MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlttvo m uprava: Maribor, dospoaka m. 11 / Talafon uradnIStva 2440, uprava 24*t lahaja razan nedal]a in praznikov vsak dan Sb 10. url t Valja maaaSno prajaman « upravi ali po poiti 10 Din, tfoatavljan na dom 12 Din / Oglasi po esnlku > Oglasa •prejema tudi oglasni oddelsk .Jutra' v Ljubljani « Pofitnl Sakovnl račun BL 11.409
JUTRA
99
Gibanje starih strank
y osredju vsega našega notranjepolitičnega zanimanja je sedaj proračunska razprava v finančnem odboru narodne
skupščine, kjer gre delo dosti bolj počasi °d rok, kakor se je pričakovalo. Opozicija skupine bivšega ministrskega predsednika Jevtiča je sicer v manjšini, na 1 azpolago pa so ji vendarle obstrukcijske 'netode, katerih se tudi poslužuje. Z dolgotrajnimi debatami skuša zavlačevati delo odbora in ga ovirati, dasi s tem se-v°da ne more doseči nobenih pozitivnih rezultatov. Poleg samega proračuna za dvanajstine do konca tekočega proračunskega leta. zanima finančni odbor in s;P‘Oh vse narodno predstavništvo (skup-* ■so>no m senat), posebno še k proračunu sPadajoči finančni zakon, v njem pa spet najvažnejša postavka: zahteva vlade po Pooblastilu, da sme sama brez sodelovanja skupščine spreminjati obstoječe zakone. Tu gre očito za izvedbo sprememb, ki jih je vlada napovedala v svoji deklaraciji, v prvi vrsti glede zakona o volitvah narodnih poslancev, zakona o društvih, zborovanjih in domenkih ter zatona o tisku. Brez spremembe teli zatonov prehod iz starega v novo stanje bi mogoč.
Kako se bodo ti zakoni spremenili, za-0llkrat seveda še ni znano, od njih je pa ')cjvisno. v kakšnih smereh se bo razvijalo y bližnji bodočnosti naše notranjepolitično življenje, zlasti strankarsko. — 'azni pojavi kažejo vendarle že sedaj,
1 a uresničitev pred dnevi napovedanih načrtov o popolni fuziji sedanjih vladnih ni opozicionahuh strank v dve veliki iionti, ni tajio lahka, kakor se je prvotno zdelo. Vse kaže, da stranke izvenparla-mentarnc opozicije, ki jih vodijo dr. Maček, Ljuba Bavidovič, Joca Jovanovič in Venčeslav Wildcr (pribičevci) nisopre več naklonjene opustitvi svoje individu-aWsti. Iz samih vrst teh strank se sedaj odkrito izjavlja, da za fuzijo v enotno slranko ni potrebe; taka potreba bi na-?*ala šele tedaj, ako bi tudi novi volilni 'n društveni zakon zahtevala vse držav-kandidatne liste, odnosno stranke. Pozicija očito upa, da tega ne bo in hodi Sedaj organizato eno lastna, ločena Pota. To nam potrjuje oklic 1ISS (Ma-c6k), da stranka ne sme prirejati javnih shodov, nadalje zborovanje voditeljev demokratov (Davidovič) in srbskih kme-bjcev (J. Jovanovič), ki so sklenili ne-dtegoma obnavljati vsak svojo stranko, kakor tudi postopanje samostojnih demokratov (Pribičevič-Wilder), ki prirejo sami razna zborovanja.
Pa tudi v vladnih strankah fuzije naj-rze še ne bo, ako bo sploh kdaj izve-ena? Dr. Laza Markovič je v Sa-Djcvu sicer res dejal, da je združitev 'ivših skupin Narodne radikalne, Jugoslo vanske muslimanske in Slovenske ljudje stranke pod Predsedstvom starega j c® Stanojeviča že sklenjena, toda ' sc kaže, da ne obstojajo nied njimi sa-organizatorične, ampak celo tudi pro jamske razlike. Organizatorične težko-Le_ so zlasti v tem, da obstojajo organiza-ci-'e r a d i ka 1 n e stranke tudi na podojili Muslimanske in Slovenske ljudske franke, torej v B o s n i in Sloveni-J!’ ki zahtevajo zelo odločno precej vo-mesta, o čemer se muslimani m Ifrikalci kot v veliki večini napram Pjitn ne bi mogli lahko sprijazniti. Pa tudi '^jvladje bi bilo težko in si ga zlasti v °veniji skoraj absolutno ne moremo Zamišljati. Slovenski radikali stoje v svetovnonazorskem pogledu na docela ^gačnem stališču kakor klerikalci. V
Kanta skupščina k bo razpuščena
debata v finančnem odboru — Vlada spremenila predlog o pooblastilih — Skupščina bo delala — Politične stranke bodo čakale
BEOGRAD, 13. julija. Finančni odbor Narodne skupščine je včeraj dopoldne nadaljeval razpravo ter sprejel najprej proračun notranjega ministrstva, nato pa ministrstva za gozdove in rudnike. Popoldne seje ni bilo, pač pa se je nadaljevala danes dopoldne. Pričakuje se, da bo debata vendarle zaključena že v ponedeljek. Včerajšnji dan je bil izredno važen zaradi tega, ker je vlada sporočila narodni skupščini in senatu preko finančnega odbora, da je spremenila svoj pred log o zahtevanih pooblastilih na ta način, da se bo pooblastilo za spreminjanje zakonov nanašalo samo na zakon o vOlitvi narodnih poslancev, društveni zakon in
tiskovni zakon, pa tudi spremenjeni o-snutki teh zakonov bodo izročeni pred uveljavljenjem v razpravo posebnemu odboru skupščine in senata, 'r\ bo štel 21 članov in bo izvoljen redno po predpisih volitev drugih odborov skupščine in senata. Ta odredba vlade je vzbudila med poslanci veliko zadovoljstvo. Obenem so se pa zavrnile tudi vesti, ki so se pojavile med jioslanci, da namerava vlada po odobritvi pooblastil skupščino razpustiti in delati brez nje. Vlada je izjavila, da bo delala z narodno skupščino redno do sprejetja proračuna, nakar bodo odre jene poletne počitnice, k novemu zasedanju pa bo skupščina sklicana točno po
po predpisih ustave dne 20. oktobra. — Pričakuje se, da se bo debata o proračunu in finančnem zakonu v plenumu pri čela če v sredo 17. tm.
BEOGRAD, 13. julija. Kakor poroča današnja »Politika« so vso politične stran ke opustile svoje delo za obnovo vojih organizacij, ker pričakujejo od novih sprememb zakonov o volitvah, društvih in tisku olajšav. Ljuba Davidovič in Aca Stanojevič sta v tem smislu že obvestila svoje zaupnike, naj ne store ničesar, dokler se položaj ne razjasni z novimi zakoni.
Simoatiie Amerike m Abesiniio
ODLOČNA IZJAVA ZUNANJEGA MINISTRA HULLLA.
LJE DOBAVLJALA OROŽJE.
USA. BO DA-
WASHINGTON, 13. julija. Zunanji minister Hull je sprejel v avdijenco italijanskega veleposlanika in mu sporočil rezerve ameriške vlade glede ne pomirljivega zadržanja Italija glede Abesinije, ki noče sprejeti rešitve spora potom posredovanja Društva narodov. Istočasno je Hull predložil senatu predlog, naj se umakne zakon o proglasitvi nevtralnosti Združenih držav Severne Amerike, ker bi ta zakon megel v primeru vojne omejiti svobodo akcije USA. Hull je odločno zavrnil tolmačenje stališča Združenih
držav v italijansko-abesinskem sporu kakor da bi Amerika odobravala italijansko akcijo Jr« ne bi imela nobenih interesov v Afriki. Naglasil je, da spremlja USA z vznemirjenjem italijansko taktiko proti Abesiniji. Amerika smatra vsako kršitev Kellogovega pakta kot kršitev obvez, ki so bile svečano in uradno sprejete. Dokler bo ostala napetost med Italijo in Abesi-nijo, se USA. ne more odreči svoji pravici, dabavijati vojni material Abe-siniji, zlasti z ozirom na veliko oboroževanje Italije.
ta mesec v Beogradu, prihodnji mesec pa se bodo pričela dela. Po dograditvi te proge bo dobil tudi Maribor preko Čakovca in Varaždina direktno Osijekom.
zvezo
kapitulacija kitajske ored JaDonci
NANK1NŠKA VLADA JE SPREJELA VSE JAPONSKE VDAL SE JE TUDI KUOMINTANG.
ZAHTEVE.
TOKIO, 13. julija. Japonski listi poročajo iz Nankinga, da je po prihodu kitajskega poslanika na Japonsko Čati Čo Finga bila v Nankingu zelo važna konferenca med člani nankinške vlade in voditelji kuomintanga. Na tej konferenci so bili sprejeti mnogi sklepi, ki se v glavnem nanašajo na sprejem zahtev, ki jih je stavila japonska vlada. Vlada bo storila vse ukrepe za udušitev protijaponskega gibanja na Kitajskem, da pokaže na ta način svojo dobro voljo za sporazum z Japonci. Priznana je bila tudi pravica, da sme posebna japonska vojaška komisija vršiti kontrolo nad vojaškimi interesi Japonske na sev. Kitajskem. V kitajske na severnem Kitajskem. V kitajski vojski bodo postavljeni posebni japonski vojaški strokovnjaki kot sve-
tovalci, a kitajski častni;-3 bodo pride-Ijeni japonskim četam. Posebno se naglasa, da so se tudi voditelji kuomintanga odločili za politiko zbližanja z Japonci. To pomeni, da je Kittjska popolnoma kapitulirala pred Japonsko.
Železnica Maribor-Osilek
KOPRIVNICA, 13. julija. Načrti za gradnjo železnice Koprivnica - Varaždin bodo, kakor se poroča, v kratkem dovršeni. Takoj nato se bo pričela akcija za odkup zemljišč, j>o katerih bo tekla nova železnica. Odkupnina bo izplačana takoj, ker je kredit že preskrbljen. Ako se pa sporazum ne bi dosegel, se bodo zemljišča ekspropriirala. Dela bodo oddana potom javnega razpisa. Licitacija bo že
fuziji z radikali bi morali klerikalci ipso faeto nehati biti — klerikalci, t. j. s kleroin najtesneje povezano gibanje. Isto velja seveda tudi za pravoslavne ra dikale in muslimane v Bosni. Mimo tega so pa tu tudi še različni pogledi na vprašanja notranje ureditve države, kjer je soglasje, kakor se zdi, le zelo široko, v konkretnem so pa razlike.
Iz vsega tega sledi, da vsaj zaenkrat še pe moremo pričakovati Bog ve kakšnih velikih senzacij in bomo morali na rešitev vprašanja ali dobimo nove velike ali pa samo obnovljene stare ločene stranke, počakati najbrže do izvedbe
spremembe zadevnih zakonov. Ako fuzija absolutno ne bo potrebna, je gotovo ne bo. Zaenkrat moramo zato računati samo z obnavljanjem nekdanjih organizacij političnih strank kakor so bile, da»i so se pogledi tel strank na razna notranja politična, socialna, kulturna, gospodarska in druga vprašanja temeljito spre menili. Taka, kakršna je bila pred 6. januarjem 1. 1929., ni ostala prav nobena od sedaj obnavljajočih se političnih strank. Dogodki zadnjih let so zarezali v vse globoke brazde sprememb v tej ali v oni smeri.	-r
Angleški državniki o
Doložaiu
LONDON, 13. julija. Debata o zunanji politiki v angleški spodnji zbornici je bila zelo zanimiva, zlasti po izjavah raznih govornikov. Voditelj liberalne opozicije sir Herbert Samuel je dejal, da je razoro žitev, ki je bila določena po versailieski mirovni pogodbi, mrtva in dejstvo, da še ni bila pokopana, povzroča po Evropi le smrad. Voditelj socialistov Athly je ugotovil, da se angleška politika vrača v predvojne vode. Churchill je naglašal, da angleška zunanja politika sama slabi Društvo narodov. Loyd Geor ge je zahteval zelo odločno, da izvrši vlada svoje dolžnosti napram Italiji na podlagi predpisov Društva narodov. Zahteval je uporabo sankcij po aprilski resoluciji o nastopu proti onim, ki kršijo pogodbe, ker te odredbe ne veljajo le za Nemčijo, ampak tudi za Italijo. Dejal je, da je treba vojno v Afriki preprečiti in naglasil, da so Abesjnci izredno hrabri in naj Italijani ne pozabijo, da bodo imeli ž njimi izredno težko delo. V nadaljnji debati se je naglašaio, da je Društvo narodov postalo nesposobno za svoie velike naloge. Položaj, kakor se razvija, je za mir zelo nevaren.
KNEZ PAVLE V RUMUNIJI.
BUKAREŠTA, 13. julija. Včeraj je prispel v Bukarešto Nj. Vis. knez namestnik Pavic, kjer sta ga sprejela romunski kralj Karol in prestolonaslednik Mihael s Člani celokupne vlade. Visoki gost se je odpeljal nato v Sinajo, tja so pa odšli tudi člani vlade, kjer jim je na seji poročal zunanji minister Ti-tulescu o svojem potovanju v Pariz in London. Ob tej priliki se je zlasti naglasilo, da ostane politika male antante in balkanske zveze trdna in nespremenjena.
NAŠA DELEGACIJA.
BEOGRAD, 13. julija. Na zasedanje mednarodne interparlamentarne unije, ki se bo pričelo 26. tm. v Bruslju, odidejo kot zastopniki naše Narodne skup ščine poslanci dr. Kumanudi, dr. Ko-sta Popovič, Slovenec dr. L o v r e n-č i č, Gavran Ismetbeg Kapetanovič, Miletič in Sokič. Kot zastopniki senata pa dr, Ljubomir Tomašič. Milan Popovič, dr. Miroslav P 1 o j in Tomič.
Dnevne vesti
Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani
RAZPIS PONOVNIH VOLITEV DELE GATOV IN NJIH NAMESTNIKOV ZA XX. VOLIŠČE (UPOKOJENCI OKOLIŠA MARIBOR).
Upravni odbor društva razpisuje v srni slu 51. 8 pravil, zadevnega pravilnika in rešitve uprave policije v Ljubljani št. II. pov. št. 1(123)6 ponovne volitve delegatov in njih namestnikov za občni zbor društva. Volitve se bodo vršile v nedeljo, dne 28. julija 1935 od 11. do 13. ure v prostorih knjižnice Združenja jugoslovan škili narodnih železničarjev in brodarjev, Maribor, Preradovičeva ul., pod vodstvom g. Jakoba Bačnika, uradnika drž. železnic v pokoju (čl. 2 volilnega pravilnika).
Imenovani bo razdeljeval glasovnice istotam proti potrdilu prejema in predložitvi članske izkaznice vsak dan od 15. do 20. julija t. I. med 13. in 15. uro, v ko-
t Makso Zemljič
Danes dopoldne je v Pesnici po dolgi n mučni bolezni umrl upokojeni šolski upravitelj Makso Zemljič. Pokojnik je bil rojen 29. septembra leta 1875. in je po dovršenem učiteljišču v Mariboru službo val pri Sv. Martinu pri Vurbergu. v Za-tički vasi ter nazadnje dolga leta pri Devici Mariji v Brezju, kjer je bil šolski upravitelj in je moral leta 1924. zaradi bolezni v stalni pokoj. Po upokojitvi se je preselil na Pesnico, kjer je živel odmaknjen vsem javnim dogodkom do svoje dolgotrajne bolezni in smrti. Pokojnik je bil vedno odločen narodnjak in naprednjak ter zelo bistrega duha, življe nje pa sc je ž njim poigravalo do tragičnih zapietkov, ki so ga nazadnje docela strli. Svoječasno je pokojnik’ pisal mnogo tudi v razne slovenske časnike in časopise. Zlasti pridno se je udejstvoval pri nekdanjem »Taboru«, kjer je objavljal v listku razne' zgodbe svojega življenja. Pokopali ga bodo v ponedeljek v Spodnji Kungoti. Bodi trpinu Maksu Zem Ijiču lahka domača slovenska zemlja! Prizadetim naše najgloblje sožalje!
Jadranska pomorska razstava
Naša javnost je že poučena, da priredi Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani od 5. do 16. septembra na našem velesejmu veliko jadransko-po-morsko razstavo, ki obeta biti največja od dosedaj v naši državi prirejenih. Obilico razstavnega gradiva dado rade-volje na razpolago zlasti oblasti, muzeji, privatniki itd. iz naših obmorskih krajev. Ker imajo mnogo primernega razstavnega gradiva tudi privatniki v naši banovini, poziva Oblastni odbor Jadranske straže najvljudneje vse one, ki so v posesti takega gradiva, da ga pismeno prijavijo vsaj do 24. t. m. Predmeti bodo vsi zavarovani in se za škodo ni bati. Dolžnost nas Slovencev je, da tudi mi pripomoremo k čim popolnejši izvedbi razstave. V poštev pride gradivo, ki je v zvezi z našim morjem in obmorskim življenjem, zlasti slike morja, zgodovinski predmeti, noše, vezenine itd. Jadranska razstava bo obsegala sledeče oddelke: 1. Društvo Jadranska stra ža, 2. Zgodovina, 3. Geografija, 4. Meteorologija, 5. Jamarstvo, 6. Prirodoslov-je, 7. Folklora, 8. Numizmatika, 9. Promet (Zveze z morjem itd.), 10. Tujski pro met, 11. Vojna mornarica, 12. Gospodarstvo (Trgovska mornarica, ribištvo, kme tijstvo, obrt in industrija, itd.), 13. Razstava morskovodnih rib’, 14. Šport, '15. Umetnostna razstava. Prijave naj se pošljejo Oblastnemu odboru Jadranske straže v Ljubljani, Tyrševa c. 1/IV.
Nagrade Jadranske straže
Oblastni odbor JS v Mariboru je razpisal nagradno žrebanje za vse one, ki so prispevali za Mladinski dom viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Bakru. Včeraj se je v dr. pisarni izžrebalo 20 razpisnih nagrad. I. nagrado (potovanje od Splita do Kotora in nazaj) je dobila Marica Filipčičeva, Selnica ob Dravi. II. nagrado, tritedensko bivanje
likor jih sam ne bo dostavil volilnim upravičencem na dom. člani, ki do 20. julija ne bi prejeli ali dvignili glasovnic, jih lahko reklamirajo pri upravnem odboru društva, in sicer najdalje do 14. ure dne 27. t. m. Poznejše reklamacije se ne bodo upoštevale.
Vsak član ima aktivno in pasivno volilno pravico. Kdor ne more osebno voliti, lahko odda glasovnico drugemu članu, ki sc volitev osebno udeleži. Nepodpisane, radirane, črtane ali prelepljene glasovnice niso veljavne. Morebitna druga pojasnila glede volitev naj se zahtevajo od upravnega odbora društva. — Odbor.	j	317
Za študiranje češkoslovaških visoko-šolcev v Jugoslaviji je češkoslovaško ministrstvo razpisalo natečaj za štipendijska mesta jugoslovanskega prosvetnega ministrstva.
Nove odločbe v sodni službi. Včeraj je minister pravde dr. Auer izdal odlok, s katerim prenaša postavljanje nižjih sodnih uslužbencev, to je služiteljev, zvaničnl kov in dnevničarjev na predsednike ape-lacijskih sodišč. Z drugim odlokom je od redil, da se smejo v bodoče premeščati sodniki samo po predlogu apelacijskega sodišča.
Jugoslovanski strojevodje so imeli te dni svoj 13. kongres v Beogradu. Na kongresu so razpravljali o raznih perečih vprašanjih, ki zadevajo člane Združenja strojevodij državnih železnic in parnikov kraljevine Jugoslavije. Po poročilu posameznih funkcionarjev je bila izvoljena nova uprava, ki ji načel juje Dragomir Jovanovič. Tudi je kongres sprejel več resolucij, ki jih bodo izročili pristojnim činitoljem.
iv:
Mariborski leden
od 3. do 11. avgusta 1935
Revija »acijonalnc produkcije- Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrlna, vinska, vrtnarska fotoamaterska, propagandna, turistična itd. - 3—4- avgusta 1935 mednarodni plrani turnir in III- drž. razstava čistokrvnih psov- « 9.—11,. avgusta 1935 plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od 1. avgusta do 15. avgusta 1935*
Težke razmere obrtništva v Mariboru.
Obrtnik, že leto dni popolnoma brezposeln, brez sredstev; zaman išče zaposlitve. »Nimam dela«, je odgovor delodajalca, ko zaproša za delo, ali pa »saj imate obrtno dovoljenje«. Leta 19.3(9 si je pridobil obrtni list za izvrševanje rokodelske obrti v največji nudi in sigurnosti, mirno gledajoč v prihodnjost, doživel pa je najnižje ponižanje, in to je: zraven svoje obrti, zraven svoje sposobnosti, v starosti štiriintridesetih let, popolnoma zdrav in dela voljan se potika pri tujih ljudeh s solznimi očmi v pomanjkanju, in bedi. Najvljudneje prosi ves obrtniški stan za nujno pomoč z vsaj enim samim dinarjem, da reši sebe in svoje Štiri nepreskrbljene otroke sigurne propasti. Kdor pa je zmožen nuditi mizarju kakršnokoli zaposlitev, naj ne spregleda te prošnje. Vse milodarc in ponudbe sprejema upravništvo lista pod značko: »Za brezposelnega obrtnika«.
»Nepreviden skok v vodo!« Dne 12. t. m. beleži »Slovenec« pod gornjim naslovom, da si je gdč. Marija Tajzel, u-deleženka sokolskega plavalnega tečaja, ki sc vrši te dneve na Mariborskem o-toku, pri skoku v vodo močno pretresla možgane, kar nikakor ni res. Gdč. Taj-zlova je sama prišla iz vode in se šele nato onesvestila, da jo je morala odpeljati reševalna postaja. Vendar zdravniki državne bolnišnice niso mogli konstati-rati nikake poškodbe, najmanj pa »močan pretres možganov«. Omenjena seje onesvestila zaradi momentane slabosti in je bila že tisti dan popolnoma zdrava. Kar se pa tiče skoka v vodo, smo sigurni, da je globočina vode 1.50 m za startni skok iz višine 30 cm, zadostna! G. dopisnik »Slovenca« naj podobne presoje rajše prepusti strokovnjakom. Kr. J.
Divjanje kolesarjev. Maribor je tipično mesto kolesarjev, ki jih bo kmalu več ko pešcev. Opažamo pa, da se večina ne drži prav nobertih cestnopolicijskih predpisov. Kolesarji vozijo neženirano po poti za pešce, ki se jim ob slabem vremenu morajo umikati v blato, ako nočejo, da jih povozijo. Človek, ki’proti temu protestira, se še izpostavi nevarnosti sirovosti in psovk. Prav tako se kolesarji nič ne ozirajo na prepovedi kolesarjenja po raznih pasažah in jim tudi za signale z zvonci ni dosti mari. Tako pridreve z divjo naglico brez signala izza ovinkov in sc mora pešec zahvaliti le svoji naglosti in duhaprisotnosti, da ga ne podro na tla, mnogo pa so jih itak že podrli. Treba bi bilo nujno ukreniti nekaj proti temu. uvesti budnejšo kontrolo in odmeriti nekaj poštenih kazni.
_____________KINO
GRAJSKI KINO
Do vključno torka veliki zabavni film
»Zvečer - ti aii jaz 7“
V glavni vlogi Jennjr Jugo, Paul Horbigef in Thco Lingen.	-	j
Pridr. »Bosamba“ scnzacijonelnn veledelo iz afriške džunglo.
Konec betnavskega ribnika. Te dni so
izpraznili betnavski ribnik, ki je bil kljub] številnim, žrtvam zatočišče številnih ko-, palcev. V ribniku, o katerem se je spletel venec legend, je bilo še precej rib. ki so jih kot zadnje »žrtve« spravili naj suho.
Stanje naših aktivnih kliringov. Naši saldo z Nemčijo se je zopet dvignil, in! sicer od 270 milijonov dne 26. junija naj 286 milijonov Din dne 3. julija. Tudi ak-j livni saldo z Italijo je narasel in se dvig-; nil od 53.2 na 63.7 milijonov dinarjev. V! klirinškem prometu z Bolgarijo sc je naši aktivni saldo dvignil od 21.000 na 190; tisoč Din.
Naziv specialista za zobne In ustne bo lezni je podelila banska uprava tukajšnjemu zobozdravniku dr. med. univ., Otmarju Dernjaču.
Zveza gostilniških nameščencev izjav-1 ija v zvezi z roparskim napadom v Vetrinjski ulici v Mariboru, da obsojeni Hajredin Serdarovič ni izučen natakar, j ampak le bosenski »kafedžija«.
Namesto venca na grob pok. V. Berdajsa je darovalo tukajšnje Ribarsko društvo Reševalnemu društvu 100 Din.
Dar. Namesto venca na grdb umrle j tkalke Karoline Cisterjevc je darovala j tvrdka Hutter in drug 500 Din maribor- j ski gasilski četi..
Tekstilna industrija na IV. Mariborskem tednu. Nikdo ne bo oporekal, da Maribor ni eno najvažnejših industrijskih središč v naši državi. Seveda se in-! dustrija povojnega Maribora bistveno; razlikuje od predvojne. Pod vplivom ju-1 goslovanskega industrijskega protekcionizma ter ugodnih clektrifikacijskih raz-1 mer se je v Mariboru najvišje razvila tekstilna industrija,katere predvojni Ma-ribor ni poznal. Vsa ta industrija bo razstavila svoje tekstilne izdelke (uai na letošnjem IV. Mariborskem tednu, tako, da bo la prireditev dobila res značilno industrijsko obeležje.
Fotoamaterji na IV. Mariborskem tednu. Po dosedanjih prijavah sodeč bo Jo-toamaterska razstava na IV. Mariborskem tednu ena najuspelejših razstavna tej prireditvi. Doslej je uprava Mariborskega tedna prejela največ prijav iz Zagreba, od koder so številni fotoamaterji 1 poslali krasne fotoamaterske umetnine. Pa tudi iz drugih krajev se razstavljala' zelo pridno oglašajo. Ker se bliža konec [ prijavnega roka, opozarjamo vse zamud nikc, naj svojo udeležbo na fotoamater-ski razstavi čiinprej prijavijo. Med poslanimi fotoamaterskimi umetninami pre vladujejo motivi z morja in portreti.
Opozorilo uprave Mariborskega tedna. Uprava Mariborskega tedna opozarja vse športne in druge organizacije, da čim preje prijavijo prireditve, katere nameravajo prirediti v okviru letošnjega IV. M. T. Prijavni rok je do četrtka 18. trn., ker se bodo nato oddali končnovcljavni ! programi M. T. v tisk.
Maša zadušnica za padle koroške Slovence bo pri Sv. Urbanu nad Mariborom jutri, v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. uri s sodelovanjem pevskega društva »Poštni rog«. Klub koroških Slovencev in pevsko društvo »Poštni rog« vabita k udeležbi vse svoje člane in prijatelje ter ljubitelje Koroške sploh. Zbirališče ! od 6. do pol 7. ure na Glavnem trgu in na križišču Koroščeve in Vrbanove ulice pred gostilno Kosič. Mariborčani, v ! nedeljo k Sv. Urbanu!
Na svetovno razstavo v Bruselj Vas popelje »Putnik« s posebnim vlakom. Ogled: Miinchna, Kolna, Anverse, Pariza in Salzburga. Izlet se bo vršil od 3. do 11. avgusta 1935. Prospekte in vse nadaljnje informacije daje »Putnik«, Maribor, Aleksandrova c. 35. tel. 21-22.
Mladinski dom viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Bakru zamore sprejeti za kolonijo dečkov od 2. do 30. avgusta t. 1. še nekoliko dečkov od 7. do 16. leta. Informacije in prijave daje oz.
v domu, Ciril Kokošan, Maribor pošta 2. III. nagrado, potovanje iz Gruža v Er-cegnovi in Ulcinj ter nazaj, Šuman Ant., poštar, Sv. Marjeta ob Pesnici. Naslednje tri nagrade, pomorsko kolo JS po 5 knjig, Snoj Franc, Gornja Radgona, Mo-čilar Nikola, Sv. Barbara v Slov. gor. Adam Kunci, Sv. Juri o. j. ž. Naslednje 1 nagrade, po en letnik revije Jadranske straže, so pa dobili pošta Dramlje, Gornjak Jožko, Sv. Juri o. j. ž., Kogej Amalija, Gornja Lendava in Trunk Franc, poštni služitelj. Naslednjih 10 nagrad, knjigo »Naše morje« so dobili Sušek Al., Rogatec, Jerko Marjo, Gornja Radgona, Jug Alojzij, Sv. Juri o. j. ž. Horvat Fr, Blaž Siranik, poštar v Podlehniku. Dušica Škerlj, poštarica. Maribor, Anica Martinčeva, Maribor, Šundcrl Mihael, Gor. Radgona, Josip Stcrnad, puškar, Maribor in Kranjc Marica, uradnica, Maribor. Vsi imenovani morejo dobitke dvigniti v društveni pisarni. Nadalje se je vršilo enako nagradno žrebanje za šolsko mladino, v katerem je zadela prvo nagrado, 21-dnevuo bivanje v Domu JS v Bakru narodna šola v Žalcu. Drugo nagrado, 14 dnevno bivanje v Bakru L dekl. os n. šola v Mariboru. Tretjo nagrado 7dnev-no bivanje v Bakru dekl. osnovna šola Slov. Bistrica. Ostalih 7 nagrad v knjigah »Naše morje« so dobile: Osnovna šola Vitanje, osnovna šola Apače, H. drž. dekl. šola, Maribor, drž. deška meš. šola, Maribor, drž. deška meščanska šola, Šolanj, narodna šola, Vitanje, in drž. dekl. inešč. šola Celje. Na vse šole so se dobitki že razposlali.
V nedeljo, dne 14. julija vsi na
telovadni nastop
Sokolskega druitva Ruše
Po nastopu veliko narodno slavje
Iz železniške službe. Višji kontrolor Andrej Černič je premeščen iz Kotoribe na Koroški kolodvor v Maribor.
Šahovski turnir v Beogradu. Včeraj smo objavili le nekaj rezultatov 5. kola, ki se je končal dopoldne. Popoldanski rezultati 5. kola pa so naslednji: Vukovič je premagal dr. Astaloša, Kostič Tota; partiji Schreiber : Trifunovič in Bro-der Tomovič sta se končali remis, do-čim sta partiji Pirc : Petrovič in Avi-rovič : Filipovič beli prekinjeni. Stanje po 5. kolu; Kostič 3 in pol (1), dr. Trifuno vič 3 in pol, Pirc 3 (1), Vukovič 3, Ko-nig, Šrajber, Nedeljkovič 2 in pol (1), dr. Astaloš 2 in pol, Tomovič 2 (I), Bro-der 2, Petrovič t in pol (1), dr. Drezga
1 (2), Filipovič, Tot, Avirovič 1 (1), dr. Kalabar pol (2). Včeraj se je pričelo 6. kolo in je dopold. Tomovič premagal dr. Astaloša, Šrajber pa dr. Drezgo, remis pa se je končala partija Vukovič : Nedeljkovič. Ostali rezultati še niso znani.
Kelnaričeva smrt je povzročila večjo pozornost pristojnih oblastev pri kontroli studenških del. Te dni se je pojavil na Teznem neki možakar, ki se je ponujal za omenjena dela. Ker pa ni mogel izkazati zadevne kvalifikacije in koncesijo, so mu omenjeno delo zabranili.
sprejema Oblastni odbor Jadranske straže v Gregorčičevi ul. 26. do vključno 20. julija t. 1. Obenem se obrača odbor na vse člane in prijatelje JS s prošnjo, da bi darovale kake slike naših narodnih mož, pokrajinske, pomorske i. dr., s katerimi bi za mogli olepšati tudi notranjost doma. Marsikateremu leže take slike kje zaprašene med tem ko bi mogle domu dobro služiti. Sprejemajo se v pisarni na gornjem naslovu.
Sokolsko društvo Maribor I. Spored šaljivega večernega nastopa dne 13. VII. 1935. ob *A8. uri zvečer: 1. Tek z ovirami — članice. 2. Slepi boks — člani. 3. Vaje na orodju — deca. 4. Štafeta z o-broČi — žen. nar. 5. Dirka z ovirami — kolesarji. 6. Bradlja — člani. 7. Štafeta s polnimi škafi. 8. Polževa dirka — kolesarji. 9. Natezanje vrvi — članice. 10. Motoma dirka. 11. Štafeta z bakljami — člani. Po sporedu prosta zabava s plesom.
Danes ob pol 20. uri večerni nastop na letnem telovadišču Sokola I.
Sokolsko društvo Maribor I. priredi v soboto 13. tm. ob K’8. uri zvečer šaljivi večerni nastop na letnem telovadišču v Koseskega ulici. Na sporedu je več šaljivih točk med temi šaljivi teki in štafete. šaljivi nastopi na orodju itd. Po sporedu prosta zabava s plesom. Vstopnina
Din 1 in Din 3—, za družine preko
dveh oseb skupna vstopnica Din 5.—. Ob tej priliki opozarjamo, da bomo pekli našo specijaliteto »čevabčlče«.
Sokol Maribor III., Krčevina - Košaki vabi vse svoje članstvo, Sokole -ice iz Maribora in okolice ter vse sokolstvu naklonjeno občinstvo na ljudsko veselico ki jo priredi v nedeljo 14. jul. ob 15. uri na svojem letnem telovadišču, podaljšana Aškerčeva ulica, z godbo, telovadnimi točkami, s petjem »Lune« in razno zabavo ob povoljni, ceneni postrežbi z iedjo in pijačo. Ker bo to letos edina pri reditev, zato se odbor nadeja številne udeležbe. Vstopnina je samo 3 Din. — Priporočamo vsem onim, ki se vrnejo iz raznih izletov, da se oglasijo še na na-šom 'letnem telovadišču. Zdravo!
št. Il| v Slov. goricah. Tukajšnja prostovoljna' gasilska četa priredi v nedeljo 14. t. m. v restavraciji g. Baumana pri kolodvoru svojo običajno letno veselico z gojlbo, plesom, srečolovom itd. Cisti dobiček prireditve je namenjen nabavi prepotrebnega gasilnega orodja. Ker so zveze z vlaki zelo ugodne, so vabljeni zlasti vsi Mariborčani, ljubitelji meje, gasilstva in dobre kapljice, za katero bo preskrbljeno.
»Hermes». Enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru vpisuje vsak dan od 10.—11. ure. Zrin-skega trg 1. Zahtevajte prospekte! Spre-ktnajo se tudi pismene prijave.
Ant. Rud, Le~atov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. ure sa v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Šolski programi brezplačno.
Velika vrtna veselica pevskega odseka »Drave« bo jutri pri Tomšetu v Pekrah. Lastna godba, ples, nagradno keg-
lanje in streljanje ter ribolov. Vstopnine ni. Avtobus po potcebi do 23. ure po 3 Din.
Veliko vrtno veseHco priredi jutri Pevsko in glasbeno društvo »Kobarid«, Kamnica, v gostilni Lovrenčič. Zabave dovolj. Kapljica izborna. Nastopijo razna pevska društva, ples. Igra društvena godba. K obilni udeležbi vabi odbor.
Nova godba v »Grajski kleti«. Sevdalinke, damska kapela, vsak večer ob 20. uri.
227 kosil je preteklo sredo izdala Javna kuhinja. To je število, ki je za jedilno restavracijo v Mariboru reklama vseh reklam.
Restavracija »Trije ribniki« J. KHček, odojčki, piške, narezki ,sveže pivo, dobro vino.
V nedeljo vrtni koncert v gostilni Le-be, Razvanje.
Večerni promenadni koncert bo drevi 13. t. m. od 20.30 do 22. ure v Mestnem parku. Igrala bo godba »Drava« pod taktirko kapelnika g. Zekarja.
Nočna lekarniška služba. Jutri v nedeljo bosta imeli nočno lekarniško službo mestna Minafikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu in Konigova lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti. V ponedeljek 15. t. m. pa Maver-jeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici in Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« v Frankopanov! ulici.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 14. tm. Ob 7.30: predavanje; 8: instrumentalni dueti; 8.50: čas, poročila; 9: versko predavanje; 9.15: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: radio-orkester, recitacije, plošče; 12: : plošče po željah; 16: glasbena suita na ploščah; 16.15: ženska ura; 16.30:	šale,
radio-orkester in radio-jazz; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, poročila, obvestila; 20.20: radio-opereta in radio-orkester; 21.50: čas, poročila; 22: radio-orkester, vmes radio-jazz in plošče. Spored za ponedeljek 15. t. m. Ob 12: slavni orkestri na ploščah; 12.45: poročila, vreme; 13: čas, obvestila; 13.15:	plošče;
14: vreme, spored, borza; 18: oktet Ljud skega odra iz Šiške; 18.50: zdravniška ura; 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20: nekaj ameriških plošč za ples; 20.15: prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne; 21.30: čas, poročila, spored, vreme; 22: podoknice na ploščah.
Trn povzročil smrt. Dveletna posestnikova hčerka Irena Gjergjekova iz Vidoncev se je zbodla s trnom v nogo. Za-bodljaj je imel usodne posledice. Ranitev je povzročila komplikacije, ki so povzročile smrt male Irene.
Utopil se je devetletni posestnikov sin Jožko Ferenček iz Kobilja. Pri kopanju v bližnjem potoku ga je zgrabil krč. Jožko je pričel klicati na pomoč: ljudje, ki so prišli, da mu pomagajo, so ga potegnili iz potoka — mrtvega.
Kap je zadela. Včeraj popoldne je zadela kap 311etnega občinskega delavca Ivana Kmetca, stanujočega v Delavski ulici. Na pomoč so takoj prihiteli mariborski reševalci, toda bil je že mrtev.
Skozi okno prvega nadstropja na Rotovškem trgu 9 je hotel skočiti brezposelni I. K. Vzpel se je na mizo in se že pognal proti oknu, pa so njegovo namero v zadnjem trenutku preprečili.
Dež — vzrok prepira. Ko je preteklo nedeljo proti večeru pričelo deževati, so ljudje v Št. liju iskali strehe. Tako tudi 21-letni Dominik Niki in 201etni Jožef Šmirmaul. Ko sta stala v neki veži, sta se pa nenadoma pričela prepirati in je Šmirmaul z nožem hudo poškodoval Ni-kla na levi roki. Le takojšnji zdravniški pomoči se ima zahvaliti, da ni izkrvavel.
Pod lažnim imenom se je hotel skriti neki Franc Herič, ki je služil za hlapca pri nekem posestniku v dravski dolini. Herica, ki ga zasledujejo oblasti zaradi raznih vlomov in tatvin, se je priglasil za Ivana Megliča. Ko so se pa orožniki zanimali za njega in ga izpraševali od kod je prišel, so izvedeli, da gospodar pri katerem naj bi bil služil, sploh ne eksistira. Orožniki so ga seveda aretirali in spravili v zapore sodišča.
Aretirana vlomilca. Orožniki v Zgor. Sv. Kungoti so včeraj aretirali 301etnega viničarja Jurija Lunežnika in 18-letnega Jožefa Danka, oba s Pesnice, ki sta o-sumljena, da sta pretekli teden vlomila pri posestniku Josipu Mavrenčiču v Rošpohu, ob kateri priliki sta ukradla razne jestvine in druge predmete. Osum Ijena pa sta tudi, da sta raznim posestnikom ukradla kokoši. Oba sta bila oddana v zapore tukajšnjega sodišča.
Tovariša je okradel. Pri nekem posestniku na Prevaljah sta bila uslužbe-na dva hlapca, od katerih je bil eden varčen, drugi pa zapravljiv. Varčni Jožef Vanče je prihranke hranil v svojem kovčegu. Za to je pa zvedel njegov tovariš P. O. Ko je bil te dni Vanče na delu je O. s silo odprl kovčeg ter mu u-kradel 600 Din, dočim je nekaj drobiža pustil. Nepoštenega tovariša so orožniki ovadili državnemu tožilstvu.
Ukradeno kolo. Ključavničarju Josipu Velencu so neznani zlikovci ukradli izpred neke hiše na Aleksandrovi cesti dvokolo znamke »Styria«, vredno okrog 1000 Din. Kolo ima evidenčno številko 51923.
Prebrisan žepni tat je izmaknil sinoči na Glavnem trgu tkalki Heleni Ramsovi denarnico, v kateri je imela 114 Din.
Dva požara. Pri posestniku Jožefu Klajnovšku v Grabonošu pri Sv. Juriju ob Ščavnici je pretekli torek izbruhnil požar, ki je vpepelil stanovanjsko in gospodarsko poslopje do tal. Škoda znaša okrog 25.000 Din. V Žikovcih v Slov. goricah pa je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Gomilška. Zgorel je ves letošnji pridelek, da ima Gomilšek okrog 20.000 Din Škode.
Trg za živila. Današnji trg za živila je bil dobro založen. Slaninarji so pripeljali 9 voz svinjine in slanine, kmetje pa 10 voz zelenjave. Cene perutnini se niso spremenile. Prodajali so: piščance po 12 do 17 Din, kokoši 20 do 35 Din, race 15 do 25 Din, gosi in purane 25 do 50 Din, kozliče 30 do 50 Din, domače zajce 5 do 25 Din. Cene zelenjavi in sočivju so bile
{%
Kaj je 2» oba enake važnosti ?
čokolado
naslednje: krompir 3 do 4 Din, čebula
5 Din, česen 5 do 6 Din, hren 4 do 5 Din, paradižniki 10 do 12 Din, kislo zelje 3 Din kg, glavnata solata 0.25 do 1 Din, cvetača 2 do 4 Din, zeljne glave 1 do 3 Din, kumarce 0.50 do 2 Din, buče 1 do 3 Din, ohrovt 1 do 1.50 Din, jajca 0.50 do 0.75 Din. Cene sadju so zelo visoke. Prodajali so: marelice 12 do 16 Din, bre skve 14 do 18 Din, grozdičje 12 Din kg, jagode 2.50 do 3.50 Din, maline do 4 Din, borovnice 3 do 4 Din, brusnice 6 do 8 Din liter. Precej je bilo na trgu tudi lesene robe .
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 186 prašičev. Kupčija je bila slaba in jih je bilo prodanih 67. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do
6 tednov stari 38—60 Din, 7 do 9 tednov 75—80 Din, 3 do 4 mesece 100—150 Din, 5 do 7 mesecev 180—200 Din, 8 do 10 mesecev 250—300 Din in leto stari 400— 480 Din. Kilogram žive teže so prodajali 4 do 5 Din, mrtve pa 7 do 9.50.
Vremensko poročilo mariborske mete orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 26.4 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 13 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 19 stopinjah 741.7, reduciran na ničlo pa 739.4; relativna vlaga 73; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved ne napoveduje nobene bistvene spremembe.
Med znanci.
»Skoraj bi me bil povozil, pa je še tako predrzen, da vpije za menoj — »osel!«
»•Kako? Ali te pozna?«
Snažna služkinja.
»Toda, Marija, zakaj si niste umili rok, preden ste zamesili kruh?«
»Saj ni nič, milostljiva! Ko bi le vedeli, kakšne so bile moje roke, preden sem začela mesiti!«
Med igralci.
»Igrali ste torej v Monte Caito?«
»Da.«
»Ali ste dobili ali izgubili?«
»Ne eno ne drugo. Igral sem na saksofon.«
Pismo iz Arse^tinije
Nevzdržne politične in socialne prilike so pognale na stotine naših rojakov iz Julijske Krajine na južnoameriška tla — v Argentino, za kar gre zasluga agencijam raznih paroplovnih družb in njihovemu manj vidnemu kulisju — tajne politične težnje. Namesto napovedanih gospodarskih ugodnosti pa so izseljenci padli v omrežje bridkega razočaranja, in se prepričali, da so žrtve neugnane »zlate lakote«. Le redki od njih so dobili po-voljno rešitev.
Navajamo v naslednjem izvleček zgovornega pisma 25letnega izseljenca, 'ki živi že sedmo leto v glavnem mestu Argentine, v Buenos Airesu.
»V skoraj sedmih letih, ki sem jih pretil v tej zemlji, sem bil vsega skupaj zaposlen šest mesecev. Vem. da se vam vsiljuje vprašanje, kako sem živel, o tem poglavju je bolje, da molčim. Prav tako se nočem dotakniti neznosnih moralnih muk. Zorel in dozorel sem kot ne-t*egtedna armada ljudi z ulice m šel mi-
mo mladostnih sanj, mimo vzorov in bojev dozorevajočega mladostnika, mimo vabečih pojmov in predstav o svetu in življenju. Ne vem, kaj je veselje, kaj mlado razkošje in naslade. Samo eno se je zarilo v mojo dušo: Boj, boj, boj! Nepopisen je boj za samoohrano, desetkrat težji pa je na tujih tleh, kjer se mu priključi še neugnano rastoče hrepenenje, ki človeka tako pretresa:
Dom, Dom!
Ta zemlja me je do bridkosti prepričala, kaj je domače čuvstvovanje in koliko je ponižanje človeškega dostojanstva na teh tleh. To me uče obrazi in njih duše, tvornice in trgovine, palače irt ulice — kratko vse, kar je zgoščeno v mrzlih in brezčutnih zidovih »Dobrega zraka« (Buenos Aires), ki duši mene in tisoče naših, meni enakih ljudi.
Vsa ta res bogata in rodovitna zemlja je plen le nekatemikov, ki jih je semkaj prignala strast iz Evrope, Severne Amerike, Japonske. Ti so lastniki nepreglednih planjav s tisoči goveda, ti so gospodarji tvornae, vefetr&ovin in mestnih
stanovanjskih kasarn. So t\idi mali ljudje — mali kmetje, a kaj naj jim njihove pampe (zemljiška posestva) hasnejo, če pa so kot krapi med ščukami in morajo svoje pridelke prodajati »velikim« po sramotno nizkih cenah! Na trgu se razločno razbere veliko nesoglasje med kmečkimi in industrijskimi proizvodi: kar pride iz kmečkih rok, je poceni, sicer pa je drago. Uvoženo blago, n. pr. olivno olje, ki ga tukaj ni, je štiri do petkrat dražje kot pri nas. Celo meso, ki ga je tukaj veliko nad potrebo, je razmeroma drago (kg 8 Din).
Izredno draga so stanovanja; za enosobno stanovanje plačate šest do sedem sto dinarjev vaše valute. Zato pa se družine stiskajo v en prostor. Tako je celo z uradniškimi družinami, ki so skoraj vse odvisne od hišnih posestnikov m je le redek uradnik z lastno streho. Resnično stanje tega navidezno tako lepo urejenega socialnega življenja se skrbno prikriva. Gospoda skrbi, da zagrne bedo in siromaštvo in predoča svetu ta veliki »dom .umaasočib« v potvorjeni Jnči. XaB&>
so pred štirimi leti bili v okolici Buenos Airesa prostrani travniki, stoji danes veliko naselje z več tisoč kočami iz blata in starih desk. Tukaj propadajo večinoma slovanski narodi, ki žive ob beračenju in pobiranju odpadkov po smeteh. Ti siromaki so prišli sem večinoma s kontrakti, ki uspevajo zlasti po balkanskih deželah. V zadnjem času je to naselje dobilo mednarodno lice. Za časa evharističnega kongresa so oblasti požgale tem nesrečnežem njihova zatočišča, da bi verni tujci ne videli siromaštva. Prej pa so razgnali ljudi s policijskimi psi in plinom.
Naša zemlja je bolj siromašna, a rajše žvečim kos njenega najtršega rženca kot tukaj najfinejšega belega kruha. Povejte to vsem, ki tako hrepeni v brezčutni svet, ki se jim dobrika le v toftko in dotlej, v kolikor in dokler jim more sesati njih življenjske sokove. Povejte jim, da naj rajše škrope z mladimi sokovi svojo skopo zemljo. Tuja zemlja jim pokloni le — razočaranje.«
Stran 4.
MartSors&l »V e 2 er ni tč« Jnlra,
V Ma r IB d r u, 'dne 13. VH. T935.
---------------------------
Kontinentalci in naše morje
DOMOVI JADRANSKE STRAŽE. — PROPAGANDNE CENTRALE NASE PO
MORSKE ZAVESTI.
Pravkar se je polegel v časopisih nastali odmev najnovejšega velikega dogod
ka — otvoritve mladinskega doma mariborskega oblastnega odbora Jadranske Straže v Bakru. Treba je pri tej priliki pogledati,, v čem leži veliki pomen tega dogodka, ki mora nas Slovence, zlasti pa Mariborčane, navdati s ponosom. Doslej ima samo pet oblastnih odborov J. S. svoje lastne ‘ domove na Jadranu. Mariborski v Bakru je šesti. Ali naj bo tak dom le — bolnišnica, zdravilišče za bolne otroke? Ali naj bo to le — letovišče za brezskrbneže? Ne! Ponosni domovi J. S. ob Jadranu so svetišča, učilnice, propagandne centrale pomorske za vesti Jugoslavije, namenjene pred vsem naši bodočnosti — mladini.
Skrbno premišljeni duhovni organizaciji sistema nagradnih nalog o pomenu Jadrana, vsakoletnem tekmovanju srednješolske mladine v razglabljanju o naših pomorskih problemih, ki naj približajo morje in njega pred vsem gospodarske, socialne, kulturne in politične koristi celokupnemu jugoslovanskemu narodu — naj služijo jadranski domovi kot seminar il, kot empirična in praktična vežbali-šča naše jadranske zavesti in usmerjenosti. Čeprav leži Jugoslavija vsa dolgo iztegnjena, tesno prižeta ob svojega jadranskega ženina, je zaradi geološke izoblikovanosti tal in zaradi strmih pogorij, ločen celinski del Jugoslavije od primorskega. Zato so v pretežni večini kontinentalni Jugoslovani nad primorskimi. In prav zato, ker je tudi pretežna večina Slovencev kontinentalcev — dasi imamo tudi Slovenci že 1400 let in še dandanes »svojo» obalo — Je naloga teh domov in pred vsem onega v Bakru, da iz kontinentalcev ustvarja primorce in iz teh — pomorce. Ne bo se zato več dogodilo, da bi ostala neobdelana, recimo nagradna naloga s temo: »Solun — Trst« iz razlogov, češ, da mladini niso znani niti najosnovnejši pojmi o. morju, o pristanišču, o ladjah itd., sploh, kaj šefe. da bi razglabljala o zamotanih po-morsko-trgovinskih problemih dveh najvažnejših in za nas tako zanimivih luk, ali šele o vzporejanju njunih vlog. Do-movja J. S. so torej za to tu, da pomagajo mladini razsvetliti temo in razspo-znati in popularizirati osnovne pomorske pojme kot podlago za nadaljnje duševno delo. ki mu nudi oporo knjiga, da se dokončno povzpne do kritičnega razu mevanja naše pomorske politike.
Pomorski domovi pa so le en način popularizacije naše pomorske zavesti. Le
poglejmo največje pomorske narode na svetu, Francoze in Angleže, kako ti vzbu jajo zanimanje pri mladini za svoje morje in s tem za svoje pomorsko poslanstvo.
Nedavno je francosko mornariško ministrstvo v Parizu, torej daleč od morja, razpisalo med pariško mladino nagrade za najbolj posrečene modele ladij vseh vrst. Nagrajeni modeli z zgraditelji so smeli tekmovati v največjem pariškem javnem parku .v Tuillerijah, v centru Pariza. Ob splošni pozornosti publike, zlasti tiska, ki je odposlal tja svoje fotoreporterje. si opazil v tijerijskem ribniku najrazličnejše modele od »Normandije« pa do najmodernejših konstrukcij križark in jadrnic. Tako Francozi, ki nalašč za propagando pomorske zavesti skrbeče organizacije niti nimajo, ker je med celokupnim francoskim narodom ta zavest tako živa, da za to posebne organizacije sploh ne potrebujejo!
Tudi Angleži nimajo posebne organizacije v smislu naše Jadranske Straže. Vsak Anglež ve, da mu je morje kruh. Obstoja siccr podobna organizacija, ki pa skrbi pred vsem naravnost za naraščaj angleške vojne in trgovinske mornarice. So to tako zvani »Sca Scouts«, pomorski skauti, ki taborijo ob morju. Njih uniforme se razlikujejo od onih su-hozemskih skautov po tem, da nosijo člani mornarske čcpice. Vsak oddelek ima svoj čoln. Kampiranje in veslanje je njih glavno zanimanje. Široko	raz-
predena organizacija pomorskih skautov ima na vsakem obalskeni sektorju svojo lastno — šolsko ladjo. Tu se mladina uči pravegaj pomorskega življenja	po
vseh predpisih pravih mornarjev.	To
ladje so jadrnice na motorski pogon in križarijo ob obali, ob pristaniščih	do
pristanišča. Starejši letniki, tako zvani »Sea-wolfs«, pa pridejo na prekooceanske šolske ladje, ki ponesejo pomorske volčiče preko oceanov v Kanado, Indijo in Avstralijo.
Tudi nas cilj mora biti, da s časoma izoblikujemo organizacijo Jadranske Stra že v naznačeni smeri. Po jadranskih domovih naj si omislimo šolske ladje, last posameznih oblastnih odborov, da tako prekvasimo najširše sloje z živim zanimanjem do morja, ki že danes nudi Slovencem dragoceno možnost odlaganja odvisnega duševnega proletarijata, saj je tretjina vseh mest v naši mornarici zasedena po — Slovencih.
O. Š.
Represalije proti Avstriji
M! OVIRANJE TUJSKEGA PROMETA
KOVIT
Ljubljanski »Trgovski list« poroča: »Zveza kopališč Jugoslavije« je poslala trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču brzojavko sledeče vsebine: »S 1. julijem prepovedujejo avstrijske oblasti svojim državljanom potovanja v Jugoslavijo. Zaradi tega je naš tujski promet v Primorju resno ogrožen. Prosimo za nujne ukrepe, da se odpravijo te ovire.«
Toda ne samo tujski promet v Primorju, tudi oni v Sloveniji je zaradi sovražnega nastopa avstrijskih oblasti proti Jugoslaviji težko zadet. Udarec je tem težji, ker preživlja naša hotelska industrija najtežjo krizo in omaguje pod bremeni investicij, ki jih je storila v interesu našega tujskega prometa. Zato je dolžnost vlade, da priskoči naši tujski industriji na pomoč.
Z avstrijske strani se poudarja, da imajo izjemna določila proti Jugoslaviji samo ta namen, prisiliti našo vlado, da začne nova pogajanja zaradi turističnega prometa z Avstrijo iti potem prizna nove ugodnosti za potovanja v Avstrijo. Mnenja smo, da ni to način, da bi se prišlo do boljših' odnošajev.' Ni pa temu izgovoru niti dosti verjeti, ker v isti sapi, ko prepovedujejo avstrijske oblasti poto vanja v Jugoslavijo, dajejo istim svojim potnikom vse olajšave za potovanja v ita lido. Gre tu za grajan akt proti Jugo-
JE TREBA ODGOVORITI NA UČIN-NAČIN.
slaviji, kar jasno potrjuje tudi znani nekvalificirani nastop dr. Strafelle proti Jugoslaviji.
Zato je edini odgovor: represalije.
V ta namen naj sc izdajo ti ukrepi:
1. Vsem avstrijskim agentom, potnikom in zastopnikom tvornic ter podjetij, naj se odkloni vizum za Jugoslavijo.
2. Nobenemu jugoslovanskemu državljanu, ki se hoče zdraviti v avstrijskih sanatorijih in bolnišnicah, naj se ne izda več vizum za Avstrijo.
3. Enako naj se odkloni vizum onim bo gatini Jugoslovanom, ki gredo v draga avstrijska letovišča, kakor Bad Gastein, Gleicheraberg itd.
4. Prepove naj se uvoz vseh avstrijskih časopisov in časnikov.
Če to ne bi zadostovalo, naj seže naša vlada še po drugih represalijah, ki jih ima v izobilju na razpolago. Tako bi mogle naše davčne uprave malo natančneje pogledati, zakaj izkazujejo nekatera podjetja pri nas, ki so v avstrijskih rokah, pasivne bilance. Tudi dovoljenja za študij v Avstriji bi mogla naša vlada ustaviti. Prav 'tako tudi pokojnine onim upokojencem, ki žive v Avstriji.
• Je sicer treba nad vse obžalovati, če pride med dvema sosednima državama, ki sta tako zelo gospodarsko navezani ena na drugo, do tako napetih odnoša-
jev. Toda če nam ta država izkazuje le neprijaznosti, če vedno manj uvaža naše pridelke in lo takrat, kadar je njih cena pod svetovno pariteto, če nas izriva z italijanskega in francoskega lesnega trga, če nam škoduje tudi politično in če sedaj nastopa še proti našemu tujskemu prometu, potem tudi mi ne moremo osta-
ti ravnodušni in trpeti, da se nam zavestno dela škoda.
Vse jugoslovansko časopisje je eno-dušno nastopilo proti neprijateljskemu aktu avstrijske vlade proti našemu tujskemu prometu in zato upamo, da bo tudi naša vlada v skladu z enodušnostjo naše javnosti storila potrebne ukrepe.
Ptuj
Kmetijska in obrtna razstava v Ptuju
VRŠILA SE BO POD POKROVITELJSTVOM BANA DRAVSKE BANOVLJE.
V Ptuju se priredi v času od 28. sept. do 6. oktobra t. 1. pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Dinko Puca velika kmetijsko-obrtna razstava za Slovenske gorice. Haloze in Ptujsko polje. Čitatelj se bo vprašal, kako jc to mogoče. Starodavni Ptuj z bližnjo in daljnjo okolico hoče tudi domačinu in tujcu pokazati, kaj vse zmore v kmetijstvu in obrtništvu.
Priredila se bo tudi velika sadna in vinska razstava, in bo dana možnost, da si ogleda obiskovalec te razstave naše vino rodne Haloze in Slovenske gorice prav v času zoritve grozdja in sadja. Prevozna sredstva za obisk teli krajev bodo vedno na razpolago. Dne 28. septembra, na dan otvoritve te razstave, bo razstava plemenske živine, ki se bo tudi nagradila. Čebelarji ne bodo zaostali in pri-
redijo svojo lastno razstavo. Priredil se bo tudi štiridnevni čebelarski tečaj, in sicer o vzgoji plemenskih matic in o zatiranju raznih kužnih bolezni. Interesenti za ta tečaj naj se čimpreje pismeno javijo razstavnemu odboru kmetijsko-obrtne razstave v Ptuju. Odziv je dose-daj povoljen in se razvidi iz prijavnic, da sc bodo razstavili res prvovrstni izdelki in pridelki.
Olepševalno in Tujskoprometno društvo v Ptuju izda v zvezi s to prireditvijo ličen »Vodič po Ptuju in okolici«, ki bo interesentom brezplačno na razpolago. Vodič nas bo seznanil z vseni razvojem starodavnega mesta Ptuja, kakor nam bo tudi kažipot za daljše in krajše izlete v naše vinorodne Haloze in Slovenske gorice. Vsakdo si naj ogleda center našega sadjarstva in vinarstva ob času zoritve!
Velik požar na Dravskem polju. Preteklo noč — bilo jc okrog polnoči — se je nenadoma zasvitalo nebo nad prijazno vasjo Muretinci. V tamkajšnji hranilnici, in sicer v gospodarskem poslopju, lastkrižniškega gradu, je izbruhnil požar, ki se je z bliskovito naglico razširil na ostala gospodarska poslopja. Velika nevarnost je pretila tudi ogromnemu poslopju, kjer so nastanjeni hiralci z Dravskega polja in raznih drugih krajev. Vrlim domačim gasilcem in gasilcem iz Gorišnice, Stojncev in Gajovcev se je le po trudapolnem delu posrečilo ubraniti ogromno hiralniško poslopje. Živino so le s težavo rešili, vsa gospodarska poslopja so zgorela do tal in štrli le golo zidovje v zrak. Zgoreli so vsi poljski pridelki in gospodarsko orodje. Sodno precenjena škoda znaša 50 tisoč dinarjev in je krita le deloma z zavarovalnino. Veliko posla so povzročili hiralci iz strahu pred pretečim ognjem in so jih le z
velikim naporom spravili na varno. Kako je prišlo do požara, še sicer ni ugotovljeno. zdi se pa, da jc bil podtaknjen. Orožniki so dve osebi, ki sta se dan pred požarom klatili okrog hiralnice, zaradi suma požiga aretirali in ju odvedli v zapore okrajnega sodišča v Ptuju.
Naplavljeno žensko truplo. Pri Budini niže Ptuja, je Drava naplavila žensko truplo, ki je ležalo že več časa v vodi, ker je že v polnem razpadu. Ženska je bila stara približno 45 let in je imela -na sebi le nekaj kosov razdrapane obleke. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Rogoznici pri Ptuju. Istovetnost neznane utopljenke še ni dognana in se tudi ne ve, ali je izvršila samomor, ali pa je umrla nasilne smrti.
Visok gost v Ptuju. V našem mestu se je ustavil vojni minister general Živko-vič. Dospel je iz Rogaške Slatine; kjer je na oddihu.
Poljčane
Tatvine. Zadnji čas so se vrgli na krajo mladoletniki. Tako je te dni znani potepuh in tat llletni Jože V. ukradel nekemu gospodu, ki je bil zaposlen v neki hiši, ko je odložil suknjo, iz nje denarnico z 80 Din in drugimi papirji. Ko so ga prijeli, je denar s tovariši že zapravil. Drug tak nepridiprav, 14letni V. K. pa je oprezal ob Dravinji na kopalce in izmaknil enemu 50 drugemu pa 20 Din. Tudi njega so prijeli in mu temeljito izprašali vest. Žalostfti primeri, o katerih naj bi starši otroke primerno poučili!
Vlomna tatvina, ki jo je zagrešil že večkrat kaznovani V. iz Čretnika. V Cer ju nad Poljčanami je vlomil v hišo Fr. Pajnika. Oprezoval je, kdaj bo šel z doma, razbil nato šipe na oknu, ga od znotraj odprl in vdrl v hišo. V sobi je vse premetal in pretaknil. Pod zglavjem je našel uro. Nato je vlomil v kovčeg in odnesel, iz njega precej denarja. Zagovarjal se bo na sodišču.
Mladinski pevski zbor. V Ločah pri Poljčanah obstoja že nekaj časa mešan mladinski pevski zbor. Zbor, Čigar ustanoviteljica in duševna voditeljica je ta-mošnja učiteljica, priznana komponistka gdč. Breda ščekova, šteje 35 mladih pev cev šolarjev. V nedeljo je zbor nastopil v Studenicah z izbranim sporedom. Zjutraj jc pel v starodavni samostanski cerkvi pri maši, popoldan pa je nastopil v tamošnji šoli. Obakrat so peli »nebeško lepo«, tako so se izražali domačini. Hvaležno občinstvo kar ne more pozabiti mladih pevcev. Učiteljici umetnici vse priznanje!
V nedeljo, dne 14. t. m. sokolski nastop. V nedeljo vabimo vse naše prijatelje na V. telovadni nastop tukajšnjega
Sokola, ki se prične ob pol 16. uri na »letnem telovadišču. Nastopijo vsi oddelki. Skušnje dopoldne. Po nastopu veselica. Nastop se vrši ob vsakem vremenu. Bratje in sestre in naši prijatelji, pridite!
Šport
OOLNP, službeno. Pokalna tekma ISSK Maribor, mlad.:SK Železničar, mlad. bo v nedeljo 14. t. m. ob 8.30 na igrišču SK Železničarja kot predtekma k prijateljski tekmi SK Železničar:Atletik SK. Službujoči odbornik g. Senica.
SK Železničar, lahkoatletska sekcija.
Redni treningi bodo vsak ponedeljek, sredo in potek od 16. dalje na igrišču ob Tržaški cesti. Istotam se sprejemajo tudi prijave novih Članov. Načelnik.
Davisov pokal. Včtraj se je pričel v Pragi evropski finale za Davisov pokal med Češkoslovaško in Nemčijo. Čeho-slovak Mencel je porazil Nemca Henckla s 7:5, 6:1, 4:6, 2:6, 6:4; Nemec Cramm pa jc premagal Čehoslovaka Časko s 6:2, 6:4, 6:2. Stanje je torej 1:1. Danes se bo odigral double.
Boksarskega nastopa drevi ne bo. Ker
oblasti niso dovolile boksarskega nastopa v unionski dvorani, za drevi napovedane ga boks-match ne bo.
Krojač z računom.
»Kako morete trditi, da gospoda ni doma, ko sem ga pa videl pri oknu?«
»Da, toda tudi gospod vas je videl!«
Nesreče.
Vodnik v stari katedrali razlaga: »Tale vrv je napeljana v zvonik do velikega zvona, ki pa zvoni samo ob požarih, poplavah ali posetih ministrov, skratka v primeru večjih nesreč.«
v M a r i b' o r u, 'dne 13. VIL 1935. MARIJ SKALAN
Mariborski »V e S e r n! k« Ju tre.
MMB—trsm\f.yr^>-,jM\Tmrr y ->■ c.vj
SIran l.
ROMAN
SM&SMcuma
10
'Mislila si, da ga je umoril?«
] Morda ne umoril, nekaj pa je vsekakor moralo biti. Mogoče le sleparija?«
»Zločinec praded, zločinec ded . . ., rod zločincev . . bogastvo iz zločina, iz krvi . . . Strašno. Zakaj si mi to posedala, mama! Kako naj še stopim pred [tudi, kako naj hodim ponosna na svoje one, kakor sem hodila doslej! če si hranila to skrivnost doslej, potem bi sto-1 ila bolje, da bi jo hranila še dalje . . .«
»Ubogo moje dete! Nisem te hotela zastrupiti z grozo preteklosti Silaiiovih, aterih zadnja potomka si. Povedala sem Vsc to samo zaradi tega, da te obvarujem pred zablodami, ki bi mogle uničiti tudi tvoje mlado življenje. V Svc-eiT> Pismu stoji, da maščuje Bog grehe očetov tudi nad sinovi in njihovih sinov sinovi, do četrtega kolena. Ako je bil pra C‘C(1 ropar in morilec, si ti edinka četrta kolena in sega maščevanje tudi še tebe . . .«
»Saj sem vendar nedolžna, mama. Kaj soni zagrešila, da bi me Bog mogel kaznovati? Sem mar sama kriva, da sem
Silanova? Tak Bog ne bi bil neskončno pravičen in usmiljen, bil bi tiran, nama!«
»Nc govori tako, otrok moj! Pri tem Bogu sem našla v svoji bridkosti edino resnično tolažbo. Le on mi je pomagal nositi težko breme usode. Zato sem te hotela prositi, da se ga okleneš tudi ti in si izprosiš milosti in odpuščanja za grehe svojih prednikov, ako so jih res zagrešili. Saj so to morda vse le zlobne govorice hudobnih ljudi. Naslonjeua na Boga boš lahko našla pravo pot, ki te bo rešila pogube. In rabila ga boš morda prej kakor misliš.«
»Zakaj?«
»Zdi se mi, da Silanovina ni več trdna.«
»To se pravi . . .«
»Da bogastvo kopni.«
»Pa menda ne misliš . . .«
»Ničesar ne mislim. Vem samo to, da se je kriza globoko zajedla v podjetje in posestva. Oče hodi zadnje čase po čudnih potih. Včasih sc mi zdi, ko da se boji neke katastrofe. Delo na žagah že skoraj čisto počiva in tudi trgovina se
stalno slabša. Sicer ni tako samo pri nas, toda vendar . . .«
»Kriza, polom ... Vse to se mi je zdelo doslej kakor neko prazno strašilo, ki ne more do mojega razuma.«
»Mogoče se oče še izmaže, ako sc pa ne, bodi pripravljena na trd življenjski boj. Zaradi tega te prosim: dokončaj akademijo, tudi ako umrem. Z dovršeno izobrazbo si morda vendar le najdeš v teh težkih časih pošten kos kruha. In — drži se življenjske realnosti; sprijazni se z njo. Vedno je boljši kompromis, kakor ob zidu razbita glava.«
»Govoriš mi le o strahovih in dvomih, zgrajenih na sumu, mama. Ni to morda le posledica tvoje zagrenjenosti, ki ti slika vse naokoli v temnili, pretemnih barvah? Glej, morda ni prav, da ti povem tako odkrito svoje misli, ki so mi že davno prišle na pamet.«
»Kakšne?«
»Da je vsaj del tvoje usode in tvojega razmerja do očeta — tvoja krivda . . .«
»Moja krivda?«
»Krivda v toliko, ker si obremenjena s pesimizmom in težavo, ki vleče k tlom. Morda bi se bila z očetom drugače razumela, ako bi bila drugačnega značaja, bolj optimistična, vedra, ustvarjajoča ozračje življenja . . . Nekje sem brala,
da je življenje tako, kakor ga gledamo: ako zremo vanj skozi temna očala pesimizma, je temno, ako pa skozi rožnata optimizma, je svetlo in pestro. Zdi se mi, da bi bila na tvojem mestu znala ustvariti drugačno vzdušje.«
»Hčerka . . .«
»Oprosti mi. Hotela sem biti odkritosrčna, zato sem ti povedala brez olepšave vse tako, kakor mislim. Med nama je bilo itak vse preveč izbegavanja, ki je onemogočalo tiste vezi zaupanja med materjo in odraslo hčerjo, brez katerih ni globljega kontakta. Ako je bilo tako, seveda nisi bila kriva le ti. Vse to je bilo vedno v tebi, že od samega rojstva. V meni, upam vsaj, te obremenitve ni. Na življenje gledam precej realno, zato bolj optimistično in vem, da je človeku življenje vedro samo, ako si sam ustvarja okoli sebe vedro ozračje.«
»Silanova hči . . .«
»Morda res bolj kakor tvoja. A to ni zlo.«
»Da bi bilo tako! Bojim se . . .«
»Ne boj sc, mama! In vedi, da nisem mislila zlo. Ti veš, da sem te vedno ljubila, dasi ti tega morda nisem kazala tako, kakor kaže katera druga hči ljubezen do svoje matere.«
»Silanova hči!«
(Se bo nadaljevalo.)
Tri stopnje zakona v Abesfnijf
KONKUBINAT, POSKUSNI IN NAZAD NJE CERKVENI ZAKON.
Abesinija je dežela temnopoltih budite v. a nc divjakov, in ima tri izredno ianimive stopnje zakona, kakršnih ne naj (lemo nikjer drugje na svetu.
Prva stopnja abesinskega zakona ;e tonkubinat. katerega smatrajo Abesinci }'a pripravo na drugo in tretjo stopnjo. To je prvi poizkus za poznejšo normalno 'akonsko zvezo. Kdor s pridom absol-Gra konkubinah lahko stopi v navaden 'akon. ki se potrdi s posebnimi pogodbami. Abesinski juristi imajo v ta namen izdelane zelo natančne formularje, ki so se doslej še vedno izkazali v praksi. Dobrodošli so posebno tedaj, ko pride do razdora med možem in ženo ter eden ah drugi zahteva, da se zveza razdere.
fretja in najvišja stopnja zakona pa je fer V£jni zakon, ki je nepreklicen in tako dalekosežen za oba zakonca, da se
mož in žena, ki jima je bil podeljen ta zakrament, ne smeta vezati nikoli več s kako drugo osebo. Ta vrsta zakonskega življenja nastane običajno šele po dolgi dobi preizkušnje, t. i. po konkubinatu in po običajnem zakonu. Navadno se to zgo di tedaj, ko sta mož in žena med seboj popolnoma prepričana, da bosta drug drugemu ostala zvesta do groba in da bosta tudi po smrti enega ali drugega izvrševala stroge določbe celibata.
Za, primer, kakšen pomen imp tretja stopnja zakonskega življenja v Abesiniji, navajamo, da je neki Abesincc sklenil religiozen zakon šele 20 let potem, ko se je oženil. Abesinci si torej temeljito premislijo, preden se odločijo za važen korak, ki se pri nas že ne smatra več za trajno in dosmrtno ustanovo.
Veliki Ibsen je čikal
To vprašanje je zastavil neki veliki dnevnik iz Osla svojim čitateljem. Prišla je cela vrsta odgovorov, toda kakor je že navada pri takih zadevah: eni so odgovorili, da je kadil, drugi, da ne, in anketa ni dosegla nikakega uspeha. Nekateri so se pri svojih odgovorili sklicevali na Ibsenove pesmi, v katerih je omenjal »oblake dima« svoje cigare in pipe, drugi pa so trdili, da sc pesnikove besede ne smejo vedno razumeti v doslov nem pomenu. Uredništvo je sprejelo od svojih čitateljev blizu sto fotografij, ki naj bi dokazovale, da Ibsen ni bil ljubitelj tobaka. Naposled so se pa. anketomani domislili pametnega izhoda. Poiskali so Ibsenovo strežnico in jo vprašali, kakšna je zadeva s pesnikovim kajenjem. Če nih če drugi, strežnica je morala biti gotovo najbolj poučena o navadah svojega gospodarja. In je tudi bila. Ko jo je uredništvo intervjuvalo, je odgovorila kratko in jedrnato: »Ne, Ibsen ni kadil, pač pa je — čikal!«
ARHEOLOŠKE NJDBE IZ 2. STOLETJA.
V Sabrathu so te dni ob priliki arheoloških izkopavanj našli temelje neke rimske stavbe, ki izvira iz 1. ali 2. stoletja po Kristusu. S pomočjo te najdbe so ugotovili, koliko so stari rimski zidovi, ki so bili že prej odkriti, sc pa razprostirajo vzdolž morske obale. Pod ruševinami rimskega gradu so našli ženska poprsja iz marmorja, od katerih bi moral eden predstavljati lik žene rimskega cesarja Antonija Pija Faustina.
STOSEDEMDESET LET OD SMRTI MADAME POMPADOUR.
Prvega julija tega leta je poteklo 171. tet odkar je umrla slavna kurtizana ma-
dame Pompadour. Ko je ležala na smrtni postelji in so pričakovali njeno smrt, je prišel župnik in ji dal zadnja tolažila. Po opravljenem obredu je vstal in ji rekel da mora oditi, ker ga čaka drugi bolnik, da mu da zadnji božji blagoslov. Madame Pompadour ga je pa pogledala in mu z nasmeškom rekla: »Gospod župnik, samo še nekoliko minut potrpite, pa bova odšla skupaj.« Tako je tudi bilo. Izdihnila je za 2 minuti. Takrat je lahko odšel tudi župnik.
V POGORJU ATLASA NI PLAVOLASIH SIREN.
Te dni se je vrnil iz Sahare v Alžir kapetan Coche, ki je bil delj časa na znanstvenem raziskovalnem potovanju. Glavna naloga ekspedicije je bila najti v pogorju južno od Atlasa legendarno pleme plavolasih siren, o katerih se je toliko pisalo in govorilo. Kapetan Coche je izjavil, da je zbral važen znanstveni material, ni pa odkril plavolasih siren. Ob tej priliki je napisal neki šaljivi dnev nik, da je povsem jasno, da kapetan Coche ni našel plavolasih siren, ker če bi jih izsledil, se prav gotovo ne bi nikoli več vrnil v Evropo,
ljeni tudi japonski in bo tako predstavljena umetnost dveh največjih narodov rumene rase.
Za nos povlečen šolski ravnatelj.
Učenci neke londonske srednja šole so na vsak način hoteli prisostvovati nogometni tekmi, pa niso dobili popoldne dopusta. Dogovorili so se zato z nekim tovarišem druge šole, naj ob pričetku pouka pokliče telefonično ravnatelja in mu sporoči, da je višja šolska oblast odredila, da sc da učencem popoldne prost dan. Trik je dobro uspel. Toda veselja ni bilo dolgo, prevara se je kmaiu dognala in za to so bili učenci hudo kaznovani. Morali so poleg običajnih učnih ur sedeti še šest ur med šolskimi zidovi.
Razstava kitajske umetnosti.
V začetku decembra tega leta bo v Londonu otvorjena razstava stare kitajske umetnosti. To bo dogodek največje umetniške, važnosti. Že nekoliko mesecev delajo sc priprave za to razstavo. Med razstavnimi predmeti bo prestol, pohištvo in biseri, katero je pripadalo dinastiji Ming in Tong. To je prvi primer, da je dala kitajska vlada dovoljenje, da se ti dragoceni predmeti odnesejo iz Kitajske in razstavijo v tujini. Vsega bo razstavljeno preko 20.000 predmetov iz stare kitajske umetnosti. Poleg kitajskih predmetov bodo razstav
Kako dobimo inteligentne otroke?
Mnogi starši si prizadevajo, da bi bili njih otroci inteligentni, toda v mnogih primerih se to ne posreči. Trda glava ostane vedno trda. Drugače je na Japonskem. Tam se lahko dobi inteligenca zelo poceni, tako vsaj mislijo Japonci. Ko konča otrok 13. leto, ga peljejo v takozvani hram Horinji v Kyotu. Otroci se morajo pokloniti bogu, izmoliti več molitev in ko so vse ceremonije pri kraju, odidejo starši z otroci iz hrama. Vso pot proti domu morajo starši paziti, da se otrok niti enkrat ne obrne, ker je to prvi pogoj za dosego inteligence. Ako otrok obrne samo enkrat glavo nazaj, je zastonj vsa molitev in ceremonija. V takem primeru je treba pričeti znova, a to stanc mnogo denarja.
Voh Indijanca rešil dva Evropca.
Pred dnevi sta odpotovala iz Quebe-ca v Kanadi na raziskovanje dva inženjerja proti severu. Ker se nista vrnila v določenem času, so poslali dva aero-plana, da ju poiščeta, toda zaman. Osnovala se jc reševalna akcija z nekoliko Indijanci, ki so se podali na pot, da izsledijo izgubljena inženjerja. Izgubljena je bila že vsaka nada, da bi ju našli, ko je deseti dan neki rdečekožcc zavohal
di.m’,kLJC prihaial iz sozda. Dim se ni videl. Člani ekspedicije so se podali za Indijancem in so za nekaj dni prispeli do kraja, kjer je gorel ogenj. Poleg ognja sta ležala vsa izmučena in izstradana pogrešana inženjerja. Ako bi reševalci zakasneli samo dve uri, bi inženjerja podlegla od gladu in utrujenosti. Rešil ju je vonj Indijanca.
4	‘	:
Nova predzgodovinska odkritja na Kreti.
Pri Arkalochori na Kreti so odkrili sekire, ki izvirajo iz dobe vladanja Mino-taura na tem otoku. Sekire so iz bakra, a ena je iz srebra. Našli so tudi 27 sekir iz zlata z zlatim držajm. Pri odkopavanju so odkrili tudi meče, ki so največji predzgodovinski in so edini v Evropi. Po mišljenju dr. Martinosa, ravnatelja muzeja iV Kandiji, je najvažnejše odkritje
dvojne sekire, na kateri so vsekane bi-jeroglifskc črke. Vsi predmeti so iz časa zlate dobe na Kreti, približno iz 16 stoletja pred Kristusom.
»Ta gospod je strašen vojak.«
Neki Francoz je potoval pred leti po Kitajskem. Spremljala ga je eskorta štirih vojakov z narednikom na čelu, ki mu jih je dal na vsaki etapi na razpolago poveljnik pokrajine. Ti vojaki so imeli na hrbtu napisano: »Pozor! Ta gospod jc strašen vojak«. In to preteče svarilo je zaleglo mnogo več kakor puške, s katerimi so bili vojaki oboroženi. Nekoč pa jc Francoz opazil, da so bili spremljajoči ga vojaki brez pušk. Obrnil se je na vodjo eskorte, da mu razloži vzrok temu nenavadnemu pojavu. »O«, je odvrnil narednik, »čemu nam bodo puške, ko ste nam vi zadosten zaščitnik!«
Indijski harem na severu Norveške.
Te dni se je naselil v norveški škofovski in srednjeveški kraljevski grad Trondheim prvi harem nekega indijskega radže. To je bila največja senzacija za tamkajšnje prebivalstvo. Do danes še ni prispel še noben harem v njihovo staro mesto. Prihod harema je sigurno posledica turizma. Radža je na svojem potovanju po severnih krajih prispel v Trondheim preko švedskega Lapplanda in severne norveške luke Narbiko. Ob tej priliki jc izjavil novinarjem, da je to samo del njegovega harema, ostali del jc pustil v Indiji. Norvežani se niso mogli načuditi krasnim ženam iz vzhodne Azije. Zelo jih obžalujejo, ker morajo kljub svoji lepoti živeti med zidovi harema.
Sokolstvo
Sokolsko društvo Maribor 11. Pobrežje
obvešča društveni odbor, da je odrejeno zbirališče v nedeljo 14. VI. t. 1. ob 16. (4.) uri na letnem telovadišču za skupni odhod k proslavi domačega gasilnega društva na Pobrežju. Skupna udeležba je strogo obvezna za posameznega s pozivom, da osebno obvesti članstvo za čim večjo udeležbo. Zdravo! Starosta.
Sokolska župa Maribor javlja, da se odslej uraduje od 349. do 3411. ure. Br. ž. podstarosta in tajnik sta na dopustu. Zdravo!
Župne plavalne tekme. Kakor je že bilo javljeno, se vrše 14. t. m. ob 15. uri na Mariborskem otoku plavalne tekme Sokolske žnpe Maribor. Vsi prijavljenci se morajo prijaviti istega dne ob 13. uri v župni pisarni (Narodni dom).
P?.r.uHe za spomenik
Viteškega kralja Aleksandrai I. Zedlnltelja v Mariboru!
QBL£H€
IŠČEM DELAVNICO
primerno za mizarstvo. Prednost električna napeljava za stroj. Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo lista. 3109
KUPIM VSAKO KOLIČINO rdečih in belih ribizlov po najboljših cena«. Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova
cesta .39.	3081
LEPO NOVOZ1DANO HIŠO
po želji z zemljiščem proda ugodno pod lastno ceno Podlipnik, Tezno 97. ali stavbena pisarna Nassimbeni. 3C88
PRODAM NOVO ZIDANO HIŠO,
2 sobi, kuhinja in obdelan vi t. Tezno, nasproti Pekarne Bogovič (Kaučič, Ptujska cesta) 3089
LEPO POSESTVO
23 oralov, eno uro od Maribora, prodam za Din 130.000 ali zamenjam za hišo, vredno Din 90.000, ostalo gotovina. Naslov v upravi lista.	,3120
ENOSTANOVANJSKO HIŠO
kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Takoj«.	3121
JOS TICHY IN DRUG
Konces. elektrotehnnično po djetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—66. izpeljuje eiektroiustalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga no kon kurečnih cenah
PREDELAVO MADRAC~
doma izvršuje ceneno Ferdo Kuhar. Vetrinjska ril. 26. 2049
GOSPOD
želi zidati stanovanjsko hišo •skupno z gospodično ali vdovo. Dopise na upravo »Večer-nika« pod »Srečna bodočnost« ____________,1098
V nedeljo, dne 14. julija priredi gostilna .los. Kos na Meljskem hribu
VRTNO VESELICO
s plesom. Sviralo bo I godbeno društvo tekstilnih delavcev v Mariboru. Se piipoio-ča, gostilničar.	3108
družahnTka
iščem za povečanje rentabilnega podjetja potrebni kapital najmanj Din 50.000. Ponuube pod šifro »Osebno sodelovanje« v upravi »Večernika«. 3109
VINOTOČ,
Vino od 5 litrov naprej, po Din 6.—, in dober sadjevec
po Din 2.—. Rupert Grahcsr-nik. Na Ranci, Pesnica. 3141
RESTAVRACIJA BARIČ-"
na Teznem, 14. julija prvovrstni koncert, dobra vina, pivo iz sodčka, mrzla in lopla jedila. Pečena piška Din 15.—. Priporoča se gostilničar. 3144
IZJAVA.
Podpisani obžalujem in preklicujem žalitve, ki sem jih izrekel 4. marca 1935 v Št. liju o Kranjcu Ivanu, mesarju v St. liju in njegovi ženi ter izjavljam, da nimam imenovanima, zlasti kot obrtnikoma, ničesar slabega za očitati. ~ Karl Dimnik, posestnik v Št. liju.	'	3146
GOSTILNO
na deželi dam v najem. Vpra. šati Glavni trg 3, gostilna. 3110
Prodam
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
NA POL ZASTONJ
prodajamo ostanke krasne svile, delena in tiska v Grajski manufakturi, Trg svobode    .1076 _ ______________
MOTORNO KOLO BS A
250 ccm v zelo dobrem stanju poceni na prodaj. Magda-lenska ul- 79._ _______ 31102
MOTORNO KOLO
s prikolico znamke »liariei« ugodno prodam za hranilno knjižico. Naslov Trafika, Dvorakova ul. 10.	 3103
ROČNI VOZIČEK
praktičen, radi pomanjkanja prostora ceneno prodam. Pekarna Hartinger, Aleksandro-va c. 29._____________   3099
DOBER RIZLING
naprodaj. Od 5 litrov naprej, liter po Din 8.—. Meljski luib, Nasko-Radics, zraven tovarne »Mirim«.	3119
ANODNI APARAT
Philips« 3003, akumulator, plinski štedilnik na 2 plamena na prodaj. Vprašati Gregorčičeva ul. 4*11.	3122
novozgradba
2 sobi, kuhinja, vrt. 32.000. 8-stanovanjska hiša z lokalom, na prometni cesti, 160.000. Posestvo, 2 orala, hiša, 2 sebi, pri mestu, 16.000. Krasno posestvo, 10 oralov, z dobro-idočo gostilno in žago, 400.000 Din. Posredovalnica >Rapid«, Gosposka 28.	3127
T RIN A D STROP N ICO
obrestonosno, 525.000. Hiše, eno- in večdružinske, ed 10 tisoč Din naprej. Posestva od 2 oralov dalje. Gostilne, vile, graščine, pekarije, prodaja Posredovalnica; Maribor. Slovenska ul. 26.	3128
PRODAM LEPO PARCELO
na solučni legi takoj, tik Maribora. Naslov v upravi »Večernika«.	.3144
NOVOZIDANA HIŠA
z velikim vrtom naprodaj. --Levstikova 7. Tezno pri Mariboru.	■	3147
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranil, vlog blizu bo mitilonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
TRGOVSKI LOKAL
v paviljonu Scherbaum-ov ega dvora v Mariboru oddamo takoj v najem. Vprašati pri Mariborskem kreditnem za = vodu, Grajski trg 5.	3C91
KLETKO
za kanarčke, že rabljeno kupim. Ponudbe s prilično navedbo velikosti in cene na upravo »Večernika« pod »Kletka«.	3082
Sprejema Hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče itd , gospod
Maks Zemljič
učitelj v pok. na Pesnici
danes ob 3/« 9. uro preminul.
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek dopoldne v Sp. sv. Kungoti.
PESNICA, dne 13. julija 1935.	3148
Žalujoča soproga Terezija * otroci in sorodniki.
v lattni novi paiaži tta oglu Gosposke - Slovenske ulice
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Centrala: MARIBOR
Hajboll varna naloiha denar/a. ker Jamči za vloga pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svopm premoženjem m a vso svojo davtno močjo - - Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spada/oje posle toino in kulantno
Podružnica: CELJE Juinoštalerska hranilnica
Vloga la knjižice na tekoli raiun po nafugodnel&em obcestovanlu
kacbjakonsorcii »Jute* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO J REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik -	STANKO DETELA v Mariboru.
Stran 6________ Mariborski	»Večernfk«	Jutra.	V	Mariboru,	dne	13.	VII.	1935.
11  ■	m	—————————........—iiizmi umni   m mit*