Naslov — Addrrt* NOVA DOBA 6117 St. Clair Aye. Cleveland, Ohio (Tel. HFnderson 38SI) (NEW ERA) Bratstvo, poštenost Ib Beseblčii* ljubezen članstva do J. S. K. Jed-note mure isto obdržati na čutni višini. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION ^ Entered as Second Class Matter April loth. 192G, at The Post Office Cleveland, O.. Under the Act of March 3d. 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103. Act of October 3d. 1917, Authorized March 15th. 1925. NO. 24 — ŠTEV. 24 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JUNE 13TH — SREDA 13. JUNIJA 1934. VOL. X. — LETNIK X. ČUSTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI Poročilo iz gl. urada, ki je Priobčeno v.a drugem mestu, ?Ze> da je v mesecu maju pri-5°Pilo v odrasli oddelek JSKJ ra novih članov, v mladinski °fldelek pa 43; skupaj torej 95 *»ih članov. ' ' Od začetka januarja do kon-j8 ^aja t. 1. je Jednota prido-*la 244 članov v odrasli in 312 ' mladinski oddelek, skupaj to-lei 556 novih članov. I * McIntyre, Pa., se bo v so-°*-() IG. junija zvečer vršila Jelica društva št. 207 JSKJ. eselica se bo vršila v U1VIWA tlv°rani. ^ Barbertonu, Ohio, priredi IJStvo št. 44 JSKJ svoj letni pilile v nedeljo 17. junija. Pik-' se bo vršil konci W. Hopo-an Ave. * ^vsko društvo “Ilirija” v ^elbini Strabane, Pa., priredi ji v soboto IG. in v nedeljo junija. Piknik se bo vršil Drenikovem parku. , Ritnik slovenskega pevskega ^štva “Prešeren” v Pueblu, °*o., se bo vršil v nedeljo 17. ’"ja v Prešernovem domu v Hye. Colo. l v Salido, priredijo v so-°t(> 23. junija člani angleško 6 društva Colorado, ‘U^hine, št. 201 JSKJ v Den-^ Colo. Obiskali bodo čla-A \j an&Ieško poslujočega društva >" | k. ‘ Shavano, št. 224 JSKJ v es*-u Salida, Colo. ^ bližini Delmonta, Pa., se Nedeljo 24. junija vršil pik-L ^mkajšnjega društva št. 1 R JSKJ. V Proslavo 34-letnice ustano-društva št. 15 JSKJ u Pueblo, Colo., se bo v ne-u^0 L julija vršil velik pik-lla Centovi farmi. ----- |tii"peza JSKJ društev v zapad-k. enr>sylvaniji bo skupno z v«lik .m št’ 33 JSKJ Priredila t>j. Piknik v nedeljo 1. julija, jtiilj ^ se bo vršil na Potoč-i'CV* ^arrni eno miljo od nasel-Center, Pa. Mt Conemaughu, Pa., priredi e[Vo št. 36 JSKJ piknik v ■ 1o L julija. Piknik se bo .. v Woodvale Heights. Na Ho, 11 bo sodelovalo tudi zna-Ih.levsk0 društvo “Bled” iz Co-■ u8ha. j1 društva št. 136 JSKJ I SoHynU’ ^a-> se v ne_ j'iii julija na Rudolfovi far- I^Jracija JSKJ društev v !|\\^hio bo imela sejo in |j 1 %1^'knik v nedeljo 1. julija; ft|r\ Se bo vršilo v Girardu, 1 I \ ----- ; društva št. 50 JSKJ nu> N. Y., se bo vršil IjSijV0 julija v “Emerald ’ Glendale, L. I. j.v — " Cdništvu Nove Dobe se \V% i Par dnevi v spremstvu I j ^jj.evelandske rojakinje Ji S* Mrs. Mary Kordish, II v (*ru^va Danica, št. 150 | S v ^hisholmu, Minn., ki se jjj j ^evelandu na obisku. 11 ' Se’ da smo ^ pr*’ ^liko “obrali” Chisholm plj Mje na 4. strani) RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA V OBEH ZBORNICAH zveznega kongresa je bila sprejeta postava, ki pooblašča predsedni-da, da po svoji previdnosti zviša ali zniža carino na razne uvozne predmeta za 50 proasntoV. Z znižanjem carine na gotove uvozne predmete, upa predsednik zagotoviti več inozemskih trgov ameriškemu izvozu,. NEKATERE DRŽAVE ame-i iškega jugozapada bodo letos pridelale več pšenice ko. lansko leto. To bo deloma pokrilo primanjkljaj, ki ga je povzročila suša na severu, srednjem zapa-da in severozapadu. Hudi, večmesečni suši so pretekli teden sledili močni deževni nalivi v Wyomingu, Montani, Minnesoti, obeh Dakotah ter v delih lov/e, Missouri in Nebraske. Dež je prišel prepozno za rešitev pšenice in ovsa, pač pa bo pomagal koruzi, krompirju in razni zelenjavi. GOZDNI POŽARI so v lanskem in letošnjem letu dosedaj povzročili znatno manj škode kot v prejšnjih letih, to kljub hudi suši lanskega poletja in letošnje pomladi. V veliki meri je za to obrambo gozdov pred velikimi požari odgovorno delo gozdne aimade (Civilian Conservation Camps), ki čisti gozde lahko gorljivega materiala, gradi gozdne poti in druge komunikacije za hitrejše zadušenje nastalih požarov in uspešno gasi požare, ki se pojavijo. Obvarovanje gozdov velikih požarov pomeni ohranitev naravnih bogastev, ki predstavljajo vrednost mnogih milijonov dolarjev. Poleg navedenega dela vrši gozdna armada tudi delo pogozdovanja goličav in drugih neproduktivnih zemljišč. y PRAVILNIKI NRA bodo v kratkem znatno izpremenjeni. Določevanje cen za razne predmete bo večinoma odpadlo in proti-trustni zakoni se bodo začeli porabljati proti monopolom za navijanje cen. PREDSEDNIK ROOSEVELT je pretekli teden predložil kongresu obširno poslanico, v kateri poudarja, da se je “New Deal” šele pričel. V poslanici podaja načrt novega socialnega reda, ki naj nudi posamezniku in družini ekonomsko varnost potom starostne in brezposelnostne zavarovalnine in potom izrabe naravnih sil. DANAŠNJI PROBLEMI PRISELJEVANJA VOJNI DOLGOVI INI po NEVARNOST ŠTRAJICA v jeklarski industriji narašča z vsakim dnem. Vsa posredovanja so bila dosedaj brezuspešna. Zastopniki delavcev so odločno zavrnili načrt poravnave, predložen od generala Johnsona, češ, da ni nič drugega kot past, ki bi nategnila verige kompanijskih unij in zvezala delavce v jeklarski industriji. Unijski voditeji bodo v četrtek 14. junija določili definitivno, da-li naj se štrajk dne 16. junija začne ali ne. LETNO ZBOROVANJE zdravniške organizacije American Medical Association se je pričelo dne 11. junija v Clevelandu, O. Delegatov na konvencije je 175, ki zastopajo 98,041 zdravnikov, članov te organizacije. TURISTOVSKO gibanje je znatno oživelo zadnje čase. Hoteli in obcestne “kempe” naznanjajo, da imajo približno 25 pro-(Dalje na 4. strani) Omejitev priseljevanja naj bo toliko tesna, kolikor to zahtevajo gospodarske razmere te dežele. Ali čim je inozemec pripu-ačen v to deželo, naj se ravna z njim kot z bodočim ameriškim d r ž a v 1 j a n o m in someščanom. Ako ga ne zapostavljamo in ravnamo z njim pravično in pošteno, bo on polno odplačal za našo gostoljubnost, kajti inozemec ima mnogo prispevati ameriški civilizaciji. To je bilo jedro vseh govorov nedavnega banketa v New Yorku, s katerim se je ♦zaključilo enoletno delovanja posebnega Ellis Island odbora, ki je bil imenovan, da prouči razne priseljeniške probleme. Odbor je priredil banket za priseljeniškega in naturalizacijskega komisa rja, Colonela D. W. MacCormacka, in za člane priseljeniških odsekov obeh zbornic kongresa. Secretary of Labor, Miss Frances Perkins, prišla je iz Washingtona, da izrazi odboru zahvalo predsednika Roosevelta. Naj bo v bodočnosti priseljeniška politika Združenih držav kakršnakoli, tajnica dela zagovarja sedanje omejitve, ali je mnenja, da tudi v okvirju sedanjih zakonov se more mnogo storiti v odpravo brezpotrebnih težav in zlorab napram priseljencem. Visoke plače in boljši življenski standard toliko državljanov kolikor i.ujerodčev je predpogoj za rešitev sedanjih gospodarskih problemov. V jako navdahnjenem nagovoru je škof Francis McConnell pozival na večjo strpnost napram političnim naziranjem manjšin, kjerkoli niso v skladu s političnimi in socijalnimi idejami, ki tre-notno prevladujejo. Pokazal je, kako socijalne, politične in verske ideje, izvirno zagovarjane od neznatnih manjšin, so kasneje postale faktor v napredku člove-čanstva. Profesor Joseph F. Chamberlain je poudaril, da resnična asimilacija priseljencev more začeti le tedaj, ko se odpravi vsako zapostavljanje napram njim. Mrs. Charles Dana Gibson je govorila o strpnosti in vzajemnem prijateljstva kot najbolj sigurnem sredstvu za slogo ameriške družine in Mrs. R. Kohut je na-glašala potrebe, da se odpravijo vse zapreke napram združenju družin. Col. MacCormack, priseljeniški in naturalizacijski komisar, je omenil glavne spremembe zakonov, za katerimi vlada stremi v sedanjem zasedanju kongresa. Nekatere take spremembe so bile že predložene obema zbornicama kongresa v obliki zakonskih predlogov. Kar se tiče priseljeniškega zakona, en tak predlog bi dajal očetu in materi čez starost 60 let pravico do izvenkvotne vize, ako otrok, ameriški državljan, ima več kot 21 let. Za starše pod 60. letom bi veljala sedanja prednost v kvoti. Tudi pastorki ameriških državljanov pod 21. letom bi imeli pravico do izvenkvotne vize. Na drugi strani bi se odpravila takozvana prednost poljedelcev. Novi zakonski predlog o “registraciji” bi znatno razširil sedanjo pravico do legalizacije prihoda, ki sedaj velja le za one, ki so nezakonito prišli do 3. junija 1921 oziroma o katerih prihodu ni nikakega zapiska. Ta pravica bi se podelila vsem inozem-cem, ki so v Združenih državah (Dalje na 4. strani) Evropski narodi dolgujejo Zedinjenim državam okrog dvanajst tisoč milijonov dolarjev. To svoje dolgove odplačujejo ali bi jih morali odplačevati v polletnih obrokih, ki so plačljivi 15. junija in 15. decembra. Polletni obrok. Velike Britanije za dne 15. junija 1934 znaša .$85,760,700; Francije $59,000,-!>00; Italije $14,151,500; Belgije $7,159,400; Poljske $4,039,000; češkoslovaške $1,682,800; Ru-munije $1,248,700; Estonije $322,800; Jugoslavije $300,000; Litvinske $147,800; Latvije 8134,800; Madžiirske $32,600. Skupno bi torej Amerika morala kolektati od svojih evropskih dolžnikov dne 1$. junija $174,-530,300. Koliko bo v resnici plačanega, je pa seveda drugo vprašanje. Francija, Belgjja, Poljska in nekatere druge države že prili-čno dve leti nisofla svoj dolg ničesar plačale. Vflika Britanija, Italija, češkoslovaška, Litvinska in Latvija so na zadnji obrok plača!,2 nekaj malega. Mala Finska jeiedina dolžnica, ki je dosedaj to|no in v celoti plačala vse obrok^. Njen skupni lolg Zedinjenim državam znaša okrog 9 milijonov; dolarjev. Ker pa se je izkazala za tako dobro plačnico, ji je bila obrestna mera znižana na tri stotinke procenta. Dosedaj je* bila njena obrestna mera tri iij pol procenta. Obrestna mera zafFrancijo je en procent, za Italijo,;pa štiri stotinke procenta. ' • ... V zveznem kongresu je bila nedavno sprejeta takozvana Johnsonova postava, ki določa, da države, ki ne bodo plačale določenih obrokov na svoje dolgove, ne morejo dobiti nikakih posojil in kreditov v Zedinjenih državah. Državni department je že obvestil zastopnike' dolgujočih evropskih držav v Washingtonu, da 15. junija zapadejo njihovi obroki vojnih dolgov in da nobena država, ki ne bo plačala svojega obroka v polni vsoti, ne more v smislu Johnsonove postave dobiti nikakih posojil v Zedinjenih državah. To je za nekatere evropske države hud poper. Dosedaj so plačila obrokov enostavno odklanjale ali pa plačale kaj malega. Kljub temu so imele priliko dobivati posojila v tej deželi. Stric Sam jim je zdaj pokazal zobe, kar znači, da je sit norčevanja. Noben pameten človek sicer ne verjame, da bi bili evropski dolgovi kdaj plačani v celoti, kljub temu, da imajo skoro vse evropske države dovolj denarja za vedno večje oboroževanje. Cela zadeva pa ima morda eno dobro stran, če bi evropske države ne bile Ameriki toliko dolžne in če bi imele kredit za posojila, bi morda že bila izbruhnila nova evropska vojna. To jo bo morda zavleklo ali pa celo preprečilo. ------------------o------ KAKO SE JE RAZVILA TRANSPORTACIJA ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV KRATKA OPOROKA Rabelais je zapustil oporoko, ki je gotovo najbolj kratka, jedrnata in odkritosrčna. Račune s svetom je sklenil kar brez olepšavanja: “Nič nimam razen mnogo dolgov; kar bo ostalo, naj dobijo reveži.” POTOM IZMENJAVE Neki prodajalec avtomobilov v Indiani je vzel na račun prodanega avtomobila dveletnega junca, 50 bušljev koruze za krmo, en bušelj sladkega krompirja, 10 gosi in pet bušljev koruze za praženje. Prva in n a j p r i m i tivnejša transportacija je bila pač prenašanje tovorov na človeških plečih ali glavah. Kmalu pa je človek začel porabljati za prenašanje tovorov raznq živali, kot pse, vole, konje, osle, severne jelene, kamele in slone. Na ameriškem kontinentu konji niso bili poznani, dokler jih niso importirali Spanci. Indijanski rodovi so do takrat za prenašanje tovorov rabili le pse in lame. Potovanje po vodi je bilo v začetku enako primitivno. Par skupaj zvezanih drevesnih debel je tvorilo splav, s katerim je bilo mogoče i)o vodi potovati ali pa prevažati tovore. Kmalu so prišla v porabo izvotljena debla in temu so sledili čolni. Zgodaj je prišel človek tudi na idejo jader, v katera se je upiral veter in poganjal čoln. Iz tega so se razvile poznejše jadrnice. Znano je, da je Krištof Kolumb prejadral Atlantik in odkril Ameriko s tremi jadrnicami. Eden naj večjih iznajditeljev je bil oni, ki je iznašel kolo. Raznih vrst vozovi, v katere so bili vpre-ženi voli ali konji, so potem dolga stoletja tvorili najvažnejše transportacijsko srestvo na suhem. Do gotove mere se vozovi z vprežno živino rabijo še danes. V sedemnajstem stoletju je neki Anglež pronašel, da voz mnogo raj še teče po tračnicah kot po tleh. Izgotovil je torej prve, legeoe tračnice, ki jih je pritrdil na lesene pragove. Tako je imel prvo progo, po katerih sc tekli s premogom naloženi vozički od rudnika do morskega obrežja. Prvi praktični stroj na paro je izdelal Anglež Thomas Savery leta 1698. Thomas Newcomen in James Cawley sta leta 1705 patentirala že znatno izboljšani parni stroj. V resnici vsestransko poraben parni stroj pa je izumil James Watt leta 1782. Vpeljava parnih strojev je odzvonila nadvladi jadrnic, že leta. 1786 je James Rumsey broda-lil s svojim malim parnikom po reki Potomac, s hitrostjo štirih milj na uro. Skoro istočasno je Anglež James Fitch začel porabljati parne stroje na svojih tovornih barkah, katere so do takrat poganjali z veslanjem. Robert Fulton je leta 1807 zgradi prvi parnik. Prvi prekooceanski parnik, k. je plul iz Savannah, Ga., na Irsko, se je imenoval Savannah. To je bilo leta 1818. Parnik pa je k deloma rabil stroj, deloma pa si je pomagal naprej z jadri. Prvi parnik, ki je preplul Atlantik brez pomoči jader, je bil holandski; plul je regularno iz Rotterdama do otočja Zapadne Indije. Prva parna lokomotiva je puhala leta 1825 med Stocktonom in Darlingtonom v Angliji. Prva parna lokomotiva za javno trans-portacijo v Zedinjenih državah ,ie bila na progi Charleston-Hamburg v South Carolini. Thomas Blanchard v Massachusetts je leta 1825 izgotovil prvi za silo porabili avtomobil. William T. James se je z nekoliko izboljšanim avtomobilom vozil v New Yorku leta 1829. Ti avtomobili so bili na parni pogon Predhodnik današnjih gasolin-skih avtomobilov je bil izdelan leta 1885 v Mannheimu, Nemči ja; izdelal ga je Carl Benz. Na svetovni razstavi v Chicagu leta 1893 je bil že eden importiranih Benzovih avtomobilov. Prvi po rabni ameriški avtomobil sta iz-(Dalje na 4. strani) Na Notranjskem v okrožju Borovnice je sredi maja napravila toča občutno škodo na poljskih pridelkih in drevju. Tudi po ostali Notranjski, zlasti v smeri proti Logatcu in Lazam, je napravila toča obilo škode. Ob zaključku prvega jugoslovanskega protituberkuloznega kongresa, ki se je pretekli mesec vršil v Ljubljani, je bil otvorjen novi zdraviliški dom “Mladike” v Topolšici pri Šoštanju. Otvoritve se je udeležilo nad sto zdravnikov, najodličnejših specialistov iz vse Jugoslavije, mnogo predstavnikov oblasti in nekaj tisoč občinstva iz bližnjih in oddaljenejših krajev vse Šaleške doline. Zdravilišče v Topolšici je bilo prsd sto leti še preprosto kmečko kopališče. Leta 1891 je prešlo v last šoštanjskega denarnega zavoda, od katerega so ga kupili neki dunajski podjetniki. Po prevratu je prešlo zdravilišče v državno last. V Mariboru je po daljši bolezni umrl upokojeni učitelj in pisatelj Josip Kostanjevec. Rodil se je leta 1864 v Vipavi. Kot učitelj je služboval najprej na Vipavskem, od leta 1901 do 1910 pa na vadnici ljubljanskega učiteljišča. Po prevratu se je nastanil v Mariboru. Pisateljevati je začel že pred 50 leti; bil je nadarjen in zelo marljiv. V Cerknici je nedavno nastal požar v hiši podobarja Alojzija Bajca. Domači in okoliški ga- j silci so ogenj omejili, vendar je ! požar uničil vse lesene dele hi- j še, opremo, rezbarije, orodje in živila. Škoda se ceni na 70,000 dinarjev. V Ljubljano je dne 17. maja! prispelo iz Plovdiva na Bolgarskem naj starejše in najodličnejše bolgarsko pevsko društvo “Rodna pesem,” da se udeleži jubilejnega slavja ljubljanskega pevskega društva “Slavec.” Značilno je, da je bil prvi predsednik pevskega društva “Rodna pesem” slovenski rojak, profesor Bezenšek, ki je dolga leta deloval na Bolgarskem. Bolgar- j ski pevci so bili na kolodvoru i pozdravljeni od zastopnikov me-! sta in ljubljanskih pevcev, pa | tudi občinstvo jih je zelo navdušeno pozdravljalo. Velike poneverbe v d a v č n i upravi v Prištini. Pred okrožno sodišče v Prištini je bil priveden bivši šef tamošnje , davčne ' uprave Teodor Jelisavac, ki je obtožen dolge vrste poneverb, izvršenih tekom več let j v skupni vsoti okrog 200.000 dinarjev. Obtoženec je zmedeno odgovarjal na stavljena vprašanja ter neprestano zatrjeval, da se ničesaf ne spominja. Napravil je vtis duševno bolnega človeka. Todor Jelisavac je bil najprej policijski uradnik, potem upravitelj pošte, nazadnje pa šef davčne uprave. Od strank je prejemal razna vplačila, ki pa niso bila nikjer vknjižena in tudi primanjkljaje so po nekaj letih ugotovili le približno po izpovedbah oškodovanih strank. — “Kaj ste delali z denarjem?” je obtoženca vprašal predsednik.—“Boga mi, ne spominjam se!” — “Ali imate hišo?” — “Da, 16 hiš imam.” — “Ali 1 priznate poneverbe?” — “Bo že • tako, saj so ljudje, ki me toži- • jo, sami poštenjaki. Oni bodo (Dalje na 4. strani) VSAK PO SVOJE Dandanes je že tako, da upnike dolgovi bolj skrbijo kot dolžnike. To velja tudi glede vojnih dolgov, ki jih evropske države dolgujejo Ameriki. * Evropske države razdvaja tisoč sporov in nesporazumov. V enem .oziru pa so čudovito edine. Nobena, z izjemo ene, neče odplačevati vojnih dolgov Zedinjenim državam. Samo mala Finska misli, da je bolj častno plačati dolg, kot pa denar porabiti za večje armade in sil-nejše oboroževanje. Na Cubi gre v klasje nova revolucija. Pri tem je prava sreča, da se je vlada Zedinjenih držav z nedavno sklenjeno pogodbo odpovedala vsaki pravici vmešavanja v domače cuban-ske zadeve. Da se to ni zgodilo, bi bila Amerika zopet zapletena v krvavo zabavo male otoške republike. Naj se Cubanci le sami klestijo med sebj, če se jim ljubi, toda naj tudi bunke in stroške takih zabav sami nosijo! :Jc Društvo št. 44 JSKJ v Bar-bertonu, O., naznanja, da priredi svoj letni piknik prihodnjo nedeljo. Piknik se bo vršil konci W. Hopocan Avenue. Barberton je še vedno idilično mesto. Drugod se ceste končujejo v divjino, v “detour,” v smetišnico ali celo v prozaične planke, v Barbertonu pa se najbolj odlična cesta zaključi s piknikom. * V Parizu se je nedavno vršila vinska razstava in uradni pokuševalci so morali pokusiti 3072 različnih vin. Za svoje naporno delo so bili sicer dobro plačani, toda pokusiti 3072 vin in pri tem trezen ostati, tudi za Francoza ni igrača. * Na Madžarskem je bila nedavno razpisana služba krvnika in med kandidati za to lepo delo sta se priglasili tudi dve ženski. Ja, ta nežni spol! >1« Bivši italijanski pesnik D’Annunzio, kateremu vlada plačuje dosmrtno pokojnino, piše l knjigo o pasjem lajanju. Iz ^e-i ga bi se dalo sklepati, da je ! mož prišel popolnoma na psa. | Škoda, da se ni posvetil pasjemu lajanju že prej, na primer takrat, ko je s svojo pustolovsko okupacijo “odrešil” in gospodarsko upropastil Reko. * Misijonar Pavlovsky, ki je spreobračal črnce v najtemnejši Afriki, pripoveduje, kako enostavne ločitvene procedure se poslužuje neki zamorski rod. Žena, katere mož več ne mara, mora splezati na palmo, katero spodaj stoječi mož dobro stresa. Ako more palmo tako močno potresti, da žena kot zrela hruška cepne na tla, je zakonska ločitev završena in pra-vomočna. Ko je prijatelj Cahej to slišal, je dejal, da če pride ta pro- I cedura v modo tudi v tej de-! želi, bo začel gojiti palme in jih j bo dajal v najem ločitve želj- II nim možičkom. * Neki znanstvenik meni, da ■ čez več milijonov let bodo ljud-i je dosti bolj lepi, kot so danda- - hes. Ne bodo imeli niti las ni-i ti prstov na nogah in najbrž i tudi ne kurjih očes. Po mnenju - tega znanstvenika sedanja člo-j(veška lepota ni nič kaj poseb- (Daije na 4. strani) |uiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiMiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ m MLADINSKI ODDELEK - JUVENhITDEPARTMENT m liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiimHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiurniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii111111 O TREH BRATIH Kajpak, vsak dan se to ne zgodi, ampak včasih le take nanese. Zakaj j. svet je širok, in mnogo čudnih stvari :, se pripeti na zemlji. Danes vam bom . povedal zgodbo o dobrem očetu tam za 1 ] hribi in vodami, za jezeri in gorami.'. PrWil vam bom torej o tistem očetu, j s ki je imel tri sinove. Ti bratje trije pa si niso bili dobri med seboj, in kakor je :) že navada, so imeli tretjega, najmlaj- t šega, za bedaka. Če sta le mogla, sta , mu kakšno prišila, in potlej sta se kro- j_ hotala starejša dva in sta norce brila ( jz njega. Ker se torej niso mogli tr-1. peti bratci trije, so sklenili, da si raz- , dele očetovo imetje tako, da bo vsak dobil enak del, da nikomur ne bo krivo, , in bo odslej živel vsak na svojem. Ko pa so si vse razdelili, jim je ostal še velik marogast bik. Nikakor se ni- , so mogli pogoditi, čegav naj bo. Na-zadnje so določili, naj bo bik tistega, v čegar hlev bo sam šel. In zatorej sta si prva brata, ki sta se imela za pametna, sezidala vsak sebi nov hlev in ga dala lepo pobeliti. Mislila sta, čigar hlev bo lepši, v tistega pojde. Tretji brat pa, ki sta ga imela za bedaka, ni imel denarcev, da bi si postavil zidan hlev, nego si je lepo iz gozda donesel zelenih vej, hrastovih in bukovih,'pa si je napravil hladen hlevček. No, dobro! Brata sta se mu seveda smejala in ga tolkla po plečih, češ, dobro si jo izpeljal! Hleve so imeli | torej gotove in gredo po bika. Kateri hlev si bo izbral, tam ostane. No, do- i bro! Biku pa je bilo vroče, ko so ga torej ; izpustili, mahoma vzdigne rep pa jo. naravnost zdivja v zeleni hlevec, ki ga je naredil tretji brat iz vej, onih dveh zidanih hlevov pa še pogledati ni hotel. No, dobro! Najmlajši brat, ki je veljal za bedaka, je torej dobil bika. In zato sta bila , starejša dva pametna brata zelo huda nanj in sta v jezi rekla: “Le zakaj sva midva tako lepe hleve sezidala in toliko potrošila pa nisva nič dobila?” In veste, kaj sta se pametna brata i dogovorila? Sklenila sta, da mu zažgeta hlevec. No, dobro! Vsa jezna in togotna mu v resnici zažgeta hlevec. Ha, kaj naj zdaj napravi brat najmlaj-! ši, ki je bedak? Malo premisli zapuščeni siromak pa gre pa si lepo s pole- j nom odrine žerjavico pa se greje in ga-si pa lepo na kup oglje spravlja. Do večera dela tako, in glejte, ko se stemni, je imel celo grmado lepega bukovega oglja. Drugi dan pa vzame koš, nasuje vanj oglja in se odpravi z njim po svetu. Gre, gre, potuje po svetu, precej daleč je že bil, ko ga dohiti noč. Pa vam pride do velike krčme ob cesti in naravnost noter jo krene in prosi krčmarja za prenočišče. “Dajte mi, da spim pri vas nocoj to noč. Saj vam jutri dobro plačam, pa si ne upam dalje, ker je temna noč in je v bližini gozd zeleni, gosta šuma, kjer se skrivajo gorski ptiči. Dajte mi, da prenočim pri vas, cesarju nesem cekine, za davek mu jih nesem, ker sem dolžan.” “Je že prav, kar spat pojdi, ako je tako,” pravi krčmar. “Moramo ti pomagati, ako neseš cekine, in tudi plačal nam boš dobro, kot praviš,” se nasmeje krčmar in si po-mane roke. “Kaj pak, kaj pak, imenitno vam plačam vse,” reče brat-bedak. “Seveda, nekoliko čudni so moji cekini,” nadaljuje brat neumni, “sedaj je samo zlato v košu, ako pa kdo noter pogleda se na mestu izpremeni v oglje. Zato vas prosim, da bi nihče ne gledal v koš, drugače sem nesrečnež in velik siromak.” No, dobro. Krčmar mu odgovori: “Ne boj se, brate, jaz ne bom gledal. Lahko mi zaupaš, že iz strahu pred cesarjem ne bom!” “Pa niti jaz ne bom,” pravi krčmarica. “Drugi pa tudi ne bodo, samo pojdite v hišo pa se prespite in nič se nikar ne bojte za te vaše cekine!” No, dobro! Vsi so zaspali, le krčmarica ni mogla zatisniti očesa. Misli si: Le kakšni so ti cekini, da jih ne bi smel nihče pogledati! Jaz jih hočem videti, pa naj bo, kar hoče. No, dobro! Odgrne koš pa poglede r.otri, a to ti je samo oglje! “O joj, kaj sem storila! Kaj bo pa zdaj! Prav je imel oni, ko je rekel, da sc zlato brž izpremeni v oglje. Mogoče pa ga kako ukanim! Da bi le v koš ne pogledal, temveč kar oglje od hiše nesel!” Tisti brat pa, bedak, čigar je bilo oglje, ni vso noč spal, nego je iz postelje pazil, ako bo kdo kaj iskal po njegovem košu. Gleda, gleda, pa vidi krčmarico, ki razkopava po njegovem košu. No, dobro! Zasije jutro, pride beli dan, vsi vstanejo, pa vstane tudi bedak. Veli krčmarju : “Ha-ha, zdaj pa grem gledat v moj koš, ali je vse tako, kot sem sinoči pustil!” Gre, pogleda, a v košu je samo oglje. “Ha joj, a kdo je v koš gledal!” Vpije bedak, vpije, skače, si mrši lase. “Samo oglje je v košu, nekdo je, kdor koli že gledal v koš!” Krčmar ga motri ves prepaden. Lasji mu kar sujejo po konci, bledi prsti mt drgečejo, zobje šklepečejo. In pravi “Kdo bi gledal? Jaz pri moji ver nisem, vso noč sem bil v hiši, kdo b gledal?” TOADSTOOL AND DAISIES T/ft 'JUrt/OA COOAr THE SAVING OF FLUFF soldiers and couriers to all parts of the kingdom to search for the children; and they offered chests full of gold and jewels and precious stones as a reward to anyone who w'ould find the children and bring them back to the palace. But, alas, all to no avail, for of course no one even thought of looking for Princesses and the.young Princc in such commonplace things as daisies, and toadstools. That is, no one except a certain Good Fairy, who spent her days in trying to i undo the evil the Wicked Witch was] continually working. And not even she could have found them—among all the! daisies and all the toadstools in the kingdom—had it not been for Butterfly who, in flitting about from flower to flower, had discovered fhe secretj and had told her exactly where they i could be found. But even the Good Fairy was powerless to undo the “spell.” She could, however, by working “good magic,” fix I it so that every evening the fair Prin- They Still Hoped Thai Kome Day Relief Would Come POTATO SALAD Scrub 6 medium sized new potatoes. Cook in boiling W'ater with the jackets on. Water should be boiling when they are put in. When tender to a prick, pour off water and peel. Let cool. When cold, dice fine, salt and pour ! over them a dressing made of 3 tablespoonfuls oil. 3 tablespoonfuls white vinegar. Toss with a fork at the end of an hour so that every bit of potato will be seasoned. Boil 4 eggs for twenty minutes and ! plunge into cold water. Remove shell, slice three slices from the center of each egg for a garnish. Chop the rest of each egg to mix with the salad. Cut in shreds I pimento 1 green pepper 3 pieces of celery. If onion is liked 3 fresh green onions may be chopped and added here. Mix all ingredients with the potatoes, | add 34 cupful cooked or uncooked mayonnaise dressing. Line dish with lettuce leaves, put in the salad garnishing with the egg slices and 2 or 3 bits of pimento and pepper. PES REŠIL OTROKA Resnična zgodba Nedavno tega se je zgodilo, da je padel osemleten deček iz okolice Gradca v globok mlinski jarek. Deček se je igral v bližini vode, napravil je v raztresenosti nepreviden korak in štrbunk-nil v vodo. Deček ni znal plavati in nobenega človeka ni bilo blizu, ki bi bil lahko prišel dečku na pomoč. Fantiček se je obupno boril z vodo, ki ga je z veliko naglico odnašala, in obupno klical na pomoč. In glej, zdajci se pripodi od nekod njegov zvesti tovariš, domači pes Kastor. Ko je videl, v kakem po-ožaju je njegov mali prijatelj, je brez lomišljanja planil v vodo, zgrabil deč-:a za hlače in ga zavlekel na breg. Taco je Kastor rešil dečku življenje; ra-:umljivo je, da sta zdaj še boljša pri-atelja ko kdaj poprej. — —o---------------- GROWING YOUNGER Why do people, wthey lose From lips and cheeks their roses And the funniest warts and things Are growing on their noses, Never seem to like a child To run or jump or holler Dad will never get that way I’-d like to bet a dollar! If their hair’s the least bit gray, Or they have got a wrinkle, Hear them say: “Now go away!” Their eyes, too, never twinkle. Seems to me they, think a child’s Not fit to spend a day with— Dad is just the other way, Thinks boys are meant to play with. Folks that act that way, Dad says— Their age, it doesn’t matter— Tell the world they’re growing old And only sit and chatter. And they always get quite thin, Or fat, from idle hunger— Wish they knew my Daddy’s way Of growing always younger. they nappened to be found so miraculously in their little beds after having disappeared for so long a time. That is, no one except you and I, and that is because we still believe in fairies, don’t you think? A LITTLLE gray, a very ordinary cat, with pitiful green eyes, a noisy purr, a piercing mew and a monstrous appetite for milk had been the very dear pet of Jean and Susan from the day it had wandered in the back door of Aunt’s house. At first Aunt Sarah didn’t W'ant to keep the starved little beggar, but the earnest pleas of the children made her yield. Anc Fluff—so the children named it— became a member of the household and shared many happy days with Jean and Susan at the farm home. But one day Fluff “got in bad.” Aunt Sarah’s hobby was chickens, and she made enough selling eggs and broilers to keep her in clothing and household furnishings. It was the spring of the year, when she had succeeded in hatching several setting of little chicks. One morning she announced to the children: “Six of my little chicks are gone, from the kitchen we can let Fluff out before she smells too much of the ‘chol’form.” So when Aunt Sarah came out with the doomed Fluff and a bundle of rags saturated with the strange, sleepy drug, Jean had found a long string, while Susn was feeling very sad but hopeful as she watched her Auntie put | both cat and rags under the box. “Seems- to me the children are taking it sensibly,” thought Aunt Sarah. She was no sooner in the house than Jean ran quickly to the box, fastened the end of the string to a string to where Susan stood by the chicken house. They saw Aunt Sarah sit down by the kitchen window to peel a pan of apples and keep watch. ‘“Hurry up, Jean,” whispered Susan. “Pull the string. I’m afraid Fluff’s getting dead.” Slowly the box began to rise. At last they saw a sleepy looking gray head. When the box was high enough, Lojze Zupanc: DENAR CVETE Belokranjska narodna V turških časih je v smuškem Sra,^ živel bogat graščak. Bil je silno oS ben in trdosrčen. Belokrajinci so ^ morali plačevati desetino in hoditi tlako. Ker pa je bil sam in ni inl nič družine, ni mogel porabiti vses bogastva, ki so mu ga ustvarile žu'|e^ roke tlačanov. Ljudje so se ga balU izogibali. Pripovedovali so, da ima narja ko vrag toče . . . Našli so se tu taki, ki so vedeli, da si je dal srnu graščak vliti iz vreče zlatnikov — 1 j j tele. . ,e Takrat so v Belo Krajino Pr}^A , tolpe turških konjenikov in plenile, pale ter požigale vse, kar ni ušlo nJ^. hovim grabežljivim rokam. Name . so se tudi na smuški grad. Zamj jih je veličastna starinska stavba,• Tur- * ga in obilnega plena so si obetali ti ki od nje, pa so jo pričeli trdovra p| oblegati. ■ jjj 111 Zdaj, ko je bil ošabni graščak v n in nesreči, mu ljudstvo, ki ga nl i *' ralo, ni hotelo priskočiti na ponioc. | oi torej je pograbil svoje zlatnike in * ii tele ter po podzemskih rovih izg*11* jj, i 'o obleganega gradu. V dolini je ime | h sežen smrekov gozd. Tjakaj je za, L. ^ pod naj višjo smreko tri mošnje zl . *ii kov. Pa tudi zlato tele je nekje ^ kajti bil je praznih rok, ko so ga izsledili in odgnali v sužnost. (j j Izginil je smuški graščak, raz|,apri. 0 je pričel zapuščeni smuški grad- a ^ •o povedka o zakopanem denarju tem teletu je živela med ljudmi- • ^ % sikateri kmetič v dolini je (akra 9| ^ skrivaj podolgem in počez Pre"sre. s svojo njivo, v nadi, da se mu ni čilo najti zakopani zaklad. ^ ninc j, tlis vedel za kraj, kamor je smuški gr* | 0 j "ai zakopal svoje bogastvo in dolgo-se ni nikomur nasmejala ta sreča-^ c #ii| Bil je v dolini tudi siromašen j1 . Jak Židor. Ni imel svojega doma. Od ^ : au tije do kmetije se je ponujal v i , ] Čez dan je delal, da se je prežive, ^ noč je pa odšel k počitku v ta a > hlev. Vedno je spal med živino- v j •% Bilo je na kresni večer. Legc ^j | 6Ur prazne jasli v hlev bogatega kme rotje. katerem je čez dan kosil Pra?H i J Vejica praproti se mu je zatakn^^jl ; škorenj in bilo mu je dano, da Je in razumel živalsko govorico. .^ic j . C “Veš kaj,” je pričel govoriti voj. ^0. J'e r človeček je pa res revček . • - ,^e |]od> Ji1"’ jega doma nima. Od hiše do I s^n na delo, da se za silo preživi . • ' ^i- \ ct, “Revček je, revček,” je pritrdil* va. “Pa še kakšen revček. I> ^ n'- J3*1 se hoče — zato pa je hlapec . • Oio- 3 s ma niti toliko svojega, kamor **d žil glavo." ve,n . "Hej, ko bi on vedel to, k*1^ ((■ |, '• jaz,” je dejal voliček. “Jaz b.‘C' kel, naj gre h Krupi in odkopl)e : , 1 ki ga je davno zakopal tisti 0 |t0. j t a smuški graščak ... Pa kaj se n° pa ne razume naše govorice . • ; ..g d'1 ■ ^ ,c “Pa ti tudi prav nič ne P0,Tl!sbj’ob3 j iij1' je Krupa dolga rečica. Ali na) „ bregova prekopal, od izvira do t da bi prišel do denarja?” je ug°v‘ krava. _ I ij,,9 “Kaj pa še,” se je ujezil ' .p j “Ali si pozabila, kaj nama j-opa11' K mati? Rekla je, da je denar za’ ^pi. I smrekovem gozdiču, ki raste ° j Na katerem mestu, tega seveda ^j, j{ Ali tisti, ki bi šel na kresno noc pl J; bi zagledal sredi gozdiča lT1° .^.op8*1 J menček. Na kresno noč vsi j denarji cveto . . . Njihov cvet Je rjV* ^ der plamenček . . Oh, če bi . J Ht|)] ček, ki smrči tukajle gori v jas ' |_ I> j tic Ampak Židor ni spal niti srn potajil se je. Ko je pa slišal, k) kopan smuški denar, se je t,rZslTirC*l0£ j % in na vrat na nos zdrvel v . 0či° j ! v P gozdič ob Krupi. Še pred P° . ta'a j \], ves upehan dospel tja. £>°!8°.e pOsft_ %! po gozdiču, končno se mu ic e(|i f!0*, ] čilo, da je pod visoko smreko s da zagledal trepetajoč moder ^pjl' ček. Skočil je tjakaj in Pr'.ceie zl^111 , In čudo — izkopal je tri mošm ti^ kov- KuPil lOi, Zdaj je bil Židor bogat. ^ j ge v, \ lepo posestvo. Njegovi P°t0I^c llKo11' ,JrS današnji žive v dolini pod ^ ^ sreči in blagostanju. ozV Za srečno najdbo zlatnikov s ^ ^ tudi drugi dolinci. |izU i"0., j ,\ “Kjer je bil denar, tam jfl ( V biti tudi zlato tele,” so de)a> K ; ^ čeli so kopati ob bregovih ^ ^-opl)1- pali so in kopali in še danes : ali doslej še niso našli zlatega 0je. j Pravijo, da ga bo naše! \ , bo imel devet sinov. Vse b jel* ^ vzgojiti tako, da bo pošte < ^ in čistega srca. I ----------°---------" j 0 Dnilo Gorinšek: .,J^i Mišek Miško r, , v i'iJk N Mišek Miško — skoti -j^! j Sjj lej jo mačko z drobno . j \ Tačka drobna pa je ^ , b* če udari — Bog te vari > s ( če ima te, več ne da te> i y kar pri priči ti zapiči ^ zobke oglate, da se va _ zasadijo, pa — adijo- 'h { —---------o——- ” niK1 Ml), in Zdra'> (Ye! Majda se je prehladila .,o P {|j» j ’ jc naročil, da se mora ko po j- 'iti- Mamica gpravi Mal Mj tr j£. in jo dobro odene, čez ^ u kov pa pomoli Majda noge K Mamica jo ošteva, češ, na! „a{e $¥ V noge pod odejo, ker se d‘‘O*’ : V potila. Majdiča pa vzdih^ ^ mlca, saj noge niso bolne- , L, Aunt Sarah Came Out With The Doo mod Fluff And A Bundle Of Rags and I am pretty sure I know who took them. I just saw Fluff coming out of the henhouse.” “Oh, Fluff wouldn’t kill chickens,” protested Jean. “It seems she has, all the same,” replied her Aunt. “I am going to cholo-form her.” “What does choloform mean?” asked Susan alarmed. “It means to put Fluff under a little box and give her something that will put her to sleep forever and not hurt her a bit.” “I don’t want Fluff put to sleep forever,” cried Susan. “I want my dear little kitty always.” “But I can’t raise cats and chicks :oo, Susan, dear. ” “choloform” Jean and Susan held a hurried consulation. “ I don’t believe Fluff ate those chicks at all,” declared Jean. “The other day I saw a big rat coming out of the floor of the henhouse - and I bet it ate them.” “Oh can’t we.save Fluff?” asked Susan. “Make big holes in the box so that the choloform can’t kill her.” “Auntie would see the holes.” “Then run and kick the box over.” “She’ll watch from the kitchen window' until it’s all over.” In a moment they saw Aunt Sarah carrying a box out to the honeysuckle vines near the fence. “Oh, I have an idea,” whispered .lean. “Just as soon as she puts Fluff, under the box I’ll fasten a string to it and hide the string in the honeysuckle vines. Then I’ll go around the corner of the henhouse where she can’t see me and even if she keeps watch THE LITTLE BOY’S WISH CY cesses could thrust their pretty faces j out through the center of the daisies and talk a short while with their broth-1 er who came out of the toadstool—but, | in so strange a form that at first his sisters had not recognized him. He didn’t look like their brother at all; and the first time they saw him they were frightened, for he was dress-' ed in a garment of green moss that covered his body completely; and he wore a skull cap made of leaves pasted together. To see the brother and his sisters talking together was impossible for a mortal eye, of course, but he would climb up on top of the toadstool and sit there while the Princesses, their fresh faces shining out between the petals of the daisies would bend down and eagerly whisper to him. They spoke of their father and mother and wept; but they still hoped that some day relief would come. One sunny afternoon the Wicked Witch came walking through the field in search of mushrooms with which to make a stew for herself and her favorite cat. She was in a great rage about something and she walked along tramping dow'ii every flower and shrub in her path. Of course, you will remember, she had no idea she was in the field with the Princesses and the Prince. Suddenly she espied the toadstool. “Ah!” she cried. “A fine mushroom for my supper!” And with that, she pounced down upon it and jerked it from its resting place in the warm earth—but not before the Prince who had heard her coming had w'riggled down, deep dow'n through the roots of the plant into the soil. Turning, the Wicked Witch started off at a great rate toward the edge of the field and, at her very first stride, her huge foot came down upon the two daisies in which the Princesses were imprisoned and broke the stalks half-way up. Instantly the little maids were released and fell to the ground. Now, Leppo, the Witch’s evit Black Cat, had been stalking long behind his mistress and he straightway espied the two little Princesses, no bigger than a minute, lying on the ground. He thought they were bugs and had just started to gobble them up when something sharp pricked him on his back and he jumped about two hundred feet at one leap, howling with pain. And before he landed upon earth again the Good Fairy - who had pricked him with her staff— snatched up the Princesses and bore them away tp safety. Then she returned for the Prince and found him still hiding deep down in the earth. She bore all three children away to her fairy bow'er and nursed them until they had attained their normal size and good looks. Then, one night when the moon was hid, she placed them on her flying cobweb carpet and carried them i back to the palace, tucking them away j snugly in their beds. The next morning old Nurse found them. And such rejoicing as there was throughout all the kingdom! The whole land feasted for many days with the King and Queen supplying all the good things to eat and drink. To this day no one knows what had j become of the royal children nor how I would like to be the leader of a military band, I would like to make the horns go “PUMPTY PUM!” I would like to train the drummer so that when I raised my hand Hc would make the drum go “BUMPTY BUMPTY BUM!” I would like to inarch before them with a feather in my hat, y/ith a golden stick a-twirling on my thumb, I would like 10 1,avu a monkey and a boneless acrobat \Vho could make the people laugh when they were glum! 1 would like to make the world a very merry circus tent, pull of lolly-pops and ginger-snaps and gum, Full of military music that would follow where I went, With the drummer beating “BUMPTY BUMPTY BUM!” out came Fluff—saved—and doubtless glad to take a lung full of fresh air. An hour later Aunt Sarah felt something rubbing against her skirts and heard a familiar purring—saw Fluffy— alive! “Well, that’s queer!” she exclaimed. “I must need some new glasses. 1 declare I couldn't have missed seeing anyone touch that box, for I sat there peeling apples half an hour: And that box was surely heavy enough.” Next morning three more chicks were gone. This made Aunt Sarah all the more determined to get rid of Fluff. “I hate to have their pet killed,” she thought, “but I simply cannot afford to have my chicks disappear like that so early in the spring.” She let the children play with Fluff to their heart’s content that day, planning to get rid of the animal at night after the children were in bed. This time she decided to try poison. After chickens and children were asleep she took Fluff and the poison to the granary, which adjoined the henhouse, making sure that the latter was securely locked. Then she prepared the poison and left Fluff to her fate. Next morning as the children were washing their faces in the kitchen they heard a slight thud on the back porch and then a faint “mew,” Jean went to the door and there was Fluff and a huge dead rat under her paw. “See,” cried Jean, Fluff’s been killing rats that have eaten your chicks, Auntie.” Aunt Sarah was indeed surprised— and convinced. ‘“So it was not Fluff after all,” she said, and to herself added, “the poison weakened the rats so she was able to manage them.” At the henhouse the children found three more rats that their pet had killed. When they returned proudly to the kitchen with the heroine, Fluff, Aunt Sarah had a large saucer of milk waiting. It was her apology to the rat-killer. “I humbly beg your pardon, Fluff, said Aunt Sarah, as she smoothed the cat’s fur. “Hereafter you shall help me protect my chicks and for wages you are going to have all the milk you want to drink.” And never afterward was Fluff in danger of losing any of her other seven lives. Danilo Gorinšek: KAJ BI MOJE DETE RADO Kaj bi moje dete rado? “Punčko drobno, čokolado!” Kaj bi moje dete raje? “Zvezdico, ki sred neba je vsa srebrna zažarela! Ki, najrajše, kar ves svet. zlat ko solnce, lep ko cvct!” Da milijonkrat več dobi, mati detetu želi . . . Danilo Gorinšek: MATERI Če bi grmi vsi zacveli in vsi cveti zadehteli, vse vodice zašumljale, zvezdice vse zasijale, njo, da z njimi obdarujem, njo, ki vse ji, vse dolgujem — bi premalo mogel dati Tebi, moja draga mati! Once upon a time—in the long, long s !ago when fairies rode upon the breeze k and slept under the petals of flowers— a a toadstool stood in a field of daisies, a But it was not an ordinary toadstool; w I and the two daisies growing close be- c I side it were not ordianry either. p Of course, to look at them, you would o have imagined they were; for they look- ii ed in no way different from others of ii their kind in the same field. And yet a —would you believe it!—the two daisies were the fair Princesses Beatrice F and Helena and the Toadstool was u (their brother, Prince Rudolph. c Their sorrowing parents ruled over c j the kingdom of which this daisy field d was a very, very, small part. And they k were bowed in sorrow because their f children had disappeared and they t j knew not where to find them. a A Wicked Witch had put a “spell” c upon them and, with a wave of her wicked wand, had changed the Prin- li cesses into daisies and the Prince into h a toadstool. But—now remember this r !—the Wicked Witch had been so enraged when she worked her spell that she failed to note where she placed the two daisies and the toadstool. She had II spoken the words that brought the change about but had not said where the Princesses and the Prince, in their ■ new forms, should grow. And, of course, 1 the “spell” being complete, not even she herself could do it over again or ; change it. The King and Queen sent their ------------------------------------------- 1 ■ Pokliče krčmar svojo ženo in vso i diužino pa jo vpraša: i “Ali je kdo ponoči v ta koš pogledal?” Družina se spogleduje, z glavo od- - kimava, z rameni zmigava. i Poskoči bedak pa trešči z bese Jo: i “Ali vam nisem lepo povedal, da ni treba v ta koš gledati, ker se brž ilato : spremeni v oglje! Kdo je gledal? iVI a-i tjaž, ali si ti, Bara, ali si ti, v roko mi sezi, pa bom takoj našel pravega!” i Pride hlapec, mu da roko, bedak zma- , • je z glavo. Pride dekla, seže mu v ro- i ko, bedak odkima. “I, kdo pa je bil?” i -! Bedak si ruje lase. > Takrat pa vidi krčmarica, da mora ; -1 povedati, drugače bo slabo za njo. Vsa i - je rdeča, vsa je bleda, v tla gleda, in J trese še ji beseda: “Jaz sem gledala!” “Joj, kaj bo pa zdaj!” Bedak kriči, gori, iž oči mu lete stre-' j le. Tak je, kot sama zver. “Pa to so bili cesarski cekini, bo č slabo, saj sem vendar rekel, da ni treba ii gledati v koš! Ali hočete, da mi biriči - odrobijo glavo! Zdaj nočem nič dru- - gega, nego da mi poln koš denarja na-sujete. Nič drugega nočem! Ali pa poj- o dite vi pred biriče! To je bil cesarski a j davek!” n i Vidi krčmarica, vidi krčmar, da jima i, I bo huda predla, pa nasipljeta bedaku i, j poln koš denarja. No, dobro! Gre bedak domov s polnim košem deli narja, sreča tam otroka in mu pravi: “Pojdi k mojemu starejšemu bratu, e naj ti da polič, bomo denar merili!” Otrok steče, najde brata, reče: :- “Stric, dajte mi polič, bomo denar 't merili!” )-; “Ha, kje pa je bedak denar vzel,” vpraša brat. i-1 “Ha, oglje so prodali,” veli otrok. “No, vzemi polič, nesi! No, poglej-5-1 te ga, vidiš norca, kako se je nabral ie denarja! Oglje je drago prodal, in se-:r daj ima več kakor vsa vas.” 5-j Gre k starejšemu bratu in pravi: ie “Veš ti kaj, ali si ga videl! Bedak n ima denar, midva pa kočo! Hitro zažgiva vsak svojo hišo, pa bova prodala oglje še dražje nego on! Ako je znal bedak tako dobro prodati, koliko boljše bova šele midva, ki sva pametna!” “Ha. dobro, prav imaš, pa si potem lahko lepšo hišo sezidava, ko bo denarja kot listja in trave.” Tako reče drugi brat in zavriska. “Ha, je, tako naj bo, samo zažgiva!” Glejte, in res, ko se približa inrak, zažgeta vsak svojo hišo. Gorita hiši, prilete ljudje gasit, branijo, kriče, gase! He, ko pa so zvedeli, da sta sama zažgala, so rekli: “Poglejte jih, osle in šeme! Gasita I si sama, ker sta si zažgala! Udri po njih, eden je norec, drugi capin, prete-'pimo jih!” Skočijo ljudje, da bi jih zgrabili in zmlatili, ona dva pa hitro zbežita in sc skriieta. Drugi dan, ko je že vse zgorelo, prideta plaho na dan pa začneta nabirati oglje. Vsak si*ga nabere poln ; koš in gresta z njim na prodaj. Vprašajo ljudje: “Kaj prodajata? Kaj imata?” “Ha, samo lepo, dobro oglje! Kupite ljudje božji, poceni vam dava!” “Pa kaj bi rada za oglje?” “Ha, nič drugače ne moreva dati nego vsak koš za mernik denarja.” “Ho, vidva, ali sta bedaka ali osla, [ali oboje skupaj! Ali mislita, da je kdo tako neumen, da bo za to oglje dal mernik denarja! Ha, menda se hočeta delati iz nas norca, pretepimo jih!” In so pograbili oba brata pa jih na-tolkli, da se jima jc delala tema. Vpila sta in ječala, in ko sta dobila po-jštenih batin vsak svoj delež, so ju ljudje izpustili. Šla sta domov, ne da bi prodala oglje. Vsa jezna sta se hudovala na brata in jokaje hodila okoli po-! gorišč. Bedak, tretji brat, pa je veselo prepeval in že zidal novo, visoko hišo, ker je imel vsega dosti. In menda še živi, akt) ni umrl.— (“Mlado Jutro.”) MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members CONEMAITGH, PA 'AR EDITOR: hank you very much for the dollar rc‘' It was very pleasant surprise sch Ur sc*100* ended May 25. 1 like sta yet * was haPPy when vacation rted, for I have lots of fun in the •"toner time. j short distance away from our town t''oV't,Ie stream running between 51 The bank on one side of the I atn is what mother says is an ideal ^ for picnics. tj e often go there in the summer 3 We build a f ire and roast Sners and potatoes. '*ad°n'et'rnes we ^uild a ^am anc* lnE in it and also sail our boats. ROBERT S. TURK, Lodge No. 36 S. S. C. U. CALUMET, MICH., AR EDITOR: d0|l Wlsh to thank you for the one c^lec*1 y°u sent me. I am also ln8 in another story. MYSTERIOUS stranger Up .nce my sisters and I were playing (in lrj *he attic, playing that we were Plav s- We went to parties and t[j , games, and were just finishing the'*?1*' a 2ame hide-and-seek when1 KJ( “°°rbell startled us. None of us out lei* t0 Ko to the door so we peeped dfe anc* got a glimpse of a tall man l# Sed elegantly. Finally they turned l^serf16 ant* orc*ered me t0 SO. I re-He to go, but they forced me. Then *lon racec* out °* s'ght, and left me ^ *o answer the bell. As I open-e door the young man stepped li0^e^^asked me: ‘“Is the Madame Iol6'^’ And at the same time tried “m6*3 ^‘s ^ace covered. Ion 0 s'r,” I stammered. Oh how I ti(1fe(j to get out of sight with my l«h 8 costume- • thought what do to my sisters for getting me He SUch a fix. ‘“Won’t you walk into ^Jor and wait or may I take the Ui,|i|e stranger said: ‘“No, I’ll wait Ijn the Madame comes and even if it laJ.a>l night,” and then he burst out Th ' V(Jr.en I recognized my oldest brother, onCeln8 a little mustache that he had ^iii|(USec* 'n an amateur play. And to that we didn’t miss him during 11.1 >n the attic. EMMA SUSTARICH, No. 9 S. S. C. U. q . EXPORT, PA. I*? nin'eni urednik:—Precej časa se |letiuS*m oglasila v Novi Dobi. Vzrok Fs|čna ,e bil, ker sem bila preveč zapo-Cu, 2 z Senjem. Šola je šla proti kon-S6lTI učenie podvojila, da ne,bi | r32tprt Drugo leto bom šla v osmi sm Sedaj imamo počitnice. Bom l^dila nadomestila, kar sem prej za- |t„>bno veselih novic nimam poro-So delom je tu slabo, ker se dela en ali dva dni v tednu. Na polju b° nič zrastlo, ker je prevelika IV, Je kar vse rjavo in požgano. Ne .i bo, ako ne bo kmalu dežja. I^ije'6 Pa z vas, g. urednik. Moj svak ril vpr.avil v nedeljo 27. maja, ko se je llkororn'* iz Canonsburga, da bi bil t{Ste Va*° k°zo povozil, ko je šla preko hla bv Strabane. Dejal je, da je mo-I’ista tl*' t‘sfa koza prav vaša, namreč iSs'tv 1 S*e ’° dobili v dar na pikniku * v*|-t *^raJska sloga v Strabane. Bila X I . škoda, povoziti tako kozo, ker li^On^P'h koz se ne dobi za vsakim |**W ^vala lepa za poročilo. Gle-|jBba|,Ce pa uPar>i, da se bo srečno iz-(| ve3 VSe'1 avtomobilov in še mnogo 'kituj .? meketala med pennsylvan- ■ ®p' ured-) *Si Pa’ bratci in sestrice v mladince pr°^delku, skušajmo tekom počit-iti vsaki enega tovariša ali I ’^Kj 'c° za vstop v mladinski oddelek l'\v Ako to storimo, se bo število IvF^fn^dinskega oddelka podvojilo. ;,Vrav vsem bratcem in sestricam |\i 'nskem oddelku, pa tudi g. ured- MARY M. SUPANCIC, društvo št. 57 JSKJ °GOWANDA, N. Y. ii^ri I , OR: l||y 14 and 15, we are going to 'n Picnic for the Pathfinders and ;:%jJOSePh Lodges. With candy, ice I jare’ and hot dogs and other things Ac j?°'n? to have a good time. The I, "oi Soing to be good too. 1 go to name is May Stibil. My tu- name is Miss Nixon. I am rd grade. Mary Stibil (Age:7), No. 89, SSCU. GOWANDA, N. Y M^T0R'- V 1 Vin start telling about our pic-j jell you about my baseball 1q 's a team of Slovene boys, “14 years of age. We call IU frr athfinders.” We took the Pathfinders Lodge, No. 222 We played the Polish Boys ^ at th t0 ’4' We are practicing rjia Kitj^h'g Pathfinder team. There Iv’ I Pathfinder” team of young (I^ 6oine to get a game with 1.1 o ef we will beat them.) This t| ^lU§.atUrday we will play the Pol vete„ars- 1 am also the captain V^r?v(ah hem)- I jj June 6th, was my birth IC 'v>th a n‘ce PartV' * had a big |>l evervt, . candles on it, ice cream >{ of i- ,‘ng you could think of; even I *iS I ings- 11|||bfin■ 'e' dl JOLIET, ILL. DEAR EDITOR: I suppose you are wondering what happened to me that I did not write for such a long time. However, studying keeps me very busy now that the final tests will be taken about the second week of May. (Editor’s note: This letter was received May 8th which was just one day late to be inserted in the May Juvenile edition). Then, of course, school will be dismissed for the summer vacation about two weeks after examinations are taken. I am in the eight grade and am preparing for graduation exercises which will take place sometime in June. Mother’s Day is here again just like every other year. I suppose Mother's Day will have passed by the time my letter is published in the Nova Doba. All the children are preparing to make something in school for their mothers. I wish all the members of SS. Peter and Paul Lodge, No. 66 would get more new members and thus make our lodge grow in numbers. I wish all the juvenile members of our SSCU plenty of good luck, and also to you, dear editor. Marie Russ, (Age: 13t, No. 66, SSCIJ. LORAIN, O. DEAR EDITOR: Since this is my last letter to the Juvenile Section, I want some of the readers to remember me for a while, so I’ll relate one of my experiences in my younger days which shows how greedy I once was. The summer that I was ten (10) years old, the weather was very warm; after a few hours of play, I was very thirsty so I decided to go into the house and raid the ice box, while my mother was outside in the garden. I drank some water but this did not quench my thirst so I looked around for something else. On the kitchen cabinet was a cup filled with a brown liquid which I took to be tea, so as soon as I swallowed it, terrible taste came into my mouth which immediately n\ade me feel sick. I ran to the door and called to my mother, “Mom, Mom, hurry, I’ve just drunk some poison.” My mother came in hurriedly and nquired what the trouble was. I told her that I felt as if I were going to die after having drunk that tea. She immediately went to the cabinet and looked in the cup and then without another word went to the medicine cabinet for some castor oil which I had to drink and then was put to bed. Then I learned that what I had drunk was not tea but varnish which my mom was going to use to varnish a stool with. This certainly taught me a, lesson and from then on, I took more precautions to know what I was drinking. I’m getting old now (almost 16 years) so I’ll have to say goodbye to all the juvenile members of the South Slavonic Catholic Union and I hope that we will sometime meet in the senior section of the paper. Good-bye and good luck to all. Matilda Strukely (Age 15), No. 6, SSCU. EXPORT, PA. DEAR EDITOR: We just got the Nova Doba last night, and I noticed that thq contributions of the juvenile members were not in so I want to let you know I am still among the living and very much so. Our school has been out for a month already and I am glad to report that I am going to be in the fifth grade next year. What about the weather? Well, it’s very hot and dry so that what we have planted already will not come up. Our fruit trees are bearing nicely this year and we hope to have a lot of fruit in the fall if the locusts don’t decide to choose our trees as their homes. Some of you members perhaps w'on’t know what locusts are, so I’ll describe them. They are about as big as a bumble bee and they have sort of red eyes with brown wings edged with gold. They come every seventeen years. Although they are rather far from my home, they sound like a big moving van or truck going down a brick road. As I was finishing this letter my father told me that the daughter of our lodge secretary, August Stipetich, died suddenly from a lingering illness She was a juvenile, being only five years old. Our deepest sympathy to her bereaved family and may she rest in peace. Edward Supancic (Age: 9), No. 57, SSCU. ENUMCLAW, WASH. DEAR EDITOR: This is my first time that I am writing for the Nova Doba. 1 have been reading the stories submitted by other children, and I like them very much. So much, in fact, that I decided I would write one too. OLD SULTAN There was a farmer who once had a faithful dog named Sultan who had grown old and lost all of his teeth so that he could no longer hold anything fast. One day the farmer with his wife before the door said: “Tomorrow I think I must shoot old Sultan, for he is no longer of any use.” His wife who held pity for the poor beast said: “He has served us so long and has been so faithful we might as well give him his keep.” “But Sultan has not a tooth left in his mouth, and a thief is not afraid of him anymore,” responded the farmer, “and if he has served us, he has received good feeding for it.” The poor dog who was lying in the sun not far away heard and understood everything that was said. He felt sorry that he had only tomorrow to live. He had a good friend, a wolf, and crept out in the evening into the woods to him, and told him the whole story. “Hark yet,” said the wolf, “be of good cheer, I will help you out of your trouble. I know of a way. Early tomorrow morning your master and his w'ife are going out to make hay, pnd they will take their little child with them, and no person will be left in the house. While they are working they will lay the child under the hedge in the shade. You lay yourself nearby just as if you were going to watch the child. Then, I will come out of the woods and carry the child off. You must go after me, and take the child away from me. Then 1 will let the child fall and you can take the child to its parents, who will think you have saved their child. Thus, they will be far too grateful to do you any harm. You will be in high favor and they never will let you go.” The plan pleased the dog and everything happened just as the wolf had planned. The father screamed when he saw the wolf running across the field with the child and Sultan after it. But hen Sultan went after the wolf and returned the child the farmer was full of joy. He stroked him and said: “Not a hair of yours shall be hurt. You shall eat my bread as long as you live.” To his wife he said, “Go home at once and make old Sultan some good breadsoup so that he wiH not have to chew his food before he can eat it. And bring the pillow out of my bed so that he may lay on it.” After that old Sultan'lived very jsleas-antly until he died. Rosie Mantel (Age: 10), No. 162, SSCU. ■ 0--------------- 37 33724 75.72 2.32 78.04 37 34541 29.04 .88 29.92 37 33770 104.77 3.72 108.49 42 33733 38.65- .40 39.05 42 33745 33.73 1.02 34.75 45 33386 47.21 2.19 49.40 45 33321 80.73 3.74 84.47 47 34245 70.32 2.13 72.45 47 33796 70.03 .72 70.75 47 34242 100.80 3.58 104.38 47 35357 29.34 1.04 30.38 47 34244 104.20 .54 104.74 49 34247 101.42 3.08 104.50 58 33832 105.64 3.75 109.39 58 33830 29.76 .31 30.07 66 34578 43.91 1.33 45.24 66 33490 58.73 2.72 61.45 82 33389 94.10. 2.85 96.95 104 33874 52.43 1.59 54.02 104 33875 30.02 .91 30.93 132 33901 128.30 3.89 132.19 141 34891 82.76 4.62 87.38 141 34364 111.10 3.94 115.04 171 34395 29.39 .15 29.54 4 33613 35.71 1.27 36.98 13 33637 32.43 1.15 33.58 13 34127 27.03 .96 27.99 21 34153 124.78 3.78 128.56 21 33290 28.39 1.01 29.40 21 33289 66.95 2.38 69.33 21 33251 53.51 1.62 55.13 21 33293 80.92 2.45 83.37 21 34443 45.63 1.38 47.01 21 34442 128.88 3.91 132.79 50 34807 40.56 1.88 42.44 55 33820 47.16 1.43 48.59 55 33815 61.26 1.86 63.12 55 33809 54.67 1.66 56.33 55 33808 38.51 1.17 39.68 55 34566 74.93 2.27 77.20 55 33813 32.79 1.16 33.95 225 34688 39.34 .79 40.13 225 34687 43.50 .88 44.38 Skupaj..S4,744.09 $156.68 $4,900.77 ---------------O---------- Posojila na certifikate načrta 'AA” od 1. maja 193,{ do Sl. maja 1934. Loans granted to members injured under Plan ‘VIA” from May 1 to May 31. 193.',. Dr.št. št.cert. Vsota odge No. Cert. No. Amount 20 ................. 35937 $ 52.73 25 .................. 35939 13.29 25 .................. 35940 13.85 25 .................. 35938 32.94 64 .................. 34270 72.45 140 .................. 35949 20.48 148 .................. 35951 33.76 158 .................. 35953 2.75 9 .................. 35936 31.97 104 .................. 35947 19.62 132 .................. 35948 85.64 147 .................. 35950 17.72 170 .................. 35954 50.52 4 .................. 35933 78.17 Skupaj-Total ...............$525.89 --------O-i-------- Druga vosojila na certifikate načrta “AA” na l-r>., 22. in 28. maja 1931. Second Loans granted to members insured under Plan “AA” on 15, 22 and 28 of May 1934... % % v NAGRADE Za dopise, priobčene v mladinski prilogi Nove Dobe meseca maja, so bili mladinski dopisniki deležni sledečih nagrad: Robert Turlc, član društva št. H6, Conemaugh, Pa., $1.00; Ethel L. Hra ud štet ter, članica, društva t. 183, Yukon, Pa., $1.00. — Častno priznanje (honorable mention) zaslužita: Peter Me-tesh Jr., društvo št. GG, Joliet, 111., in Frances Nemgar, društvo t. 25, Eveleth, Minn. -------o-------- [z urada glavnega tajnika Plačana posojila in obresti na certifikate med 15. majem in 28. majem 1934. Repaid loans and interest on certificates from May 15, to May 28, 1934. Dr. Št. št. cert. Posojilo Obresti Skupaj LodgeCert. No. No. Loan Interest Total 1 34094 U 16.88 $ .86 17.74 1 34095 63.43 3.22 66.65 11 35149 7.37 .34 7.71 13 33634 38.12 1.35 39.47 13 34131 25.75 .91 26.66 13 34129 24.41 .87 25.28 13 34132 34.52 1.23 35.75 13 33638 100.80 3.58 104.38 25 34920 37.89 2.12 40.01 29 34160 127.27 3.86 131.13 31 33539 119.72 5.55 125.27 42 33759 33.58 .35 33.93 42 33718 30.78 .32 31.10 71 33240 113.72 4.04 117.76 85 35366 80.48 2.86 83.34 103 34034 31.10 .32 31.42 103 34036 34.04 1.21 35.25 108 33424 36.04 1.67 37.71 114 33957 29.05 1.62 30.67 128 34636 37.98 1.15 39.13 128 34637 12.75 .39 13.14 140 33991 43.04 1.74 44.78 144 33903 150.73 5.35 156.08 158 35428 57.99 1.76 59.75 158 33911 161.56 5.74 167.30 174 35314 14.42 .58 15.00 200 34910 19.48 1.09 20.57 31 34173 72.15 2.19 74.34 31 33687 25.95 .27 26.22 31 33694 54.28 1.65 55.93 31 34176 119.57 3.63 1 23.20 31 33301 120.60 5.59 126.19 31 33692 66.19 2.01 68.20 36 34509 62.03 1.88 63.91 36 34507 31.37 .95 32.32 13 ................. 34127 6.42 21 ..................34153 23.52 21 ...........(..... 33290 6.66 21 ................. 33289 23.04 21 ................. 33251 9.21 21 ................. 33293 22.80 21 .................. .344 4 3 7.26 21 ................. 34442 25.98 50 ................. 34807 50.85 55 ................. 33820 37.90 55 ................. 33815 44.12 55 f. 33809 29.71 55 ................. 33808 40.81 55 ................. 34566 44.28 55 ................. 33813 26.81 225 .................. 34688 14.70 225 ...................34687 16.74 Skupaj-Total...............$1,448.26 ----------O--------- Pregled novopristoplih članov Ol) 1. JANUARJA DO 31. MAJA 1934 Številka Odrasli Mladinski društva oddelek oddelek Dr.št. Št.cert. Vsota -odge No. Cert. No. May 15, 1934 Amount 1 $ 11.88 1 34095 38.06 11 35149 11.46 13 33634 7.20 13 34131 5.82 13 8.40 13 34132 11.58 13 19.92 25 8.34 29 25.20 31 33539 19.44 42 33759 15.84 42 15.51 71 33240 36.19 85 35366 18.54 103 6.84 103 11.75 108 33424 12.66 114 33957 18.96 128 34636 21.06 128 4.80 140 33991 17.04 144 33903 24.48 158 35428 18.12 158 33911 27.18 174 35314 6.66 200 34910 May 22, 1934 10.98 31 34173 17.10 31 33687 6.48 31 33694 15.36 31 34176 21.00 31 20.46 31 -33692 17.76 36 34509 16.14 36 34507 16.14 37 33724 19.02 37 34541 12.36 37 33770 25.38 42 33733 15.30 42 33745 13.74 45 33386 8.64 45 33321 19.44 47 * 34245 18.54 47 33796 20.04 47 34242 19.92 47 35357 6.84 47 34244 22.92 49 34247 21.60 58 33832 20.46 58 33830 6.66 66 34578 15.36 66 33490 15.12 82 33389 19.56 104 33874 22.72 104 33875 10.68 132 33901 25.32 141 34891 17.52 141 34364 21.60 171 34395 May 28,1934 20.46 4 .... 26.55 13 .... 33637 6.66 1 12 12 2 14 18 3 1 6 2 2 9 1 2 11 2 12 3 16 4 18 1 9 21 4 22 2 2 25 2 1 26 5 2 27 6 28 3 29 3 10 30 3 31 6 33 4 35 1 36 7 37 3 6 39 1 43 3 1 44 1 3 45 <5 47 4 2 49 1 53 3 2 54 1 55 2 7 57 2 61 1 66 8 34 71 1 76 1 77 7 78 12 83 2 ' 85 1 89 2 92 1 1 94 1 4 103 1 105 1 106 4 13 108 3 8 109 2 Ill 3 1 112 2 114 3 118 1 120 3 > 2 123 1 124 2 125 1 126 1 128 1 129 2 132 1 133 1 136 1 138 8 140 '4 142 1 147 6 149 5 15 150 10 4 154 1 155 1 3 160 1 162 1 3 166 2 2 170 2 171 3 2 173 1 174 1 1 175 4 179 1 180 1 4 182 1 183 . 1 184 . 25 8 185 . 2 186 2 190 . 4 6 192 . 2 4 197 . 2 198 . 3 9 200 . 4 1 201 . 6 3 203 1 204 .. 1 207 . 3 3 209 . 5 212 . 2 216 .. 2 3 217 .. 1 2 218 .. 2 221 .. 2 2 222 .. 12 11 223 .. 4 224 .. 2 1 225 .. 1 Skupaj... ....224 312 Gornji pregled izkazuje, da je S. K. Jednoti pristopilo med 1. januarjem in 31. majem letos 224 novih članov odraslega in 312 članov mladinskega oddelka, skupaj 556 novih članov. ------O------- DAVKI PREDSEDNIKA Predsednik Zedinjenih držav prejema $75,000 letne plače in od te vsote ne plačuje nikakega dohodninskega davka. Od drugih dohodkov in osebnih posestev pa mora predsednik plačevati davke prav tako kot vsak drugi državljan. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA DOSEDANJI USPEHI NAŠE KAMPANJE Od I. januarja pa do 31. maja 1934 je pristopilo k naši Jednoli skupaj 556 članov in članic. Od lega števila jih odpade 312 na mladinski oddelek in 214 na oddelek odraslih. Sledeča društva so tekom tega časa pridobila 10 članov ali več: Št. 6(5, Joliet, 111. .................-.....- 42 članov Št. 184, Ely, Minn...................... ......33 članov Št. 2, Ely, Minn..............-................. 32 članov Št. 1, Ely, Minn............-..............—....24 članov Št. 222. Gnwandn, N. Y. ... ....................23 članov Št. 149, Cannonsburg, Pa. ................. 20 članov Št. 106, Davis, W. Va...................... 17 članov Št. 150, Chisholm, Minn. ................. 14 članov Št. 29, Imperial, Pa -..........................13 članov Št. 78, Salida, Colo ...........................12 članov Št. 198, Central Cily, Pa..................—....12 članov Št. 108, Girard, Ohio .......................11 članov Št. 18, Rock Springs, Wyo......................10 članov Št. 190, Butte, Mont. ............ .......... 10 članov V mesecu maju je pristopilo v mladinski oddelek 43 članov, v odrasli oddelek pa 52, skupaj torej 95 članov. Najboljši uspeh v mesecu maju so imela društva št. 184, Ely, Minnesota; št. 201, Denver, Colo., in št. 222, Govvanda, N. Y. V pridobivanju novega članstva stoji na prvem mestu edino društvo naše Jednote v Jolietu, 111., društvo sv. Petra in Pavla, št. 66, kateremu že dolgo vrsto let načeluje naš velezaslužni in občespoštovani sobrat John Zivetz st., in kjer vodi tajniške posle naš pridni in marljivi delavec sobrat Frank Pirc. Član tega društva je tudi sobrat Frank E. Vranichar, glavni nadzornik naše Jednote. Vpoštevajoč večje slovenske naselbine, stoji na prvem mestu mesto Ely, Minnesota, kjer se nahaja glavni stan naše Jednote in kjer so tekom gornje dobe naša društva pridobila 104 nove člane k naši organizaciji. To je skoro ena petina vseh novopristoplih članov, in če pomislimo, da je v tej naselbini skoro že vsak Slovenec in vsaka Slovenka pri naši Jednoti, je uspeh tembolj pomemben in razveseljiv. Za uspeh, ki so ga nekatera društva dosegla v tej kampanji, niso odgovorne boljše delavske razmere, marveč boljša volja in bolj energična agitacija. Vprašal sem hčerko našega glavnega blagajnika, Angeline Champa, kako se ji je posrečilo do. biti toliko novih članov k angleško poslujočemu društvu št. 184, odgovorila je: “I just keep after them; I know they need more insurance and I make up my mind not to quit until I have enrolled them.” Z istim vstrajanjem dosegli so svoje dobre uspehe agitatorji pri drugih društvih. V sedahjih časih ni mogeče pričakovati, da boste novega člana pridobili takoj pri prvem obisku; treba ga je obiskati večkrat. Predno se prospekti vnem 11 članu predlaga pristop k naši Jednoti je treba ugotoviti, če ima dovolj zavarovalnine za slučaj bolezni ali smrti. Ako je agitatorjevo mnenje, da prospektivni član nima dovolj protekcije za sebe in svojo družino, potem ga je treba najprej o tem prepričati, in kadar ste to dosegli, potem bo sam radevolje pristopil. Naša Jednota ima velikansko polje in jako dobre ugodnosti za pridobivanje novih članov. Mi lahko posežemo tudi med druge narode belega plemena, katerih versko ali politično prepričanje ne dela pi*av nobene razlike in vsled tega lahko vsak kvalificira za članstvo v naši organizaciji. Pri tem bi osobito naši turojeni člani in članice lahko dosegli velike uspehe. Družijo se, kot sem že velikokrat ponavljal, vsak dan s turojeno mladino drugih narodov, ki mogoče ne spada še k nobeni jednoti ali zvezi in ki bi jako rada pristopila k nam, ako bi se ji natančno pojasnilo ugodnosti, ki jih naša Jednota nudi svojim članom. Ni resnica, da vse sili k life insurance kompanijam. Bratske podporne organizacije v Zedinjenih državah in Canadi štejejo nad OSEM MILJONOV članov, in to niso samo “foreigners.” Med njimi se najde na stotisoče odličnih oseb, zdravnikov, advokatov, inženirjev, arhitektov in visokih javnih funkcijonarjev gori do predsednika Zedinjenih držav. Tudi ni resnica, d^ drugi narodi nočejo pristopiti k našim slovenskim organizacijam. Pred tedni sem hotel sam poskusiti svojo srečo, pa sem v enem popoldnevu dobil k Jednoti enega advokata, ki je irskega rodu, enega zobozdravnika, istotako irskega rodu in enega zavaroval-ninskega in zemljiškega agenta, katerega starši so bili rojeni na Švedskem. Pozneje sem nagovoril še mladega okrajnega komisarja, katerega oče in mati prihajata iz Finske. Vsi štirje so mladi in čvrsti možje in vsi štirje so se izjavili, da bi bili pristopili že prej, če bi jih bil kdo povabil. In če se je posrečilo meni, ki sem “foreigner,” pridobiti v kratkem času štiri turoje-ne državljane, ki nimajo nobene slovanske krvi v sebi, kaj bi lahko dosegli naši mladi fantje in dekleta, ki se lahko štejejo med “Amerikance,” ako bi tu pa tam izrabili priložnost in iz-pregovorili par dobrih besed v prilog naši Jednoti. Nikogar pa ne bi smelo biti sram nagovarjati svojega prijatelja ali svojo prijateljico k pristopu k naši .Jednoti. Naša Jednota je ameriška ustanova, posluje po ameriških postavah, stalno je nadzorovana od zavarovalninskega oddelka, je nadsolventna in stoji na bolj trdni podlagi, kot marsikatera zavarovalna družba. Mi sicer ne izdajamo toliko raznovrstnih polic, kot life Insurance kompanije, imamo pa tri, ki so najbolj popularne, namreč Whole Life, 20-year Payment in 20-year endowment. Prva je priporočljiva za osebe, ki so stare nad 35 let, druga za oselbe, ki so stare od 25 do 35, tretja pa za osebe, ki so stare od 16 do 25 let. Primerjajte premije ali asesmente, pa boste videli, da smo pri nas v mnogih ozirih nižji od zavarovalnih družb. Naša mladina tudi ne bi smela prezreti visokih nagrad, ki jih Jednota plačuje za nove člane. Sedaj je doba šolskih počitnic. Veliko imamo pri nas mladih članov in članic, ki pohajajo v višje šole in celo univerze. Starše skrbi in si belijo lase. kako bodo v stanu sina ali hčer poslati jeseni nazaj v “college,” ko jim je tako težko za denar. Zakaj ne bi študentje, ki se nahajajo sedaj na počitnicah, priskočili staršem na pomoč? Vzeli naj bi v roke naša pravila, jih temeljito preštudirali in poleni šli k društvenemu tajniku po šopek prošenj za pristop in se podali na agitacijo. Fant ali dekle, ki ima dobro voljo in željo do uspeha, si lahko v dveh mesecih zasluži od 50 do 200 dolarjev. To se posebno lahko doseže v Clevelandu, Chicagu, Pittsburghu in po drugih večjih mestih ali večjih slovenskih naselbinah. In fantje ter dekleta, ki bodo svoje šolske počitnice porabili na gornji način, bodo deležni dvojne koristi, prvič prispevali bodo nekaj k svoji lastni šolnini ter s tem prevzeli nekaj bremena, ki teži njih starše, in drugič, vrnili se bodo v šolo “full of pep” in za eno skušnjo bogatejši. Z bratskim pozdravom, ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik JSKJ. "jVo^a Doba** GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta člane 7te letno; ta nečlana $1.50; ta inatemstvo $t. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.7t per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. X. 83 No. 24 Medsebojna pomoč Naše bratske podporne organizacije so ustanovljene v svrho medsebojne pomoči. Tisti, katerim usoda nakloni trdno zdravje in dolgo življenje, pomagajo onim, katere zadene bolezen ali jih pobere prezgodnja smrt. To pa se lahko pripeti vsakemu izmed nas, torej je pravilno, da smo na take slučaje vsi pripravljeni z zavarovanjem pri dobri organizaciji. Ako nam bo sreča mila, da ne bomo nikoli rabili bolniške podpore, in ako bomo preplačali smrtnino, za katero smo zavarovani, bomo pač lahko zadovoljni. Saj si vsak tega želi. Ves čas pa bomo imeli zavest, da smo zavarovani za slučaj nesreče in da s tem obenem pomagamo svojim manj srečnim bratom in sestram. Zavarovanje v bratski podporni organizaciji je tudi praktičen način hranjenja. Navadimo se plačevati svoje mesečne asesmente tako, da jih smatramo za nekake neizogibne izdatke, na katere pozabimo, ko smo jih plačali. V mnogih slučajih bi tistega denarja itak ne prihranili na noben drug način. Važno je tudi dejstvo, da pri večjih slovenskih podpornih organizacijah, člani še niso ničesar izgubili. Pošteno so jim bile izplačevane bolniške in druge podpore, do katerih so bili v smislu pravil upravičeni, in točno in pošteno so bile izplačane smrtnine njihovim dedičem. Tekom depresije je propadlo ali likvidiralo mnogo denarnih zavodov, v katerih ‘so imeli tudi naši rojaki spravljene svoje prihranke; nekateri so izgubili skoro vse ali vsaj precejšen del svojih prihrankov. Pri naših podpornih organizacijah se to še ni zgodilo. Vse točno izplačujejo svoje obveznosti in izkazujejo po zakonu zahtevano solventnost. Organizacije so pod strogo državno kontrolo, poleg tega pa je njihovo poslovanje odprta knjiga vsemu članstvu. V splošnem vzeto so se naše bratske podporne organizacije do sedaj izkazale za najbolj solidne in zanesljive hranilne zavode. Velika vrednost naših podpornih organizacij pa se izkazuje še na druge načine. Te organizacije so, na primer, najboljša vez, ki medsebojno veže širom te velike dežele raztresene rojake. V neprestani zvezi smo potom naših glasil, glavnih uradov in konvencij. Seznamki in poročila naših podpornih organizacij nam dajejo vsaj glavno idejo, koliko nas je in kod vse smo raztreseni. Te organizacije obdržijo v naši narodnostni skupini tudi precejšen del naše tu rojene mladine, ki bi se sicer po večini izgubila med drugimi narodnostmi. Tudi v posameznih naselbinah nas naša podporna društva združujejo in medsebojno seznanjajo. Potom teh društev postajamo boljši in intimnejši prijatelji. Ako društveni član oboli, mora biti po pravilih obiskovan po drugih članih. To je seveda v glavnem zaradi nadzorstva, toda v mnogih slučajih imajo taki obiski tudi družaben značaj. Pri težjih boleznih, ki priklenejo bolnike na postelje ali jih pošljejo v bolnišnice, je sploh priporočljivo, da jih sočlani in prijatelji obiskujejo, četudi niso k temu pozvani od društvenega tajnika, pod pogojem seveda, da so obiski od zdravnika dovoljeni. Prijateljski obisk gotovo razveseli bolnika, ki se dolgočasi na postelji. Prijateljski razgovor bolnika razvedri in mu vsaj začasno prežene misli in skrbi glede bolezni. Vedno pa bi morali pomniti, da moramo bolniku prinesti besede bodrila, ne pa, da bi mu skušali z našim govorjenjem pokazati njegov položaj še v slabši luči kot je. Ako se bolniku obrača na slabše, je edino zdravnik tisti, ki mu more dati potrebna svarila; on bo tudi znal to storiti na tak način, Ja ne bo bolnika spravil v preveliko skrb ali obup. Vseh drugih obiskovalcev dolžnost je dajati bolniku korajžo. Pripovedovati bolniku, kako slabo izgleda ali da ne bo več dolgo, je naravnost zločinsko. Tako govorjenje je ubijanje bolnika, je vlivanje strupa v njegov sistem. Bolnik, ki visi med upanjem in obupom, je bolj kot kdo drugi potreben bodrila in korajže. Ako ne moremo kaj boljšega reči, ne da bi sami sebi lagali, povejmo bolniku, da jih je že mnogo ozdravilo, ki so imeli take ali še hujše bolezni kot on. ■ To naj bi upoštevali vsi bolniški obiskovalci, posebno pa tisti, katerim je ta posel poverjen od društva. S tem bodo pomagali bolniku, da bo lažje trpel in lažje ozdravil, če je ozdravljenje še mogoče, in koristili bodo tudi društveni oziroma jednotini blagajni. Vsi člani J. S. K. Jednote pomnimo, da je naša prva in najvažnejša dolžnost, da si medsebojno pomagamo. To je bil vzrok, da je bila naša Jednota ustanovljena in to je njen glavni namen še vedno. In če želimo naši Jednoti napredek in če ljubimo naše prijatelje, potrudimo se, da pridobimo za pristop vse naše prijatelje in njihove otroke. Naša J. S. K. Jednota je tako solidna, točna, močna in poštena, da jo lahko brez rezervacij priporočimo za pristop našim najboljšim prijateljem. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s prve strani) nega, kar pač ni čudno, ker je človeštvo imelo dozdaj le kakih 50 milijonov let časa za razvoj lepote. Pot evolucije od glist in krokodilov do prilično lepega človeka je baje dolga in naporna. Mi, ki nismo lepi, se lahko pritožimo usodi, ki nas je vrgla na svet nekaj milijonov let prezgodaj. * V dušljivo ozračje slavnega uredništva se je pred par dnevi koketno prizibal krasen nasmeh pomladi v obliki velikega šopka dražestnih potonk. Prinesla ga je tajnica ženskega društva “Jutranja zvezda,” št. 137 JSKJ, češ, da bi se te po-znopomladne krasotice v njenem vrtu vsled hude vročine itak kmalu osule. Tudi v vročini in puščobi uredništva bodo kmalu ovenele, kljub temu pa so iskreno dobrodošle, ker bo tako vsaj za par dni nekaj resnično lepih in prijaznih “obrazov” v teh prostorih. * Provizorični narodni svet dragih pennsylvanskih rojakov, ki me je nedavno želel obdarovati s pravo štirinogato kozo, kateri pa nisem mogel preskrbeti transportacije v Cleveland, se je zavzel za sirotico in ji je preskrbel za, varuha in oskrbnika prijatelja Toneta Eržena na Centru. Ta odgovoren mandat mu je poverjen v imenu Zveze JSKJ društev, nekako tako, kot je bila Ligi narodov poverjena uprava svobodnega m e s ta Gdanska. S to odločitvijo narodnega sveta sem vsestransko zadovoljen, ker mi je odvzela veliko skrb in odgovornost in ker vem, da je prijazna živalica v dobrih in zanesljivih rokah. Meni, v mojih letih, ne bi bilo lahko se učiti še kozjih manir in paragrafov. Nedvomno se bo tudi kozjca boljše poču.tila med domovinskimi pennsylvanskimi griči, kot bi še na'razbeljenih clevelandskih ulicah. Do komolca zahvaljujem bogove, da se je ta kozja afera tako srečno in v splošno zadovoljstvo rešila. Obenem upam, da bo meketanje prizadete kozice in njenega potomstvo še dolgo odmevalo med zelenimi penn-slvansykimi griči, v veselje hudomušnim rojakom, (ki so me bili s svojim nenavadnim darilom spravili v precejšnjo zadrego), in v korist zvezine blagajne. A. J. T. DANAŠNJI PROBLEMI PRISELJEVANJA (Nadaljevanje s prve strani) 10 ali več let in niso prekršili kazenskega zakona. To je še več kot se je pričakovalo, kajti novi zakon ne bi bil le v korist ino-zemcem, ki so prišli pred dnem 1. julija 1924 in ki ne morejo biti več deportirani, marveč tudi onim, ki so kasneje prišli in so še podvrženi deportaciji. Dana bi bila pravica tajniku dela, do po svojem prepričanju podeli njim pravico do legalizacije. Kar se tiče političnih, plemenskih in verskih beguncev, tajnik dela bi bil upravičen podeliti jim isto pravico že po petletnem bivanju. Kar se tiče deportacij, je priseljeniški in naturalizacij ski komisar poudaril, kako sedanji zakon ne daje vladi nikake pravice, da sme v obzira vrednih slučajih postopati blažje in ustaviti deportacijo. Novi zakon bi dajal večjo diskrecijo zlasti v korist onim inozemcem, ki imajo tukaj svojo družino, in onim, ki so bili tukaj več kot 10 let, pa so z izletom v inozemstvo prekinili svoje bivanje v Združenih državah. Na drugi strani novi zakon bi bil mnogo strožji, kar se tiče de-j portacije zločincev, gangsterjevi in raketirjev. Neka določba no-' vega zakonskega predloga bi i upravičila deportacijo inozsmea, ki je bil obsojen dveh ali več zločinov, ne glede na dolgost kazni, ako tajnik dela najde, da deportacija takega običajnega zločinca je v javnem interesu. — FLIS.I DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s prve strani) in tudi druge slovenske naselbine v Minnesoti. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA Tajnica društva št. 225 JSKJ v Milwaukee, Wis., sosestra Pauline Vogrich, je dobila iz starega kraja poročilo, da je bil na jugoslovansko - italijanski meji ustreljen od srbskih finan-carjev njen 25-letni nečak Slavko Vogrič, ki je bil namenjen preko meje v Jugoslavijo, da si tam nakupi neke potrebščine, ki so v Italiji precej dražje. Oče ustreljenega mladeniča je Jernej Vogrič, ki je svoječasno bival v mestu La Salle, 111. Od vlaka ubit je bil v Greens-burgu, Pa., rojak Florijan Ovsec, star 59 let, član društva št. 77 JSKJ. Pokojnik je bil rojen v fari Stopiče pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriki je bival 28 let. Tu zapušča enega sina in dve hčeri ter pet pastorkov, v starem kraju pa dva sina. V Exportu, Pa., je po daljšem bolehanju umrla petletna hčerka sobrata Augusta Stipe-ticha, tajnika društva št. 57 JSKJ. (Nadaljevanje lz 1. strani) centov več prometa, kot v istem času lanskega leta. Največ turi stov je namenjeno na obisk svetovne razstave v Chicago. V TEXASU je po dvamesečni težki bolezni umrl Thomas W. Jackson, znani ameriški humoristični pisatelj, star 67 let. Njegova prva knjiga “On a Slow Train Through Arkansaw,” katero je spisal pred 30 leti, je šla med narod v več kot 7,000,000 izvodih in se še vedno prodaja. Poleg omenjene je Jackson napisal še 13 humorističnih knjig. Predno je začel pisati, je delal na železnici. Slovenski kandidat za okrajnega komisarja 4. distrikta je v mestu Ely, Minn., Joseph Ve-ranth, član JSKJ. V Ljubljani se je dne 27. maja poročil slikar g. Božidar Jakac z gospodično Tatjano Gun-drum. Slikar Jakac sc je pred ieti dalje časa mudil v Ameriki in se .je spoznal z mnogimi rojaki v raznih slovenskih naselbinah te dežele. V Clevelandu je imel dobro uspelo razstavo svojih slik. Po povratku v domovino je o svojih ameriških vtisih napisal zanimivo knjigo “Odmevi rdeče zemlje.” Zastrupiti z lizolom sc je hotela rojakinja Mrs. Mary Cela-rec, bivajoča na 925 McAlister Avenue v VVaukeganu, 111. Poklicana policija je s težavo udrla v sobo, kamor se je bila omenjena zaprla. V bolnišnici so ji izprali želodec in je upanje, da okreva. Po sodbi policije je ženska storila samomorilni poskus zaradi prepira z neko sosedno žensko ali pa vsled slabega zdravja. To poročilo je kratek izčrpek obširnejšega poročila, katero je priobčil “The Waukegan News-Sun” z dne 8. junija t. 1. KAKO SE JE RAZVILA TRANSPORTACIJA (Nadaljevanje s prve strani) delala brata Charles in Frank Duryea leta 1892. Leta 1893, torej pred komaj 40 leti, so bili v Zedinjenih državah samo štirje avtomobili; danes pa jih je okoli 25 milijonov. Brata Wilbur in Orville Wright sta leta 1903 izdelala prvi primitivni aeroplan, ki se je na poskusnem poletu vzdržal par sekund v zraku. To je bilo v North Carolini. Nekaj let potem je že Louis Bleriot z aeroplanom preletel Angleški rokav. V Nemčiji so se kmalu nato pojavili vodljivi zrakoplovi. Svetovna voj na je zelo ” pospešila razvoj aeroplanov in zračnih ladij. Leta 1919 je A. C. Kead z aeroplanom preletel Atlantik in sicer iz Nevv-foundlandije pileko Azorov v Anglijo. Danes nosijo aeroplani pošto i;i potnike na velike daljave s hitrostjo 200 milj na uro. Novi moderni vlaki drvijo po tračnicah s hitrostjo 100 m*U *'a uro. Brzi prekomorski parniki prekujejo Atlantik v ’štirih dneh. Svet res postaja vedno manjši! —o— ---------- TUDI DIRKA "Si bil pri dirkah?” “Ne, imel sem jih doma. “Kako to7” “Naša kuharica je namestu olivnega olja dala v solato ricinovo olje.” ŽELEZNIŠKI promet 148 železniških prog v Zedinjenih državah se je v prvih štirih mesecih tega leta izboljšal za 168 procentov v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Dohodki teh železnic so v prvih ‘štirih mesecih lanskega leta znašali okrog 53 milijonov dolarjev, v prvih štirih mesecih 1934 pa 141 milijonov dolarjev. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki ■ly. Mlnnenota V CHICAGU je v starosti 66 let umrl James Keeley, bivši glavni urednik Chicago Tribune. Keeley bo ostal zapisan v zgodovini kot eden prvih uglednih urednikov, ki je pričel oster boj proti bučnemu proslavljanju 4. julija, ki je bilo vsako leto odgovorno za veliko število smrtnih nesreč, poškodb in požarov. Proslavljanje 4. julija je še vedno bučno, toda vendar mnogo bolj pametno in mirno kot je bilo pred desetletji. ' V MESTU WATERLOO, Iowa, je bil dne 7. junija ustreljen bančni ropar Tommy Car-roli, eden izmed članov Dillinger-.jeve bančne tolpe. Policija sodi, (ia je tudi glavar John Dillinger nekje v bližini. PRITLIKAVKA Bonita Gibbons, stara 68 let, je pretekli teden v Chicagu umrla za srčno hibo. Bila je vposlena v “vasici pritlikavcev” na svetovni razstavi v Chicagu. Miss Gibbons, da-si je bila le 46 palcev visoka, je bila zelo debela in je tehtala 239 funtov. Pri raznih potujočih cirkusih j e bila vposlena nad 50 let. K O N G R E SNI preiskovalni odbor v Washingtonu se bavi te dni z aktivnostjo Hitlerjevcev v Zedinjenih državah. V New Yorku so se baje Ilitlerjevci vtihotapili celo v državno milico in so se vežbali z vojaškimi puškami. Svoje postojanke imajo baje Ilitlerjevci tudi v Chicagu, Detroitu, Newarku, Philadelphiji, l os Angelesu, Milwaukee, Hou-i-tonu, Tex., in drugod. V hitlerjevske aktivnosti so baje zapleteni tudi nekateri nemški konzuli. NA CUBI se baje pripravlja nova revolucija, ki preti strmoglaviti sedanjega predsednika Mendieto. Ponovi pogodbi, sklenjeni med ameriško in cubansko vlado, se Zedinjene države ne bodo več vtikale v domače cuban-ske homatije. o------------ ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje iz 1. strani) že vedeli, kako jo bilo, jaz pa se ničesar ne spominjam.” — Naposled je sodišče odredilo, da so poslali obtoženca na motrenje v bolnišnico za duševne bolezni. GLAVNI ODBOR •) Izvrševalo! odsek: Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. Lewis Ave. Waukepan. 111. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12. Aurora. Minn. „ Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 0011 Bonna Ave.. Cleveland.0 Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARI, Eli, Mina Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely. Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh. P»-Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVIC. 8117 St. Clair Ave-Cleveland, O. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd Bt„ Lorain O 1. nadzornik: JANKO N. ROGEL,!, 6207 Schade Ave Cleveland. O. 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler 8t„ Pittsburgh, F» rll 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR. 1812 N. Center St.. Joliet. 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL. Ely, Minn v .........—.____________________-—. ------ GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave Barberton. O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn. N. *• 3. porotnica: ROSE SVETICH. Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Btrabane. Pa. Jednotino vratino glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Tajnik: JANKO N. ROGELJ. 6207 Schade Ave., Cleveland. O. 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR. 1812 N. Center St., Joliet, W- 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12. Aurora, Minn. _ Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI.. Chicago, IB. Va« stvari, tikajoč« s« uradnih tadev. naj n« poftiljajo na el»vn«Ba danarn« poliljatv« i>a na glavneea blaeajnika. V«« pritoJb« in priliv« naj »• "T »lovi na predaednika porotneea odbora. ProSnj« ca sprejem novih (Slanov. pro»“' it svišanj« zavarovalnin« in bolniška »prič«vala naj a« poSiljajo na vrbovo** idrnvnik«. Upr*m*nib* nf. CUv«l*nd. Dopisi, driifttvena naznanila, oglaRi, naročnina nečlanov in • lovov naj g« poiiljajo na naslov: Nova Doba, 61] 7 St. Clair A v«.. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska «»• varovnlnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojim Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in ***. hoče postati njen člnn. naj se r.elasi pri tajniku lokalnega društva ali P« pis« na glavni urad. Novo društvo se lahlio ustanovi 7. 8 člani belega PlcrV neoziraje se na njih vero, polil ično pripadnost ali narodnost. J.-dnota »V"1'.?’ tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v ml*alu • kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka j« prost«. Premoženje znaša nad 11,500,000.00. Odrasli oddelek j« nad 104% aolv«nt«n, mladinski nad 2,000ft. KAMPANJSKE NAGRADE Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega oddc jc predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so p*"e“ “ gatelji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 nag«-8 za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 nagr* za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.00 na8r* *'. za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3.50 n*e za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $4.00 nag*-9 Poleg označenih nagrad za posameznike bodo up do posebnih nagrad društva, ki tekom kampanje pridobi^ P&q ali več novih članov. Ta posebna nagrada za društva zn#*9 centov za novega člana odraslega ali mladinskega oddeli’ Nad tri milijone za sodne takse. Po statističnih podatkih apelacijskega sodišča v Ljubljani, je Slovenija letos v 4 mesecih pri vseh sreskih in okrožnih sodiščih vplačala na raznih sodnih taksah, plačanih v ko-lekih, že 3,292,633 dinarjev. Na Reki so vsa skladij pg luki polna japonskega škega blaga, tako da je P°b.c(]i' . ^ Reka naravnost evropsko si j j i( šče- za japonsko blago. i prodajajo svoje blago po j i “t no nizkih cenah, tako žepi’c : M že po 15 lir (60 dinarjev)- e .«4 !je z gumijastimi podp'il 1 ^ % 2.50 lire, svilo šantung P0 . :0l 1, 7 lir meter itd. Kakor P01^ jr ^1 pluje proti Carigradu ve*1!i,V" k 1 ponski parnik z japonski1111 ,jj til, tomobili, katere bodo PoH i)lSJi : te'H’ na trg po izdatno nižjih c^e, j kakor so cene najcenejših 1 t riških avtomobilov. ^ 0 ______________ CARJEV DVOJNA ^ — .. tKei” N V Leningradu bodo v ^ vjjn ^ predvajali film, ki PreCbjgOi>. dogodke iz revolucije ,^0 ^ m pri katerem bo soC^vCni' 3 ^ to mnogo visokih dostoja11'1’ • kov iz carske dobe. ike 9' N V prizoru, ki kaže d°U° ^^o> _ ^ decembra pred carsko P . m nastopa tudi Nikolaj jjoi predstavlja pek Jepdak0'^ ^ii ta je carju tako podoben, da * ^ be, pod staro vlado (policijs|{0 vjjOr vedali nositi brado. ^S1 .^j-aV ' da ga v njegovi vlogi |j k ■ ničemer ločiti od prave£a \, Nastopa pa prvič v fil**1’ a H Družba, ki je izdelala gj-fl15 , H je iskala dolge mesece P1^ pr osebe, ki naj bi se kreta e ^ & ■ A)j vorile samo tako, kretale in govorile p>'e( j-jftj1^1 l(!l ško revolucije. Med c' je bivši resnični dvoH11 \ n ik, dalje babica nekega ^ kneza in veliko število v|jii ^ Med 35 osebami, ki Pie ’ pi \ !| ^ jo konferenco genera , \ 1 ba, je en sam poklicl" ^ e vsi drugi so resnične f jj osebnosti starega reži*11*1 t, ministra Pleweja V.N) igralec, ki je ministra ■ i^. lo dobro poznal. 1 !|u ^ Oi tStroga kazen za oderuštvo. Na pet let težke ječe in na globo 25.000 dinarjev je bil obsojen prizrenski trgovec Cazim Herif, ker je dajal posojila na oderuške oibresti po 100 in celo 200 odstotkov. Obtožnica je navedla 53 primerov oderuštvai kar pa je samo del njegove dolgoletne oderuške prakse. Mnogi dolžniki se sploh niso prija-\ ili, ker so se bali maščevanja. I V zadnjih letih povzročajo črnogorskim kmetom mnogo škode razne prirodne nesreče. Posebno hudo je bilo lani, ko so ves južni del zetske banovine močno oškodovale velike poplave ne samo rek in hudournikov, temveč tudi Skadersko jezero. Po lanskih poplavah pa so bile v nekaterih krajih silne nevihte s točo, ki so tudi po-| vzročile zlasti okrog Podgorice! ogromno škodo. Pozno v jeseni so se poplave ponovile in je bila širša okolica Skaderskega jezera dolge tedne pod vodo. Tudi pred nekaj meseci se je tazlila voda iz Skaderskega jezera daleč naokrog, ko pa so se poplavljena zemljišča posušila, je nenavadno zgodaj nastopila prava poletna vročina in sedaj so se pojavili veliki roji kobilic. Kobilice delajo veliko škodo v danilograjskem in cetinjskem srezu. Roji kobilic so se pričeli širiti tudi proti Podgorici. Južni del zetske banovine je tudi drugače v hudih skrbeh. Seno je že davno pokošeno in kmetom že sedaj primanjkuje krme za živino. Najboljše še kaže koruza. Celo podgoriški srez, ki velja za žitnico črne gore, je v največjih skrbeh. Proti nadlogi kobilic so oblast-va uvedla akcijo pokončevanja mrčesa s kemičnimi sredstvi. V Podgorico so že pripeljali velike količine takih sredstev, da jih bodo raztrosili p0 zemljiščih teh srezov. Kobilice so se letos pojavile v množinah, kakršnih ne pomnijo niti stari prebivalci. fo le »Iv itli f* I "tu >CI) Ut e° r oi Tir< o y< !t], ■ ENGLISH SECTION Of ▼ o1t',cldl 0r9*n ▼ of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS m CURRENT THOUGHT Safe and Sound ihrcc weeks ago, in the Nova Doba issue of May 23, there the annual valuation report of our Union for the year as calculated by the actuary and submitted to the Insur-e department of the state of New York. Among other statements of fact the valuation report J*8ht out the significant factor that our Union is 104.83 per s®lvent as of December 31, 1933, which is 0.44 % higher than SoIvency as of December 31, 1932. Solvency means “able or sufficient to pay all debts.” As l |ed to our SSCU fraternal benefit insurance 104.83 per cent means that on the basis of collectible assessments and assets (investments of our Unions reserves in city, and other bonds) our Union is able to meet all obligations as they arise in excess of the statutory requirements to c*tent of 4.83 per cent. ”ls means that our SSCU operates on a scale higher than 'equired by law . ^ a'uation report further showed that the net interest yield vestments amounted to 3.98 per cent—an increase of 0.73 c^it over the net interest yield on investments during 1932. ^ his means that your money and my money (paid in the '11(1°/ assessmcnts) is invested in safe and sound securities, lftt our Union justifies the confidence placed into it by you as members. ’ v he increase per cent in solvency of qur SSCU is amazing ^nsidered in the light of the depression year 1933, which C(i the lowest point in unemployment since the great mar-ja«h of 1929. i>11 fact a decrease per cent in solvency would be the lay-ijto °£i?al expectation since the bulk of our members belong-Vs Wor^'n^ class ai'c the first and the last to feel the ' °f unemployment. However, the high rate of interest II,011 the Union’s investment of 3.98 per cent, when compared I, Merest yield of similar organizations, together with the c'11 Mortality rate from 133.85 per cent in 1932 to 100.55 in 1933 are the two factors that gave our SSCU an in-q'h solvency for the year 1933. 'Sanized in 1898 our SSCU weathered other depressions. Resent one did not prove to be an impervious obstacle. cif nembers can continue to place their utmost confidence in ^ ^anization. It)b UrSSCU as an Organization of members, for the members V| y members commands the respect and loyalty of Amcr-can show its suport by increasing the ranks lsh-speaking members, y, * * * Ration report also covered the juvenile department. lSi° V°n^ our junior division can best be brought out by the Ii *»t that out of the total of $107,229.20 admitted assets . e net rates now being collected are sufficient to meet |S;.^'cates as they mature by their terms, with a MARGIN TV ^ OF $79,282.41 over and above the statutory re-1 puts.” |(Cj, °ther words our juvenile department rests upon a fi-^ foundation of the famed Rock of Gibraltar. ,«i)j|llr*nS the year 1933 four monthly assessments in th [V department were suspended because of excess of re-+U,’ 'v^ich means that out of twelve monthly assessments libbers paid for only eight. 5^llrig the present year two monthly assessments have , sPended in the juvenile department. |%. J'et the number of new enrollments in our juvenile eient is disappointing in our present campagin for new . c 'S- Considering the facts that assessments arc only fif-Hjj a month, that the fund in the juvenile department Vernal high degree of reserve, that year after year hjp°.n suspends a number of monthly payments, that mem-[Vs n°t limited only to the children of members, but is iuv!".chiId ren of the caucasian race—new enrollments in Ve«»e department should be forthcoming in larger . c for 0ver, our Union reimburses the medical examination |V8Uccessful candidates to membership in the juvenile |\^ition our SSCU offers cash awards of fifty cents to sf°t’ the enrollment of each juvenile. * * * Hotl interesting fact brought out by the Valuation Re-e increase of our Union’s assets, which totaled $1,631,- , %M°f December 31 - 1933 • Vint 0n’ a strong financial institution, organized to serve Sfl l’est of its members, deserves to have its numbers in- I fj|t ^(!t us keep in mind the attractive cash awards ranging il)^ cents to $4.00 that are offered by our Union to its ' f°»' securing successful candidates for membership. >ty An Invitation to Slovene Youth of Lorain, O. Lorain, 0.—Members of Slovene National Home Library are calling a meeting of all Slovene young men and women in Lorain in order to form an English Dramatic club. The purpose of this club would be to present plays in English and to promote various other social and educational a c ti v i t i e s— such as dances, lectures, etc. This meeting of the Slovene youth of Lorain is called for Thursday, June 14, at 7:30 p. m. Joseph L. Mihelič, Sec’y, Slov. Nat’l. Library. -------o-------- Lorain Graduates 303 if l\ eifl Ij* 0&' dl« ini' ,9-i* pt n>a f rjjOt ,vv! # ill*1' f & ) . sev1: ..iK1 fl o{' m . > h EAT in u- s- •Ii1*' I l'e v '-------- V |Nor e 42.348,000 acres •iV’ r,'Jf 10‘,Wheat sown in the that we all can leave in a body; a very good time is assured fur ?11 attending. John P. Lunka, Sec’y. WARSHIP Cruisers of the 10,000-ton variety are built at an average cost of about $10,000,000 each. The recently launched Astoria cost only a little more than $8,-000,000 but the Vincennes now under construction is estimated at over $11,000,000. Destroyers weigh around 1,000 ton< and cost about $4,000,000. Battleships average $25,000,000. Cites Strong Financial Standing of Our Union Solvency, Lew Mortality, High Interest Yield on Investments, Should Spur Membership Campaign Denver, Colo.—I read in the Nova Doba issue of May 30th an article written by our Supreme Secretary Anton Zbasnik, who states that the solvency of our Union is 104.83% as of Dec. 31, 1933. The report also shows that cur Union realized a net return of 3.98% interest on its capital investments during the year 1933. The reader also noticed that to the Supreme Secretary’s knowledge our Union is classed among the leaders of the larger Yugoslav fraternal banefit organizations in the matter of solvency, and in the matter of low mortality it is among the first. BUT in the light of earned interest realized on its investments our SSCU IS FIRST. Our members, no doubt, did not expect to see such a good and encouraging report. And with such a favorable report it should be no difficult task for us to get new members. And each member knows that a good strong iinancial background is necessary for the progress and welfare of any institution, and this according to the reports, holds good for our Union. We members are, and should be, proud ol our past and present Suprem: Officers for their carefulness ii; purchasing bonds, and for theii influence to enable our Union tc climb to the top as it has. They are doing their share; now let’s all of us, as members, do oui share by getting MORE NEW MEMBERS. Soon we will be on our way to Salida, and it won’t be long before we will be going up those great big mountains and down the deep valleys to that great Mt. Shavano Lodge which is situated on top of the world. An article written by Albert Godec (the shadow) states that the first anniversary of Mt. Shavano Lodge has been observed. To my opinion that anniversary will be celebrated when we arrive in Salida, June 22. That is, if we will be able to breathe after going up to an altitude of 14,179 | feet. Then again, we may turn to statues when we reach the top of the mountain as many of us are not accustomed to such high altitude. The mountain would then be named Colorado Sunshine (with all its members on it). I also read where Mt. Shavano is known as the “Angel of Shavano,” as during the winter the snow on the mountain forms a beautiful angel. Well, it’s a good thing it is summer now and the angel hasn’t appeared as yet, because the angel would melt when some of the Colorado Sunshine members got to the top of it. But we have hopes of coming up some winter to see the angel. So, until 1hen, keep smiling with Colorado Sunshine. F. J. Smole, Secretary, No, 201, SSCU. 5f0 irL'ajuanJanlaruanlar anl IHHi lue 3T11 UH Something to Crow About Our SSCU operated on a basis of 104.83% solvency during the year 1933. That is, 4.83% higher than the statutory requirements. Our SSCU realized a net return of 3.98% interest on its capital investments during 1933, an increase of 0.73% over the year 1932, to lead all other Yugoslav fraternal benefit organizations in the interest yield on capital investments. Our SSCU enjoyed a low mortality rate during 1933. On the expected mortality rate of 100% our SSCU had an actual mortality rate of 100.55%. Keep the foregoing facts in mind when inducing prospective candidates to enroll in our splendid South Slavonic Catholic Union. Also explain to them the low cost of insurance they can carry with our Union, and the many benefits offered—death benefits, sick benefits, accident and indemnity benefits, and disability benefits. Last but not least keep in mind the following attractive cash awards that our Union offers to its members: $4.00 for each new member enrolled in a $2,000 death benefit certificate. $3.50 for each new member enrolled in a $1,500 death benefit certificate. $3.00 for each new member enrolled in a $1,000 death benefit certificate. $1.50 for each new member enrolled in a $500 death benefit certificate. $1.00 for each new member enrolled in a $250 death benefit certificate. $0.50 for each new juvenile member enrolled. Cash prizes are paid three months after enrollment. In addition, lodges as a group, share cash prizes of $0.50 for each new member enrolled either in the juvenile or the adult department provided five or more new members are secured by the lodge during this campaign. Plan to Give Colo. Sunshine Members a Big Welcome Writes of His Experiences in School Mt. Shavano Awaits Visit of Colorado Sunshine Salida, Colo. — Everybody seems to be talking about something. About what? Listen, and I will tell you. It is the coming visit of Colorado Sunshine members. Everyone seems to have so much interest in it that I am willing to wager that we \tfill have a number of new members before the 23d of this month. It seems that we all want to get acquainted with the visitors. Big plans are being made to welcome the C. S. members June 23. Are we going to have fun. Just bring your Mae Wests and Clark Gables, or what have you, for there will be plenty of fun for all. Up in these mountains you can fish, swim, hike, spiral drive on Mt. Tenderfoot and seet the big city of Salida. Climb Mt. Shavano and steal some snow from the Angel that lies up there so high. And speaking of snowballs I’ll bet the SSCU members back in the east are envious, for I have a feeling that in this hot weather they would like to visit our Jiigh mountains and keep cool. Bro. Victor Struna has some fish ponds, but alas, no fish. So, that’s the old swimming hole, but the water is too cold to plunge in for a swim. I wonder if the Shadow and Red Botz will have their old leaping len-as polished up for the big day of °111’ ovafi) ball' and take us all to some hot springs. Stanley G ov . the best rooter at Kitten Frank Glovan is rnana^e'. ^ Mt. Shavano Kitten ball ana^ will have a game ready i°' visitors to see. But if ^ie j( will dance all night I a ' they will be unable to pky ^ day morning. I hope tha^ tor Glovan will sing f°r u*' ,u. Frank Botz and Adolpl" shine are our two Clark a ^ Now girls, I know that y°1' be glad to meet them- _ ^^ you will like Johnny Shin- . i|(i. ry Kostellec is trying to c Hjj a bigger fish than the ^ ^ pound trout caught r fei,, brother in the Arkansas When I was sitting 111 ^ (jj, park the other day I fa'^ep- !|»e shadow following Louie ]; vec- n inrad0 i5tf We want all of the Co ^ ^ Sunshine members to W Salida and have a g°° vVjll H From now until then ^ » ) have everything planne p0 ^ sure you of a good tinie' a; not fail to visit our hotf ’ ^ guests are always welco . ^ I will not tell you a 0 ^jr. ^ girls as that wouldn t e jjjie ^ Us girls must stick toget e big he-men. ^ fo- Don’t forget, “Every 'ste i ber get a new member* ^ oI1 1‘ \ Keep smiling with top of Mt. Shavano. - ^ t Emma Botz, Orga^ ^ ne No. 224, o *jj[ s -an !, next week, Little S 3 , towa", and .» 0 ^ ms:17 WELL NICKNA —Tfl9 cur10!/ The teacher was ^ know why the boy9((^re** of their numbei ^ ft® strip” so asked him ^ his nickname. ,, f “ ’Cause I kept ntf ^ of the draft,” the y plied. “I was born war.” iov. ‘Me i*se \ u ill :»>b k ir Se *n: st
  • $ (»i, & k y k V ft fj Ely, Minn.—A drizzling rain« is falling as little Stan sits by the good old typewriter all set to tell you of that wonderful meeting held by the Gophers last Sunday evening. It was the final get-together until the next time when the special meeting will be called to make plans for an outing at some distant wilderness spot. A large crowd gahered together to help the Gophers put over their final boom of exciting merriment. Peppy Louis Kotzian was at helm of the dancing ship, as he pulled the old accordion and blasted out snappy dance tunes which all acted together to make our feet jump and dance with excitement. Johnny Hutar, Joe Mikolich, Johnny Chelesnik, and Steve Rom were the bartenders for the evening, and what bartenders.! I wonder, does beer really have its effect on a person? I guess it must have had, because everybody was anybody’s friend, and that is the way they feel if they get slightly inebriated. But notice, I said slightly! The whole gang of SSCU members were present including the Rangers, Arrowheads and ever so many others. Jimmy Maddern is here too, he’s feeling swell, and why shouldn’t he, as tomorrow he is going to be the best man when his sister Ellen and Johnny Kotzian, a swell guy, are to walk the matrimonial plank, and say “I do!” Dan Cupid certainly is not wasting any time around Ely, as couples keep the church and the marriage license bureau very busy. Why, it is rumored that even Little Stan has “got the jitters.” But all Litle Stan will comment is “I have nothing to say!” and “there is a lot in what you say , --------------------------------J Pauline Rahotina and Emma Zehel. John Strukely earned , his “L” in his work on the , school’s track team; and Jack ■ Lavriha served as editor of the | school’s “Hi-Standard” for a . number of semesters. I Matilda Strukely, 1 No. 6, SSCU t $ B£seda h kam- ie PANJI 6c junij je gotovo najlep-n ^ v letu, posebno tu v Vse je sočno zeleno vsod se nasmiha mlado «J? žai’kemu soncu. Ce je I' • še tako potrt in slabe ‘j- ’ga slaba volja mine, ko 5 i itav^ V Ciljni razvoj matere ! fcV Vsa J'e lepa, ' L'm m'adostno aktivna. u 1 ^aša J. S. K. Jednota je ' a jn polna življenja in i*. as> da pokaže mladost . ‘Vn°st. Vsem je znano, ^ bila od gla-“;ega e'.’lora ‘k,ana kampanja za prido novih članov. Konci Meseca bo potoki'" prvo ^.••- kampanje, vs!r 1 teya je ',«a bi mogel gtavni tajnik polletnem pofočilu iz-‘ ar najlepše številke gle-lr8stka novih članov. Se-' smemo držali rok kri-^Pak morali bi se podati bujsko aktivnost vsi, ki j^ramo za dobre člane J. Jednote. Ne zanašajmo ^n° 11 a druge. Vse dobro D -e c'onia’ Pr> nas samih, j. J storimo mi našo dol-j 111 Potem pričakujmo, da udi drugi storili svojo. I,ll0> da tudi vzgledi vleče- |atera društva so se te-L kampanje zelo navdušc-|V®^a klicu za pridobivanje JJifcClUn°V' ^ar društev iz-|o ^o lepe uspehe, da so itpVanja vredna. Preeej-!, Vllo društev je že prispeli Uspehu te kampanje z % , ali anjšim številom . ‘an°v. Od ponekod pa se L., s^ši. Seveda, v vseh j. n' tega kriva društve-^tiost. Razmere so po-]jj. ^ake, da res ni mogoče t#l, Ila pridobivanje novih L ^0,'da vlada v naselbi-v ^selnost, morda je že Hj^štvih, kar je za zavaja sPosobno, mladina se 'Uje’ morda naselbina ^tl,n° umira. Društvom krajih ni zameriti, če | Pokazati napredka v ^jjljV^ih. Pa tudi v takih f|0 1 se tu in tam morda ^ la ^'dobiti kakega novega v mladinski oddelek, ji. °d so prilike za pridobitnih članov še kolikor i^odne. Tam naj bi dru-k J^0samezni člani te prišli. V tej kampanji bi W 1 0l'ganizator vsak član t, a banica. Člani, kadar i, j^ ;oru s svojimi prija-^■Hj0 včasi lepo priliko, dobro besedo za našo 1 s ?!ko finančno do-JSKJ. Istotako *4 h.'.° agitacije in rekla-Jednoto članice, ka-k(]i.Rovarja jo s svojimi ^ leami. Tu in tam se tl; kiti ega člana za V če je res volja l(e koro povsod so še * pridobitev kakega V v mladinski oddelek. *li ^ otrok zaradi staro-w vzrokov ne mo- v našo organizaciji:, °^.vr)išejo vanjo svoje 'i v znano, se spreje-mladinski oddelek tl Nečlanov in tudi ot-fc*«cev, brez ozira na Sh ’ JJam° da so belega \ -''iicev, Japoncev in ^ sprejemamo, Ase-,ilil clane miacjinskega oci_ centov na me-^ Oh je še kakšen ase- >,S<>C|^Gn a*' suspendiran. 1 opuščeni štirje me-k’^I , en^i> kar pomeni, da } laično vplačani ase-y Ig ^ arie mladinskega od-° centov mesečno, d dekleta, ki so že ni)5 , u ’ih. v ’ na-i bi skušali pri-3d in t|'1St°P tudi svoje pri-t i;, ‘‘Jateljice. Da je to i lepi uspehi dru- V Oo V Minn., in št. /Vi ^di, N. Y. Vsak i«iiC%in0kaj malega, pa se \ Nt Ve^^° Poznalo. tnih sejah naj bi se 0l'ili in si delo ag:' cije med seboj razdelili. Eden naj bi vzel gotovo okrožje, gotove družine ali posameznike za svoje agitacijsko področje, drugi pa druge; to po načinu, kot bi obetalo najboljši uspeh. Morda je v tej ali oni naselbini, kjer so še prilike za pridobivanje novih članov, član, ki je že dalje časa brez dela, pa bi želel nekaj zaslužiti kakorkoli, da je le na pošten način. Zakaj se tak član ne bi lotil agitacije za nove člane? Vsak naj pogleda v naše glasilo, kako lepe nagrade nudi Jednota za nove člane odraslega in mladinskega oddelka. Agilen član, posebno če je poznan v naselbini, naj bi šel od hiše do hiše, kot gredo zastopniki raznih zavarovalnih družb in nabiral nove člane za oba oddelka. Ce bi imel količkaj uspeha, si lahko s tem napravi lep zaslužek. Precej naših ljudi je, ki delajo kot agenti pri raznih zavarovalnih družbah. Zakaj bi se drugi ne priglasili, da bi delali kot agenti za našo J. S. K- Jednoto? Gotovo so še zmožni agitatorji med nami in morda so brez posla in zaslužka. Nič drugega jim ni treba storiti kot stopiti do društvenega tajnika, da jim da potrebna' pojasnila glede pogojev in nagrad kampanje, če jih sami ne vedo. Vse di’ugo pa najdejo v pravilih. Ako agenti za razne tuje zavarovalne družbe delajo življenje in včasi lep zaslužek s tem, da gredo od hiše do hiše in dobivajo člane, zakaj bi naši člani-agenti ne mogli tega storiti za domačo, poznano, pošteno in res samo bratsko podporno organizacijo, ki v času te kampanje nudi tako lepe nagrade za nove člane obeh oddelkov! Kjer ni več prilik za pridobivanje novih članov v odrasli oddelek, so mnogokrat še pri-jike za pridobivanje novih članov v mladinski oddelek. Tega ne bi smeli omalovaževati. Mladinski oddelek je zelo velikega pomena za našo Jednoto. Ako bo naša Jednota imela močan mladinski oddelek, ji bo od tam vedno zagotovljen znaten pritok novih mladih članov v odrasli oddelek. Posebno apeliram na očete in matere, ki so člani JSKJ, da gotovo vpišejo vse svoje nedorasle otroke v to organizacijo. Ta organizacija, o kateri so prepričani, da je dobra zanje, bi bila dobra tudi za njihove otroke. Na delo torej, bratje in se-stre! Ako bomo v tej kampanji, posebno še ta mesec vsi skušali storiti vse, kar nam je v razmerah in prilikah mogoče, lahko računamo, da bo J. S. K. Jednota izkazovala konci prvega polletja tako lepo število novih članov, da nam bo v čast in veselje. Matt Anzelc, 1. gl. podpredsednik JSKJ, o----------------- Razsodbe gl. porotnega odbora J. S. K. J. je potem prejel še dve poročili od zdravnika in bolnišnice, kamor se je hodil član zdravit, in obe ti poročili kažeta, da član ni bil popolnoma nezmožen za delo pred 19. januarjem 1934. Porotni odbor je razsodil s štirimi glasovi: 1.) Da iz predloženih dokazov in izjav ni vidno, da bi bil član popolnoma onemogel vsled svoje bolezni v dobi med 3. in 19. januarjem 1934. 2.) Da član ni upravi- čen v smislu pravil naše Jednote do podpore za dobo med 3. in 19. januarjem 1934. 3.) Da se potrdi stališče vrhovnega zdravnika in glavnega tajnika v tej zadevi. En glas je bil, da je član deležen podpore tudi za dobo med 3. in 19. januarjem 1934. Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Svetich, John Zigman, porotniki JSKJ. * 97-34 Priziv Mary Anzicek, članice društva Triglav, št. 144, v Detroitu, Mich., vsled njej odklonjene bolniške podpore od 29. novembra do 30. decembra 1933. Članica pove, da je bila vsled svoje bolezni popolnoma nezmožna opravljati kako delo. Njen zdravnik v zapriseženem poročilu, narejenem dne 30. decembra 1933, pove, da je bila članica v času njenfe bolezni med 13. novembrom in 30. decembrom 1933 le delno nezmožna in da je bila v stanu opravljati lahka hišna dela. Članici je porotni odbor povedal, da ako ona predloži dokaze, da dotično poročilo zdravnika ne odgovarja resnici, da se ji bo lahko pomagalo. Članica je potem predložila porotnemu odboru poročilo svojega zdravnika, datirano dne 27. februarja 1934, iz katerega pa tudi ni bilo vidno, da bi bil zdravnik priznal članico za popolnoma nezmožno, ker poroča se le, da zmožnost članice opravljati delo je bila le omejena in nikakega poročila ni, da je bila onemogočena. Porotni odbor je razsodil soglasno: 1.) Članica ni upravičena do bolniške podpore 'v smislu pravil naše Jednote od 29. novembra do 30. decembra 1933, ker prvo poročilo niti drugo poročilo zdravnika ne kaže, da bi bila članica vsled svoje bolezni popolnoma nezmožna opravljati delo. 2.) Se potrdi stališče iz-vrševalnega odseka v tej zadevi. Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Svetich, John Zigman, porotniki JSKJ. ----------------o-------- narediti, saj je za nami še 82 članov. Kar članstvo sklene, to drži in po tem se mora tajnik ravnati. Člani, ki želijo kakšne informacije, naj pridejo malo pred sejo v dvorano, da ne bo potem vsakovrstnih povpraševanj, ko se začne asesment pobirati. Ako želi kateri član izvedeti kaj o posojilu, naj pride nekoliko prej, da se mu lahko razloži. Jaz bom v dvorani že ob 1. uri popoldne. Torej pridite vsi na sejo v nedeljo 17. junija, ker imamo več važnih zadev za rešiti! Bratski pozdrav! — Za društvo št. 55 JSKJ: Joseph Prah, tajnik. DOPISI McIntyre, Pa. Tem potom naznanjam članom in članicam društva “Vilhar,” št. 207 JSKJ, da je bilo na seji meseca maja sklenjeno, da društvo priredi plesno veselico v soboto 16. junija. Veselica se bo vršila v U. M. W. A. dvorani v McIntyre, Pa., in se bo pričela ob sedmi uri zvečer. Na veselico so vabljeni člani vseh tukajšnjih in sosednih društev in sploh vse jugoslovansko občinstvo tega okrožja. Za ples bo igral dobro znani radio igralec Ali Moravec, ki igra sak ponedeljek ob 1:45 popoldne na WWSW radio postaji v Pittsburghu. Za izvrstno postrežbo bo skrbel veselični odbor. Slovensko in jugoslovansko občinstvo tega okrožja je vabljeno, da to veselico v obilnem številu poseti in se zabava v veseli družbi p r i j a t e1 j ev in znancev. Na svidenje 16. junija! — Za odbor: Frank Vrbanič. članov. Vsak član ima zvečer kaki dve uri časa, da se udeleži seje. Čim več nas je navzočih, tem več koristnega lahko ukrenemo za društvo in Jednoto. Več članov se jezi, ker moramo plačevati društveno naklado zdaj v teh slabih časih. Toda po pravici povedano, če bi bili vsi člani točno plačevali svoje asesmente vsak mesec, bi bila naša društvena naklada že pred enim letom odpravljena. Seveda je nekaj članov, ki res težko plačujejo asesmente. Več je pa takih, ki plačujejo teden ali dva potem, ko je asesment že odposlan na glavni urad. Nekateri čakajo dva ali tri mesece, potem se pa jezijo, da morajo plačevati društvene naklade. Krivi pa so teh naklad samo tisti člani, ki zanemarjajo syojo dolžnost do društva in Jednote. Poleg tega ima pa tajnik največ dela in sitnosti s tistimi člani, ki se ne brigajo ne zase n^ za društvo. K sklepu prosim še enkrat, da pridejo na prihodnjo sejo 16. junija vsi člani, katerim je le mogoče. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 70 JSKJ: Andrew Bavetz, tajnik. $ 91-34 Priziv Johna Žerovnika, člana društva sv. Janeza Krstnika, št. 37, Cleveland, O., vsled njemu odklonjene bolniške podpore od 3. januarja pa do 16. februarja 1934. Podpora mu je bila odklonjena, ker je njegov zdravnik poročal dne 19. januarja 1934, da je član le deloma onemogel. Ko je bil priziv pred porotnim odborom, je zadevo zopet preiskal vrhovni zdravnik in na podlagi te preiskave sta potem vrhovni zdravnik in gl. tajnik odobrila podporo članu od 19. januarja pa do 27. februarja 1934. Glavni tajnik je obenem sporočil porotnemu odboru, da naj vsled tega vzame v poštev priziv člana samo od 3. do 19. jan., 1934. Porotnemu odboru je bilo potem poročano, da je bil član bolj bolan v dobi pred 19. januarjem 1934, kot pa pozneje, in ako se mu je odobrila podpora po 19. jan. 1934, naj se mu odobri tudi pred 19. januarjem 1934. Porotni odbor Uniontown, Pa. Člane društva sv. Roka, št. 55 JSKJ poživljam, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. junija v stari dvorani na Franklin St. Pričela se bo ob dveh popoldne. Dalje prosim člane, da bolj redno plačujejo svoje asesmente. Zdaj se ne more nihče izgovarjati na depresijo in brezposelnost, ker dela vsak, ki je zdrav; nekateri po štiri, drugi pa po pet dni na teden. Kdor bo zaradi neplačanega asesmenta suspendiran, bo po svoji krivdi, ne po krivdi tajnika. Jaz ne morem za nobenega zakladati, ker imam sam dosti za plačevati. V družini nas je deset in vsi smo člani JSKJ, 4 v odraslem, 6 pa v mladinskem oddelku. Iz blagajne pa tudi ne moremo za nikogar zakladati, ker je čisto izčrpana. Člane, ki kaj dolgujejo društvu, prosim, da bi nekaj plačali na ta dolg, kolikor pač kateri more, da pride društveni denar zopet nazaj v blagajno. Na prihodnji seji bom stavil predlog, da se vsakega člana, ki ne pride na sejo, kaznuje z globo 50 centov. Vsak ima tri nedelje v mesecu čas iti gledat base bali, eno nedeljo pa vendar lahko pride na sejo. Društveni uradniki ne morejo vsega Sharon-Farrell, Pa. Tem potom prosim rojake tega okrožja, da ne bi prirejali svojih veselic in sličnih prireditev na datume, ki so navedeni spodaj. i Dne 23. junija se !vrši zabava v Slovenskem domu. Dne 1. julija se bo vršil piknik na Ram-bo farmi, takoj za Farrell City parkom, tam kot se je vršil lansko leto. Dohodki obeli prireditev so namenjeni domovi blaga j ni. Dne 14. julija priredi Slovenski ženski gospodinjski k 1u b svoj “ice cream social'* na trati poleg Slovenskega doma. Dobiček je namenjen za opremo domovih prostorov in reči, ki jih potrebuje ženski klub. Dne 29. septembra pa priredi društvo Slovenec, št. 262 S. N. P. Jednote proslavo svoje tridesetletnice. Prireditev s e bo vršila v Slovenskem domu. Bolj natanko bo o teni poročano pozneje. Rojaki so vabljeni, da vse te prireditve posetijo, ker bo povsod dovolj zabave. Frank Kramar. --------o------— programu ples, dirke, okrepčila vseh vrst in prosta zabava. Gostje so prošeni, da vozijo počasi. Na svidenje v Prešernovem domu v Rye, Colo., v nedeljo 17. junija! Pevski pozdrav! - Za pevsko društvo “Prešeren” : John Germ. Chicago, III. člane in članice društva Zvon, št. 70 JSKJ vabim, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje društvene seje, ki se bo vršila 16. junija in se bo pričela ob sedmi uri zvečr. takoj po seji bomo pa imeli prijetno domačo .zabavo. Priporočam, da vsak član pripelje po enega ali več prijateljev s seboj. Seveda, vsak član ali nečlan mora plačati 50 centov; za to malo vsoto pa bo imel vsak dovolj za piti in tudi dobrega prigrizka ne bo manjkalo. Obenem tudi mislim, da bomo imeli sprejem novih članov. . Po mojem mnenju bo vsak zadovoljen, ki se udeleži prihodnje seje in sledeče društvene zabave. Kako lepo bi bilo, če bi se člani polnoštevilno udeleževali društvenih sej! Ne vem, zakaj se nekateri člani tako bojijo priti na društvene seje. Saj nas je 97 članov in če bi jih prišla le polovica na sejo, bi nas bilo že lepo število. Tako pa pride na sejo kakšnih 10 ali 15 Chicago, III. Članicam društva Zvezda, št. 170 JSKJ naznanjam tem potom, da se vrši naša prihodnja seja v sredo 20. junija. Seja se bo vršila točno ob 7. uri zvečer, to pa iz vzroka, ker bomo imele po seji malo zabave. Igrale bomo “bunco” in katera ima najvč sreče, bo dobila najlepšo nagrado. Torej 20. junija vse na sejo! Obenem priporočam članicam, da nekoliko poagitirajo med svojimi prijateljicami in pripeljejo kaj novih kandidatinj na prihodnjo sejo. Nagrade, ki so za nove člane in članice razpisane od glavnega odbora, so dokaj lepe in mikavne. Torej, poslužimo se jih! To bo tudi v korist tistim, ki pristopijo v našo Jednoto, ker nihče ne ve, kje in kdaj ga lahko nesreča zadene. Vsem bratskim in sestrskim društvom in vsemu ostalemu slovenskemu občinstvu v Chicagu in okolici naznanjam tem potom, da priredi naše žensko društvo “Zvezda” veliko plesno veselico v soboto 13. oktobra. Veselica se bo vršila v Poljski sokolski dvorani na 1921 W. Cermak Rd., (prej 22. cesta). Društva so prošena, da si zapomnijo datum 13. oktobra in ne prirejajo svojih veselic na omenjeni večer. Članice našega društva že zdaj vabijo vse člane in članice bratskih društev v tem okrožju in vse prijatelje, da posetijo našo veselico ter v družbi “Zvezd” preživijo nekaj veselih ur. Nekoliko razvedrila je včasi potrebno, da pozabimo vsakdanje križe in težave, katerih smo v taki obilni meri deležni tekom depresije. Da bo zabava res prijetna, za to jamči veselični odbor. — Končno pozdravljam vse članstvo J. S. K. Jednote. Za društvo Zvezda, št. 170 JSKJ: Agnes Jurečič, tajnica. ---------o-------- Milwaukee, Wis. Posebnih novic nimam poročati iz našega mesta. Najbolj zanimivo je vreme, ki je en dan tako vroče, da ljudje umirajo od vročine, drugi dan pa je treba kuriti stanovanja in zimske suknje nositi. Člane društva “Združeni Slovani,” št. 225 JSKJ prosim, da bi se bolj številno udeleževali društvenih sej. Društvo šteje 75 članov v odraslem in 18 članov v mladinskem oddelku, na sejo pa pride kakšnih dvajset članov in sicer navadno vedno isti. Kaj je vzrok tako malemu udeleževanju sej? Zaposlenje ne more biti, ker večina članov dela le po par dni v tednu in naše seje se vršijo ob nedeljah popoldne. Mislim, da je bila želja večine članov JSKJ, bivajočih v Milwaukee in okolici, da dobimo lastno društvo, in zdaj ko se je naša želja vresničila, bi se pač spodobilo, da bi se bolj zanimali za društvene seje. Prosim člane našega društva, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. junija. Meseca junija je treba zopet plačati društvenega zdravnika. Prosim, da vsak član pove, če ima zdravnika pri kakem drugem društvu. Ako zboli član, ki nima plačanega zdravnika ne pri našem ne pri kakem drugem društvu, naj posledice sam sebi pripiše. Saj je prispevek za društvenega zdravnika le malenkosten, en dolar za celo leto ali 25 centov na vsake tri mesece. Pueblo, Colo. Svoj prvi piknik v tej sezoni priredi slovensko pevsko društvo “Prešeren” v nedeljo 17. junija. Piknik se bo vršil v ‘Prešernovem domu” v Rye, Colorado. Večina naših rojakov v Pueblu in okolici ve za Prešernov dom v Rye. To je krasno slovensko zbirališče v južnem Coloradu. Pevsko društvo “Prešeren” vljudno vabi vse naše rojake iz mesta Pueblo in iz bližnjih naselbin, da se v nedeljo gotovo udeležijo Prešernovega piknika v Rye, Colo. Vse čaka pravo domače veselje in zabava. Kaj pa je lepšega v tujini, kot lepa slovenska pesem,! In te bo dovolj na pikniku, zato vam jamčim. Poleg petja bo na Meseca marca je neka članica prinesla asesment in sem jo pri tem vprašala, če bo plačala tudi za društvenega zdravnika. Odgovorila mi je, da našega društvenega zdravnika ne pozna, in če ga bo potrebovala, ga bo sama plačala. Meseca maja pa se je bolna javila in je prišla po bolniško nakaznico, češ, da pojde z njo k dr. Stefanezu. Jaz sem ji dala karto, toda. pripomnila sem, da. je v marcu izjavila, da bo imela v slučaju bolezni svojega zdravnika. Nato je odvrnila, da če ji bo naš zdravnik izpolnil bolniško listino in dal zdravila, ga bo potem plačala. Naš zdravnik pa ji ni hotel izpolniti kartice, nakar je zopet prišla k meni in izjavila, da neče njega za zdravnika. V takih slučajih res ne vem, kako vknjižiti člane; enkrat so zadovoljni, da plačajo zdravnika, drugič pa ne. Torej prosim vse tiste člane, ki nimajo zdravnika pri drugih društvih in ga v marcu tudi niso plačali pri našem društvu, da pridejo na sejo 17. junija in plačajo prispevek za zdravnika, da bodo v slučaju bolezni imeli zdravniško oskrbo. Nadalje naj še omenim, da se v milwauški okolici nahaja še nad 10 članov JSKJ, ki še niso prišli s prestopnimi listi k našemu društvu. Prosim društvene tajnike, ki imajo člane na potnih listih v tej okolici, naj jih opomnijo, da morajo vzeti prestopne liste k našemu društvu, da bodo v slučaju bolezni obiskovani in da bodo deležni podpore. Pravila zahtevajo, da mora vsak član spadati k najbližjemu društvu, če hoče dobiti podporo v slučaju bolezni. Prosim, da društveni tajniki pa tudi prizadeti člani sami to upoštevajo, da v slučajih bolezni ne bo neprilik — Sestrski pozdrav! — Za društvo Združeni Slovani, št. 225 JSKJ: Pauline Vogrich, tajnica. z dne 20. maja 1934. Radi dolga Jednoti, katerega nismo zakrivili mi člani, ampak banka, s katero smo poslovali, je članstvo sklenilo, da je treba nekaj ukreniti. Od dne 25. februarja 1933 leži denar članstva na banki v znesku $652.-00. Nič ne vemo, kdaj ga bomo dobili nazaj, da plačamo Jednoti, kar ji dolgujemo. Dolg Jednoti je z omenjeno vsoio narasel na približno $860.00. Društvo je vsled tega sklenilo, da priredi na dan 1. julija velik piknik se bo vršil na navadnem prostoru, to je na Woodwalle Hights in se bo pričel ob eni uri popoldne. Vsi člani in članice našega društva so dolžni priti na ta piknik in plačati 25 centov vstopnine. V slučaju, da dobimo denar iz banke, se bo to vsoto pripisalo k dobremu vsakemu članu in članici našega društva, kakor hitro bo poravnan dolg Jednoti. Na pikniku bo sodelovalo znano pevsko društvo “Bled” in za večjo zabavo posetnikov bo tudi baseball igra na dotičnem prostoru. Torej so člani in članice našega društva prošeni, da se polnoštevilno udeležijo tega piknika in pomagajo odboru in sami sebi iz zagate, v katero smo zašli brez naše krivde. Nadalje obveščam članstvo, da dokler ni plačan dolg Jednoti, mora vsak član in članica plačati svoj asesment najkasneje do 25. vsaki mesec. Dosedaj smo čakali na asesmente po en mesec, v bodoče pa ne more biti več tako, dokler ne bomo zopet imeli svoje blagajne. Društvenega denarja je med člani velika vsota, zato so prošeni vsi, ki kaj dolgujejo in ki imajo d' lo, da plačajo poleg svojega tekočega asesmenta, še po dva ali tri dolarje na dolg; če more kateri kaj več plačati, bo pa še toliko bolje zanj in za društvo. Prosim, da vzamejo člani ta poziv na znanje in ga upoštevajo. Skrajni čas je, da se zadevo v najkrajšem mogočem času reši. — In še enkrat: ne pozabite piknika na dan 1. julija! — Za društvo sv. Alojzija št. 36 JSKJ: John Brezovec, tajnik. Greensburg, Pa. Člani in članice društva sv. Rešnjega Telesa, št. 77 JSKJ so vljudno vabljeni, da se udeleže polletne seje,ki se bo vršila, kot navadno, tretjo nedeljo v mesecu, to je 17. junija, v običajnih prostorih. Na tej seji bomo imeli za rešiti več važnih zadev, tikajočih se vseh članov našega društva. Minila so že leta, ko se nekateri člani niso pokazali na seji, dasi so komaj 15 milj oddaljeni od društvenega sedeža. Tako niti ni prilike, da bi se člani medsebojno poznali. Ob času kakega pogreba se moramo le sami bližnji člani prizadevati za vse, kar je ob takih prilikah potrebno. Kadar pa član kaj potrebuje, bodisi od Jednote ali od društva, pa takoj ve, kje se seje vršijo in kje je dom tajnice. Člani, ki se ne bodo udeležili seje 17. junija, naj se potem ne izgovarjajo, da jim ni prav to ali ono, kar se bo sklenilo na seji. Oddaljeni člani, ki pošiljajo svoje asesmente po pošti, so prošeni, da jih pošiljajo dovolj zgodaj, da jih dobim do 25. v mesecu. Naj še omenim, da je dne 3. junija preminil sobrat Florijan Ovsec, dolgoletni član našega društva. Žalujočim ostalim naj bo izraženo naše iskreno sožalje. — Za društvo št. 77 JSKJ: Mary Horvatin, tajnica. Conemaugh, Pa. članom društva sv. Alojzija, št. 36 JSKJ tem potom naznanjam sklep društvene seje Center, Pa. Na seji Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji, ki se je vršila 27. maja, je bilo sklenjeno, da Zveza priredi piknik skupno z društvom št. 33 JSKJ (Dalje na 8. stranlt Rado Murnik: NA BLEDU ■' Nnd«11ev«ni»t No, uo, kakor še zdaj,” so zamrmrali mati Neža. “O, mavrico bi bil snel z neba in si jo vtaknil za klobuk in zatikal! Pa moian sem bil, močan kakor sam Štempihar! Zdaj mi je pa že odklenkalo.” Dekla je prinesla vina in kozarcev: trčili so in pili. Solnce je zašlo. Obrežje je ogrinjal zlatordeč žar in pol neba je tlelo in žarelo kakor goreče ogromno jezero. “Najljubši prijatelj mi je bil Mlinarjev Joža, po domače Ka-menarjev — Bog mu daj večno luč! — saj je že davno umrl,” so pričeli Osojnikov oča. “Fa.ntova.la sva zmerom skupaj, samo pri Soldatih ne — Kamenarjevega so vtaknili k atalariji, meno pa h kobalariji. Bila sva ravno v tistih letih, ko zdrav človek narbolj nori. Oba mlada, oba junaka! Joža se je rad smukal okoli brhke Jamnikove Maričke, ki je bila tako dobra mojškra, da je skoraj vsako obleko skazila. Neža, ti si dobro poznala njega in njo. Ž njim sva marsikatero noč skupaj vasovala, pela sva pa vriskala, klicala na korajžo, nabila sva marsikaterega fanta, no, včasih sva bila pa tudi midva tepena — pa nisva nikoli dosti porajtala. Saj pravim, mlad človek je včasih res presneto neumen! Jamnikova Marička se je pa potlej v Žirovnico omožila — ne vem, kdo se je skesal, Joža ali ona. . . naj-brže Joža, ker je fletna mojškrica rada rilec kuhala!” “Oh, Martin, kakšne besede!” so pokritizirali Osojnikova mati ter majali z glavo. “Ne znaš lepše?” “No, pa recimo, da se je onega, tista Marička rada kujala. Tako se je skisala ta sladka smetana. Škoda. Pa še nekaj! Veste, gamse divje kozle sva hodila pokat, pa nobenega nisva nadlegovala za dovoljenje. Še mar nama ni bilo tistih par gol-dinarčkov zaslužka; veselilo naju je pač, ker je bilo prepovedano! Da sva le kljubovala in nagajala, pa sva bila vsa srečna. Pazila sva pa zelo ddbro, da nam ni mogel noben pustež do živega in da naju sitna višja oblast ni prijela za ušesa. Dobro. Bilo je v nedeljo po Malem Šmarnu, ko že ni več tako vroče. Že zelo me je imelo, da bi spet enkrat skrivaj podrl gamsa — Bog mi odpusti greh! — zdaj bi kaj takega ne maral narediti. Ponoči sva si Joža pa jaz namazala lice lepo s sajami, dobro podkovane škornjice pa z lojem in sva šla v goro čakat. In res : rm kcj na vse zgodaj na strmem grebenu ustrelil divjega kozla, lepega, velikega, da bi ga kar vikal! Pa je bil že zlomek tisti dan! Počivava pod visoko hojo in pijeva brinovec — pa lej, lej! — kdo se bliža po klancu? Joža naredi velik križ in mi zašepeta ves prestrašen: “Bog in sveti križ-božji, Martin, to je pa to je pa sam hudobec! Kaj sva šla v nedeljo na prežo! Gcrje nama zdaj!” Tudi jaz se hitro odkrijem in prekrižam, da bi peklenska pošast ne imela do mene pravice in moči. Oni pa zmerom bliže gori! Kar sapo nama jemlje in vsi lasje na glavi nama stoje pokoncu kakor soldatje.” “Ata, strah me je!” ga je prekinila Minka in se primaknila k Zoretovemu. Janezek pa je že spal poleg matere na klopi. “Strah? Naj te le bo, saj je bilo mene tudi, kaj bi tajil! ________ Oni je pa tiho lezel navkreber, čeprav naju še ni mogel videti. G!e;lal je pa že tako grdo in hudobno izpod zelenega klobuka kakor sam hudič! Pa ni bil.” “Kdo pa?” je vprašala Minka hlastno. Kdo / Kdo neki! Lovec. Pa kaj še lovec — psa je imel s seboj, psa! Neutegoma sva vrgla gamsa med hosto pa pokazala. podplate. Slišite — tako hitro nisva še nikoli letela, ka-ker to jutro zraven globokega prepada pa po stezici, ki je bila, lahko re^em, ožja kakor ta klop! Joža se je bolj potihoma, pa zelo grdo pridušal — Bog mu odpusti! — mene je pa kar mrzlo oblivalo. Hudika, to niso mačkine solze, kaj mislite? No, lovec naju je na srečo zagledal šele, ko sva jo že dokaj daleč od njega zavila po ovinku. “Stojta, stojta!” vpije pusti dedec za nama. Midva pa brž, brž po drugi strani za skalami in za drevjem malo navkreber pa — smuk! na hrast kakor jiverca. (Dalje prihodnjič) -----------O---------- DOPISI (Nadaljevanje s 7. strani) kje v bližini naselbine Center. Prostor da naj preskrbi društvo št. 33. Tem potom sporočam, da je društvo št. 33 JSKJ preskrbelo za ta piknik krasen prostor v hrastovem gozdu, eno miljo od Centra, na Potočnikovi farmi. Piknik se bo vršil 1. julija ves dan. Za dobro godbo in vsestransko postrežbo bo skrbel pripravljalni odbor. Imeli bomo tudi vsakovrstne zabave. Med temi bo tudi tekma v plezanju na hraste, ki so tako visoki, da se jim ne vidi do vrha. (Jaz sem glede tega nevr-jeten Tomaž! Op. ured.). Najboljši plezalec bo dobil nagrado. Kako se bo ta nagrada izplačala, v dolarjih ali kako drugače, še ni določeno. Vsi člani in članice JSKJ v tem okrožju, vsi člani in članice drugih organizacij in vsi ostali rojaki in rojakinje so vabljeni, da se udeležijo tega piknika. Mislim, da ne bo žal nikomur, ki bo prišel na ta naš piknik. Na poset tega piknika vabim tudi gl. odbornike JSKJ, ki niso preveč oddaljeni, posebej pa še našega urednika, za katerega imamo pripravljenega nekaj “eks-tra.” Torej na svidenje v ne- deljo 1. julija. — Za Zvezo JSKJ društev v zapadni Penn-sy Ivani ji in za društvo št. 33 JSKJ: Anton Eržen, predsednik. Canonsburg-Strabane, Pa. Piknik, katerega je bilo priredilo društvo “Bratska Sloga,” št. 149 JSKJ v nedeljo 27. maja, je v vseh ozirih prav lepo uspel. Poset je bil dober in razpoloženje tudi. Iz Clevelanda, Ohio, sta se udeležila našega piknika tudi glavna odbornika A. J. Terbovec in J. N. Rogelj. Mnogo smeha je povzročila mlada kozica, ki je bila tudi na svoj način posetnica piknika, potem pa jo je sobrat Anton Eržen kar brez dovoljenja odpeljal na Center. Sobratu Terbovcu svetujem, da pride na Center dne 1. julija. Tega dne bo namreč tam priredila Zveza JSKJ društev skupno z društvom št. 33 JSKJ velik piknik. Piknik se bo vršil na Potočnikovi farmi, katera je sobratu uredniku že znana. Program piknika je zelo pester in obširen, tako, da se ne bo treba nikomur dolgočasiti. Poskrbljeno bo tudi za kar najboljšo postrežbo. Cenjeno občinstvo od blizu in daleč je vabljeno, da v obilem številu poseti ta piknik. Priče- tek piknika je določen na deseto uro dopoldne. Torej, na svidenje na Potočnikovi farmi blizu naselbine Center v nedeljo 1. julija! Charles G. Smrekar iz Strabane, Pa., je graduiral na Trinity višji šoli v Washingtonu, Pa.; obenem je graduiral na washingtonskem trgovskem kolegiju. Omenjeni je najmlajši sin poznane rodbine Antona Smrekarja v Strabane, Pa., katere vsi člani spadajo k društvu “Bratska sloga,” št. 149 JSKJ. Graduantu in staršem iskreno čestitam! V soboto 16. junija in v nedeljo 17. junija priredi velik piknik poznano pevsko društvo “Ilirija.” Piknik se bo vršil v Drenikovem parku v Strabane, Pa. Rojaki v tem okrožju so vabljeni, da v velikem številu posetijo ta piknik. Postrežba bo prvovrstna, vmes pa bo donela lepa slovenska pesem. Pevski zbor “Ilirija” v Strabane, Pa., vabi rojake, da v obilem številu posetijo ta piknik. — Bratski pozdrav! John Žigman. Canon City, Colo. Tem potom vljudno vabim vse članstvo društva Triglav, št. 147 JSKJ, da se gotovo udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. junija. Na omenjeni seji bomo imeli še enkrat priliko vzeti v pretres zadevo piknika, katerega namerava društvo prirediti meseca julija in sicer v proslavo društvene desetletnice. Na mesečni seji v aprilu je bil izvoljen odbor, katerega naloga je bila poiskati in preskrbeti najbolj pripraven prostor v naravi za prireditev piknika. Ta odbor bo na prihodnji seji dal poročilo o tem. Želja društvenih uradnikov je, da naj bi se članstvo stoprocentno udeležilo prihodnje seje, da ukrenemo vse najbolje glede proslave lOletnice. Vsak naj pride na sejo ter pove sVoje misli in ideje glede te zadeve. Čim več nas bo na seji, tem lažje bo vse ukreniti v zadovoljstvo članstva. Torej na svidenje na redni mesečni seji dne 17. junija! — Za društvo Triglav, št. 147 JSKJ: Joseph Skrabec, predsednik. Joliet IH. Vsi člani in članice društva sv. Petra in Pavla, št. G6 JSKJ so vabljeni, da se gotovo udeležijo redne mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. junija v navadnih društvenih prostorih, in se bo pričela ob eni uri popoldne. Na seji bo več važnih zadev, katere bo treba pravilno rešiti, da bodo v korist društva in naše dične J. S. I\. Jednote. Vsem članom in članicam našega društva priporočam, da malo pogledajo okrog svojih znancev in prijateljev, ki še niso člani JSKJ ali ki še nimajo vpisanih svojih otrok v mladinski oddelek JSKJ. Skušajo naj jih pridobiti za naše društvo, ker to ne bo samo v korist društvu ter Jednoti, ampak tudi rojakom, ki pristopijo. V slučaju bolezni bodo deležni predpisane podpore, v slučaju smrti pa Jednota točno izplača posmrtnino določenim dedičem. Vsem je znano, da je od glavnega odbora razpisana kampanja za pridobivanje novih članov v odrasli in mladinski oddelek. Obljubljene so tudi lepe nagrade tistim, ki pridobijo kaj novih članov. Upam, da tudi društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ ne bo najzadnje, ker od meseca februarja do sedaj je pridobilo v oba oddelka že 41 novih članov. Uspehi so že tu, pa bodo še večji, če vsi zavihamo rokave in gremo s podvojenim navdušenjem na delo. Ako se vsi zavzamemo, lahko pred koncem kampanje pomnožimo število novih članov stoprocentno. Kot drugod, se je tudi v Jo-lietu pričela sezona piknikov. Piknik bratskega društva sv. Mihaela, št. 92 JSKJ v Rock-dalu, 11., se je že vršil in sicer v nedeljo; 1,0. junija. Vsa jo-lietska društva, spadajoča k raznim Jednotam in Zvezam, pripadajo' jolietski zvezi, v kateri je 16 društev. Večina teh društev bo imela piknike v tej sezoni. Rojake, ki bodo prišli pogledat svetovno razstavo v Chicago, vabim, da se kakšno nedeljo oglasijo tudi v bližnjem Jolietu. Razni pikniki se bodo vršili vsako nedeljo od 17. junija do meseca septembra. Dosedaj 'so od Zveze slovenskih društev v Jolietu priglašeni sledeči pikniki: Piknik društva sv. Cirila in Metoda, št. 8 KSKJ, 17. junija; društva sv. Frančiška Sal., št. 29 KSKJ, 24. junija; društva Vit. sv. Jurija, št. 3 KSKJ, 1. julija; samostojnega društva Triglav, 4. julija; podružnice SŽZ, 8. julija; društva sv. Antona Padovan., št. 87. KSKJ, 15. julija; društva Jolietska zavednost SNPJ, 22. julija; društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, 29. julija; društva sv. Jožefa, št. 2 KSKJ, 5. avgusta; društva sv. Družine št. 1 DSD, 19. avgusta; skupni piknik Zveze slovenskih društev v Jolietu, 2. septembra. Vsi ti pikniki se bodo vršili v bližini slovenske naselbine v Rivals parku. So pa še razni klubi in druge ustanove, katerih izleti in pikniki se bodo vršili med tem časom. Iz tega je razvidno, da nam ne bo manjkalo veselja in zabav. Vsa društva se bodo trudila, da , bi s pikniki priredila kaj dobička za svoje blagajne. To pa da nekoliko misliti, če upoštevamo drugo, to je finančno stran. Casi so še slabi, zaslužka je še malo, denarja na razpolago še ni. Izdatki za življenjske potrebščine pa so veliki in stalni. Po mojem mnenju bi bilo priporočljivo, da bi se pospešilo delovanje za združenje naših Jednot in Zvez v eno I J ’ veliko organizacijo. Pa tudi društva v' eni naselbini naj bi fee združila v eno društvo, ker tako bi bilo boljše za članstvo in za napredek društva. Ko bi vsi delovali samo za eno društvo, bi se nekaj poznalo. Tako pa je toliko posameznih društev, veliko dela in izdatkov, v blagajne pa pride malo ali nič. Priporočam, da se gori navedenih piknikov udeležimo po svojih močeh in se zabavajmo, kot nam je mogoče. — Pozdrav vsem članom in članicam društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ! Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ. o------------ Gowanda, N. Y. člane društva sv. Jožefa, št. 89 JSKJ prosim, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 17. junija. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, katere moramo rešiti; posebno moramo ukreniti vse potrebno glede piknika. Kot že znano, bosta društvi sv. Jožeta, št. 89 in Pathfinders, št. 222 JSKJ, priredili skupni piknik 14. in 15. julija. Piknik se bo vršil na običajnem prostoru. Program je tako obsežen, da ga izvoljeni odbor ne bo mogel sam izvršiti, ampak bo potreboval pomoči. Zato naj vsak član gleda, da se ne bo protivil, če dobi kako delo. Čim bolj skupno in složno bomo delali, boljši bo uspeh in bolj bo občinstvo zadovoljno. Kar se tiče tiketov, jih je vsak član dobil nekaj za razprodajo. Sedaj pa le pridno na delo! Ako jih kateremu zmanjka, naj se oglasi pri tajniku enega ali drugega gori omenjenih društev. Naj nihče tie misli, čes, kaj če jih ne proda, jih bo pa nazaj dal! Vsak naj gleda, da mu jih bo zmanjkalo, da nas ne bodo Pathfinders povsod zadej puščali. Ti-Keti, ki ne bodo prodani, naj se vrnejo tajniku do 12. julija. Program«1 ne bom omenjal, ker je tolikšen, da bi vzel preveč prostora v Novj Dobi. O teh rečeh je zdaj itak dovolj pisanega, ker so v tem času vsa društva najbolj vneta za piknike in veselice. Vsekakor enkrat pred našim piknikom se bom še oglasil v Novi Dobi. In še enkrat: člani naj se izvolijo polnoštevilno udeležiti prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. junija. — Za društvo št. 89 JSKJ: Martin Matekovich, tajnik. ! Lel jev ter društvenih sobratov Brooklyn, N. Y. Tem potom se naznanja vsem podpornim in prosvetnim društvom in ostalemu slovenskemu občinstvu v “Greater New Yorku,” da priredi podporno društvo sv. Petra, št. 50 JSKJ v Brooklynu, N. Y., v nedeljo 15. julija svoj letni piknik. Piknik se bo vršil v prijaznem “Emerald” parku, 88-24 Myrtle Ave., Glendale, L. I., in se bo pričel ob dveh popoldne. Na zadnji mesečni seji društva št. 50 JSKJ je bilo sklenjeno, da se na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v soboto 16. junija, povabi vse članstvo tega društva, da se pogovorimo in uredimo vse potrebno zaradi prej omenjenega piknika. Seja se bo pričela ob polu devetih (8:30) zvečer. — Z bratskim pozdravom, Valentine Orehek, tajnik društva št. 50 JSKJ. Barberton, Ohio. V SPOMIN prve obletnice nepozabnega sina in brata ANTONA ROZMANA, ki je preminil 13. junija 1933. Dragi sin in brat, naše oči Te iščejo, pa Te najti ne morejo. Srečno smo skupaj živeli, a Ti si ras zapustil predčasno, žalostne in plakajoče. Toda Tvoj spomin živi med nami in bo ostal med nami, dokler se ne združimo s Teboj in Tvojo sestrico tam, kjer ne bo več ločitve in trpljenja! Sredi solz in bolečin, tožno-sladek je spomin Tvoje rane še ločitve, tja, odkoder ni vrnitve, nepozabni sin in brat. Zopet klije cvetje trat, zopet prišla je pomlad, vse se zopet je vzbudilo; le Ti spavaš pod gomilo, nepozabni sin in brat. Valentin in Johana Rozman, oče in mati. --------o------- Jeannette, Pa. V SPOMIN. — Leto dni je že minilo, odkar Te pogrešimo v naši sredi, ljubljeni in nepozabni sin in brat Frank. V lepih mladostnih letih Te je pobrala neizprosna smrt, toda ohranili smo Te v ljubečem spominu vsi: oče, mati, štiri bratje in tri sestre. Cvetlice na Tvojem grobu, ki nas spominjajo nate, so večkrat orošene od naših solz. Počivaj sladko, dragi. nepozabljeni! Anton in Agnes Hren. Chisholm, Minn. NAZNANILO IN ZAHVALA. — Tem potom sporočam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je kruta smrt pobrala ljubo ženo, o-trokom pa dobro mater Marijo Arko. Nepozabna pokojnica je bila pred 48 leti rojena v Sodražici na Slovenskem. Njeno dekliško ime je bilo Košmerl, po domače Pikcova. V Ameriki je bivala 28 let. Pri društvu sv.xJožefa, št. 30 JSKJ je bila 28 let, pri Maccabees 12 let in pri SŽZ tri leta. Bolehala je eno leto in pol. Po neuspešni operaciji je nastopila nervoznost in pozneje še griža, tako, da je 29. aprila dopoldne izdihnila v bolnišnici. Za njo žalujejo poleg mene trije sinovi in ena hčerka. Po dolgoletnem trdem delu in velikih skrbeh je upala, da bo mogla uživati sad svojega dela, toda usoda ji je prekrižala-račune. Smrtjo je iztrgala iz naše srede, ko smo se najmanj nadejali. Prav tisti čas sem bil tudi jaz jako bolan, tako, da ji nisem mogel nič pomagati. Zdi se mi, kot da je bila moja bolezen vzrok njene smrti. Dne 2. maja smo drago pokojnico položili k večnemu počitku pri veliki udeležbi prija- ti-: z^ in lo je o d m j in sosester. Iskrena hvala društvom in prijateljem, ki so pokojno obsipali v zadnji pozdrav z venci in cvetlicami, katere je zelo ljubila v življenju. Dolgih ideset let je šla z menoj kot zvesta družica skozi vse težave in trpljenje, zdaj, ko bi se ji bi-lahko nekoliko bolje godilo, pa morala zapustiti mene in otroke v brezmejni žalosti. Bo-i ji ohranjen blag spomin in aj ji bo lahka ameriška gruda ! John C. Arko, soprog. (Cvarov iz Sodražice) • o-------------- Center, Pa. NAZNANILO IN ZAHVALA. — Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni preminil ljubljeni soprog oziroma oče Gregor Oblak • Pokojnik je 'bil rojen leta I 1872 v Gorenji vasi. nad Škofjo' Loko. V Ameriki je bival pri-1 bližno 40 let. Umrl je 14. maja 1934 in pogreb se je vršil dne 16. maja na katoliško pokopališče v Unity, Pa. Pokojnik je bil član in ustanovitelj društva št. 33 JSKJ v Centru, Pa., in član društva št. 141 SNPJ v Universalu, Pa. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo članstvu omenjenih dveh društev za lepe vence in za veliko udeležbo pri pogrebu. Dalje naj bo izrečena lepa hvala za poklonjene vence sledečim: Anton Oblak in družina, Anton Eržen in družina, Tom Previc in družina, Anton Eržen in družina, Tom Previc in žina, Frank Podobnik in t" na, Frank Alič iz Pitts ^ Pa., John Garber in drufl J Barbertona, O., Matt . družina iz Clevelanda, ■' Center Friends.—Iskrena i la vsem, ki so nam P<>® ji ob času pokojnikove k°ez^J ob času, ko je ležal na m kem odru, in vsem udeležili pogreba. Ti pa, ljubljeni soprog počivaj v miru in lahka bo ameriška gruda! ^ ^ Žalujoči ostali: France^^^ lak, soproga; Anton’ rVisi Vencel, Ignac, Paul m H ^ novi; Frances in Joseph111 ri; vsi v Center, Pa- j i1 'J-iJ-iliJ-iJ-il1!"1!1!1————— VAŽNO ZA VSAKOGA . | KADAR poSiljate 'po<*1“Btl'?rpite 'r5'’ ja0 1,0» | Za 11.75 500 Din Za J]:J0 2,0<)U Za 22.75 1,000 Din|Za w j, Navedene ccne so podvržene P |>r^ojaVl1 je kurz. Pošiljamo tudi ^enaj0jarjiH. izvršujemo izplačila v • daP5Sit 1 V Vašem lastnem interesu Je» ^ cei\e predno se drugje poslinite. pojasnila. Slovenic Publishing) HeVst (Glas Naroda—Travel » ^ 21G West 18 St. New ■ 11 m iTu iTiTiTiTiTi?iT1T1T1T1T1T1TinTi Ti Ti111 l