GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki. Tgusrow: CHelsem 3—3873 No. 85. — Stev. 85. Entered aa Second Clasg Matter September 21, 1903, at the Port Office »t Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3871 NEW YORK, SATURDAY, APRIL II, 1936 —SOBOTA, II. APRILA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. LASKA OFENZIVA JE ZADELA NA VELIKE TEZKOCE Bivši predsednik Elias Calles je bil izgnan iz Mehike roosevelt se je ogledal gainesville Število žrtev v kraljih tornada narašča. — Rdeči križ skrbi za 1200 družin. — Ljudje beže pred povodni jo. GAINESVILLE, Ga., 10. aprila. — Medtem ko je mrzel dež skoro popolnoma onemogočil popravljanje škode, ki jo je napravil tornado, so se zbrali voditelji pomožnih del, da se posvetujejo s predsednikom Rooseveltom, kako bi bilo najbolj mogoče pomagati prizadetim ljudem. Zgodaj zjutraj je predsednikov posebni vlak previdni vozil po železniškem tiru, ki ga je na več krajih izpodjedla na-rastla voda. Opoldne se je predsednik v hudem dežju v avtomobilom peljal po Warm ►Springs. Ob 10 zvečer je dospel predsednik Roosevelt v razdejani GinesviMe, Ga., ter je z zanimanjem poslušal poročila očividcev in o pomoči, katero je poslala zvezna vlada. Podrobno o nesreči je predsedniku poročal generalni major Van Horn Mosley, ki je vstopil v predsednikov vlak že v Atlanti in je spremljal predsednika v Gainesville, 125 milj »severno od Warm Springs. Pozneje je predsednik ostal se en dan na svojem domu v Warm Springs, prodno je nadaljeval s«vojo vožnjo v Washington. Vsled dežja so reke na-rastle in je voda na mnogih krajih segala do železniškega tira, tako da se je mogel predsednik na lastne oči prepričati o poplavah v južnih državah. Vsled tornada ste največ trpeli mesti Gainesville, Ga. in Tupelo, Miss. Samo v Gainesville je napravil tornado Škode za $10,000,000. Do sedaj so našteli že 400 človeških žrtev. Voditelji rešilnih in popravil-nih del pravijo, da se boje, da bodo "našli pod razvalinami še več mrliče v. bogata hrana nam krajša Življenje Odkritje dveh zdravnikov v Ithaca, N. Y. — Rockefeller jeva ustano-v a podpira raziskovanje. Rektor Cornell vseučilišča Livingston Farraml je naznanil, da je Rockefeller Foundation dovolila ustanovo $42,500 za nadaljnje proučavanje vse-učiliških profesorjev dr. L. A, Mavnarda in dr. C. M. McCa-|ya na polju ]>odaljšanja človeškega življenja. Oba profesorja sta do sedaj že marsikaj odkrila glede podaljšanja življenj in glede pomlajevanja ter bosta z Rocke-fellerjevim denarjem mogla šest let nadaljevati svoje delo. Novi poiskusi dr. Mavnarda in dr. McCava s« bodo naslanjali na odkritje, da katerakoli dijeta, ki je ugodna za naglo j rast, še ne podaljša življenja. Kakor so pokazali poskusi na podganah, so bila tozadevna dosedanja naziranja napačna. Oba profesorja sta iznašla dijeto za dolgo življenje pri podganah ter sta s tem dosegla. da je bilo njihovo življenje podaljšano v meri, ki bi bila sorazmerna s 150 let človeškega življenja. Bistvo dijeto za podaljšanje življenja obstoji v tem, da je dijeta, ki pospešuje rast, nasprotna podaljšanju življenja, ker je revna na kalorijah. To se pravi: tečna, močna, bogata hrana pospešuje rast. nikakor pa ne podaljša življenja. COOLIDGEJEV ČREVLJAR JE UMRL NORTHAMPTON, .Mass., 9. apr. — James Lucev, ki je bil č revi jar in prijatelj predsednika Calvina Cooldgea, je po dolgi bolezni umrl v starosti 81 let. Ivucev je bil zelo moder mož in Coolidgo se je ž njim zelo rad nagovarjal. Nekoč mu je predsednik Coolidge pisal ii Bele hiše: "Ako Vas ne bi bilo, jaz ne bi bil tukaj." NEMČIJA ZAHTEVA KOLONIJE BERLIN, Nemčija, 9. apr.— Nemčija je pričela z diploma-jtično kaiimpanjo za vrnitev ko-1 llonij, 'katere je izgubila po svetovni vojni. Hitlerjev posel mi poslanik baron Joachim Riibbentrop je razpravljal o tem vprašanju z angleškim zunanjim ministrom Bdenom v Londonu, prodno je Eden odpotoval v Ženevo. To poročilo jasno kaže, da je Hitler nadaljeval § svojo mednarodno politiko navzlic jezi Francije. Hitler jo pričel s kompanjo, i ki ima za svoj cilj, da Nemčija doseže svoje predvojno stališče kot kolonijalca velesrla. S tem, da Nemčija zahteva enakost z drugimi državami, tudi ostane pri svoji zahtevi po kolonijah. Ako pa bo Nemčija zahtevala vse svoje prejšnje kolonije, ali pa samo nekaj, še ni znano. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNTK V 7DR DRŽAVAH. Ali ste že naročili Slo-ivensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — I Vreden je 50 centov- calles je bil baje v zvezi z atentatom na vlak MEXICO CITY, Mehika, 10. aprila. — General Plutarco Elias Calles, ki je bil enajst let železni mož Mehike, je bil na odredbo vlade nepričakovano aretiran. 2 njim -so bili aretirani njegovi trije najvažnejši svetovalci. Vsi trije so bili z aeropla-nom odpeljani v izgnanstvo v Združene države. Vojaki in detektivi so šli v hiše vseh štirih mož malo po polnoči in jih aretirali. Poleg Callesa so bili aretirani naslednji: bivši delavski nri-WASHINGTON, I). C., 10. llister Luis Morones, bivši po-aprila. — V Washington je Jjedeljski m notranji minister prikorakala 4'armada lačnih", ARMADA LAČNIH V WASHINGTON!! ki so "delegati na konvenciji Workers Alliance. Nemoteno so korakali mimo Bele hiše, po Pennsylvania ave do Kapitola. Zahtevajo, da jim kongres preskrbi delo, ali pa jih preživlja ter 6 bilijonov dolarjev za javna dela, kjer bi mogli biti zaposleni po sedanji plači, ki jo dobivajo delavci, ki so zaposleni pri podjetjih pod WPA. Po dolgi konferenci z administratorjem Hopkinsom so kongresniki in drugi zbrali dovolj denarja za prenočišče vseh udeležilikov demonstracije. POMILOSTITEV V SOFUI SOFIJA. Bolgarska, 11. apr. — Poslednje dni je postalo vprašanje pomilostitve na smrt obsojenih polkovnika Velčeva in majorja Stančeva zelo aktualno. Ministrski svet je na svoji seji razpravljal izključno o vprašanju njune pomilostitve. Vojni minister general Lukov je predložil kralju Bo risu prošnji obeh obsojencev za pomilostitev in je kralj Vel čeva in Stančeva pomilostil v dosmrtno ječo. ITALIJANSKI IZDATKI ZA VOJNO RIM, Italija, 11. aprila. — Za vojno v vzhodni Afriki so znašali dosedanji izdatki od 21. junija lanskega leta dalje 7,1:20 milijonov lir. Ta znesek obsega naslednje postavke: — vojska 3,280 milijonov, mornarica 725 milijonov, letalstvo 840 milijonov, kolonialno ministrstvo je izdalo 2,100, no* t ran je ministrstvo 164 milijonov in zunanje ministrstvo 350 tisoč lir. Efekt i vi v vzhodni Afriki stalno naraščajo. Na abesin-škili bojiščih se sedaj nahaja nad 450,000 mož iz Italije z delavci vred. Vojaštva je 360,000 mož brez domačinskih čet. To stanje' velja za 1. februar t. 1. Od tega dne dalje so italijanske čete dobile nova ojačenja. V vzhodni Afriki je samo 14 divizij, vendar pa so njihovi efektivi zelo veliki zaradi težke službe in zaradi metodičnega prodiranja v deželi brez cest in brez vsakršnih prometnih sredstev. Luis Leon in bivši governor države Guanajuato Rafael Mel-clior Ortega. Calles in njegovi trije tovariši so bili v zaporu celo noč. Nato so bili odpeljani na aero-plan, k; jih je ob 8.12 dopoldne odpeljal v Brownsville, Tex. Calles in njegovi tovariši so bili aretirani na podlagi obtožbe socijalističnih poslancev v poslanski zbornici, da je bil Calles v zvezi z bombardiranjem vlaka, ki je v pondeljek vozil iz Vera Cruz v Mexico City in ko je Lilo ubitih 12 o-seb. Soeijalisti tudi dolže Callesa, da je koval zaroto pri Carde-nasovi vladi v namenu, da bi povzročil posredovanje Združenih držav. VELIKI PETEK V RIMU republikanski profesorji kot preiskovalci Republikanska stranka ima svoj "možganski trust", ki bo preiskal poslovanje Roosevelto-ve administracije. Ko je nastopil predsednik Roosevelt svoj urad, je imenoval za svoje svetovalce več odličnih profesorjev. Vsak med njimi je bil mojster v svoji stroki. Nasprotniki so mu zato zelo zamerili, češ, da je poveril usodo dežele profesorjem, ki poznajo življenje in razmere le iz knjig. Ta profesorski zbor je dobil ime "možganski trust". Kar naenkrat so pa prišli republikanci do spoznanja, da je proti gotovemu orožju najuspešnejša borba z istim orožjem. Vodstvo republikam stranke je vsled tega ustanovilo svoj lastni "možganski trust", v katerem so profesorji, ki so zagrizeni nasprotniki Roose-jveltovega "Now Deala". i Ta "možganski trust" bo st-rokovnjaško in s stališča znanosti natančno preiskal vrednost Rooseveltovih odredb. Trustu bo načeloval profesor 01 in Glenn Saxon z Vale univerze. Prideljen »so mu šest pomagačev. abesinci umirajo v velikih množinah, ker so italijani pregnali s fronte rdeči križ Vsled pomanjkljivih cest ne morejo Lahi tako napredovati kakor bi želeli. — V manj kot enem letu je umrlo v Afriki nad štiristo italijanskih delavcev. — Abesinci se ne poslužujejo dum -dum krogelj, dočim je Italijanom vsako orožje dobrodošlo. RIM, Italija, 10. aprila. — Kot mora težko ozračje je viselo nad Rimom Veliki petek, ko je katoliška cerkev svečano obhajala spomin na Kristusovo smrt na križu. Papež Pij XI. je v spremstvu 16 kardinalov, vitezov malteškega reda in drugih visokih katoliških dostojanstvenikov šel v Sikstinsko kapelo, kjer je opravil obrede križa-nja. Na tisoče vernikov je obiskalo cerkev sv. Janeza Late* lanskega, kjer so bili izpostavljeni ostanki mize, pri kateri jo Kristus s svojimi učenci obha jal svojo zadnjo večerjo. Kot že skozi stoletij, je v Rimu vladala velika tišina, po sebno pa še letos, ker so zaradi napetega mednarodnega položaja izostali tisoči božjepot nikov. Tišina je dosegla svoj višek ob treli v spomin na uro, ko je visel Kristus na križu. ZLATA ŽHASREM MESTA TONOPAH; Nev., 9. apr. — Po svojih'slovitih zlatih in srebrnih rudnikih znano mesto Tonopah je zopet polno razburjenja, ko je bilo naznanjeno, da je bilo kctaiaj 50 čevljev od glavno ulice najdena bogata zlata žila. Ko sta na vrtu Peter Maksmiovič in Jim Ma-kran kopala jamo, sta naišla zlato rudo, ki daje po cenitvi pri toni za do $60 zlata. PO POŠTI POSLANA BOMBA WILKES-BAjRRE, Pa., 10. aprila. — Sem je dospela poši-Jjatev velikonočnih pirhov, ki so bili napalnjeni z eksplozivno snovjo. Ko je neki Michael Gallagher pošiljko odprl, jo nastala eksplozija. Gallagher je bil na mestu- mrtev, štiri druge osebe so bile pa ranjene. Kdo je poslal pošiljatev, ni znano. Dospela je iz New Yor~ ka. POMANJKLJIVA ZRAČNA OBRAMBA PARIZA PARIZ, Francija, 9. apr. — Ker je Neimčija z vojaštvom zasedla Porenje, je Pariz v neposredni nevarnosti pred zračnim napadom. Nemški aoropla-ni s hitrostjo 235 milj na uro morejo prileteti nad Pariz v eni uri. Ker bo Pariz v bodoči vojni pn i cilj zračnega napada, zato vojno ministrstvo z veliko naglico izdeluje načrt za obrambo mesta. Policiljski department pregleduje vse kleti, podulično železnico in podzemske hodnike, katere hoče utrditi, da bi bilo pre-bivalsvto oh času napada na varnem. Policija je po v-seh večjih trgovinah postavila kažipot do najbližjega podzemskega skrivališča. Za slučaj zračnega napada, pa se bo naj-brže morala večina prebivalstva umakniti iz mesta, I RIM, Italija, 1 0. aprila. — Maršal Badoglio poroča, da bi Italijani že zavzeli Deissie, ako bi bile ceste v boljšem stanju. Ceste za italijansko črto morajo biti šele popravljene ali nanovo zgrajene, predno morejo Italijani prodirati dalje. Maršal Badoglio naznanja: "Predajanje pogla* varjev in drugih dostojanstvenikov v provinci Gon-dar se nadaljuje. Prebivalstvo izkazuje vdanost do Italije. Naša zračna sila je bila posebno aktivna v zasledovanju sovražnika in v preskrbijevanju s hrano naših prednjih čet na potu proti jugu." Italijanska vlada uradno naznanja, da so od 1. januarja, 1935 pa do 31. marca, 1936 v Vzhodni Afriki umrli 404 italijanski delavci. V tem številu je vključenih 64 delavcev, katere so Abesinci ubili v bi žini Aksuma. Nad mesta Sasa Baneh, Segag, Dagag Bur, Da-t>a Hamodo, Bullaleh in Bircut je priletelo 22 aero-planov, ki so bombardirali te kraje na južni fronti. Napad je bil izveden ob hudem dežju. Abesinski protizračni topovi Italijanom nifeo napravili nikake škode. V merodajnih italijanskih krogih je zopet slikati mnenje, da zaradi sprejema, katerega so Italijani deležni pri Abesincih, ni več nikakega govora o kaki vojni. Razorožiti je samo še treba abesin-sko armado, kar je bolj policijsko delo in nato bo mogla Italija prevzeti popolno upravo nad celo Abesinijo. LONDON, Anglija, 10. aprila. — Clan irskega Rdečega križa stotnik Mariufe Brophil, ki je prišel iz Abesinije vsled bolezni na dopust, pravi, da umira več sto Abesincev, ker so italijanski letalci s fronte pregnali Rdeči križ. Italijani so streljali na vse poistojanke Rdečega križa od Makale do Quo-rama. Irski Rdeči križ jfc bil prvi zadet. "Kar se tiče strupenih plinov," pripoveduje Brophil, "sem zdravil v decembru in januarju 30 civilistov, ki so bili zastrupljeni z gorčičnim plinom. "Nasprotno pa pri Abesincih nisem nikdar videl nabojev, ki so podobni dum-dum izstrelkom in je veliko obrekovanje, ako kdo trdi, da so Abesinci na severni fronti pohabljali ujetnike." RIM, Italija, 10. aprila. — Italijanska severna armada je oddaljena le šestdeset milj od Dessie, in italijanski diplomatje zatrjujejo, da Italijanov ne more nihče zaustaviti na zmagovitem pohodu. Navzlic temu so pa pripravljeni uvesti mirovna pogajanja in sicer največ zastrantega, da ugode željam Lige narodov. Mussolini je povabil načelnika Liginega odbora tirnajstorice v Rim. Sestanek se bo vršil kmalu po Velikinoči. Maršal Badoglio, vrhovni poveljnik italijanske armade, je sporočil Mussolini ju, da je vsak hip pri-pravljen izpolniti njegovo najnovejšo zahtevo, ki se glasi: — Abesinska armada mora biti uničenj do zadnjega moža,. "Q£A8 ^A ROD A" WmtsmmmaKsssss. New York, Saturday, April 1 C 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. 'Glas Naroda" (▲ Corporation) Owned and Published by 8LOVENIG PUBLISHING COMPANY [E«m* Sakser, President L. Benedik* Treas. Ptoee of buaftneaa of the corporation and addresses of above officers: 1Mb Street, Dwwifh of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA (Voice of the People) lamed firer? Day Except Sundays and Holidays %a eelo leto velja Kanado........ Zs pal leta....... Za Četrt leta..... Ameriko in 96.00 $3.00 $1.50 Za New York za eelo leto......$7.00 Za pol leta.................... $3.50 Za Inozemstvo za celo leto...... $7.00 Za pol leta ....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov Dofsi«! bres podpisa In osebnosti se ne priobčil je jo. Denar naj se blagovoli potilJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da « nam tndi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". «16 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsem 3—3878 nova spanua Iz Jugoslavije. V začetku prejšnjega tedna jo španski parlament (cor tea) po dolgotrajni in hudi debati z veliko večino sklonil, naj ho predsednik španske republike, Nieeto Alcala Zamora, odstavljen. Predsednik parlamenta, Diego Martinez Barrios, je bil nato avtomatično izvoljen za predsednika »španske. Zamora se je je vklonil temu sklepu ter odšel iz zbornice. Pozneje pa ni maral sprejeti komisije, ki mu je botela ust~ meno sporočiti, da je odstavljen, ampak je zahteval, naj mu bo pismeno sporočeno. Kot se je zvedelo, ne namerava zapustiti španske. V zgodovini demokratskih republik se je le malokdaj /^rodilo, da bi bil predsednik odstavljen. V največ slučajih, kjer so se vršili tozadevni poskusi, je bila stvar dosti težja kakor sedaj na Španskem. V današnji Španiji je namreč drugače. Če izreče parlament predsedniku nezaupnico, mora odstopiti. ABcala Zamora je načeloval pet let španski republiki. Njegov termin bi potekel šele po poldrugem letu. Po urstavi morajo biti v teku osmih dni razpisane nove volitve. Predsednik ni direktno izvoljen. Predsednika izvoli oortos potom kolegija elektorjov, ki ima istotolikov čIhjiov kot parlament. Klektorje izvoli narod pri direktnih volitvah. Navzlic vsemu, kar so je zgodilo v Španiji, je bil sklep oortesa zelo presenetljiv. Povod odstavitvi je dala govorica, da namerava Alcala Zamora uvesti vojaško diktaturo. Koliko je bilo resnice na tem, so ne ve. Kakor znano, so zmagali pri španskih volitvah radikalni elementi. Zmaga je izzvala marsikatero odredbo, ki ni bila po volji predsedniku, še manj pa pristašem meščanskih strank. Zamora je bil eden ustanoviteljev španske republike. — Vsa n jegova tragika leži v tem, da so ga zapustili njegovi lastni pristaši in da je njegovo stališče branil ter zagovarjal voditelj španskih fašistov, Jose Maria (til Robes. Proti nezaupnici je bilo pa oddanih le pet glasov. Odstavitev so posebno zagovarjali socijalisti, ki so poslali v besedni boj svojega najboljšega govornika, bivšega delavskega ministra Prita. Voditelj socijalistov, Francisco Largo Cabbalero, se ni udeležil debate. Cabbalero je danes na ftpanskem vodilna sila, ki zahteva, da je treba temeljit« rešiti vsa gospodarska vprašanja. Najprej bo skušal zadovoljiti kmete s tem, da bo razlastil veleposestva in jih razdelil med nje. BLAZNE2 JE UBIL SOTRPINA BEOGRAD, 24. marca. — V nemirnem oddelku beograjske umobolnice, kjer ni positelj, ker bi jih nevarni bolniki razdejali, in kjer spijo vsi bolniki na slamnicah, ki jih zvečer prine-so v sobe, sta se ono ntw; sprla umobolni učitelj Kaludjerovie in njegov sotrpin kmet Nikolie. Učitelj je kmeta nekajkrat sunil z nogo v trebuh s toliko lo, da mu je liudo poškodoval ereva. Nikolie je poškodbam podlegel, umobolni ubijalec pa je pozneje izjavil, da je obuval Nikoliča, ker j? liotel leči na njegovo mesto. OGROMNA DEDšCl-NA ČAKA DEDIČE BEOGRAD, 25. marca. — Konec leta 1034 je umrl v Egiptu posestnik in bivši trgovec Mil.- Pavičevič, ki je bil nekdaj častni konzul avstrijske monarhije v Egiptu. Mož je umiri brez ožjega sorodstva in cenijo njegovo zapuščino na kakih 45 milijonov dinarjev. Jugo-slov. konzulat išče sedaj Pavi-čevičeve dediče, ki se javljajo iz najrazličnejših krajev. Pokojni Mile Pavičevič je kot de-če.k odpotoval iz Boke Kotorske v svet, njegova rodbina pa izhaja iz Črne gore. Oglašajo pa se tudi razni Pavičevič i iz Srbije in iz Vojvodine, ki skušajo dokazati svoje rodbinske zveze s pokojnim milijonarjem. Oni Pavičevič i, ki živijo v Srbiji, Jagddini, zatrjujejo, da so se že v letih 1869 do 1872 izselili iz Črne gore. Ogromna ded-ščina bo zaradi zamotanih preiskav še dolgo čafcala na dediče. NOVA NESREČA NAD KAKNJEM "GLAS NARODA** pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. KAKANJ, 20. marca. — Ni še pozabljena strašna nesreča,__________ ki se je pripetila v rudniku v Kaknju, ko preti zdaj velikemu zaklad je na$el in rudniškemu naselju in vsej o-kolici nova katastrofa. Pred 14 dnevi so ugotovili zdravniki bratovdke skladnice nekaj primerov trebušnega lega rja in čeprav so ukrenili vse, kar je bilo mogočo za preprečitev nevarne epidemije se od dneva do dneva bolj širi po koloniji rudarjev in tudi po okoliških vaseh Sarajevski higienski zavod je takoj poslal v Kakanj dva zdravnika, bans'ka uprava pa velik desinfektor. Pri pobijanju epidemije sodelujejo tudi zdravniki bratovske akladnice iz Kak-nja in Zenico ter s reški zdravnik z Visokega. Uredili so polog aVnbulante bratovske blagajne dva oddel-ka infekcijsko bolnišnice, treba pa bo (»tvoriti še nekaj oddelkov, da bodo dobili prostor za bolnike iz okoliških vasi. Zdravniki domnevajo, da se je epidemija logarja pojavila zaradi slabe vodo. Pitna voda so dobiva iz nekega potoka, ki teče kakih 6 km skozi sklade zemlje, preden pride v napravo za filtriranje. ZBLAZNEL SARAJEVO, 25. marca. — V Bosni je mnogo arheoloških znamenitosti in tako je pred nekaj dnevi toarU v vasi Retimlju, bli«zu Stoea kmet M njo Liri s, ki je prezidaval svojo hišo, odko-pal mnogo rimskega denarja. Kovanci so bili sicer iz bakra, a bilo jih je toliko, tla so tehtali kakih (M) k<*. Idr is, ki ni imel pojma o pravi ceni starodavnih ■kovancev je svoj zaklad v Ktol-eu in Mostarjn prodajal kar na slepo. Ko so ga opozorili, da bi za svojo najdbo dosti več dobil, če bi se bil obrnil na sarajevski muzej, b petih popoldne bodo pete litanije Matere božje. Po lr j tanijah bo posojen Materni večer" v čast našim mamicam. Več prihodnjič. Želim vsem vesele in zdrave velikočne praznike. Jerry AY. Koprivsek. Vesti iz Primorja. DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO f 2,75_________Din. lOt $ C.13____Din- 20« $ US___Din. S99 I1L7B--1MB. Mi ______1Mb. 1999 Ur 100 Lir 200 Lir 500 Ur 1000 .... Ur MM0 Lir 8000 EMM BM CMNM SEDAJ BITMO MMNJAJO BO NAYMDMNM OMNM PODVRŽENE 8PBKMEMBI GORI ALI DOLI TO&Jin BMffcoT kot *for»J uiMeno, botfltf j fbuurlUi •U nab ftoToUaJcmo fto bolj« pogoj*. kraju IzplačUo ▼ dolujlb. NAKAZILA DTRSUEMO PO CABLE LBTTEB ZA PRI- NUJNA H33VEHC PUBLISHING COMPANY »GU« Nafti«" nmw ion, s*, l Iz konfinacije v Vzhodno Afriko Kakor znano, je bil Lojze Mi-lič s tržaškega Krasa pred C> meseci konfiniran za 5 let, ker je baje organiziral nek kome-morativni sestanek v neki cerkvi na Krasu. Kakor njegovim tovarišem tudi njemu ni bilo mogoče konkretno dokazati ni-kake krivde in ga je zato kot osumljenca doletela konfinaci-ja na tirenskih otokih. Pretekle jeseni pa je bil njegov letnik mobiliziran. Milica so iskali najprej po Krasu, ko pa so je ugotovilo, da je konfiniran, so ga iz konfinacije prepeljali v Vzhodno Afriko. Pred kratkim pa je kakor mnogo drugih tudi on dobil trimesečni dopust. Nenadoma se je v vojaški suknji poljavil v domači vasi. Kmalu pa so ga ustavili karabinjerji, ga aretirali in oblasti so ga -spet poslalo na otoke, da tafai prebije ostali del dopusta, nakar bo zopet moral na fronto. Novi procesi zaradi bega čez mejo Pred goriškim kakor prod drugimi sodišči po deželi so sc -v zadnjem času pričeli spet množiti procesi proti ljudem, ki so ilegalno abežali preko meje. Običajno so bili poedinci v takih primerih doslej obsojeni na zaporno kazen po 2 meseca in na denarno kazen po 2000 lir. Pri poslednjih procesih pa je bilo opaziti, da so se v splošnem kazni občutno povišalo. Oei-vidno so se pomnožile sodbe v takih primerih, ko no gre za bog čez mejo zaradi brezposelnosti ali drugih takih okoliščin. Pred goriškim sodiščem jo bil obsojen 28-letni Josip Čadež iz Košane na H mesecev zapora in 4000 lir denarne kazni. So-^lišru sta bila iz enakih razlogov prijavljena tudi 26-letni Andrej Mislej iz Goč na Vipav- skem in 30-letni Maksimilijan Vidmar iz Rihenberka. Povišanje samskega z davka Z zakonskim dekretom z dne 6. februarja t. 1. ki je bil te dni objavljen v "Gazetti Uffieiale" jo bil povišan davek na samce. Dekret ima moč do 1. januarja UKIfS. (kd tlej morajo plačevati samci v starosti od 25. do H5. let po 115, <>d 30 do 55 let po 155, od 55 do 65 let pa po 85 lir na leto samskega davka. KLUB COPATARJEV VELIKA UMRLJIVOST MED ESKIMI Neki ameriški raziskovalec, ki se je prav kar vrnil s svoje tretje ekspedicije v Arktido, ugotavlja na podlagi natančnih medicinskih raziskav, da dosegajo Kskimi na Aljaški danes le še povipreono starost 24 let Vzrok je tuberkuloza, ki so jf Evropci zanesli v deželo in ki se strašno širi med sinovi severne narave. Učenjak pravi, da bodo Eskimi v tem delu zemlje v kaikšnih tridesetih letih po polnoma izumrli, če ameriška vlada ne bo takoj poskrbela, da se razširjali je davilke zadrži. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia. Anglija je dežela, kjer imajo vsakršne klube. Skoro vsak dan ustanavljajo nove, kateri imajo v svojih pravilih najbolj čudne pogoje za sprejem. Najvee takih čudnih klubov pa je grofiji Yorkshire. I Najnovejši tak klub v tej grofiji je "klub copatarjev." Člani so sami taki zakonski možje, katere njihove ženo ko-m#ndira)jo. Sedež tega čudnega kluba je v Halifaxu. Čeprav ta klub ne živi še dol^o, vendar ima že baje zelo veliko članov. SEDEMLETNA STROJEPISKA V Parizu zbuja 7-let na .Jeane •TVonvejovil pravo senzacijo. Deklica je najmlajša strojepiska v Franciji in morda na svetu. Pisalni stroj obvladuje s čudovito virtnoznostjo in piše nanj z neverjetno hitrostjo. TT-deležila so je že celo več strojepisnih tekem in si priborila nagrade. Kako je kaj z njenim pravopisom, o tem francoski listi molče. Nekateri ljudje niso nikdar zadovoljni. Znan mi je napri-mer slučaj starega, godrujave-ga farmerja, ki je poslal svojega sina v visoko šolu. Prvo leto mine, sin pride na počitnice in prinese izredno dobro spričevalo: drugi je bil v vsej šoli. Oče pogleda spričevalo iu se razsrdi: — Prokleto si slabo študiral. Prvi bi moral biti! Fantu so šle te besede k srcu. Drugo leto se je šo bolj potrudil in je bil zares prvi V vsej šoli. — No, oče, kaj pa sedaj pravite? — mu je pokazal veselega obraza spričevalo. Prvi sem v vsej šoli. Farmer nekoliko pomisli in ;čemerne odvrne: — Prokleto mora biti slaba šola, če si ti v nji najboljši u-čenec. . . Najbolj se zanimajo čitatc-ljice za konec romana. 14Ali se bosta vzela, ali se ne bosta?" — hočejo vedeti. I, seveda se bosta vzela, sicer bi pa roman ne bil. Te dni je poročalo časopisje, da vsebuje neki star koledar usjiešno sredstvo proti pleši: s čebulo in medom si moraš ma-zati glavo, pa ti bodo zrasli lasje. Jaz sem se za vsak slučaj iu da bo bolj gotovo, kar s česnom namazal. * — Tukaj ni ne za živeti, ne za umreti — nam piše rojak h domovine. Meni niso znane razmero, toda skoro bi rekel, da se da v starem kraju dosti bolj poceni umreti nego v Ameriki, do-čim je tukaj za življenje precej bolj trnjeva kakor doma. ★ Diplomat je tisti človek, ki se vedno sponmi na god svoje žene, pri tem pa vedno pozabi, koliko je stara. NAZNANILO Z žalostnim in jiotrtini srcem naznanim sorodnikom in prijateljem žaltietuo vest, tla je 24. februarja, 193C. ob 11:45 do|K>ldue uagloma umrl moj soprog — JOSIP ŠEGA Pokojni Joe je hll rojen Vrb Jezera. Slovenija. 27. decembru, 1877. Tukaj v Ameriki je žirel 35 let. Žalujoči ostali: Vdova IVANA (rojena 1'rime is vasi Laze pri Kakeku) ; JOE in JOHN, sinova; MARY . , f r , ti GLAS NARODA" New York, Saturday, April II, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3& ZLOČIN NAPOL BLAZNEGA ČLOVEKA J. F. PERKONIG: John I^eods je nekega dne prispel rz Amerike v domačo vas, odkoder se je bil izselil njegov praded, ki je bil tkalec. V tisti nekdanji njegovi hiši so bile se ameraj statve, velikansko, čudovito motovilo, ki je z latami suhotno sklopotalo, zaknlj, sto let in še več ni nihče sedel na klopci pred statvanni. STATVE 4t|Saj jih ne prodamo,** je rekla žena preprosto. Mladi o-genj je razsvetljeval n(jen nagubani obraz, zdelo se je, da kar žari, ko da je čarovnica pri svojem žrfoveniku. "Ženske,** si je mislil John Leeds, "povsod so enake, bodi v Ameriki, bodi v Evropi.** Odšel je pred hišo, si z roko John Leeds je kar tako prijel; zasenčil oči in se skozi veter za okvir, kakor bi bil jako za jzazrl na polje. G*>s?podar je mišljen in kakor se je bil dotak- j ptal zunaj in je okopaval tur-nil pečnic velike, zelene peči v.ščino. hiši in so mu bile mrzle in tuje| "Kupil bi statve,** je dejal že Vendar, čutil je dolžnost, da se mora seznaniti s predmeti, ko se je vrnil »lomov kot pra-vnuk, vnuk in sin k statvam, ki je bil za njimi sedoval pra stari John Leeds, in je tkal suk no ko njegovi pradedje, kadar niso orali, kosili ali želi rži. Od teh statev torej in od tiste lončene peči, ki je stala ko mrka. prežeča zver v kotu, se je bil nekoč odpravil praded v Ameriko. Toda zmeraj je pravil o obeh svojemu -sinu in ta spet evHjemu sinu, dokler ni izvedel Tin n ju tudi poslednji John Leeds, ki bi se bil moral prav za prav imenovati Janez Hlol, ker tako je bilo zapisano v krstili knjigi o prvem tkalcu. Raj je bil razne statve že videl naslikane in v strokovni šoli jih je tudi že sam risal. In tudi te statve, ki so stale tu v kotu in so sogale od tal do nizkega stropa, je poznal iz pripovedovanja. Tu je bila živa zgodovina njegove družine, tu je bilo tisto orodje, ki je vsebovalo toliko spominov in toliko — domotožja! To domotožje ni bilo rt.j ego vo; poslednji John !>*<*ds je mislil samo na platno, suk no *ii svilo, vendar je iz neke kapljice krvi prihajalo hrepenenje njegovih prednikov in se izražalo v čudni želji, ki je njega samega presenetila. Sedanji lastniki te kmečke hišice so bili pač revni ljudje. Ze v veži je dišalo po uboštvu in na obrazu deklice, ki ga je odvulla v hišo, je bila revščina. Odkar so pomnili, se ni nihče dotaknil statev. Bile so nepotrebna rojKitija in bržkone -no ostale v kotu le zato, ker so bili ljudje v tako lice hišo že vrojeni. Mogočo hi bili hvaležni, če i»i jih kdo osvolwwlil to ropotije in bi un^ničil njih prikrito misel nanje? In s svojo, po angleško pobarvano govorico, ki ni vsebovala niti d i hI ja je v tiste sapice, ki je vela zunaj čez polje in nič šelestenja lipovega listja in vonja lipovega cvetja, jo povedal: "Kupil bi statve.'* l>eklica se je smehljaje odkimala, ko da so ji je te besede 7.a šalo. Tedaj je šel John Le<«ds mimo deklice, ki se mu radi nemo odklonitve ni zdela prav pri pameti, h gospodinji. Pravkar je de vala polena v peč in je razpihovala žerjavico. "Kupil bi statve,** je rekel gost in s palcem pokazal nazaj v kot za seboj. od da leč. In nič več ne rekel, da "bi jih kupil'* marveč kar, "da jih bo." Gotspoldar, pozen pmvnuk staro družine, si je z ruto obri sal pot s čela in senca reko< "Niso naprodaj, gospod.'* Xjegov glas jo bil siv in trd ko zoml.ffc, ki je bosih nog stal na njej. r I hiši ostaneta. Taka navada je ..." Preveč govoriš, kmetic, ne boš se imoge.l kpsati; ob sapo boš! In John' Leeds je dodal še enega ju rja, Še en listič tega prekletega papirja. Zdaj so bili štirje in držal mu jih je pod nos ko šop igralnih kart. Vse je pa od hudiča, karkoli je ko pahljača v roki. Kako naj bi tak suho ten, razoglav človeček, ki z bosimi nogami stoji v razoru, ki mora opoldne z Interno iskati tiste svoje borne beliče, ki jih dobi, zdaj za nekaj vrčev mleka, zdaj za košaro sadja in kruha, zdaj za kokoši, meti ali tele; kako naj bi takle kaj žar ne pogledal ličnih bankovcev, ki so že kar bogat i.ja? Lahko j si «la streho hiše in hleva prekriti, lahko si da postaviti čebelnjak! Ali mu Bog zares ne bo odpustil, če zdaj desnico iz- "Ne zastonj jih bom vzel;J teza po denarju, z levico pa nlačam!** "Mi ni za denar!" John Leeds se je oholo ozrl. Z enim samim pogledom je premeril skromno imetje moža, hišo in njive in nekaj krav na izsušenrtm pašniku. Gospodar se jo spet molče sklonil in delal dalje. Ni maral videti kako so je tuja roka nemarno iztegnila ]>o njegovem imeUju. "Saj ne delate na statvah?*' "Kmet sem,*' se je odzvalo 6 tal. "Kaj potem hočete s statvami?*' "Naj bodo, kjer so!** "Veliko prostora je treba. Lahko mizo, veliko daste tja." "Imam majhno družino, kaj mi je treba velike mize!" John Leeds je jasno občutil, kako možu plahne pogum. Vso večnost vendar ne bo mogel braniti tiste starine! Ker je ta John Leeds, ki si je domišljal, da pozna ljudi, vedel, da ima nek«' vrste nemi papir, le če je pravilno tiskan, več moči ko glasno barantanje, je pomolil kmetu tisočak prav pred oči. A kakor da bi bil bankovec prozoren in ne bi oviral pogleda na zemljo, je gospodar še dalje zrl v tla. Kaj takega pa John I^ceds še ni doživel. Kes, tudi drugi so denar zaničevali, a podčrtali so vendarle! Bi se rad pomeril z njim, kmetič? Dobro, kar daj so! "Ali veste, koliko so vredne statvo?** "Vem: nič.** "No? Kaj pa še . . ." "Moja zibel jo stala zraven statev, gospod . . . in tudi zibel mojega očeta . . . in . . " To je pa huda zapreka, Jolm Leeds, se boš moral pošfeno zaleteti, da jo preskočiš! Dodal je še dva jurja. Kmet se je zravnal in pritisnil pest na križ, ko da more tako bolj pokonci! »tati. Odvrnil je posrled od denarja: še zmeraj se ni hotel ozreti zanj. "K hiši spadajo . . . Pri nas je taka navada . . .-ee se kak lilapec postara ali dekla ... v i--i^ViV* J-,,..^ briše solzo z očesa ? VRANSKO, 25. marca. — V Ornem graibnu pod Trojanami je napadel okrog 35 let star fant Lojtra Ivii> o katerem I pravijo ljudje, da ni popolnoma normalen, nekega Kamnika in ga s sekiro tako vsekal v prsi, da mu je izsekal kar cel kos mesa. Ranjenca so še ponoči odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Toda to zlobnežu še ni bilo dovolj. Po zločinu se je podal s sekiro in še nekim drugim ostrim orodjem po glavni drža vni cesti proti Vranskemu. I11 med potjo je skoraj kar po vrsti obsekal vsa mlada drevesa, ki jih je dala vsaditi državna uprava. Zločinec je obsekal vsa miijlopša drevesa okrog in okrog, tako da jih je veliko sploh izgubljenih in se bodo brez dvoma posušila. Najhujše razdejanji' pa je napravil na Vranskem pri posestniku Javoršku. Tomu je dobi*sedno posekal vos sadovnjak, okrog 50 dreves, od najmanjšega do največjega, tako da je popolno ma vse uničeno. Tudi cestnemu nadzorniku Lukmanu je posekal par dreves. Okrog treh 7»jutiiJlj pa je pri rohnel pred hišo, v kateri stanuje najemnik Kavčič. Tu je začel razbijati in tolči ]>o oknih. Sip k sreči Pota Ljubezni Romam 30 \ Tako si je John Leeds s krot- n{ razbil, pač r>a je obsekal s kostjo prisvojil statvo. O, kmc-| s<>kiro okensko "okvire, tako da tie, prepočasen si bil, prehitro, ^ 0)klia nio,xno poškodovana, si so upehal! Denar jo urnojši! j(. Kavčič pregnal, je od- Zdaj odvodi novega gospoda vl^0j \7 Vranskega nroti Bistrici, hišo, da se bo vpričo vas treli. j0 nadaljeval svojo "kul-veselil svojo zmage! j turno'* delo pri Livku, katere- Kar je bila spočetka samo|-mn tudi posekal veliko mno muha, je bila zdaj resna za«le-1 žillo ,iroVps. Od tam je šel na va. Zdaj je John Leeds z dm- Osredek, kjer jo izlil svojo jezo gačnimi očmi motril sivo strašilo, ki so je dotikalo stropa v mračnem kotu. John Leeds jo naj]»rej poskrbel za pripraven vagon, ki naj bi odpeljal sivo gmoto, tako, kakršna je bila, do parnika. Nato je naročil voz, ki naj bi statve prepeljal na kolodvor. Mimo toga je dal napraviti na njegove železne koleščke iru-mijaste obročke. Potem jo za tisto slovesno uro povabil skoraj vso bližnjo vas, da naj bi ljudje spravili statve na posebnem podstavku, ki so ga mizarji nanulili, iz hiše. Statev niso raz stavili na poodino delo. Zakaj pa? Zakaj pa no bi dal J0I111 Tweeds s sv olj i ni denarjem Iju-djem priliko za tekmovanje? In kakor jo neverjetno slišati, so zidarji podrli celo steno v zidu. Hiša je dobila velikansko od ometa in apna ka-dečo se rano in skozi luknjo si mogel videti statve. A le nekaj je bilo takih, ki so menili, da so j Hrt dozdeva, ko da bi se statve ustrašile in da so se klju- (Nadaljevanje na 4. strani.l NAZNANILO IN ZAHVALA S (Nrfrtiui sn-eni lutnuiujam w»rudnikom, prijateljem iu zopn-ivd ialtMituo re»t. ti« je neljuba smrt jtobrals mojega aopruga ok. očeta — ANTONA PRAUST Bil je rojen r Vodicah na r,«*enji*em L 18S1 ter je bil r Chl cairi nail .'SO let. Znana je Ml večini našim rojakom U> drugim. Bil je veselega značaja. Stanoval je na uliei. Piik^all smo ga dne ."M), marca t. L na Cten Oak* |*>ku|MlUtču. Po kratki holenti, ki *i jo je nakoinl * prehladom, je turn falujočo družino zaimatil. lMilimwt me vete. da *e Iskreno sakvaljujecn vsem. kateri ste ga obdarovali * cvetlicami v zadnji poadrar. Tebi pa. dragi wtjirog in oče, kličemo: Počivaj v miru v naročju matere zemlje, dokler ae napet wlruiimo nad zvezdkmL Žalujoči ostali: XABGAkA i, soproga ; ftymw in luHčerka ANNIE. — Vai v Chicago, 111. nad' sadovnjakom posestnika Preseka rja, kateremu je prav tako povzročil veliko škodo. Vsi prizadeti imajo ogromno škodo na sadnem drevju. Zločinca je šla takoj danes iskat orožniŠka patrulja, toda ga še niso mogli izslediti. Ljudje pravijo, da je fant bolj hudoben kakor pa prismojen. Bil je že ponovno zasačen pri raznih tatvinah. Tudi drevesa ob državni eesti je že enkrat pred leti posekal in bil zaradi tega obsojen. Na Vranskem pa je že prej enkrat pobil na neki gostilni vso šipe. Ves divji in nerazsoden postane zlasti, če se napije, k:tr je bilo najbrž tudi tokrat. Lojtra Ivan je doma iz Zagorja ol> Savi. Zdaj je služil nekje na Trojanah, odkoder je v pretek li noči napravil svinjo "kazensko ekspedicijo'* na Vransko. Grozil je tudi, da mora pet ljudi ubiti, m«'d njimi dva v. Vransko ga in onega iz Ločice, potem bo jia sam obesil. Ta prizor ga je tako prevzel, da -se je moral obrniti na stran, sicer bi bil izgubil ravnovesje. Ona pa je krčevito stisnila roke v guibe svoje obleke ter dejala s prisiljenim nasmehom: "Zdi se, da danes oba nisva razpoložena. Ali naj začneva 'brati ? * * Knez je odprl knjigo, njegove oči pa so počivale vprašujoče na Veri — ki je gledala mimo njega. Zmajal je lahno z glavo in začel citati. Malo čava nato pa jo zopet "odložil knjigo — vzel — kakor se je navadil — s pisalne mize cigarete in dejal smehljaje: "Odkrito moram priznati, da ue vem, kaj sem bral; preveč mi je duša zavzeta raznih misli.'* "Povejte mi kaj več o dvornem plesu, mon prince, kajti že pojutranjeni---K sreči sem včeraj dobila svojo toaleto.'* Hitro ga je premerila z očmi. 44 Morem vam samo iznova ponoviti, tla se zelo veselim nedelje, milosti va gospodična.'* — nagnil se jo preko mize — "ali mi hočete izkazati ljuba v 44Prosim, govorite!** 44Prinesite v nedeljo ta novi izraz v svojih lepili očeh s seboj." Zdrznila se je, a se je premagala, ga pogledala naravnost v obraz ter Odvrnila: 44Vaša Svetlost mi torej želi, da bi me bolela glava?** 4'Bog ne daj tega! Ali vas danes muči glavobol? Kako mi je žal! Samo dovoliti mi morate dvom, da bi mogel glavobol povzročiti tak pogled — H" 44Pa je vendarle res!" Njen glas je bil odrezan, oster, a pogled prikovan v tla. Knez je vstal. ' "Moja dolžnost je, da vam privoščim mir. Zbogom za danes, moja —'* Težko je zadržal na jeziku sladek naziv. "Resnično, vaša roko je vroča, razburjeni ste. Počivati morate, da boste v nedeljo prav fcveža, zelo srečna in jako ljubezniva." 4 4 Ne razumem, mon prince —" 44V nedeljo boste razumeli. Na svidenje — na svidenje!" Hitro je ostavil sobo. "Hvala Bogu, da sem sama! O, kako smešno sem se vedla, in pa da sem zardela — nikoli »O pozabim tega. — Ljubim! Kako bolesti polno je to novo čustvo!" Z vzdihom je sedla na knezov stol, in njena Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnih v ZdruzenUi drzavnk. NOVE VRSTE LOKOMOTIVA V delavnicah Pennsylvania železnice v Philadelphiji so izdelali lokomotivo, ki jo vidit e na sliki. Vozi z jiaglico 70 milj. na uro. roka se je začela igrati z njegovo, >amo do polovice izpiljeno cigareto. Naenkrat pa se jej zahotelo, napraviti veliko neumnost: prižgala je cigareto nanovo in jo pokadila do konca. Potem je rekla rogaje sama sebi: "Ali je to še ona Vera Sepanova, — ona divja, brezčutna koketa?" S strastno kretnjo se je vrgla 11a zofo. Tako jo je Agata našla ob eni. "Vera, obed je gotov! ^\Jh, spi — Vera!** Lepa Rusinja je podrhtela s trepalnicami, sanja v smehljaj jej je zakrožil usta, in tiho, toda razločno je izpregovorila: "Egon." Agata je vsa zardela, bilo jej je, kakor da je storila kaj nečastnega, ker je to slišala. Vedela ni, I i naj gre — ali ostane. Vera se je zbudila. "Ti si, Agata — ali, zakaj pa je tvoj obraz tako komičen, iu vsi si v zadregi? Oh, rekla sem pač nekaj v snu — nekaj prav neumne- gc i 14Kaj moreš ti za to, tla govorim bedarije!" 44Ne, ne, to ni bedarija, to je strašna bridka resnica. O, Vera, Vera, zdelo se mi je nekaj takega! Beži, beži pred nevarnostjo.''* 44Nevarnost' Prav imaš, sedajle mi preti nevarnost jako skromnega obeda.** Globoko nžaljevna se je odvrnila Agata od nje. Nakrat pa je začutila objem od zadaj. — Verino mehko lice se je pritiskalo k njenemu in zaslišala je tihe besede: "Bodi mi dobra — ljubim ga!** Dvorni bal je bil na vrhuncu, dvorane mestnega dvorca so se po dolgoletni temi z največjim sijajem odprle radosti, in pisana, vesela družba jo valovila semintja. Eno uro že je bil tudi knez prisoten. Prišel je z velikim spremstvom, imel je cercle ter se z mnogimi gosti najpriljudneje razgovarjal. Tajnemu svetniku Baeru je celo izrekel svoje obžalovanje, da ne more pozdraviti gospe svetnice in starejše gospodične hčerke. Tajni svetnik je navedel verjeten izgovor v korektni obliki, v resnici pa se njegova žena in Agata lista udeležili bala, ker sta bili preštedljivi. Saj bi bilo treba napraviti kar tri nove toalete! Mala, plaha tajna svetnica je bila prav vedela, da je mogla ostati doma. Agati pa tudi ni bila nikaka žrtev odpovedati se tej dvorni slav-no^ti. Tako je sel torej papa z Vero in Beato sam na grad. s (Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMAM KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne Kotel biti z Mayem v "Padišahovi senci** pri "Oboževalcih Ognja**, **Ob Vardarju**; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju **Rihju in njegovi poslednji poti**? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 I |Z BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, ■ slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emlna; Karavana smrti; Na begu t G oropa; Družba En Narr BMflM PO JUTBOV9CM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem t Mekko romal; Pri šamarih; Med Jerfdi Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem zapadu; Kešeni milijoni; Dediči Cena ---------- 1M .1M JU PO DIVJEM SITRDISTANC 4 knjige, S94 strani, s Vsebina: Amadlja; Beg Is JeCe; Krona svet«; Med dvema ognjema Cem ------------- PO DEŽELI SKIPETARIEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladilja; Koča v soteski; Mlridtt; npvpJSA QO Ccsa___141 SATAN IN ISKARIOT 11 knjig, a slikami, 1194 strani Vsebina: Izseljenci; Turna Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V trdi delih sveta ; V GORAH BALKANA i knjige, s slikami, 57« strani Vsebina: x Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mobamcdanskl svetnik Cena ________________L6t WINI.TOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-a. lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komandi in Apafii; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Kar; Pri Koman&h; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka 1M 597 Ž U T 1 4 knjige, s »tifc Vsebina: Boj a medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Bih, In njegova poslednja pot •L69 NaroČite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. 3___^_________i___r ±-___ "V';-" GLAS NAHODA" New York, Saturday, April 11,1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3ut Kje je Eva? 33 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Za to se vam še prav posebno zahvalim, gospod Sclirey. Sedaj pa prosim, sedite in me poslušajte, da čim prej pridete na čisto.'* In Henrik Mantel gospodu Sehrevu kratko in jedrnato pripoveduje, kako je prišlo, da »je Eva Mantel zopet našla .svojega očeta. Gospod Schrev ni bil slab človek in še predno Mantel skonča svoje pripovedovanje, je pozabil na vso svojo jezo. 44To je zelo čudovita povest in vas prosim za odpuščanje, če sem vas v svojih mislih razžalil, gospiea Mantel. Toda, vedi Bog, zelo bi mi bilo žal, ako bi bila moja suninja opravičena. Sedaj pa vse razumem, toda vsled tega moja izguba ni nič nianj huda. Sami veste, kako škodo bom imel, ako več ne nastopite v moji kavarni, ker moji gosti v prvi vrsti prihajajo samo, da vas slišijo." 4 4Mesto mene boste že kmalu dobili drugo, gospod Schrev, in svojemu očetu sem že tudi povedala, da boste imeli škodo. Toda oče vam bo skušal škodo po možnosti popraviti." Gospod Schrev vzdihne in njegove majhne oči, kot bi hotele pretehtovati, gledajo elegantnega Mantela. Pomisli, kako odškodnino bi pač zahteval. Dober duh ga navda, da se obrne na njegovo plemenito mišljenje. 44 V tem oziru mi ni kdo ne more popraviti škode, in kako bi omejil s številkami, tudi ne vrni. Zato se moram prepustiti vaši razsodnosti, gospod. S kavarno je sedaj slaba kupčija. J«' toliko konkurence.99 Henrik Mantel izvleče svojo čekovno knjižnico. "Xe bomo dolgo mešetarili, ležeče mi je samo na tem, tla moja hči ne nastopa več v vasem prostoru. Čutim se vam nekoliko dolžnega, ker ste mojo hčer s tem, da ste ji dali plačo in kruli, obvarovali zlega, četudi ji niste niti približno primerno plačali. Skratka, hvaležen som vam in določit'.; odškodnino precej visoko. / njo boste zadovoljni." Sehrevu izroči ček in bere: dvestopetdeset. Misli, da je dvestopetde>et frankov in je osupjen. 44To je le majhna odškodnina, gospod. Kaj mi more pomagati teh dvestopetdeset frankov, ako bo moj prostor sedaj prazen f Ako bi ini gospiea Mantel mogla pravilno odpovedati službo, bi ostala v moji službi še skoro dva meseca in bi pri tem mnogo več zaslužil." Mantel pa se smeje. "Tako nizko ne cenim privlačne sile svoje hčere, gospod Schrev; glejte si sam ček, ne glasi se na dvestopetdeset frankov, temveč na funte, angleške funte/' Tedaj pa Schrev presenečen pogleda. 44Funtov! Dvostopetdeset funtov! O, to je — čakajte — to je šesttisoe frankov — potem seveda, da, potem se vam zahvalim, to ho plačalo mojo škodo. Zelo veselo sem presenečen, ker človek se mora boriti, gospod. Še enkrat prav lepa hvala in ne bom vas več nadlegoval, četudi mi je še vedno žal, da moram izgubiti gospico Mantel. Take igralke ne dobim več, to vera." Hen rik Mantel se nekoliko smeje. "Za sto frankov na mesec prav gotovo ne, gospod Schrev; boste že morali še nekaj dodati, ali pa svorje zahteve izmanjša-ti," pravi Mantel. Kva ponudi gospodu Sehrevu roko. "Veseli me, da vas je moj oče tako bogato od škodoval, gospod Schrev, nikdar vas ne bom pozabila, da ste mi takoj prvi dan dali predujem, tako nujno sem ga potrebovala." G i njen nad svojo lastno velikodušnostjo stisne njeno roko. 4 4Želim vam vso srečo, gospiea Mantel, in zares, kamen se mi je obvalil od srca, da ste tukaj pri svojem očetu in ne, — tega pač nisem m«vdla in pila in nato še od njega vzela denar. Bila sem \eselH, da sdm se mu mogla izogniti. In ravno vsled tega sem bila Sehrevu tako hvaležna, da mi je dal predujem, ker eem hotela sto frankov takoj vrniti." 44Morem si misliti, da si bila vesela. Ali imaš še njegov naslov?" 4'Da, oče; shranila sem si ga. Saj je bil vendar moj dobrotnik!" , 4 Zamišljena pogleda očeta. V njenih besedah je bilo nekaj pridržanega, kadar je govorila o dr. Oldenu. ''Torej je hotel 9 svojo sestro priti k tebi?" "Da, in je bil tudi pri gosfiej Komer. Povedala mi je £w.neje. Obzirno ji je rekel, da me hoče nastaviti kot svojo tajnico." - '----' *—— • (Dalj« prihodnjič.) ČASNIKARJI SO SE IZGUBILI V KATAKOMBAH Pariški časnikarji so oni dan krneli veliko smolo. Napravili so izlet v podzemeljske kata-' komibe. Pariškim časnikarjem se je pridružilo še nekaj mednarodnih zastopnikov tiska. Vseh je bilo 40, med njimi celo nekaj -žensk. . ?|9 ^H 1 Znano je, da so pod Pari-j '/.um velike katakdinbe, v kate-' rih so podzemeljske zgradbe. V teh podzemeljskih prostorih prebivati pa nič kaj prijetno, ker je tam poleg druge golazni vse ]>olno gnusnih podgan. Tamkaj, kjer so te katakombe, so zgoraj tudi ostanki svetovne razstave izza leta 1900. Razstava sama je že docela izginila, pač pa so stali ostanki podzemeljskega rova, v katerem je med svetovno razstavo bil razstavljen rudnik. Ta rudnik je imel čedno zgrajen vhod ter je bil znotraj lepo opremljen ter s kulisami pregrajen, da se je ločil od drugih katakomb, kamor obiskovalci razstave niso ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA. ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG IE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. _ AXDERSONOYE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ -35 ANDREJ HOFER ....................................................»te BENEŠKA VEDEŽEVAIJiA ...............................35e BELGR.VISKI BISER ___________________________________________35« BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZMAGA ....................................................... CVETINA BOROCiRAJSKA __________________________________45« CVETKE (pravljice za star« in mlad«)----------------30« ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25« DEVICA ORLEANSKA .........................................5Or DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ______________________40« ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35« FRAN BARON TRENK ..........................................35e FRA DIAVOLO .......................-...............................56« GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- <~inski. vesel oni o«lre humoresko. Ti! strani .35 HEI1VIKA. BANDITOVA NEVESTA ________________40e JANKO IN METKA (kartonske slik« za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30« KRALJEVIČ IN BERAČ ___________________________________30e KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora) .....30« KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25« LJUDEVIT HRASTAH, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šinit) ________________________________30e MARKO SFAJANIN. SLOVENSKI ROBINSON___Ke MARON, krščanski deček iz Libanon« ................25« MUSOLINO. ropar Kalabrije ...............................40r MRTVI COSTAČ ....................................................35« MALI Kl^ATEŽ (spisal Mark Twain) ................70« MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ........................................................ 25« NA RAZLIČNIH POTIH .......................................40« NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal .7os. S|>illnian. Cena ........ .30 PRISEGA HLRONSKEGA GLAVARJA. Povest Iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... .30 PABERKI IZ ROŽA ................................................25« PARIŠKI ZLATAR .................................................35« POŽIGALEC ...........................................................25c PRSTI BOŽJI ............................................................30« PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35« PO VODENJ (spisal Krištof Sinit) ........................30e PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez............. 1.— PIRHI (spisal Krištof Šinit) ................................30« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I- ..................... 40« II. iv.................40« PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena ...........................70 PRAŠKI JCDEK ......................................................25« PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30« POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30e RDFČA IN BELA VRTNICA .................................30« REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30« ROBINZON KOŠLTNIK ...................................... 30 STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ......................... .50 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................. SUEŠKI INVALID ...................................................35« SISTO IN SIESTO (povest oz Abrueev) ___________30c SVETA NOTBURGA .................................35e STEZOSLEDEC .........................................................30c SVETA NOČ (pripovedke) ..................................30« TRI INDIJANSKE POVESTI ... 30« TURKI PRED DUNAJEM .................... ...........30e TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda v«)..... I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L-VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov ............................ JSQ VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s slikami) ...................„.................................$i.«o Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ................................................... 5(je ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ...Z 60e ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ___________________ 25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dvm dela) „„„ 1 deI ............ 40« n. del ..............40c ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ............jo VINSKI BRAT. (V. zv.), Cangl ............................30 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................................JS% 13 POVESTI. (III. zv.), Gangl ............................5% mogli zaiti. Toda tiste kulise so že davno segnile, tako da rudnika nič več ne loči od drugih katakomb. Časnikarji so torej veselo šli v globočino, ne da bi se brigali, ka'ko se bodo vrnili. Zanašali so se pač na svoje vodstvo, katero jili bo gotovo po pravi poti zopet privedlo na svetlo. Vsa skupina je imela s seboj jamsko svetiljke, s katerimi so si svetili. Ogledovali so si stranske rove, na kar so mirno nadaljevali pot po glavnih rovih, vedno naprej. Ko so končno u-gotovili, da so prišli že dovolj gldboko pod zemljo, so se domislili, da bi bil čas vrniti se. StMlitfj pa so ugotovili, da ni nihče vedel, kje prav za prav so. Po kratkem posvetovanju so začeli raziskovati stranske in glavne hodnike, dokler niso uvideli, da so zašli v zagato. Celi dve uri so sedaj iskali izhoda. Sistematično so začeli prehojeno pot zaznamovati s papirnimi odrezki. Nazadnje pa so bili čez dve uri ravno tam, kjer so začeli pred dvema urama. Vsi obupani so se že začeli pripravljati, da bi prenočili pod zemljo ni(\d podganami. Naenkrat se je v daljavi nekje pokazal medel svetlobni žarek, ki je prihajal vedno bližje. Prišel je s svojo svetilljko neki delavec, ki je delal zunaj med razvalinami i. Videl je časnikarje, ki so šli v katakombe. Ker jili dolgo ni bilo nazaj, se 11111 je to čudno zdelo ter jih j«1 šel iskat. Prišel je torej ravno prav, da jili je rešil ueprijetno-ga prnočevanja med podganami. SIOVEMC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St, New York Pišite nam za cene vuznib listov, reservadjo kabin In pojasnila za iHttovaiije. MESEČNIK V DIMNIKU Na parnikib, Id so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca. 14. aprila: Europa v Bremen 15. aprila: Aquitania v Cherbourg IS. aprila: Lafayette v Havre STATVE Nidaljcvanjo. s 3. strani. Naročite jih pri: knjigarni "glas naroda" 216 West 18th Street i i i New York, N. Y. bovalno še bolj stisnile v temni kot. Tik novih vrat, ki so se vidno večala, zakaj delavci so m val i prav radi kamenje iz zidu te hiše, ki je doživljala take čudne reči in tem rafjši, ker so bili mislili o njdm, da se mu je zmešalo. Slednjič je vendar prišla tista velika ura, ura, ko je bilo toliko podrtega zidu, da je moglo veličanstvo statev skozi vrata, ki so jih naredili samo zanje. Najprej jih bodo postavili 11a podstavek, ki ga je mizar tako čudovito naredil. Vsi ljudje so pri^ržavali sapo, ko so — zmeraj po razburljivih navodilih Američana — začeli porivati statve sunek za sunkom proti dragi odprtiui. Toliko napora, tolikšna žrtev brez dvoma ne more biti zatstonj in poplačalo jih je nemo občudovanje ljudi pred liišo. Lejte, ljudi božji, kakšen strašen gospod je ta denar; zdaj se imenitno krepča, ker je bil v tekmi prišel ob sapo! I11 takemu gospodu so se upale upreti stare statve s tem, da so si skušale pridobiti somišljenikov. Neznansko so morali biti previdni in oprezni, da so statve pririnili na dnevno luč. Tedaj so se j^a zamajale ko starec, ki ga je prevzela moč dehtečega ozračja pod razcvetelo lipo. Na: to so se še enkrat zamajale, zdaj močneje in so liki umirajočemu izdihnile na rokah številnih ljudi. Izdihnile so po svoje: sesule so se pač same vase in se spremenile v kup zmedenih, sivih kosov lesa. Ne-1 kaj rok, ki so jih prej držalo, se je še dvigalo v zrak, ko da so od strahu ohromele. S tihim glasom pa so nekateri dejali Johnu Leedsu, da je pač črv razjadel statve in so mu pokazali črvojedino, ki se je raz-t resi a krog in krog. John Leeds je skomizgnil z rameni. 11 C'rvojedina ... " A v srcu ga je zaskelelo in zdelo se mu je, da dormača zemlja zaihtela. Amerika pa se je hudobno na-mrgodila. Neki poslovni človek, ki ima svojo pisarno v londonskem Vzhodu, je zaslišal meti delom grozoten trušč, trkanje, drsanje in vpitje iz nekega zidu, ki je nekoliko metrov oddaljen od vhoda v njegovo pisarno. Prislonil je uho k zidu 111 je sedaj začul razločno človeški glas, ki 'je z zadnjimi močmi prosil pomoči. Stopil je na streho, in oil tam 11a zid. V zidu j«1 bil dimnik, ki s svojo odprtino ni molel preko zidnega roba. Zaklical je: "Ali je kdo spodaj.'" Odgovoril 11111 je glas, ki je nedvomno prihajal od človeka. Mož je nato takoj pozval gasilce in ker so prvotne menili, dr gre za kakšnega vlomilca, je prišla še polici ia. Gasilci so skušali z vrvmi moža potegniti iz dimnika, toda nesrečnik se ni več ganil, ker je bil gotovo nezavesten. Neki gasilec je poskusil splezati od zgoraj k njemu, toda dimnik je bil preozek. Med tem se je ponesrečenec spet zavedel. poslali so mu po vrvi okrepčil v globino. Neprestano je kašjjal in je bil v nevarnosti, da se zaduši, zato so morali energično na delo. Z vso liit-rico so začeli razkopavati zid. Najprvo so se pokazale človeške noge. Moški je klečal s koleni na zavoju dimniškega rova in si je bil pri poskusili, da bi se rošil. popolnoma strgal tisto malo obleke, ki jo jo imel na sebi. Ko so ga končno o-svobodili, se je takoj zopet onesvestil. Bil je črn po vsem telesu in ves opraskan. V bolnišnici kamor so ga spravili, so ugotovili, da ni težje ranjen. Ko se jo spet osvestil, so dognali, da gre za mesečnika, ki je bil preljšnji večer na nočnem pohodu po strehi padel v dimnik 8 m globoko. 1.1 ur je prebil v svojem čudnem in nevarnem položaju, preden so ga vmogli rešiti. 22. aprila: Berengaria v Cherbourg 23. aprila: Bremen v Bremen lie de France v Havre aprila: Cente <11 Savola v Genoa 2. maja: Cliamplain v Havre K11 ropa v Bremen j Vuhania v Trst G. maja: Washington v Havre 8. maja: Berengarla v Cherbourg 9. maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Itex v Genoa 12. maja: Nurmandie v Havro 3f>. maja: Europa v Bremen ?0. maja: Manhattan v Havre Francisco Cabbalero voditelj španskih radikalcev, ki so odnesli pri zadnjih volitvah na Španskem popolno zmago. Cabbalero, ki ga nekateri smatrajo za španskega Lenina, je izsilil tudi odstop predsednika Zamore. 21. maja: Aquitania v Cherbourg 23. maja: Cliamplain v Havre Con te tli Savo!«« v Uenoa L6. maja: Normandie v Havre 23. maja: BERENGARIA v Cherbourg maja : Rex v Genoa Bremeu ▼ Bremen 3. junija: Washington ▼ Havre 5. junija: Queen Mary ▼ Cherbourg Europa v Bremen 6. junija: Paris v Havre Satarnia v Tr„c 11. junija: lie de Fran«*e v Haire Aquitania v Cherbourg 13. Junija: Bremen v Bremen Conte di Savola v Genoa ll:. junija: Normandle v Havre 17. junija: BERENGARIA v Cherbourg Manhattan v Havro 20. junija: Europa v Bremen VuVania v Trst Cbamplain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. Junija: Lafayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg 30. junija : Normandle v Havr' 1. Julija: Washington v Havre 2. Julija: Berengaria v Cberoourg 3. julija: He de France v Hnvre Conte di Savoia v Genoa 8. julija: Queen Mary v Cherbourg 11. Julija: Saturnia v Trst Cbamplain v Havrb 14. julija: Normandie v Havre 15. Julija: Manhattan ▼ Havro 16. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen r Bremen 18. Julija: Rex v Genoa 23. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. Julija: Vulcania ▼ Trst 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington r Havre t/ OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"