za nami lazil. Pa naj bi le Ve ran o vedel, da mu hoče kdo ljubico odpeljati, pot v drugo deželo bi ne bila onemu dolga 1 il Verano, o kterem se je ravno pletla govorica, pristopi bližje igralcem; ti pa so utihnoli ter igrali dalje z ono malomarnostjo kakor isti, k terem 11 je videti, da se dolgočasi. Verano je bil vitko zrasten mla-deneč, pravi ideal cigana, in boljše oblečen od drug h. Hotel je tovariše nekaj vprašati, a ko jih je stara mati pozvala k večerji, za-oBtalo mu je vprašanje na jeziku in polegel je z drugimi ciganti okcli kotla na travo, kjer je potem vsak svoj delež večerje z ladovoljnostjo zaužit. Eden del pa je odnesla starica v šotor. Po večerji se pomnoži družba za dve osebi. I/, šotora je stopil načelnik, in na strani mu je šla lepa Mira, ciganka, o kterej so se pr> j menili možaki. Cigani posadi-j o v kolobar, in tudi načelnik se jim z Miro priduži. Starka je pripovedovala mladini o lepih južnih krajih, kjer žarneje solnce sije, lepše cvetke rasto, kjer ae ;»ernIja po zimi ne odeva z bele odejo. Strme je poslušala mladina, in starica je morala vse še enkrat od kraja povedati. Tudi Mira je zvesto polušala izkušeno starico in ni pazila dosta na ljubkovanje Ve ranovo. Bila pa je Mira prava hči gor-kega juga. Svetle črne oči so zrle pod gostimi obrvi mi izpod čela, po kterem so se jsipavali temnočrni lasjč ; rujava polt se jej je kaj dobfo podajala, in takih nežnih ročic in s uožic bila bi si želela marsikter« mestna gospica. Oblečena je bila v črno svilnato obleko, po vratu jej je visela verižica zlatega denarja, in tudi v lasč si je vpletla več zlatov, saj je bila hči uačelni-k-va, spoštovana od vseh in ljubljena od Verana, ki je ponosno zrl na tako ljubljenko. Po dovršeuej pripovedki starrce vzame Mira v roke mandolino, in tužnomilo so donele v tiho noč vrstice: Ko tebe gledani, lnna jasna. Moj iluli po domu h rej icni, Želi m k daljnim piramidam, Kjer dedov mojih sjv? kosti. Molče so jo poslušali cigani, in pevka je p»la dalje : O pesni, i"ga, pesni krasne. Moj dom le iil) roditi zna, In vas in srca čute glasne I!o zakopala tujščina. Tužno so jej donele strune, in žjlja po domu vnela se je v prsih marsikt^r^ga cigana, ki mora po tujem kakor preganjana zver od kraja do kraja potovati, nikjer poznan, nikjer ljubljen, da vsakdo se ga ogiblje kot živega pek len-šf-aka. Pevka utihne in tudi nje tovariši so molčali, vsakdo v svoje misli utopljen, ko stopi med druščino tujec, ki je Lza skale polušal petje. „Ne zamerite, prijatelji, da vas motim," nagovori jih prikupljivo; ,,p siušal s'jm petje iu želja se mi je obudila še več takega slišati. Tu imate nekaj ! " S temi besedami vrže polno pest denarja med cigane, ki so hlastno segnoli po njem. „Prosim," obrne se zopet proti pevki, „zap< jte še kt^ro pt-een, ki bo p rej š njej enaka." Mira vzame molfe mandolino v roko, ktero je bila, ko je došel tujec, položila na skalo z mahom obra«teno, in po kratkej predigri začenja z melodičnim glasom po. pevati * O palme juga, palme vitke. Po vami srce mi želi, L' vaše j senci v lune svitu Brezskrbni« se na noč zaspi. <) reka širna, reka sveta, Na tv.iiem bregu si želim U palme senci počivati, Keibir na vekomaj zaspim. Kakor da bi umele strune srčno bol krasne pevke, donel« so tužuo-žalobno v nočno tišino. Tujec je molre poslušal, in ko pevka konča, prikloni se jej, potegne iz zavrat-nika zlato iglo, okrašeno z bleste-č.m dragim kamenom, ter je utak-ne Miri v črne kose. „Dovolite, da vam izrečem za vašo pesen najtoplejšo zahvalo in da vašo krasoto povzdignem s to iglo, ki ni za-me velike vrednosti." Cigani so spoštljivo ogledavali bogatega tujca, le Verano je stal na strani ter z mračnim pogledom zrl neljubega mu gosta. Miri ni bilo sicor darilo po všeč i, kajti obnašanje in aiadka govorica tujega gospoda se jej nista dopadala, ali k ter a Evina hči bi mogla tako dragocenost hladnokrvno odvrnoti?" ,,Ako lii vam bilo ljubo," pravi gospod dalje, ,,pojdite z mano na moj grad ; imam veselo družbo on-di, in njej bodo vaša igra in pesmice gotovo jako ugajale. Izosta-uete ne dolgo in pot vam ne bode zastonj. In vi," obrne se proti ciganom, ,,ako česa potrebujete, pridite jutri v grad, kterega ondi za skalovjem vidite." Načelnik s« v imenu svojincev g.»spodu za tako darilo spodobim zahvali tor dostavi, da hoče takoj jutri nekaj ljudi j poslati v graf', kterim naj grajščak izroči, kar mu ljubo. Mira pa le naj ide z gogpo dom brez skrbi. Mira se ni rada od svojincev oddaljila; Bog vedi, kaj tuji gospod t njo namerava In Verono jej je ves čas pornežikaval z očmi, naj tu ostane. Pa očei,ova želja jej je povelje. Ona vzame torej mandolino, zavije se v šal in stopa za tujcem po ozkej poti, ki drži mimo slapa. Tiho in od nikogar ne opazovan sledi njima Verano. Luna je stopila izza oblakov in vsula žarke na belo Btezico. — Verano zapazi, da sili tujec v Miro, a oua poskuša na vse moči se ubraniti ga. Da bi ljubljenko VBe si!e obvaroval, vzame Verano samokres izza pasa, pripravljen, vsako njej atoijeno krivico maščevati krvavo A luua se skrije zopet za oblake, in Verano ne vidi pred seboj drugega nego nočno temino. Z napetim petelinom sledi svojej tovaršici njegove bistre oči hotč temo prodreti, ki se pred njim rasprostira, ali zastonj. Na enkrat pa se pokaže zopet luna izza oblakov, in Verano zagleda, da je tujec Miro prijel okoli pasu, stisnol jo ua prsi in — poljubil. A to je vročekrvnemu Veranu bilo preveč. Krv mu šine v glavo, on pomeri na tujca iu sproži.... Pok 1----Krik !____ Z groznim grohotom Bkoči Verano naprej, da bi videl, kako je ugonobil sovražnika. .... Se-li moti?.. .. Mami mu-li sen oči?. . . .Na belem pesku stezice leži Mira v smrt zadeta, iz srčne rane jej curlja krvca na pesek ; nad njo se je sklonil tujec ter jo skušal pripraviti k zavesti. Verano videč, kaj je v naglici učinil, planr z blaznim smehom na grajščaka popade ga za vrat, kakor jastreb svoj plen, in z divjim krikom zažene se z njim črez skalovje v globoki propad.... Oblaki so odpluli za gore in bleda luna je obsevala zopet okolico. Na stezi leži lepa Mira, Bmrtni au-g.-lj jej je poljubil čelo in sladek mir se jej je razlil po lici. Našla jo mir, po kterem je toliko hrepenela .... Po bistrem potoku pa vali voda dve trupli, ki se še v smrti trdno držite. Ko je drugo jutro poslal načelnik nekaj ljudi j v grad, zvedel je, da še gospoda ni bilo domu in tudi Mft^b ne. Ker pa je pogrešal Verana, uganil je kmalu pravo, in ko je eden ciganov na bregu zapazil dve utopljeni trupli, v kterih so spoznali grajskega gospoda in tovariša Verana, pobrisala jo je tropa ciganska urno dalje, da bi je kdo ne sumničil o smrti grajščakovej. Pod stoletno smreko blizu pota pri slapu spava Mira večno spanje. ----Namesto palm šume nad nje nira grobom veje temnih smrek, slap žubori v obližji in ua grob je vsadila blaga roka zimzelen, ki se okoli prhlega lesenega križa ovija Vprašaj ljudi, kdo tukaj počiva; nihče ti tega ne bode vedel povedati več, le smreke šume o večernem cefirn in pripovedujejo povest o nesrečnej Miri. Nas Jakob. (Resnična humoreska.) Tam doli pod Ljubljano v Bizoviku, kjer marljive perice Ljubljančanom perejo umazano perilo, je zagledal luč, sveta naš Jakob, v * ' imena ne navedemo, ker je še med živimi v tej deželi, V šolo ni nič hodil, od župnika se je priučil krščanski nauk in potrebne molitve, potem si pa izvolil tesarski ali ,,cimpermouBki" stan. V teku let je postal „mojster", saj mu je oče ostavil lepo, nezadolženo zemljišče ; žena pa mu je marljivo prala perilo in pomagala v gospodinstvu. Naš Jakob je hodil za poklicem tudi v Ljubljano kjer je marsikak lepgoldinar zaslužil pa tudi pognal. Knr s je priučil par besedi tajč, je bil zelo pouosen iu seveda postal občinski mož v domači vasi. Ali tajč pa je znal^naš Jakob tako, da je človeku veščemu ta jezik, tako na uho donelo kakor kaka ci/a, ki ni "namazana, da prav neusmiljeno škripje; ako Jakob še tako zatrjuje, da zna ,,rihtig tajč sprohen", je-vendar od tega še tako daleč ka kor je knprol od feldmaršala. Prepogosto zahajanje in popivanje v Ljubljani je pa osoi epolno uplivalo na Jakoba; o računstvu ni vedel nič, „cifreu ali „umare" je pač poznal, ali ni do dalje prinesel nego do deset, ako bi mu zapisal tri umare skupaj, je bila številka zanj španska vas. Prevzel je gra-denje mostu po „svojem" površuem računu, in zaračunal se, zguba pri mostu in vedno nazadovanje v gospodarstvu, pač pa pomnoževanje družine, ker narodilo se mu je sedmero otrok, in se v tej deželi večkrat pohvalil, da ima ,,tri grlne in for bojs", je bilo uzrok, da jo je potegni,] v Ameri-ko; dom, ženo in otroke pa prepustil njih lastnej oaodi. V New Yorku je postal seveda tudi ,,cimpermon4' in pristopil „k tajčige jnnijon" in najraje delal za ,,30 cents for 011 oklokn", saj tako je pravil. Bolezen in slaba leta pa sta primorala Jakoba, da je šel iz van New Yorka, dasi zelo nerad, a daleč ni šel. V služl»i na deželi je Jakob .,naredil" celih sedem in pol dolarjev; zvezal je necega dne svojih sedem češpelj in se podal nazaj v New York, kteri mu je bil tolikanj priljubljen, ker se je lahko po ,,tajč" zmenil, prišel zopet k ,,per te tajčige juiijen" kakor je vedno s ponosom povedal, in igral ,,bull". Dospevši v New York na kolodvor West Shore železnice so ga rouerji prijeli v nadi, da ima Jakob lepe novce, za ktere ga bodo oeku-bili, posadili so ga v voz s parom konj in vozili iz jed ne ulice v dni go; ko so ga prašali angleški kam želi, je le mahal z roko in k .zal „dawn", „da\vn". Naposled ga pripeljejo pred nemško gostilno in zahtevali tri dolarje za vožnjo in tiket za paruik mora precej kupiti. Naš Jaka pa je imel sedem dolarjev dobro skritih, v žepu pa le inkel, umazano srajco, spodnje hlače in par robcev pa v rude^ej ruti. Povedal jim po ,,tajč", da denarjev nema ; vlekli so ga na policijo, tam je povedal, da nema novcev in tudi se ni hotel voziti ne zj^dnim, niti z dvema konjema, ampak da bo ga hočeš nečeš p< sadili v voz. Si'dni k je seveda Jakoba odpustil, rotur.u in fijakarju pa smijal. Jaka pa j« vedno iu menda še dandanes pripoveduje kako Be je v New Yorku zastonj vozil s parom konj; ,,per U-tajčige junij" ni več, „rihtig taji-sprohen" še ne zna, še manj pa english ; nedela za 30 niti za„tven-tikfajf cents per on okloken", kar je bil njegov ,,prajs", nj» govi obil-ui družini pa v devetih letih ni poslal ne bora; kadar je bil brez dela in denarja mu je vedno p ,,gvav" hodil dom in hčere; ako e pa imel dolar v žr-pu, pa :ii I.i]o ž njim govoriti, tako se je postavljal kakor petelin na gnoju. Naš Jakob Be živi nekje, zgubili sm » ga spr^d oči, ne pa iz ,,sp >n ina". Podpisani Be priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in ikolici, da obiščejo pr vi slovenski 9 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomn dobro postreči zdobro pijačo, finim w h i s key e m in izvrstnimi amodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne v§ kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb # & # $ % % % # % Siv & % & * % % % % John Rtiss priporoča SLOVENCEM in HRVATOM svoj SALOOIT 432 So th Santa Fee Avenue, Pueblo, Colo. Točim vedno sveže, fino pivo, importirana in domača vina, najboljši whiskey in likere. PRODAJAM DOBER TOBAK IN FINE SMODKE. Naznanjam tudi. da sem glede pošiljanja denarja in druzih zadev v zvezi z g. FR. SAKSER-JEM, 109 Greenwich St. v New Vorku. SI ovencem in Hrvatom se uljudno priporočam za mno-gobrojen obisk J"o~h TI IR-clss, 432 So. SANTA FEE AVE., PUEBLO, Colo. ^^S ^^ ^fN ^{V ^^ ^tfc ^ John IVIaurin slovenski (Untertaker) se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu in olTolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje in vse v mojo stroko spadajoče opravke. JOHN MAURIN, Laurinm. Mieh Ali si gluh ? Vsak, kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj lahko ozdravi z našo novo i/n:ijo. sami> yluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesih takoj preneha. Popiši tvojo holezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 l.a Salle Ave., Chicago, III. NIKAKOR ni pretirano, ako pravimo, da pošlje FR SAKSER, 109 Greenwich St., New York Slovencem in Hrva torn sleherni teden po 40 000 do 50.000 kron v staro domovino, io to zato ker to najceneje, najbolj vestno in najhitreje opravi. ČVO :>=- H>J»| I Edini slovenski oficijelni agent v New Yorku JSTaznaixilo. Rojakom V CALUMETU in DOLLAR BAY naznanjam. da sem otvoril tudi na CALUMETU svoj SALOON in imam sedaj Central Saloon JOHN BARICH. Prop. V Dollar Bay and Caiumet, Michigan. \ obeh saloonih bodem točil vedno sveže pivo, najboljši whiskey in druge likere, kakor tudi dobra'vina, ter prodajal fine smodke. Rojaki počastite me mnogokrat. Dalje naznanjam, da sem tudi v /vezi /. g. Fr. Sakser-jem, ,09 Greenwich St., New York, ter po isti ceni pošiljam novce x staro domovino, ter rojakom tudi vse drugo potrebno preskrbim. JOHN BARICH, DOLLAR BAV & CALUNET, Mich. S^PPlemeiLt "bo „GKLag ISTaorod-a," 3SJ~o. ^e. " i kn jige m - ktere imamo v nafii zalogi i» jih t - odpošljemo poštnine prosto, ako sr nam ineBek naprej pošlje: Molitvene k d j i g e: Pravi služabnik Marijin,zl. ob. S1.10 it p „ v usuj^SO ct. Presveto srce Jezusovo, zl. obr., S 1.10 1» »> „ v usnje vez.,90ct. JezuB na križu, usuj. vezana, 80 ct. Rafael, 80 centov. Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct. m v platno vez., 42 ct. Kruh nebeški, 00 ct. Zvoučok uebedki, v usnjevez., 55. ct. Sv«^ta nebosa, v usnje vezane, 70ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct Spomin na Jezusa, usnje vez.,4Sct. Druge slov. knjige: Hitri računar, 40 ct. Angleško-sloveuoka slovnica 75 ct. Jurčičevi zbrani spisi, 11 iepo vezanih zvezkov 68. Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem, 30 ct. Mali „ 12 ct. Zupan, krščanski nauk, 6 ct Ra2inger. Abecednik, 20. Ave Marija, 10 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. j Naš dota T. in II. z v., po 20 ct Pagliaruz: 1», II. in III zv., 50. ct. Gozdovmk, 1. in II. del, 50 ct. Marjetica, 50 ct Naš cepar Fruuc Jožef 1. 20 ct. Hubad pripovedke I , II., in III.! zvezek po 20 ct. Šaljivi Jaka, I. in II., po 25 ct. S prestola na morifeče, 25 ct. Dve čud a p -hn pravljici, 20 ct. Jaromil. 20 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Vrtomirov prstan. 20 ct. Maršal s?rof Radecky, 25 ct Sita mala Hindoatanka, 24 ct. J Jama nad Dobrušc, 20 ct. Moči.i barftn Ravbar, 25 ct. Izanami mala Japonka, 24 ct. Črni bratje, 20 ct. Pod turškim jarmom, 24 ct. ! Nasplnikova hči, 20 ct. f Darinka mala Črnogorka, 24 ct. Najdenček, 20 ct. V»nček pravijicin pripovedek,20ct. Potovanje v Liliput, 2<^ct. »Sveti Izidor pobožni kmet, 25 ct. I Sveta Notburga 18 ct. I Car in tesar, 20 ct. 1 Narodne pripovedke v Soških doli-i nah I. in II. po 12 ct., III. lSc. : B^račica, 18 ct. , Gardist, 12 ct. Mrtvaška srajca, 15 ct. i Dvoboj, -12 ct. Stric Martinek, 12 ct. j Božična noč, 30 ct. \ Preko morja, 30 ct. Na bojišča, 32 ct-Korotansia povest, Mladost, 30 ct. Kapitanova hej, 30 ct. Punčika, 15 centov. I Posavček, 18 ct. Marica, 30 ct. ! Prve skrbi, 45 ct. j Protivja, 12 ct. Čarovnica, 15 ct. Boži ena pripovedka, 12 ct. , Rakvar, 15 ct. Ikoi 1 j3, turška povest, 20 ct. ! ? taa litij bolje, 12 ct. »iski vorašanja. 15 ct. Počaet'1, IS ct. . Sm- dm, 30 ct R K .vujači, 35 ct. * slovanskih povestij. I. in II., f p 50 ct. B i- Hur Roman iz časov Kristusovih, 81. Savinjski glasovi, 20 ct. V domačem kr< gu, 35 ct. : Zbrani spisi, 20 ct. Drago!jabci, 20 ct. Hudobni tovariš, 20 ct. Zeleni listki, 20 ct. Basni za mladino, 20 ct Tatarji na Moravekem, 35 ct. I Dva svnta večera, 20 ct. Bogdan, 10 ct. Plemenita srca, 20 ct. Razue pripovedke, 30 ct. S lavo j in Ljudmila, 20 ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Velike sanjska hukv«, 35 ct. j Sanje v podobah. 10 ct. FR. SflKSER 109 Greenwich St., New York. Oficijelni zastopnik družb: Bremenskega Lloyda^ Compagnie Generale Transatlantique, Red Star Line, Rudeče zvezde, /—-_ Holland America Lane in druzih prekmorskih crt. ParoliroflHi in žahamB listin sn mm po najpizjih cenah. KDOR lahkonode"^tUje V Star0 d(fm0Vin0 najb0,je St0ri' da kul" yoini{ ,istek v YORKU, ker potem se lahko odpelje s prvim parn.kom in mu m potreba tukaj čakati in denarje po nepotrebnem trositi. irnflB nnSJoZ^tar6 d0m»Vine SCm VZamc aIi želi vzeti> najbolje stori, ako se na nas obrne, ker bo,le točno RIIUR Ze.n tn,k ,ma opravit, na vsej črti s poštenimi agenti (ne s kakimi ciganskimi Italijani ali v NtW( * ()RK dospe vsi m gremo kolikor le mogoče na roke in kjer le potreba. VSE te I)rfd?osti sovorč, da naj se vsak Slovenec in Hrvat le edine na nas obrne, kjer bode naihitreie nai ■ w ceneje in pošteno postrežen. n«ijimn>je, naj- li Vil kd° Pride V NCW VOrk na kak° Železniško P°staj« in se ne ve kam obrniti, naj gre na postajo k telefon,: /VhII ,n l)ok,lče 3795 Cortland, ali conect thirty seven ninety five in potem se s nami slovenski pogovori in pridemo ponj. Za telefon plača 15 centov in dolarje prihrani. To je zelo važno ! Dalje pošiljamo najceneje in najhitreje =* DENARJE V STARO DOMOVINO - Ogromno rastoči promet nam daje priliko naše rojake CENO postreči, objednem pa tudi dokazuje, da kdor se na nas obrne je dobro postrežen in se še večkrat na nas obrne in drugim enako storiti svetuje. * Gena, litra in soli postrežba je naše trgovinsko geslo. * VSAK P°tni v' naj, Pride,.od kteregakoli kraja Z j e d i n j e n i h držav ali iz stare domovine naj pazi na nas naslov, ulico in številko J 1 IOO O-iree^n/VsrielkL St. NAJ P°sluša nikogar, ako ga tudi slovensko nagovori in drugam vleče, za Slovence je pravi kraj le pri nas. ■MV Mi stanujemo tudi v iste, hiši tik nad pisarno in nas lahko vsakdo ob kterej koli uri pokliče. PRAV F3| -t0ri' kde Ozdravil toliko mož, kteri so se več !et upirali proti duševni in telesni bolezni, pro-u 7 ročen i v zgodnji moški dobi, da je sklenil razdeliti zastonj zavitke za poskušnjo med one, kteri po nje pišejo. Zdravljenje se vm doma in vsak mož, kteri trpi vsled kake spolne slabosfi — izvirajoče od tahkomišlj^iega življenja v mladosti, kar pospešuje zgubo moči 111 spomina, bole-cine v križu in nezmožnost spolnih organoy, se sedaj lahko sam zdravi doma in tudi ozdravi. Zdravilo ima čudodelen prijeten in ozdravljiv učinek, kakor bi tekla naravnost do obolelih delov, daje moč in raz-vitek kjer sta najbolj potreb-na. Ozdravi vsako bolezen in odpravi vse neprijetnosti pro-vzročene po večletnem prezi-ranju naravnih zakonov, in ____,-.-//«//, dokazano je, da ozdravi vsak i /2> V/J a ' slučaj. Piši na State Medical "'M. drugi Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI; Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb. I. tajnik; Ivan Govžk, Box 105, Ely, Minnesota II. ,, John Globokah, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLBDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. skor^ o^C j Poziv. Društva, ktera so v zvezi z .Jugoslovansko Katol. Jed noto, sedaj v Kly. Minn , naj si blagovolijo izvoliti delegate za glavno zborovanje dne 4., 5. in 6. julija V Ely, Minn., iate naj naznanijo prvemu tajniku J ugiislov Katol. Jednote, tla jih ta priobči v glasilu. ELY, Minn., 14. aprila 1900. Ivan Govže, I. tajnik. Društveno glasilo je „GLAS NARODA"- Otroška igra zahtevala devetero življenj. Stock bridge, Wis , 7. junija. Tragičen slučaj je zahteval žrtev življenj ob«m Indijancev in jednega indijanskega otroka v indi-janskej reservaciji. ludijanka je na dvorišču, kjer se je igralo več otrok, odtipkai;i glavo kokoši, ostro nabru šeno sekiro pa na raestu pozabila Otroci so se igrali ,,odsekanje glave'1 in to storili z otrokom ravno taki> kakor je Indijanka s kokošjo. Več Indijancev pa je na VBpenjaf'i vleklo z vrvmi tovor lesa, ko bo ugledali grozni prizor sekanja glave, spustili vrv in tovor padel na nje ter osem Indijancev usmrtil. Evropejske in druge vesti. Dunaj, 5. junija. S potniki napolnjen električni voz je padel raz visok nasip. Šest potnikov je bilo usmrtenih, 4 bo bili smrtno ranjeni in mnogo druzih več ali manj hudo poškodovanih. M o n a k o v o, 6, junija. Blizu postaje HtaiVelbach v Oberfrauken je zavozil včeraj brzovlak z vso silo v tovorni vlak. Število usmrtenih je veliko; dosedaj so izvlekli 27 trupel izpod razvaliu. Napačno postavljeno izogibališče je bilo uzrok nesreče. Pariz, 6. junija. Predlagani zakon, vsled kterega bi bili boji z biki prepovedani, najbrže ne bode sprejet. Poznani podjetnik Maz-zantiui iz Madrida je pri Montgomery kupil zemljišče, na ktereni bodo zgradili areno s 13 000 sedež: in tudi areno v Enahienu bodo dodelali. Bero lin, 7. junija. Znižanj** cene jekla in žici v Zjed. državah in neugodna poročila iz belgijskih in domačih nrndišč žt-lt-za je prouzro-čilo danes velik atrah naberolinski borzi kakoršnega od 1. l!s'.»0 ni bilo VeČina obrtnijskih delnic je padla za 10 do 15 odstotkov. B e r 1 i n, 7 junija. Na topničar-skem stališču pri Jiiterbogk je včeraj udarila strela v skladišče, v kterem je bilo 15.000 kilogramov smodnika. Z zelo hudim razpokom se je razletela in vnela VBa množina smodnika. Razstrelita je prouzroči-la tako hud potres, da so prebivalci Jiiterbogkera menili, da je na stopil sodnji dan. K i m, 7. junija. Papež je jutrajš-nji sprejem v stolni cerkvi sv. Petra odložil na soboto. Dr. Lap-poni, njegov tel sni zdravnik pravi, da papež ni bolan, pač pa utrujen vsle<* včerajšnjega vsprejema španskih romarjev, kteri je trajal dve uri. Berlin, 8 junija. Poslednji vi-haiji in hude nre so v raznih delih Nemčije napravili m1 o jo škode, strela je ubila več ljudi; v vinorodnih pokrajinah je napravilo obilo škode na trtah. Dunaj, 9. junija. Oehi so zelo nagajali v državnem zboru v poi.no noč; razbijali so po pisalnih mizah iu napravili še drugače ropot. Ob 1 uri zjutraj je miuisterski predsednik zaključil zasedanje. Drobnosti. Zgradba električne železnice v Ljubljani se je zakasnila, in sic»*r po krivdi železniškega ministeretva. Ker je namreč n^ki hišni posestnik na mestnem trgu vložil prigovor pr"ti napravi železnice, ker bi po-t^m baje ne mog^l Hkladati sodov z vinom za svojo gostilno, ni mogla komisija za pregled trase sama podeliti konsecije, dasi seje soglasno izrekla za podelitev iste in je tudi zastopnik ministerstva glasoval z« podelitev. Vsa stran se jo vsled tega prizora morala predložiti minister-stvu, kjer morajo pa imeti veliko skrb, kako bo izhajala dotična gostilna — ki bi, nota bene, ne trpela ni kake škode radi železnice, ker gospodar tudi sedaj po dnevi ne sme skladati sodov, a ponoči bi jih lahko skladal tudi potem, če bi bila napravljena železnica — ker toliko časr ne dajo koncesije. Firma Siemens & Halskeje vzlic temu že naročila ves materija], tako, da začne lahko takoj z zgradbo, čim dobi koncesijo. „ftlov. Narod". * * * Generalni št raj k v Ve v fall. Časniki poročajo, da je v papirn;ci v Vevčah nad Ljubljano nastal 18. maja splošen štrajk. Delavci, kterih je okolo 800, zahtevajo, naj minimalna mezda določi in. ,-iJEELAND", na dva vijaka. 12000 lun. ,,KENSINGTON", na civa vijaka. ton. ..SOUTHWASK", na <1 va vijaka, 8607 ton. ..FEIESLAND".......7« ii> ,.WESTEBNLAND".....5736 ton. ..NOOEDLaND ',.....5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna naikrajših in naj prijetnejši h za potnike iz ;ili V Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA od pljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHI LA DELPHI JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK — 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO. - Third slemška z bridkim mečem vred izročili sodišču v Kamniku. # * * Obsojen kapitan. Pred trem leti je v pristanu na Reki trči parnik „Ika" z angleškim parnikom ,,Thyria„Ika" je bila tedaj tako poškodovana, da se je poto pila in je utonilo 16 oseb. 19. maja je bil kapitan „Ike" obsojen na štiri mešece v ječo, ker je vsled napačnega manevriranja prouzročil omenjeno uesrečo. Oljndskem gibanja na Kranjskem v letu 1899 je povzeti sledeče: M*d prebivalstvom od 505.639 duš je bilo sklenjenih 3489 zakonov; otrok pa je bilo rojenih 18.515. Število umrlih znaša 12.856. iu sicer jih je umrlo v starosti: do enega meseca 1142, do enega leta 2834, do 5 let 5280, od 5 do 15 let 654, od 15 do 30 let 876, od 30 do 50 let 1169, od 50 do 70 2438 in čez 70 let 2439 i Uzroki smrti so bili: v 659 slučajih Raznotero.— V Trstu je umrl vikar Jus. Jaar, ki seje pripeljal iz Aleksandrije s škofom Bonliglijem Ko je šel spat, je ugasnil plin, ne da bi zapri petelina. Tako ga je plin zadušil. — V Sp. Idriji je padel v vodo 2-letui otrok Jan. Lampeta, katerega je rešil gotove smrti 16-letni dečeko Jan. Rovtar. — Ribni-čani na Kranjskem so poslali Krii* gerju razglednico, na kterej so napisali seveda v slovenskem jeziku mnogo čestitk. — Štrajk v Vevčah pri Ljubljani traja dalje. Ravnateljstvo zahteva od delavcev, naj sr vrnejo na delo nemudoma, kerdru gače jih je smatrati odpuščene. V varstvo uradništva je v Vevčah 120 vojakov, čaj« se, da tovarna hoče vzeti v delo delavce s Štajerskega. — Na železniški progi Kašira-Mi hojlov v Rusiji se je razbilo, ker j< skočil vlak iz tira, 35 vagonov, i sprevodnikov je mrtvih, ranjeni pa so skoro vsi potniki. — Pred porot*, v Celju je bil obsojen na 8 let ječe 60 let Btari dninar Jos. Veber, ker je hotel zastrupiti in oropati vdov Marijo Brobec na Saviuski gori. — Skupnega potovanja Slovencev k svetovni razstavi v Parizu ne bo, ker se jih je oglasilo premalo. — V Novem Sadcu v Galiciji štrajkajo na gimnaziju cel sedm razred, ker so nekega dijaka odšlo vili, baje po krivici. —Nadvojvoda Fran Ferdinand se poroči v kratkem z grofico Chotekovo, potem sledi poroka. Nadvojvoda ne zgub pravice do prestola, le otroci iz tega zakona De bodo imeli take pravice — Bljuvanje Vezuva je opazoval preblizu profesor Mateucci; lava iu leteče kamenje pa ga je zadel tako, daje umrl. — Na progah c. kr drž. železuice so upeljali zopet nedeljski počitek. Tovarni vlaki iz ostanejo vsako nedeljo, in binkoštm poudeljek skroraj vsi.—K uga v Egiptu še ni prenehala. V Aleksandriji je bilo 5 slučajev kuge, 4 ljudje so umrli, v Portu Saidu jih je umrlo 13 izmed teh 29 boluikov. —Na Ogerskem je vuičil požar v vasi Horvath-Szidany 28 hiš s pritikli-uami. — V Chatai-u v Ekvadorju je pogorelo gledišče. Škode okolu 30. 000 šterl. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.42 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna podiljatev registrirana. • POTSDAM, parnik t dvojnim vijakoi i. 125 ton. STATENEAM, parnik / dvojnim vijakom, 10500 loll. ROTTERDAM, parnik 1 dvojnim vijakom. 8300 ion. Parniki: MAASDAM, SPAARNDAM WERKENDAM. feš^ Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway. NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Ill a n M m si m m m m m m m m Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4°|0 brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Nahoda". i® BK&SHMMMMISI M MiSIIIiilMHMM a_iu_sffi_rit_> Kje je? FRANK MAROLT, Htar kakih 23 tet, d«>ma iz Velikih Lašč štev, 65, pred jednim mesecem je prišel iz Sparte, Minn., in moral od tam pobegniti : tukaj je ravno tako naredil, ostal di rad zvedel: Jakob L o 11 s h e, 105 Harrison Ave., Leadviile, Colo. Kje je? Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl + Miners Exchange Saloon * 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. . V njem toči m i z v r s 111 o pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so d o h r a j e d i 1 a in p re-n o č i š č e. V obilen obisk se priporočam (1. ]L) MAT. MAUTZ, laatnik. JOHN TRINKU, pred jednim letom je bival v Jolietu, lil., kdor rojakov v£ za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Ant. T r i n-k u, Box 274 Ilibbiug, Minn. Palace Heat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St.- Calumet-Mich. Med postom so pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od 6 centov naprej. Polenovka (štokš) po 15 cent. fant. Za velikoročne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Naša posebuost so kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem! V premogokopu. (N..yclcta.) (Konec.) Ves onemogel pade Mallard na kolena v vodo, ktera mu sega že do pasa, njegovi tresoči roki oklenejo ie uog Greuua in ga prosi ihte: „Odpusti mi, velik malopridnež •em." Potem mu je vse razodel in priznal, in ko je končal zakriči vee obupan: ,,Kaj še čakaš Greuu? vse sem ti razodel. Maščuj se, ne branim se, pobij me s sekiro, boljšega ne zaslužim .... Pogum Grenu ..." Greuu molče zre v temno uoč, vaaka beseda mčvredneža mu je bil hud udarec. V prvem trenotku hotel se je maščevati; toda na tem kraju je opustil to misel. ,,Mallard," reče naposled, ,,umri v miru, odpuščam ti." Mallard ne vrjame. „ Vatam! Mallard uboga. Greuu ga objame in Mallard začuti močno trkajoče njegovo srce v svojih prsih. Voda narašča, sega jima že čez pas. Pokajoče se zlomi bruno Mallard omahne. III. Prihodnje jutro zbudi se Grenu v polutemui bolnici na postelji in zapazi nepoznane obraze okolu sebe; preslabega se čuti v tem trenotku, da ne razume govorjenja popol noma. ».Nepričakovana sreča," reče sta ri uniformirani gospod. Potem razlaga dotičui gospod okoli stoječim kako je voda Bama razš.riia prehod, skalo odmaknile in skoraj mrtvega prem< gnrja pri-u-sla na dan. Da, nepričakovan* sreča. Ko so se okoli stoječi dosti načudiii, začeli so ga spraševati kako se mu je godilo. Odgovarjal jin. je na radovedna vprašanja in ob-jeduem iskal z očmi Mallar a. „Mallard?'* meni nekdo, ktere-mu seje dozdevalo kaj Grenu išče. ,,Odpustili smo ga pred jedno uro. i je tu poleg Vas, imela sta obadva jednako srečo." ,,lCdaj lahko odidem?" vpraša Grenu. ,,Sedaj, ako hočete." Vzdigne ae iz ležišča in posluša kakor v sanjah povelja zdravnika, mehauično vzame 20 frankov, ktere dobi kot prvi delež za ponesrečene. Brzo ae odpravi od tod, prekorači dve dvorani, kjer bo obupan*-ženske jokale pri mrličih. Niti oziral se ni na žrtve nesreče. Po stopnicah prišedši prerije množico iu prekorači kordon v> jakov in policije, da je dospel na cesto. Malo korakov oddaljen čaka na-aloujen na steno vujašuice Mallard Greata si drug drugemu nasprot in Grenu vpraša bojazljivo Mal-larda: „Nisi nikogar videl?" Mallard zanika vprašanje zmajaj« z glavo, ni je videl — Lazariut-Bleda iu prepadena stala sta molče drugi proti drugemu ne vede kaj bi počela. Molk prekine Mallard, rekoč: Vedeti hočem in in ram, k a misliš začeti na to kar sem ti povedal. Ker sva ostala oba pri življenju je eden med nama preveč up avetu.--Rekel sem ti: Pobi, m« a sekiro, a tega storil nisi, morda ti je že žal sedaj--čakal sem tu na te samo radi t^ga.... Vzemi •ekiro in jaz vzamem svojo. V gozdu ob ceati se bodeva bila, meni ni nič za življenje; ali ti je prav?" Počasno odgovarja Greuu : ,,Nevem kaj mi pripoveduješ____ Pozabil sem vae---- Hodi tvoja pota.14 Mallard ga je prestrašen gledal, med tem ko je Grenu z razburjenim glasom nadaljeval: „Da, da, pojdi, Mallard.... toda stori takoj----i 11 ne prikaži se več v tej okolici Drugi ae je umaknil, vzel svojt čepico in z opotekajimi koraki odšel, med tem pa je stal Grenu nepremakljiv pri vojašnici. IV.' Ni ao več videli Mallarda. Kar se Grenua tiče, je ta ostal ▼ Saiut Etien ne, toda Lazar i ne ni nikdar več objel in kazal kakor b imel bojazen pred ljudmi; zato so v obče zagotavljali, „da mu je oni dan, ko j« bil živ pokopan nekoliko zblodil um". Kar je mogoče. Življenje se mu dozdevalo v isti-ni zelo težavno težavno, iu dolgo, brine grozne tajnosti je sliekalo njegovo srce. Željno pričakuje poslednje ure, to je one ure, v kterej bode našel dovolj moči, da prosi odpuščenja. Vsako jutro Čaka nemo pred rovom na svoje delo; gre doli in ostaja ves dan v črnej zemlji, ker gabi se mu svit solnca ; ako pa iadom obupljivi glasi: ,,Rešite se 1' potem se vzdigne kvišku in kakor bi ga navdajalo novo upanje stega roke proti žrelu premogokopa, da bi sprejel uničujoči podzemski plin. Smesnice. G o s k a Gospica: ,,Vi ste poljedelec, gospod baron, — povejte mi ali je potreba za govt-jski gobec v s- lati zelo debelo zemljo, da dubro raste?" B o h a š t v o. Ona : „Tri hčere imamo, zakaj bi še to grdo siroto 2a svojo vzeli?' — On: ,,Ljudje . aj vidijo, da zamore b gati Lesjak tudi grdo hčer oddati!" Naravi pomagal. Tujec (v iT'irskem horelu natakarju): ,,He Zan, kje ste pa bili danes ves dan?'* — Natakar:,,Zaupljivo vam povem: Franc- zje in Angleži so bili tu in jaz sem m ral pomagati v oglašanju j»'ka ker naš stal ui mož, ki opravlja službo jeka, ne zua teh jezikov Kupčija. A.: „Toraj še vedno is ta edina z očetom tvoje neveste?" B: pa ne bode dolgo tra- ulo, samo za par tisoC dolarjev sva še narazen!" Se ni gotovo. „('ul sem, da 'te zaručeni, ali Vam smem časti-tati?" — ne vem, razmere gl^-dc premoženja mi še niso znane." Ah tako! Gost: ,,Joj, kako j t • pivo motno, to neruorem piti!" G stilničar: .,Oh, ie mirno pite, =aj je samo kozarec — umazan!" Smola. Lopov: Tri sto medvedov, to je smola ! Sedaj sem prvič ukradel par čevljev, da me niso zasačili, in sedaj sta oba levičnal" 1 z o t r o šk i h u s t Mala Mi-unca: ,.T> tka Jera, odprite usta." — Teta: „Zakaj pa?" — Miruica: ,,0, oče vedno pravijo, da imate z lo Spicast jezik !" Dvojne bolečine. Župnik : .,No Andrej, kako je vaši ženi?" — Andrej : . Oh gospod župnik, današ ijo noč je umrla. (Prične jokati.) — Zupaik: „Le potolažite ae in možko preuaSejte bolečino.*4 — Andrej: ,,Da, ali neumno je, da mi ii povedala kje ima prihranjene de-larje zakopane l" Napredek. Oče (sinu, kteri se uči čevljarsko obrt) : „Ali že kaj uapreduj š pri tvojej obrti?" — De-oek: ,,Misiim da, sedaj sjžc smein ■smejati, ako Urugi učenec zaušnico dobi." Brez misli. „Sto dolarjev naj Vam posodim? Za tako neumnega me uesmete imeti!" — ,,0, prosim „ravno nasprotno" I" Ve roje t 11 o, Tradnik (starej! gospici): ,,Kdaj ste bili rojeni go-apica?" — Gospica : „To ne vem, =nn bila takrat še premajhna!" V šoli. Učitelj: „Ktere živali 36 najbolj spreminjajo?" — Tine: ,,Komarji!"— Učitelj: Prav tako, tudi pri komarjih se "to zgodi, t< da p .vej kaj več o njih " — Ti ne: ,,Mnogokrat iz komarja slona napravijo!" Hude b o 1 č i n e. Mladi zdravnik (vst-pivši v čakalno sobo) „Jeli mogoče moj drogi sošolec, da me ti prvi obiščeš, kje čutiš bolečine?44 — Sošolec: „V žepu, petdeset goldinarjev potrebujem l" Vina na orodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 de 55 centov galoua s poaodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s poBodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tud: novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cai. Kje je? Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grpcerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalie* VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. - Izvrstne viržinke kakoršuih dosedaj še ni nihče v Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj Leonard Puh, 404 \V. 17 St. - CHICAGO, ILL. Poskusite jih in prepričali se bo-det'-\ da za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših sinodk. Te viržinke bo ravno tako izde-laue kakoPjih izdelujejo v Ljubljani v tobačni tovarni. Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo. MARTIN MTJSIC, doma iz Drago-; vanje vasi, okraj momelj. pred 'petimi leti je bil pri podpisan* m j na hrani in mi ostal d< lž*n S67 86 to ga priporoča kot. d« HAVRE - PARIS SVtro - IVXSBKI K (Avstna ) Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Mortoi Street: La Gascogne La Champague L'Aquitaine La Touraine La Lorraiue La Bretagne La Champagne 14. ju n i 1900. 21. „ 1900 28. „ 1900. 5. julija 1900. 12. „ 1900. 19. ,, 1900 26. ,, 1900. ALI pošiljaš cenjeni čitalec tvo-j^v staro domovino namenjene novce po FR. SAKSER. 109 Greenwich St., New York? Ta poši lja najceneje, najhitreje innajzuiieslji-v e j e 1 " Novi brzojiarnik na dva vijaka ,.La Lorraine" odpluje prvič iz New Yorka 12. julija t. 1. Glavna agencija: 32 BROADWAY. NEW YORK Grahek in Sunich, CALUMET,----Michigan, priporočala rojakom svojo grocerijo, v kterej prodajata vedno vse sveže blago po najnižjih cenah. Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke. V obilen obisk se priporočata J. GRAHEK in M. SUNICH, Calumet, Mich. V srečni hiši ljubijo godbo. Glasovir za $500 ali orgije za $250 si le malokdo od nas more omisliti, 5e manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera i^domestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati ra/ne komade. Godba je urejena na valjčkih z jeklen imi iglami — ne papir, nič kar bi se i/rabilo. Ima lepe glasne glasove kak' .r orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bo!ne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, ietvorkami itd. Ilaje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno ra?veseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad iooo komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glast>eno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev „Veliko Ooljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred l6 funtov. Lepa gndbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam peljemo po sprejemu $3 00 po ekspresu. Agentje zasluzijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct zna-ko za cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesev St., New York, P. O. Box 2S53. Dept. til N 't ■!'!:!' •!'! ! .'!■!•!• '!':'!• ■'r' ............ •»•••»• .»''>•• .»■»•!. .t.'.i jig m. FRANC CTJHEN, trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovž^, . 'UBLJANA Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarski h si«u* u žepnih np, verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- p" tov po najnižjih cenah. Pri naročilih naj se deuar naprej pošlje in eden ff gold, več za poštnino. Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine pr sto. & Bremen ISIs.xes StooHsi Bahnhofgasse stv 29 Bremen. j«'dina slovanska tvrdka. ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Kvn.po ne oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjnr hi denar najbolj* /.menjati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj za vozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. -, EastCor. loth iV WalnutStr., in X. \V. Central & ParkSt., Kansas City, U. S. A. liivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmoinostij pri tamošnjem Ijuilstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem : ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je ylas svetovnega zdravnika. Zaradi tega nai se vsakdo, ki boleha, obrne na gosiM«la DE. G. IVANA PCHEKA. Jaggb Stokich 89 E. Madison St., Chicago, 111 0 % t, Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom { BosS Ca-e; m so najboljši pokrovi se zlat'm pre-tegnjHtii ((Toldfiebl) in jamčim zanje !<-t; ko 1 ■ S''Vje je Elgin ali Wait ham ter velja samo Diini", kt^re žeie ur > kupiti se iim s«d;'j ponuja priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. w Na zahtevanje pošljem ceniku poštnine prosto. Dobra postrežba tft in jamstvo za blago, j^ moje geslo. ^ Za obilo naročb se priporočam z V3era spoštovanjem A ® Jacob Stonich, 89 East Madison Stkeet, Chicago, III. ^-jz^iri^-ai: -«>- JG> -tx^ o <33- -ar^-rm S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne l»olezni, revmatizem, slabo prebavljanje, l>o!ezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspe-ha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jezika obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POIIEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih o«b ozdravil, posebno pa mu je ljuljo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok. - VSI ONI - Kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svuj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V KOKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. T. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti- Moreni ga vsakemu toplo priporočati. Th< is. p. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je g<«p. dr. Pohek tinancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic: je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, oltčinski blagajnik v Kansas City, Mo., U.S.A. Dragi g. dr. Pohek: — Z Vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Vam lepo zahvaljujem. c. G. Foster, sodnik v Topelca, Kas. Spoštovani g. d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popotno ozdravljenje, Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. J. »s. Lipov ac, Kulville, Miss. Spoštovani zdravnik:— Naznanjam Vam, da sem vsr. zdravila porabil in sera popol-nom ozdravil. Zelo se Vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na žetodcu in črevih in sera mislil, da ni več pemoči za mojo bolezen. Vaš udani Jos. Zcanič, Hastings, I'a. Spoštovani dr. Pohek: — Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Kellek, Helena, Mont. Dragi g. dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam ^lepo zahvalim za Vaše vspesno zdravljenje. Stkvk Marak, Cameron, Texas. Dragi zdravnik:— S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. Bkn Henderson, Kansas City. Spoštovani gosp. zdravnik:— Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. Turkovič, Iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ! J&r Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. 6. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 ' KANSAS CITY, M0. U.S. JOHN VENZEL, o izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK / '.a " niao^oV -ooaoajooj o o. 9 oso^aasoooa i 4003J39003C T 0-0 993334009 priporoča rojakom za izdelovanje iu popravo. Ceiu* bo pri-meruouizke, dolodobro iu trpežno. Najoižja c5 in naprej. Izvršil em tudi na 0 m S glasov. Razpošiljnrii jih b pravico, da si jih Inhko vsak ogleda na Exproas Ollice. (jilnde uatau&cejih pojasnil ae je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Clbvei and, Ohio. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoma za izdelovati]« in popravo KRANJSKIH HARMON! K. Cena najcenjSim 3 glasnim cd 825 naprej in treba dati $5 ^re*'. Boljše vrste od *4o do $100. Pri naročilih od $50 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vg« življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. JOHN golob, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Hand) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in >e zamorejo upora-biti pri VMkej godbi na iice, trobente ali piičali. < r?*