Stev. 23.
V Ljubljani, 10. junija 1910.
L. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10 — K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h » » » dvakrat. . 12 „ » » II trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša •	v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Anarhija.
Baronu Schwarzu in njegovi vladi danes kranjsko učiteljstvo ne more več zaupati! Zadnji dogodki so nam izpričali, da danes na Kranjskem ni oblasti, kjer bi dobilo učiteljstvo vsaj del pravičnosti. Kruta, tem krutejša je resničnost teh besed, če pomislimo, da postane žrtev teh razmer in da bo najhujše občutilo vse posledice — kranjsko ljudsko šolstvo. Edina instanca, ki ji sme učiteljstvo v tej zadevi vsaj deloma še zaupati je ministrstvo za nauk in bogočastje. Saj so poslanci S. L. S. oni, ki spravljajo korumpiranost do viška, da,, saj so oni, ki so si z največjim pritiskom in nasiljem znali prilastiti še celo vlado za svoje nemoralno početje.
Protizakonitosti so danes na dnevnem redu, in žalostna resnica je, da ni pri nas več moči, ki bi ščitila zakon. Bed in pravila so izgubila svojo veljavo. Žalostno je, a resnično, kar moramo poudarjati: Danes ni na Kranjskem razsodnega človeka, ki bi veroval v pravičnost in zakone, ali v objektivnost vlade, ki se ima po zakonih ravnati in jih ščititi. — Popolna anarhija je zavladala !
Mnenje nižjih oblasti nima pri višji instanci, kjer sede klerikalni in vladni prvaki, nikake veljave. To nam najlepše kaže pri učiteljskih imenovanjih zadnji Čas. V Ljubljani je n. pr. deželni šolski svet (t. j. klerikalci s po-močjo vlade!) namenoma prezrl dvakrat zaporedoma temo mestnega šolskega sveta vkljub temu, da je zaradi prvega protesta obč. sveta dobil od ministrstva ukor. To sta imenovanji Jegliča in Okorna.
Se lepše se je zgodilo, ko je deželni šol. svet pri imenovanju voditelja na III. m. š. v Ljubljani, takoj oddal Cepudrovo mesto na II. m. š., ne da biga razpisal. Dasi sme dež. šol. svet oddajati službe tudi ex offo, vendar bi bila tu dolžnost vlade, da ščiti z a k o n i t o p o s t o p a n j e, ker tu je bil zavratni namen klerikalcev očividen. Pa kaj hoče to naši vladi, saj naši vladi ni do pravičnosti, ni do moralnosti. Ne gre tu za Smrdela, ampak značilno je, da je ravno Smrdel deležen te protizakonitosti! Ironija usode! Plačilo izdajstvu.
Kršenje pravic in avtonomne oblasti mestnega šol. sv. je tu očividno. Princip, ki vlada tu, je Superlativ nemoralnosti: Ce je okrajni šolski svet napreden, tedaj odda dež. šol. svet službo brez ozira na terno okr. šol. sveta ali pa kar cx offo; če je pa okr. šol. svet klerikalen, tedaj sestavijo terno, ne oziraje se na kvalifikacijo, pod največjim pritiskom in le z ozirom na politiško prepričanje prosilčevo. Da se je preziralo bolje kvalifikovane in se nastavljalo slabeje kvalifikovane kompetente, o tem je na razpolago mnogo slučajev. Če so pa bili skoro primorani oddati mesto naprednemu učitelju, tedaj se je izzval nad njim najhujši uradni pritisk, da je bil učitelj skoro primo-ran vdati se. Poznamo pa tudi slučaje, ko se je učno mesto iznova razpisalo, da se je dobil klerikalni prosilec, samo da ni bilo potreba oddati mesta naprednem učitelju.
In kaj je posledica takih nameščanj ? Posledica tega je, da taki voditelji izvajajo na podrejeno učiteljstvo uradni politiški pritisk.
Tako se je dogodil zadnji čas slučaj, da je klerikalni voditelj ob nameščanju ščuval učiteljico zoper svoje napredne kolege, je o njih sumničil, *in to vse vpričo in v navzočnosti c. kr. okr. šol. nadzornika! „Gospodična, pa še to Vam svetujem, da se ogibljete vseh anarhistov!" Tako je ta voditelj delal med podrejenim učiteljstvom razdor, čeprav ima sicer skrbeti v smislu § 133. šol. in uč. reda za slogo med podrejenim učiteljstvom. In c. kr. nadzornik je bil poleg, in vse to slišal, samo da dobi stvar še ostudnejše lice javnega denunciantstva! — Der größte Schuft . . .
Nemalo smo se pa čudili, da neki c. kr. nadzornik ni popravil in pojasnil vesti, ko se mu je očitalo, da je v klerikalno-poli-tiške namene zlorabil svojo uradno moč. Javno se mu je očitala ta zloraba njegove službe, in on bi bil že zaradi podrejenega učiteljstva dolžan doprinesti dokaz neresnice, a ga ni in je s te m priznal svoje dejanje. Korumpiranost režima in Schwarzove vlade se nam vidi tudi v tem oziru, če se spominjamo na deželnega predsednika Heina, ki je v takih slučajih zahteval vedno uradni popravek!
In naša vlada drži pri vsem tem početju roke križem, da, še več, ona direktno podpira to početje, kar je izpričal baron Schwarz s svojo izjavo: „Proti dr. Šu-šteršiču ne morem ničesar storiti!" Korumpi-rana vlada je sklenila pobratimstvo z nasiljem! Skrajna demoralizacija pa odseva še iz tega, da vlada podpira nemoralno početje, da se pri nameščanju dosledno prezira kvalifikacija. To je edino pravo merilo, če bi hotela biti naša vlada pravična!
In kaj je sedaj naša dolžnost? Naša dolžnost je, da zberemo v$e slične protizakonite in nemoralne slučaje. Zatorej jih nam vpoši-ljajte natančno popisane! Dolžnost „Zaveze" je, da najodločneje protestuje proti takemu početju na naučno ministrstvo in podpre svoj protest z golimi dejstvi! Istotako je pa tudi dolžnost „Zveze slovanskega učiteljstva", da vloži protest na naučno ministrstvo in se najodločneje upre takemu nemoralnemu početju nad svojim člani. Da, še več! Naša dolžnost je, da se organizujemo po avstrijskem časopisju vseh narodnosti in seznanimo najširšo javnost s korupcijo, ki vlada nad učiteljstvom nekje. — v Avstriji!
Zato bomo poskrbeli, da se potom časopisja razve po vsi monarhiji in tudi izven nje, kako lomijo na Kranjskem zakone, kako je klerikalni politik dr. Šušteršič pahnil deželnega predsednika Schwarza s stola pravičnosti in objektivnosti ter napravil iz zaščitnika zakonov in pravic — marioneto v svojih krutih rokah! Naj gre ta ob • sodba po vsem kulturnem — svetu! Komu v sramoto, pač ni težko reči.
Prihajajo žalostni časi. 0. kr. nadzornik je politiški priganjač, v Dobrepoljah brusijo nože, na Grabnu v Ljubljani denuncirajo z anarhisti, službe oddajajo preko zakonitih določil pod roko, baron Schwarz — namestnik cesarjev — pa čepi pod mizo in brez moči in
volje gleda, kako se s klerikalnimi politiki in duhovniki na čelu zgrinja črna vojska, da z zakonolomstvom in krvjo uveljajo — moč nasilja!
Anarhija v polnem cvetju! Zato pa še enkrat:Slabiči, omahljiv c i, vohuni, neznačajneži — stran od nas, stran takoj, da bodo čiste in pripravljene naše vrste, da ne bo omahljivca v našem Številu, kosenamjeboriti za čast, resnico in pravico!
Poglavje o samozavesti in ponosu slovenskega učiteljstva.
V kratkem se vrše po šolskih okrajih na Spod. Štajerskem okrajne učiteljske konference. Sedaj, ko je nastavljen za nemške šole v tem delu dežele poseben šolski nadzornik, nastane velepomembno vprašanje, katerega poslovnega jezika se poslužijo pri teh konferencah gg. šol. nadzorniki za slovenske šole. Ker je učiteljstvo teh šol z malo izjemami — kukavic nikjer ne zmanjka! — slovenskega mišljenja in narodno zavedno, in ker je vlada s tem, da je ločila oboje šole po nadzornikih in konferencah, podala takorekcč že sama migljaj, kako bodi vbodoče, zato se iz tega lahko čisto logično zaključuje, da ima biti razpravni jezik pri okrajnih učit. konferencah za slovenske šole noben drug kakor slovenščina. To je in bodi naša enodušna zahteva, ki ne odstopimo od nje, dokler se ji v polnem obsegu ne ugodi!
Samoumevno bo med našimi gg. nadzorniki nekaj takih, ki ne bodo hoteli izlepa vgrizniti v to zanje kislo jabolko. Poudarjali bodo svojo odvisnost od vlade in da velja zanje nemščina kot uradni jezik. Toda nemščina ni po nobenem zakonu in paragrafu propisana kot razpravni jezik na okr. učit. konferencah. Učiteljstvo pri teh konferencah vobče tlačani za 3 K „žitnine" — drugo se porabi za vožnjo — zakaj naj bi še povrh servilno klonilo svoj tilnik pred sv. Birokracijem, če se ta kapricira, da je razpravni jezik nemščina? Na naši stanovski časti in našem ugledu je ležeče, da dvigne slovensko učiteljstvo v takem slučaju samozavestno in ponosno svoje glave ter zahteva to, kar mu gre. Konferenca je za učiteljstvo, ne za gg. nadzornike, in ker se nalagajo učiteljstvu za te konference mnogotere, često z velikimi duševnimi in gmotnimi žrtvami spojene dolžnosti, zato se naj zaveda tudi svojih pravic, ki mu jih ne more in ne sme nihče kratiti. Bazpravni jezik naj določi večina!
Bratje, zavedajmo se moči, ki jo lahko pokažemo, če smo složni in edini! Ce branimo pravice in veljavo slovenskega jezika, ravnamo s tem tudi po želji naroda, v čigar službi smo in ki nas plačuje. Z združenimi močmi dosežemo vse, končno še izboljšanje našega bednega gmotnega stanja — vzlic impertinentni gonji podlih klerikalcev zoper učiteljstvo. „Gospodarjevi" in „Stražini" pamfleti ne smrdijo
samo do neba, marveč smrdijo tudi ljudstvu ki ga klerikalci slepe. Vsaj nekaj prosvetljeni slojevi zaupajo učiteljstvu, ki se pošteno in s čistimi nameni trudi in ubija za blaginjo naroda, ipak mnogo več ko klerikalnim hujskačem.
A povrnimo se k stvari! Že vnaprej — recimo v prihodnjem zborovanju ali o drugi priliki — naj se učiteljstvo tega ali onega okraja dogovori in določi modus, kako hoče na konferenci postopati. Najbolje bo kazalo, če stavi kak starejši tovariš, ki ima veljavo in vplivno besedo, predlog, da je razpravni jezik slovenščina. In ta predlog naj vsi navzoči enoglasno in enodušno podpirajo. Taki zahtevi se mora ugoditi, kar je tem lažje, ker so vsi gg. nadzorniki prav dobro zmožni slovenščine. Da to storimo, je naša sveta dolžnost, sicer se nam sme slovenska javnost smejati v obraz, ker potem bi bili v pravem pomenu še manj ko Cankarjevi „Hlapci". — Kar se pa tiče gg. nadzornikov, smejo biti uverjeni, da si z upoštevanjem naših upravičenih teženj pridobe le naša srca in zaupanje. Gospodje predsedniki okr. učiteljskih društev pa spravite to zadevo na dnevni red prihodnjega zborovanja!
O letošnjih okr. učit. konferencah se ima tudi izvršiti času primerna revizija ljudsko-šolskih učnih načrtov s posebnim ozirom na jezikovni, računski in prirodoznanski pouk. Tukaj bodi opozorjeno na tozadevni izborni članek, ki ga je prinesel „Narodni Dnevnik" št. 109. z dne 17. maja 1910. Učiteljstvo in krajni šolski sveti imajo zakonito utemeljeno pravico, sedaj o reviziji prirediti učne načrte glede števila učnih ur in predmetov tako, da ne bo od . birokratizma vsiljena nemščina še vnaprej obvezen predmet v slovenskih šolah ter odjedala učnih ur materinščini, kar je oboje protizakonito. Tretji odstavek člena XIX. drž. osn. zakona z dne 21. decembra leta 1867., drž.zak.št. 142,se glasidoslovno: „V deželah, v katerih stanuje več narodov, naj bodo javna učilišča tako urejena, da se bodo dali vsakemu teh narodov potrebni pripomočki za izobrazbo v svojem jeziku in da se ne bo nihče silil k učenju drugega deželnega jezika".
V § 3. drž. šol. zakona z dne 14. maja 1869. so predmeti ljudske šole izrečno našteti, med njimi je imenovan tudi predmet „Učni jezik" (na slovenskih šolah samoumevno slovenski, na nemških pa nemški učni jezik), ni pa med njimi imenovan predmet „Drugi deželni jezik". Nemški jezik torej po zakonu ni noben učni predmet slovenske ljudske šole, ravnotako kakor slovenščina ni učni predmet za nemške šole. Namen ljudske šole tudi ni učenje tujih jezikov, temveč nravno-verska in narodno splošna izobrazba.
Da so tudi takozvane utrakvistične šole protizakonite, to je na pritožbo občine Jarenine razsodilo upravno sodišče s svojo razsodbo z dne 16. maja 1908., št. 5993/07. En del te razsodbe pravi, da je ljuska šola z ozirom na učni jezik celota; uvedba kakega drugega nego materinega jezika za učni jezik bi nasprotovala 1. celoti, 2. namenu ljudske šole in 3. gori imenovanemu XIX. členu državnega osnovnega zakona kakor tudi državnega šolskega zakcnu in bi učenci ne dosegli učnega smotra.
Ker so utrakvistične šole nekak sramoten madež in rakrana na našem narodnem telesu, zato bi bilo nujno potrebno z njimi pomesti, kar je celo lahka stvar. Opiraje se na gori omenjeno razsodbo upravnega sodišča, naj vložijo intere-sovane občine in krajni šolski sveti pritožbo zaradi nemškega učnega jezika potom inštanc in — zmagali bodo sigurno. Ker pa je učitelj-stvo takih šol nezavedno in od njega ni pričakovati, da bi navedlo interesovane faktorje k temu koraku, naj prevzamejo to velevažno narodno misijo narodno-zavedni tovariši sosednih šol. V mnogih slučajih bi se nudila prilika za tak posel tudi pot. učiteljem družbe sv. Cirila in Metoda, oziroma njenim podružnicam.
Z ozirom na navedene zakonite določbe naj si torej slovensko učiteljstvo učne načrte prikroji tako, da se uči nemščina vbodoče kot neobvezen predmet, in sicer samo za one otroke, ki se njih starši v začetku šol. leta prijavijo za ta pouk; vrhutega pa nemščina ne sme odjedati učnih ur materinščini, kvečjemu kakemu manj važnemu predmetu. Ker pa so vsi predmeti več ali manj važni in za splošno naobrazbo, ki jo naj poda ljudska šola, neizogibno potrebni, zato bi kazalo par ur za nemščino kot neobvezen predmet dodati — (kjer je to vobče mogoče) — za te ure pa dotično učno osebo posebe nagraditi. Po kateri pravici naj bi se namreč slovenski učitelj ubijal z več predmeti in tlačanil več ur kakor njegov nemški kolega ob isti plači? —
V	doslej utrakvistične šole pa se — to spada tudi k reviziji učnih načrtov. — uvede z a v s e razrede slovenski učni jezik!
Za tako ureditev ni treba prositi nikogar za dovoljenje, a tudi ne imeti najmanj strahu pred morebitnim preganjanjem ali zasledovanjem „odzgoraj". Učiteljstvo in krajni šolski sveti imajo za vse navedeno po zakonu dane in zajamčene pravice; oboji pa si naj bodo v svesti dejstva, da morajo državni osnovni in državni ljudskošolski zakon izvrševati sami in d a j i h v te m n e s m e nihče ovirati!
Naše šolske zahteve v proračunskem odseku.
Proračunski odsek je dovršil razpravo o proračunu naučnega ministrstva. Posl. P 1 o j je ponovno zahteval veljavnost izpitov in študij na zagrebški univerzi. Nato je zahteval ustanovitev slovenskih ljudskih šol v Istri, oziroma državne podpore za že obstoječe. Nemški naci-onalec M a r c k h 1 je zopet ponavljal obrabljeno in stokrat ovrženo frazo, da manjkajo predpogoji za ustanovitev slovenske visoke šole. Posl. C o n c i je izjavil, da bo obširno govoril o italijanskem vseučiliškem vprašanju, ko pride tozadevna zakonska osnova v razpravo po sprejetju proračuna. Upa, da bodo druge narodnosti Italijane podpirale pri tem vprašanju, kakor so se tudi Italijani že izrekli za ustanovitev njihovih vseučilišč. — Nemški liberalec D' E 1 v e r t je izjavil, da se Nemci ne pro-tivijo vseučiliškim zahtevam drugih narodov iz kulturnih ozirov, marveč zato, ker se boje, da bi to škodovalo nemški narodnosti. — Posl.
V	ti k o v i 6 je zahteval ustanovitev navtične šole s hrvaškim učnim jezikom v Istri in uve-denje slovenskega jezika na obrtni šoli v Trstu.
Proračun je bil na to odobren. Slovenci smo pri tem odšli zopet — praznih rok. — Uresničenje naših šolskih zahtev je tako zopet odloženo za vsaj eno leto, ako ne več! Slovenci naj plačujejo davke in — čakajo!
Obrambni tečaj v Ljubljani.
Z veseljem opažamo v zadnjem času, kako si zanimanje in smisel za narodno-obrambno delo osvaja vedno širše kroge in vedno več pristašev po vsej naši domovini. Vsakogar mora ta pojav napolniti z radostjo in zadovoljstvom.
Da dobi to splošno razpoloženje tudi potrebno smer in potrebno vsebino, je sklenil manjšinjski odsek akad društva „Adrije" v Pragi prirediti letos o priliki glavne skupščine C. M. družbe v Ljubljani obrambni tečaj. Ta obrambni tečaj bo pri nas prvi svoje vrste in bo izkušal izpolniti tiste vrzeli, ki jih danes še nahajamo v narodni obrambi.
Navdušenje za narodno stvar je danes pri nas skoro že vsesplošno; čutimo tudi nekako razpoloženje na boj z odvekimi sovragi in tudi potrebno trdno zaupanje v zmago in boljšo bodočnost našega malega naroda se je
že dostavilo. Toda to še ne zadostuje. Treba je iti še korak dalje. Treba je dognati, v koliko je to naše zaupanje v bodočnost naroda opravičeno, treba je dati bojnemu razpoloženju bojno polje, treba je navdušanje izrabiti, praktično udejstviti, kratko: treba je programa naši narodni obrambi za letos in za bodoča leta!
Ti razlogi so privedli praški „manjšinski odsek" do sklepa, prirediti obrambni tečaj.
Da preidejo misli in predlogi, ki se bodo razpravljali na tem tečaju, v najširše vrste, se bo vršil tečaj dva dni pred letošnjo slavnostno skupščino C. M. družbe v Ljubljani, in sicer dne 1. inž. malega srpana. Nadejati se je, da poseti vsaj večina tistih, ki bodo zaradi skupščine in veselice prišli v Ljubljano, tudi pragmatično skupščino vseh slovenskih narodnih delavcev, namreč — obrambni tečaj.
Obravnavala se bodo samo vprašanja, ki se tičejo neposredno našega naroda, ki so za njega in baš v sedanji dobi največje važnosti. Tečaj bo resen in znanstven, kar je že razvidno iz točk njegovega dnevnega reda.
1.	dan (1. mal. srpana) 1. dopoldne:
a)	Pangermanizem in „Drang nach Su-den" (poroča dr. Bybar iz Trsta).
b)	Ljudsko štetje, uradno in zasebno (govori L. Brunčko).
2.	popoldne:
c)	Problem notranjega izseljevanja in priseljevanja; statistika; organizacija (razpravlja Janko Mačkovšek).
g) Organizacija naše gospodarske obrambe (referira dr. Gregor Žerjav).
II. dan (2. malega srpana) 1. dopoldne:
e)	Manjšinsko šolstvo (poroča Lev Brunčko).
f)	Naš položaj ob narodni meji na Koroškem (razpravlja potovalni učitelj C. M. družbe Ante Beg) in na Štajerskem (potov, učitelj C. M. družbe Ivan Prekoršek).
2. popoldne:
g)	Narodni položaj na Gorenjskem in Kočevskem (govori Ante Beg).
h)	Primorsko — Trst (podaja Ivan Marija Cok iz Trsta).
Zadnje točke programa nam bodo nudile jasno sliko, celotni pregled našega narodno-politiškega posestnega stanja v naših najbolj ogroženih pokrajinah. To bo naša bilanca, stvarna, resna, nepristranska in odkrita. Vsakemu predavanju bo sledila debata in zaradi stvari same je želeti, da se te udeleži čim največ izkušenih narodnih boriteljev z vseh koncev in krajev naše domovine. Debata naj bo glavno, posamezna poročila bodo dala k njej le podnet.
Obrambni tečaj bo tisti forum, pred katerim se bodo razpravljale vse hibe in pomanjkljivosti naše narodne obrambe dosedaj in se bodo podajali predlogi, nasveti, načrti za našo narodno obrambo vbodoče. To velja za posamezne pokrajine in za vso Slovenijo sploh.
Stvarna, resna kritika bo dobro došla, ker je taka kritika vedno prvi korak k ozdravljenju razmer. Dnevna politika bo predmet debate le v toliko, vkolikor je to neizogibno. Obrambni tečaj bo politiško nepristranski, motril bo razmere izključno z narodnostnega vidika brez ozira na levo in desno.
Zato so vabljene vse samoupravne kor-poracije (občine, šolski sveti itd.) iz obmejnih in ogroženih krajev, vsa resna obrambna in kulturna društva — sploh vse, kar se za narodno obrambo zanima. Spoznajmo se, priznajmo si neizprosno hibe in napake, poglejmo svoj položaj, začrtajmo si pot — in potem krepko naprej, na delo!
Pripomnja: Tečaj bo pristopen le tistim, ki so svojo udeležbo pravočasno prijavili in se izkažejo z vabilom. Kdor se torej misli tečaja udeležiti, naj se zglasi upravništvu „Slov. Branika" (Ljubljana, Tržaška cesta 33), ki mu na prijavo pošlje vabilo. — O tečaju se namerja izdati knjiga, ki bo obsegala referate in debato v izvlečku; kdor si jo misli naročiti, naj to prijavi istotam.
0 enakopravnosti učiteljic in učiteljev.
Namen imam izpregovoriti par besed o pravicah, ki so nam občinskim tržaškim učiteljicam prikrajšane, o pravicah, ki se nam brez utemeljenosti odrekajo. Kdo nam jih odteguje, kdo odreka! Nihče drugi nego uprava naše šolske oblasti! In vendar so te pravice ničmanj ko vnebovpijoče, ako se zamaknemo
za trenutek v sistem dandanašnjosti, v velesilno organizacijo napredka, oziroma v vsestransko pretresujoče vprašanje, ki ima — liki čoln — dva različno nazivljajoča se konca: dolžnost — pravica, ali ki se — liki vihrajoč prapor — izraža z dvema ekspresivnima barvama; trud
—	plačilo.
Že samo razmotrivanje o tem pojmu se nam predočuje najnaravnejše in preprosto, da isti, kdor opravlja vestno svoje dolžnosti, sme z vso žilavostjo in brez vsakega obostavljanja podjarmiti svojemu delovanju in početju podrejene zahteve.
Ali ravnotako samo ob sebi umevno bi nam pač moralo biti tudi prepričanje, da nas v tem našem najnovejšem stremljenju podpro s prožno pripravljenostjo zlasti oni, ki jim smo po duhu v najbližjem sorodstvu. Mislim na naše tržaške tovariše. Toda dvomim, da utegne izpasti tako. Zdi se mi celo, da se ne varam," ako bomo učiteljice primorane trčiti ob odpor svojih — oh drugih prilikah sicer kavalirskih — tovarišev. Zdi se mi, da bi se nevoljno zganili celo flegmatiki in ravnodušneži, ako bi prevevalo dvorano mestnega sveta ugodno reševanje naše ženske ravnopravnosti v plačilnem genru z našimi tovariši. Do teh pesimistiških odduškov me navaja misel, ki me vodi za nekaj let nazaj. Takrat smo se namreč sestale vse tržaške mestne učiteljice, italijanske in slovenske, ljudskošolske in meščanske, ter — sklicevaje se na utemeljene podatke — zahtevale enakopravnost z možkimi glede pokojnine in letne plače.
Dotične takratne enkete pa niso takozvane naše prvakinje najbrže niti povoljno zabelile s primerno začimbo, drugače bi slavni magistrat storil pač kaj več nego je. Našemu izziva-jočemu toplemu objemu se je namreč odzval le shladnim pobožkanjem; namesto penzije in povišanja v bankovcih nas je potolažil le z odpravnino v slučaju poroke. Tedaj sem bila jaz še v učiteljskem razvoju in se nisem niti upala zganiti se, toda danes povem odkrito, da bi mi bila ljubša penasta ničla nego le pleheh milo-darček. Vendar, o tem bodi vsaj za danes — punctum! Hotela sem le povedati, da so se takratni naši kolegi veselili tistega magistrat-skega manevra z nami ter izjavili, da bi se bili protivili, ako bi se naše želje rešile priki-majoče.
Toda pristni kvas, za voljo katerega narašča naj pesimizem do tukajšnjih učiteljev, je ta, da ko so se nedavno — na pragu svoje šolske oblasti — oglasile Furlanke ter so njihove težnje prijekale do našega ozemlja, sem v pomeoku z nekim tukajšnjim tovarišem zapazila znatno gubico nad nosom, ki mi je s hripavim sekundiranjem par stavkov razločno dokazovala, da bi onega dne — ko bi slavni magistrat izkušal ugoditi našemu financijalnem koprnenju
—	ne zagostolel ravno slavospevnega gaudium na našo žensko adreso.
In vendar ne zahtevamo nič takega, kar utegne škodovati našim učiteljem bodisi na materialnosti bodisi na ugledu. Saj naš vzklik po enakopravnosti ne vsebuje škodoželjnega nazadnja-štva, ki bi sunilo naše tovariše v ono kad letnega honorarja, v kateri se sukamo dosedaj me ženske; marveč se želimo pospeti za eno stepenico višje, da sežemo svojim kolegom do ramen, ker jim itak že v trudu . . . segamo preko brade. Kako ne? Oni poučujejo v jeziku, računstvu, zgodovini, risanju in t. d. No, in me ravnotako. — Da! Me smo baš toliko pragmatične ko naši kolegi in . . . ker spadamo k šibkemu, utrudljivemu in ženskemu spolu, zato imamo vrhu vsega vsak tedeu še po tri ure ročnega dela. Pa ne le, da imamo isti trud, imamo tudi iste šole, isto učenje pred svojimi službenimi leti.
Baš za voljo tega se nas ne sme parago-nirati z drugimi uradnicami — železniškimi, sodiščnimi in poštnimi, ki imajo mnogo manjšo plačo ko njih moški kolegi. Postopanje njihovega kasirja je potemtakem docela opravičeno, pravilno in umestno. Točno ustanavljanje enakopravnosti je možno samo med takimi, ki si stoje na enakem stališču razvoja in pomena. Izmed poštnih, železniških in namest-niških uradnikov so neki, ki so veči del svojega življena prebili v učnih knjigah in ne posedujejo mature, marveč celo rigoroz. Tem vendar moramo privoščiti znatnejši zaslužek nego aspiranti-njam in oficiantinjam, ki lahko že v osemnaj-
stem letu z igračastim izpitom prestopijo udobni prag svojega urada.
Me torej ne pretiravamo in smemo z mirno vestjo zahtevati enakopravnost, ker v njeno dosego označujemo enak trud in enako izšola nje v primeri s svojimi kolegi. Me smo pač vse kaj drugega nego one venomer predse zroče manipulantinje iz zato jih smemo nadkriljevati tako, da se smemo postavljati svojim kolegom v očigled z baš onim cinizmom, ki ga me utegnemo zaslutiti v njihovi nejevolji. Razjasnila sem, da niso oni prav nič več od nas, ampak da celo manj delajo, ako se domislim tistih treh uric v ročnem delu. Ne urnem tedaj, zakaj bi oni morali imeli večjo plačo in večjo stanarino! Čemu ta melatrophia pravice? In zakaj vendar, po katerem paragrafu in postavnem zakonu, po čigavem povelju in mišljenju? Ako smo ženske inferiorno bitje, ki zasluži manjše prejemke, zakaj se pa nas obremenjuje z istim, oziroma večjim opravilom? — Kam se je vendar skrila zaželena doslednost, da se usoja spačena nezmisel tako gospodovalno vladati s svojim žezlom.
Toda to ravnanje ne sme trajati še dolgo dalje; ono mora naposled itak izpasti iz las,tne osi kakor slehrna krivica. Slavni tržaški magistrat vendar ne bo zaostajal za šolsko oblastjo, ki so mu podrejene državne učiteljice, ter ne bo iskal i nadalje razloga, s katerim bi subjektivno ali objektivno omejil naše najnovejše načrte zakaj me imamo ista šolske leta, iste študije ko naši tovariši. In ako hrepenimo po nečem, činimo to le na podlagi nepreklicnih pravic, ne da bi priobčevale svojstav, s katerimi bi hotele součiteljem škodovati.
Sicer nam v opravičevanje postavljajo naši tovariši marsikaj in med drugim neopravičene podatke, t. j. da potrebujejo denar za tobak in denar za pijačo; da jim je obleka dražja od naše, da morajo skrbeti za družinico oni, ki so poročeni. Navzlic temu hočem biti tako jezična in odgovoriti na vse to s soglasujočimi vzporednicami. Kar se tiče tožbe glede pijače, se mi vidi ravno tako neutemeljena, kakor bi bila moja, ako bi na naslov šolskega odseka zapisala celo jato deziderijev. Povedala bi seveda lahko tudi jaz, da srebam rada chartrenx in rozolij ter da se prav rada oblizujem s pomočjo krimskih in japonskih bonbončkov.
Pa kakor trde naši kolegi, da strastno radi kadijo in vohajo tobak, se smemo pač tudi me ovaditi, da nam izredno ugajajo mamljivo dišeče bosanske smodčice. In pa! Marsikatera tržaška učiteljica — kakor cenijo naši kolegi tobak in cigarete — cenijo kako drugo nazvadico, ki se ne da prebaviti brez srebrnega cvenka.
Da so moške obleke dražje? Da, dražje so, zato pa istočasno tem trajnejše. A kako je z nami v tem položaju? Hm! Dočim zadostujeta moškim le dve opravi, moramo skrbeti ženske najmanj za štiri obleke vsakoletno, zlasti ker niso naše učilnice zakopane v hribih, marveč moramo paziti na eleganco in čednost celo ob delavnikih.
Le zadnja točka, s katero si prizadevajo moški izpodviniti tarčo naših zahtev, se mi vidi uvaževanja vredna. In še ta le deloma. Tovariši trde, da se poročijo in nastopijo naknadno pred nepoznane izdatke in si torej vsaj s svojo prijetno plačico odstranjajo družinske skrbi. Hm! Lahko bi jim vzkliknile: Saj je čas, da za nekaj skrbite, drugače vas vaša plačica utegne napraviti še preobjestne. Saj nimate navade — kakor večina vaših slabše plačenih tovarišic — podpirati ostarelih in onemoglih roditeljev ali pa vzeti v svojo oskrbo izšolanje ali vsaj oblačenje in obutev svojih mlajših bratcev in sestric! Zakaj, ako je kaj takih — svojim koleginjam v tem sličnih — je gotovo tako malo, da ne zasluži zaradi njih privilegija pred samostojno žensko vsa moška četa. Toda jaz nočem iskati dlake v jajcu, da bi z njo ščegetala razburljive živce svojih tovarišev, marveč hočem celo uvaževati gori omenjeno zadnjo točko. Mislim namreč, naj slavni magistrat celo poviša mesečno plačo vsem onim tovarišem, ko dospo do spoznanja, da ne mogo živeti brez ženske, toda istodobno naj nas postavi na isto prijazno stališče, na katerem sede že sedaj naši učitelji; zavrti naj nas v kolo, v katerem udarja takt in tempo po izpolnjenih dolžnostih in prebitem trudu.
Enakopravnost moramo doseči, ker spada le-ta k našim pravicam, moramo, ker ona ni le kaprica našega službenega delovanja, marveč
gloriola, ki nas mora obsenčiti, da bomo delovale z večjo vnemo, da se potrudimo z jačjim zanosom, saj bi nas vzpodbujala že misel na doseženo zadoščenje.
Enakopravnost s svojimi kolegi zahtevamo, ker nam gre. In zato, ker nam gre, hočemo stopiti na isto tehtnico, na kateri tičijo že oni sami, da se z njimi dobrovoljno zazibljemo v sladki zavesti natoli pogrešajočo enakopravnost.
A na dobrosrčnosti naših tovarišev nočem dalje razmišljati, da bi nam te skromne želje ne privoščili, marveč gojili napram nam neprijazno zavist. Ne, nočem jih več sumničiti kakega odpora, marveč hočem rajša upati na njih plemenitost in kolegialnost.
Trdno se orgauizujejo naše italijanske tovarišice, iu ker čujem, da jim italijanski mestni svetovalci gredo po večini na roko, upam, da se tudi naši slovenski poslanci zavzamejo za nas, kadar se bo v municipijski dvorani razpravljalo o tem vprašanju. Zakaj ako nam slavni magistrat poveri enakopravnost vsaj v mesečni plači, ne naredi s tem prav zaprav nikake žrtve, ampak podeli le del onih pravic, ki nam gredo!
Marica Gregoričeva.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana zadruga t omejenim jamstvom.
Promet do konca maja K 139.96911,
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne nre: Vsak četrtek od 7»2.—'/»3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Slavnim šolskim vodstvom.
Slovenska Šolska Matica je priredila novo, v umetniškem oziru mnogo lepšo izdajo „Spominskih listov" v barvah in v bolj priročni obliki na trdem papirju. Slavnim šolskim vodstvom priporoča odbor Slovenske Šolske Matice, da si naroče ob sklepu šolskega leta te krasne „Spominske liste" v velikem številu ter s tem razbremenijo Slovensko Šolsko Matico, ki se ni ustrašila ogromnih troškov za prireditev nove izdaje. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, ki je pripravljena preskrbeti na željo tudi primerne okvirje. Pri večjih naročilih (Dad 100 izvodov) plačuje poštnino tiskarna. Cena posameznim izvodom je 20 vin.
Henrik Schreiner, Ljud. Pivko, predsednik.	tajnik.
štajersko.
Učiteljsko društvo za celjski okraj
namerava zopet zborovati dne 3. julija t. 1. V to svrho prosim cenjene društvenike in društvenice, da se blagovolijo do 19. t. m. pri podpisanem oglasiti s kakim aktualnim poda-vanjem ali da mu blagovolijo vsaj naznaniti, katero podavanje žele imeti na dnevnem redu. Vpošljejo Daj se vprašanja za vprašalno skrinjico, razni nasveti itd, da bo mogoče sestaviti dnevni red, ki bo vsestransko ustrezal.
Franc Brina r, predsednik. '
Slovenjebistriško učit. društvo je
poletelo dne 2. tm. v prijazne Poljčane; zborovanja se je udeležilo lepo število društveni-kov. Predsednik Kokl pozdravlja v svojem nagovoru še posebno došle goste: gospo Špa-novo, ter tov. Dobnika iz Ponikve in tov. Cerneja iz Griž.
Izmed dopisov omenja sledeče: zahvalna pisma dr. Bezjaka in nadzornika Schmoran-zerja za častitke povodom imenovanj; dopis Prve češke glede učiteljskih zavarovanj. Šo-glasno se zatem odobri sklep predsednikov učit. društev v zadevi poslovnega jezika pri okr. učit. skupščini.
Delegatom k zborovanju „Zaveze" v Ru-dolfovem se izvolita gca Fani Novakova iz Poljčan in tovariš Anton Špan iz Slov. Bistrice.
Pri predlogih omenja tovariš Polanec majhno število učiteljskih abonentov pri Slov. Šolski Matici. Izmed 53 učiteljskih oseb okraja jih je vpisanih le 11, kar je pač sramotno.
Po zborovanju nas je povedel tov. Lud. černej s skioptikonom v štajersko Švico, prekrasne Solčavske planine. Jasne slike s primernim tolmačenjem našega priznanega šolnika so nudile navzočim izeden učitek. Za njegovo prijaznost ga je presrčno zahvalil dru-štvedni predsednik tov. Kokl.
Končno še budi izrečna zahvala tovarišu Svetlinu, ki je povabil zborovalce v svojo pri-
jazno gorico kakor tudi njegovi gospč soprogi za izborno postrežbo v gostilnici „Ob Boču."
Učit. društvo za slovcngraški okraj je zborovalo dne 11. maja ob 4. popoldne v prijaznem Šmartinu p. Slovengradcu.
Hudourni oblaki, votlo bobnenje in izza meglenih gora svetlikajoči se bliski so nas spremljali namesto božajočega pomladanskega solnca, a vkljub temu je bila udeležba — častna. Da, da, stanovska zavest, čut do resnega dela, nesebična ljubezen do šole in domačega roda, v očigled današnjega položaja z elementarno silo prodirajoče spoznanje o pomenu in moči organizacije in njega udejstvo-vauje — niso bajke o današnjem učiteljstvu, o tistem učiteljstvu, na katerega bližnje iz zgolj politiških motivov brezsrčni nasprotnik ogenj in žveplo — ampak so kremeniti stebri in trdna opora pri njegovem vzgojnem delu v šoli in med narodom, zanesljivo orožje v kruti borbi za — kruh.
Zato pa kvišku svoj prapor! Mogočno vihraj do najoddaljenejšega tovariša in ga vabi pod svoje okrilje, ulivaj mlačnemu v srce ljubezen, omahljivcu pa pogum ter ostani vedno in povsod verna priča našega dela!
V tem smislu pozdravlja tudi tov. predsednik došle (posebno novopristopivša tovariša Šinigoja in Pavlina) ter izraža popolno zadoščenje nad obilno udeležbo.
Izmed dopisov je omeniti Zvezino okrožnico št. XVII. zadevajočo rabo slov. poslovnega jezika pri okr. učit. konferencah, čemur se ugodi. Tudi okrožnica št. XVIII — v kateri stopa prvič novi odbor pred nas — ter podaja svoje poročilo o delegacijskem zborovanju v Celju — se vzame z odobravanjem na vedenje. — Tudi okrožnici XIX., v kateri se prosi za vpošiljatev letošnjih (1910) članov društva kakor za njih denarni prispevek Zvezi po 1 K, se ugodi.
Nad vse zanimiva točka dnevnega reda je bila točka: Preuredba obstoječih učnih načrtov za ljudske šole. Tok misli je izprožil naš vrli tovariš Fran Vrečko in v obliki prostega razgovora so vrela na dan mnenja posameznikov, se izpodbijala, jasnila, utrjala, dokler se ni izkristalizovalo kleno zrno skupnega posvetovanja.
Končno se opozarja, da se zborovanje ne vrši 16. dne rožnika, ob 4. pop. v Slovengradcu, ampak 19. dne rožnika, ob pol 11. predpoidne istotam. — Na gotovo snidenje!
A.
Goriško.
Predsedništvo deželnega društva za Goriško-Gradiščansko nam naznanja, da ne more nakazovati denarnih podpor v pravnih stanovskih obrambnih tožbah, ako se ni že poprej izposlovalo predsedništvenega dovoljenja za nastop morebitne tožbe ali za pričetek sodnega postopanja.
Opozarjamo torej na ta sklep občnega zbora vse one tovariše in tovarišice, ki morajo zaradi stanovskih žalitev v sedanjih resnih časih sodnijskim potom varovati in braniti učiteljsko čast. Takoj naj torej vsakdo resnično opiše vsako stanovsko žalitev društvenemu predsed-ništvu, da to po temeljitem premišljevanju določi nadaljno obrambno postopanje.
Poziv za pristnp kao član u društvo „Učiteljski dom" v Lipiku.
Kupalište Lipik na svjetskom je glasu kao Iječilište za bolesti: krvi, želudca, mjehura, reumatizma, egzudata, išijasa, škrofuloznih i kužnih bolesti.
Kako ove bolesti na žalost svuda u velikoj mjeri vladaju, bit de sigurno i mnogo učiteljskih obitelji, koje od tih bolesti poštedjene nijesu.
Da se učiteljstvu pruži prilika u kupa-Iištu Lipiku proti spomenutim bolestima uz što neznatni trošak potražiti lijeka, zaključio je potpisani odbor u jednokatnici „A n k i n Dvor" u Lipiku za učiteljstvo i njihove obiteljske članove osnovati dom, pod naslovom :
„Učiteljski dom".
Taj ce dom imati 20 soba, i to 10 sa dva kreveta, a 10 sa jedniin krevetom.
Učiteljski doni bit ce počev od god. 1911. svake godine od 1. travnja do 31. listopada otvoren, a prema potrebi i cijele godine, pošto je g. 1906. podignuta uz velike troškove u skladu sa zahtjevima nuderne bahneologije zimska kupališna zgrada^ koja je cijele godine otvorena.
U razdoblju od 7 mjeseci po 30 osoba mjesečno, odnosno kroz cijelu godinu 360 osoba moči če na liječenje doci.
Troškovi, s kojima su izgradnja i kupnja toga doma, namještaja, posteljiue i t. d. skop-čani proračunani su na 50.000 K.
Da se namakne taj trošak potrebuo je predbježno da 500 lica s prinosom od 50 K pristupe tom društvu kao članovi,
Prinosi su plativi:
1.	Pri potpisu .... K 5 —
2.	Dne 1. srpnja 1910. „ 11-25
3.	„ 1. rujDa	1910	„	1125
4.	„ 1. studenoga	1910.	„	11-25
5.	„ 1. veljače	1911.	„	11-25 sve b e z k a m a t n o.
U slučaju, da budu troškovi oko osnutka doma vedi, to ce se nuždna glavnica bilo vedim brojem dionica ili povečanjem dioničkoga uložka namaknuti.
Svaki član dužan je iznos od 50 K točno na ustanovljeni rok uplatiti. Za uplate jamči svojom nekretnom imovinom. Za slučaj za-kašnjenja isplate kojega obroka obvezuje se plačati od dospjelog iznosa 6% zateznih ka-mata, te za slučaj event. utuženjal podvrgava se sudbenosti kr. kot. suda u Pakracu, u čijem je području „Učiteljski dom" u Lipiku.
Upiše li se više od 500 članova, tad če se ona svota upotriebiti za proširenje „Doma".
Prava i pogodnosti člana.
a)	član postaje suvlastnik „Doma".
b)	Uživa mjesec dana bezplatno sobu, kad dodje na red.
c)	Uživati če popust od lječilištne glaz-bene pristojbe i kupke.
d)	Imati če liječnika na razpolaganje kroz mjesec dana uz 20 % popusta od obične takse.
e)	Uživat če 15% popusta na ljeka-rijama.
f)	U neposredni bližini „Doma" otvorit de se isključivo za osobe smještene u „Učitelj, domu" restauracija, u kojoj je osjegurana pot-puna opskrba, zajutrak, obed i večera uz dnevnu pristojbu od 2 K.
članovi, koji nede za sebe i svoju poro-dicu, trebati stana, ovlašteni su svoju sobu sa s njome, skopčanim pogodnostima iznajmiti, a za iznajmljenje vodit de brigu uprava „Učit. doma".
Za podvorbu, pranje rubenine, uzdržavanje zgrade i inventara dužan če biti svaki član plačati dnevno 40 fii. za vrijeme njegovog boravka u „Domu".
. Prispodobimo li trošak kupalištnog gosta za trideset dnevni boravak u Lipiku za 2 osobe s troškom člana „Učit. doma" pokazuje se slijedece prištednje:
Trošak.
Ne član | član
Soba za 2 osobe 30 dana dnevno		
po 3 K........	90	—
Liječnički honorar za 2 osobe	40	32
Glazbena pristojba po 16 K . .	32	32
60 kupaka po 1-50 fil. . . .	90	63
Opskrba za 2 osobe najmanje 2 80		
od osobe .......	168	120
Uk u p n o . .	420	247
	247	
Prištednje 173 K
Nebude li član svoju sobu za sebe ili svoju obitelj trebao, modi ce ju sa s njom spojenim pogodnostima uz najmanju najamninu od 2 K 40 fil. dnevno iznajmiti, što kroz 30 dana čini 72 K, dakle za 22 K više nego li je sam prinos.
Obzirom na veoma koristnu svrhu ovoga pothvata, poziva se p. n. Vaše godspodstvo, da izvolite ovome društvu pristupiti kao član u kojem dogadjaju molimo priležecu pristupnicu točno ispuniti i pred dva svjedoka potpisati, te skupa sa 5 K pristupnine najdulje do 30. rujna t. g. poslati na g. Milu Jurkovida ravnajudega učitelja u Pakracu.
U Lipiku, dne 14. svibnja 1910. Upravni odbor hrv. učiteljskoga društva kotara pakručkoga u Lipiku:
JosipMarid, MileJurkovid,
predsjednik.	podpredsjednik.
Martin Kolar, tajnik.
Josip Stevid. Ivka Kramar, Jakov Mekic, odbornici.
Pripomena.
1.	Dom je sagradjen prema najmoder-nijim zahtjevima. U nju je uvedeno acete-linsko svijetlo, a udaljeno od same kupke 100 m.
2.	Pokudstvo je posve dobro.
3.	Kada se sakupi dovoljan broj članova, koji su uplatili upisninu, sazvati de se prva glavna skupština, koja de izabrati def. odbor, koji de izraditi pravila i „Dom" privesti svrsi svojoj.
4.	Sav novac uložit de se [kod „Učit. štedne i predujamne zadruge u Zagrebu" pod naslovom „Učiteljski dom u Lipku", a ulož-nica bili de vinkulirana onamo, da se novac nece vlastniku nekretnina platiti prije, nego li bude molba za gruntovni prenos nekretnina predana. Ne bi li se društvo moglo u život privesti to de se novac članovima do konca siečnja g. 1912. povratiti.
5.	Prema tomu neka članovi pristupninu šalju na Milu Jurkovida Pakrac, a ostali novac „Učit. zadrugi" u Zagrebu.
6.	Usljed toga otvara se rok subskripcije do 30. rujna 1910, pa se g. g. učitelji, učiteljice, profesori, službujoči te Jumirovljeni iz Hrv., Slav., Dalmacije, Bosne i Hercegovine i ostalih slavenskih zemalja, i prijatelji učitelj-stva, koji žele društvu pristupiti, umoljavaju, da se glede pristupnice i informacija obrate na g. Milu Jurkovida, ravnajudega učitelja v Pakracu.
7.	Švatko, tko boluje na želudcu reuma-tizmu disalima, na bolesti krvi i kože itd., može bez novaca doči do gotovo besplatnog liječenja za se i svoje nasljednike dok je živ.
Očitovanje.
Ovime očitujem, odnosno obvezujem se u svojem hotelu „Lifkay" članovima „Hrv. učiteljskoga doma u Lipku, davati cijelu opskrbu uz oštetu od dvije krune dnevno od osobe.
Ta opskrba sastojati de iz:
1.	Zajutarka: ruski daj sa rumom, bijelu kavu ili čašu mlijeka sa jednim kruhom.
2.	Objeda: Juha, pečenje po izboru sa povrdem ili ukuhanim vodem, tjestenina po izboru.
3.	Večere: jedno meso po izboru pojestt veniku.
U L i p i k u , 30. srpnja 1909.
J & n os Dimb.
Očitovanje.
Kojim očitujem, da sam pripravan uči-teljima članovima „Učiteljskoga doma" u Lipiku davati ljekove na temelju liječničkih prepisa sa 15 pošto popusta izuzev specialitete i bandaže.
V a 11 e r Žiga.
Očitovanje.
Kojim očitujemo, da demo učitelje odnosno članove „Učiteljskoga doma" u Lipiku liječiti za 20% popusta od običajne pristojbe. Dr. Breitwieser. Dr. J. Nenado-vid. Dr. Herman n. Dr. S z e m e -rey. Dr. Marschalko T a m d s.
* Kupalištno ravnateljstvo daje [učiteljstvu 50 pošto popusta na kupki i pristojbi u koju svrhu imade odbor opširno očitovanje u ruci.
Podpredsjednik: Mile Jurkovid.
Srednješolski vestnik.
** Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici (v S. Gregorčičevem Domu) bo vpisovanje novih gojencev za prvi tečaj za šolsko leto 1910/11 dne 28. junija (v torek) od 3.—6. popoldne, dne 29. junija (v sredo) od 9.—12. dopoldne, ter dne 3. julija (r nedeljo od 9.—12. dopoldne. — Pri zgla-sitvi se je treba izkazati: 1. z rojstnim listom; 2. z zadnjim šolskim izpričevalom; 3. z uradno-zdravniškim izpričevalom o telesni čvrstosti.;— Sprejemni izpiti za prvitečaj se prično v ponedeljek, dne 4. julija, ob 8. uri zjutraj. — Ako bo na podlagi teh sprejemnih izpitov doseženo dovolj no število prvoletnikov, se ob pričetku prihodnjega šolskega leta (dne 9. septembra 1910) nove zglasitve za prvi tečaj ne bodo upoštevale. — Prijave za vstop v kak višji tečaj se bodo sprejemale dne 9. in 10. septembra 1910, vsakokrat od 9.—12. ure dopoldne.
** Aprohirani slovenski učni knjigi.
Vlada je aprobirala knjigi: Matek Blaž in Zupančič Jakob: „Aritmetika za 6., 7. in 8. gimnaz. razred" ter Novak: „Slovenska stenografija, prvi del: korespondenčuo pismo" za slov. utrakvistične in sorodne šolske zavode. Prva knjiga stane 2 K 20 v, vezana 2 K 80 v, druga 3 K.
** Dijaški tamburaški zbor je priredil v soboto na vrtu „Pri jelenu" v Gorici zabaven večer, ki je uspel v vsakem oziru zadovoljivo. Nabralo se je obilo občinstva, ki je z zanimanjem poslušalo vse točke vzporeda, ki so ga izvajali tamburaši in pevci tako, da so želi pohvalo. Na vzporedu je bilo 11 točk. Dijaki so izvršili svojo nalogo prav dobro: vsa čast tamburaškemu |zboru in pevcem. Bil je lep zabaven večer. Pripominjamo, da je čisti dobiček namenjen „Dijaški kuhinji" in družbi C. in M. Hvala taki mladini, ki se spominja ob taki priliki naše družbe ter podpore vrednih dijakov 1	_
Književnost in umetnost.
Masarjkova številka „Omladine".
Izšla je skupno 1. in 2. števelika „Omladine", glasilo narodno-radikalnega dijaštva, posvečena češkemu vseučiliškemu profesorju in učenjaku T. G. Masaryku, ki je letos praznoval šestde-setletnico rojstva. Vsebina te številke je zanimiva in obsega sledeče članke: Radovan Krivic: Jubilej. — Dr. Ivan Lah: Masaryk in narodnostna filozofija. — Dr. Ivan Lah: Konkretna logika. — Dr. Bogomil Vošnjak: Masaryk socijolog in Slovan. — Radovan Krivic: Življenjski nagovori prof. T. G. Masa-ryka. — Aforizmi. — Masarykovi najglavnejši spisi. — Vsem onim, ki se zanimajo za nauke velikega slovanskega humanista Masaryka, to številko priporočamo. Pridejaua je tudi dobro uspela umetniška slika Masarykova. Naroča se pri upravništou „Omladine" v Ljubljani. Cena 1 K.
Razpis literarnih nagrad. V povzdigo slovenske beletristike razpisujemo na predlog uredništva „Ljubljanskega Zvona" t r i častne nagrade za tri najboljše pripovedne spise.
1.	nagrada znaša 200 kron za najboljši pripovedni spis, ki obsega najmanj tri tiskane pole:
2.	nagrada znaša 150 kron za pripovedni spis, ki obsegaj najmanj dve ¡.tiskani poli, in
3. nagrada znaša 100 K za pripovedni spis, ki obsegaj najmanj eno tiskano polo »Zvonove oblike".
Celotni rokopisi naj se pošljejo do 1. novembra tekočega leta uredništvu „Ljubljanskega Zvona" z izrečno pripombo, da so konkurenčni spisi.
Glede snovi imajo pisatelji svobodne roke, vendar ima zgodovinska povest za prvo nagrado prednost. Delo se bo presojalo z zgolj umetniškega stališča. Pisatelj, čigar povest ali novela dobi eno izmed razpisanih nagrad in čigar spis se natisne v „Ljubljanskem Zvonu", prejme vrhutega še običajni sotrudniški honorar. Isti pisatelj more dobiti le eno nagrado.
Pisatelji naj se ne podpisujejo na svojem rokopisu, ampak naj priložijo svoja imena v zaprtem kuvertu, na katerem bodi zabeležen naslov dotičnega spisa.
Spise bo presojala posebna za ta slučaj izbrana jury.
V Ljubljani, dne 1. junija 1910.
Za upravni odbor „Narodne tiskarne"
Dr. Ivan Tavčar, . predsednik.
Zvonček objavlja v 6. letošnji številki to-le vsebino: 1. Za morjem. J o s. Van-dot, Pesem. — 2. Strugar Pavel Pavlovič. Teodor Strom. — F r. Ločniškar. Povest. (Konec.) — 3. Babica moja. V. V o š n j a k. Pesem s podobo. — 4. V Bagov log! B o g u m i 1 G o r e n j k o. Pesem. — 5. Legenda o pajku. K. Andrejev. — 6. Kdo gre z mamo? Pran Ž g u r. Pesem. — 7. Svetovnoznana Postonjska jama. A n d r. P e r k o. Popis s podobami. — 8. Strto hrepenenje. Makso Smoli Pesem. — 9. Klepetavi Miček. Mara Gregoričeva. Igrica. — 10. Bahaški modriž. K. Andre-j e v. Bajka. — 11. Dedkova stava. Bogu-mil Gorenjko. Pesem. — 12. Pouk in zabava. — Zastavica v podobah. — Bešitev zastavic v peti številki. — Ali Indijanci res izumirajo? — Največji.gozd. — Najvišja gora na jugu ekvatorja. — Kako se nekatere živali množe? — Kotiček gospoda Doropoljskega.— Priporočamo 1
Politiški pregled.
*	Jezikovno vprašanje t Avstriji.
Parlamentarna komisija češkega kluba je sklenila z vsemi proti glasovom čeških redikalcev, da stopi v pogajanja toliko glede formalne, kolikor tudi meritorne strani predloga češkega agrarca Bukvaja, naj bi se jezikovno vprašanje rešilo s pomočjo okvirnega zakona za vso Avstrijo. V to svrho se v prihodnjih dneh sestanejo načelniki klubov in pripravijo gotove predloge za parlamentarno komisijo če škega Svaza. — Češki socialni demokratje vlože poseben predlog.
** Reforma zakonskega prava. V poslanski zbornici vloži posl. Miihlwert nujni predlog za reformo zakonskega prava, zlasti f§ 63. in 111. Predlog bo zahteval uvedenje razporoke.
*	Število izseljencev. Leta 1903. se je po uradnih poročilih iz Avstrije izselilo v tujino 102.316 oseb, 1. 1905. že 125.729, leto pozneje 136.354 in leta 1907. že 177.354. Recimo, da vsakteri izseljenec nese s seboj 400 kron, se zmanjša na leto ljudsko imetje za okroglih 60 milijonov kron.
*	Splošni avstrijski katoliški shod, ki se je imel vršiti meseca septembra v Ino-mostu, je odpovedan. Vzrok leži v politiških razmerah na Tirolskem, kjer si hudo nasprotujeta krščansko-socialna in staro-konservativna stranka.
*	Protestanti — razburjeni proti
papežu. Med nemškimi protestanti je zavladalo veliko razburjenje, ker je papež izdal encikliko, v kateri proslavlja sv. Karla Boro mejskega kakor boritelja proti protestantizmu. Ves nemški liberalni in protestantovski tisk protestira proti temu. „Koln. Ztg." n. pr. piše: „Dokler zahteva sv. Stolica od ostalih veroiz povedanj spoštovanja in obzirnosti napram katoliški veri, dotlej ona ne bi smela na tak brezobziren in nelep način napadati drugih verstev. Protestanti vsega sveta si zapomnijo ta najnovejši napad sv. Stolice".
*	Kralj z glasovalno pravico za državni zbor je belgijski kralj. Tudi za letošnje volitve je bil vpisan v volilni imenik in je imel tri glase. A kralj se je odrekel volilni pravici, dasi predpisuje zakon volilno obveznost. A on se sklicuje, da je to že stara praksa njegovih prednikov.
Obrambni vestnik.
Iz obrambnega odseka. Zbiramo podatke o krivicah, ki se gode dandanes kranjskemu uči-teljstvu. Prosimo, da se nam vsak slučaj natančno opiše. Freziranje pri kompetencah, krivično preganjanje in zapostavljanje in splob o klerikalnih nasilstvih naj se nam prav natančno spo roča. Naznanijo naj se nam tudi krivične protekeije, ki jih deli klerikalna strahovlada klerikal nemu učiteljstvu. Krivice, ki gode vzornemu učitelju-voditelju iz najbližje ljubljanske okolice, kriče do neba. Vsi podatki naj se pošljejo na [upravništvo „Učit Tovariša" v Ljubljano z opazko: za obrambni odsek.
Iz Tržaške okolice nam'pišejo: V 23. štev. lista „Zarje", ki se usiljuje med Slovence v Trstu, čitamo dopis od Sv. Ivana, v katerem dopisuje dopisnik, kako je neki A. Z. iz Bo-ljunca hotel umoriti pred dvema letoma v Idriji v družbi z nekim drugim dijakom nekega profesorja, a sedaj da je ukradel svojemu gospodarju 4200 K. Take pikantnosti pripuščamo radi temu listu, ki misli, da si s tem dela reklamo kakor tržaški židovski „Piccolo", a je druga zadeva, ki nam je potisnila pero v roko. Dopisnik piše: „G. urednik, sporočati Vam moram spet nov vzgled, kake kampelce vzgaja današnja vedno bolj svobodomiselna šola" in na drugem mestu: „Ta pokvarjeni fantek, lep sad svobodne šole ..." To so besede, ki jih ne moremo prezreti in zato vprašamo dopisnika, katere svobodomiselne šole je obiskoval „ta pokvarjeni fantek", da bomo vedeli, katere svobodne šole lepi sad je? Vemo, da ostane dopisnik dolžan odgovor na to vprašanje, zato mu povemo mi, da je obiskoval ljudsko šolo v Boljuncu, iz te prestopil v državni gimnazij v Pazinu, kjer je dovršil pet razredov in od tam prestopil v mestno realko v Idriji, kj- r je bil še pred enim letom. — Da bi bila boljunska ljudska šola svobodomiselna, ni mogoče po obstoječem državnem zakonu, ki nima druge na-;e nego to, da je iztrgal ljudsko šolo iz rok onih, ki bi jo najrajše zatrli v najkrajšem času. Sicer se ne bomo o tem prepirali, ker je dopisnik obiskoval enako ljudsko šolo, in če bi se hoteli posluževati njegove logike, bi mu lahko rekli, daje tudi on enak „pokvarjeni fantek". — Od ostalih dveh šol pride v poštev le državni gimnazij v Pazinu, ker v Idriji je bil že toliko pokvarjen — kakor trdi „Zarja" — da je hotel umoriti profesorja, dasi v Idriji ničesar ne vedo o tem. Še ni leto od tega, kar je ravno isti list hvalil ravnatelja državnega gimnazija v Pazinu, a sedaj mislimo, da se bo g. ravnatelj pošteno zahvalil, ko zve, da se na gimnaziju, ki ga on vodi, vzgajajo sami morilci in tatovi. — Vemo, da imajo na vzgojo otrok še večji vpliv starši, ker se da seme, ki se ga vseje v domači družini, le redkokdaj poruvati in zatreti po drugih vplivih. Kako bi lahko vrgli to nazaj na-stranko, ki jo zastopa navedeni list, ker je oče tega fantka pripadnik iste stranke ter je bil blagajnik katoliškega izobraževalnega društva, a mati je najbolj goreča Marijina hči. Povedali bi lahko še marsikaj, a nočemo žaliti, ker so ubogi starši že dovolj užaljeni, a po logiki dopisnikovi bi lahko pisali: „G. urednik sporočati Vam moramo nov zgled, kake kampelce vzgajajo člani današnjih krščanskih-katoliških društev!" — Sicer smo pa brezpomembni „Zarji" izkazali že preveč časti!
„Slovencu" — za danes. Iz Trsta nam pišejo: V Trstu imamo tri deželne šolske nadzornike in tri okrajne šolske nadzornike. To menda uredništvu „Slovenca" ne zadostuj aspiiira bržkone na mesto nadnadzornika. Drugače ne bi si mogli razložiti dejstva, da v slednjem času vtika svoj nos celo v uradno delovanje tržaškega učiteljstva. Uredništvo „Slovenca" naj malo potrpi, odgovor dobi tak in bržkone od take strani, kakor in odkoder si _ , menda ne pričakuje. Učitelji svobodnega Tržaškega mesta niso in ne bodo nikoli „hlapci", to se bo urednikom pri „Slovencu" kmalu za-blisknilo v možganih!
zvedavo ogleduje liki jesenska taščica, ni to nič posebnega. Klopi so že zdavnaj odpovedale svojo službo, in otroci so že navajeni komičnih prizorov, da ta ali oni nepričakovano sfrči na tla, na stopnicah je pa najbolj varen oni, ki se po zadnjem delu telesa spušča navzdol. Menda je to dobro za nadučiteljeve otročiče, da si, trkljaje se po teh „lojtrah", kosti trde in kožo rdeče, če se pa kateri ubije, no, kaj za to, en človek manj na svetu, druge nesreče ne bo. Saj je samo učitelj in njegova rodbina — psi za plotom. — Peči se podirajo na vseh koncih in skoro bo moral nadučitelj z družino kakor cigani na gmajno. O kaki snagi ne more biti govora. Najbolj se zrači pozimi, ko burja okna odnaša. Kako se počiva pri napol zaprtih oknih, o tem bi vedel povedati nadučitelj P o t o k a r, ki bo čutil vse svoje življenje posledice revma-tizma. Občinski špital, to bi bil najumestneji napis tem okuženim in razpadlim lokalom. Najhujše gorje pa je, da šola vode nima. Edini vodnjak, ki je bil na razpolago, se je zasmradil z vaško gnojnico, in tako mora nadučitelj po hišah za kuho strešnico beračiti. Take razmere tirajo človeka naravnost v o b u p. Že leta in leta trka in prosi občina za prezidavo šole, a zaman. Zakaj šolska oblast zadevo ovira, je ljudem nerazvozljiva uganka. U č i t e 1 j j e r e s v e č n i trpin, uboga brezpravna para, ki nima zanj srca nihče več na svetu. — Semkaj naj bi ekskortirali klerikalno večino dež. šol. sveta s Schwarzem na čelu in tiste drž. poslance, ki brzojavljajo o psu za plotom! Tu bi spoznali, kako nekrščanska, sirova in podivjana je njihova lastna strast in maščevalnost. Sram jih bodi vse skupaj od Schwarza tja do brezpomembnega „značaja" Bavnikarja! — Tovarišu Potokarju pa naše globoko občudovanje, da tako moško prenaša te silne in-kvizitorske muke! Ubogi njegovi nedolžni otroci! Njih nezasluženo trpljenje naj se maščuje na brezdušnih tiranih in njihovem zaščitniku! Prokletstvo jim!
se
imel teri
Štajerske vesti.
—š— Okrajni šolski svet celjski je
31. maja t. 1. redno mesečno sejo, v ka-je vzel na znanje razne tekoče zadeve; podelil učiteljici ženskih ročnih del v Vojniku, gospž Matildi Tramschegovi, štiritedenski dopust; odobril, da se je gdč. Hilda Sadnikova nadalje nastavila kot suplentinja v Št. Pavlu; priporočal neko prošnjo za priznanje starostne doklade; sklepal o nakupu neke parcele pri šolskem stavišču v Žalcu; ukrenil glede pokritja naknadnih kleparskih del pri Novi cerkvi ; obravnaval disciplinarne zadeve ter odobril več letnih računov krajnih šolskih zakladov.
Goriške vesti.
Kranjske vesti.
—r— Kako plačujejo klerikalci ue-značajnost politiškega prepričanja v Ljubljani, nam dokazuje zadnje imenovanje v deželnem šolskem svetu. Učitelj g. C e p u d e r je postal nadučitelj na III. mestni ljudski šoli, stalni suplent Anton S m e r d e 1 j pa je prišel na Cepudrovo mesto na II. mestno ljudsko šolo. Ni nam mar kritikovati njiju kvalifikacije; morda je celo opravičen ta avanzma. Ali vsiljujejo se nam vprašanja: Če ni to plod korupcije, zakaj sta pa postala ta dva moža klerikalca, pa če sta postala klerikalca zaradi protekeije, potem je tak korak za njiju nečasten, prav zaradi tega, ker sta vzgojitelja—učitelja, zakaj postala sta izdajalca svojega lastnega stanu z namenom, da okoristita sebe za hrbtom svojih tovarišev. To pa nam tudi dokazuje moralo klerikalne stranke in pa kako neodkritosrčne so bile besede tovarnarja P o 1 a k a na ustanovnem shodu, ko je podil iz klerikalnega tabora klerikalce, ki so prišli v klerikalni tabor iz — dobičkarstva. — Tako piše dobesedno „Bdeči Prapor". In res je tako!
—r— Škandalozne šolske razmere v Banjiloki. Poročajo nam: Videl sem že veliko zanemarjenih šol, a tako škandaloznih razmer kakor so v Banjiloki ni menda nikjer na Kranjskem. Ko prideš v to oddaljeno selo — v kranjsko Sibirijo — se nehote vprašaš, je li ta šola mrtvašnica ali kaznilnica. Vidiš par zamreženih oken in raztrgan žleb — vse drugo pa vidiš v strmi rebri kakor ostanki starodavnega gradu. Gotovo so imeli pri napravi te impozantne stavbe same kleti v načrtih in drugega imena tudi ne zaslužijo te zaduhle podzemeljske jame. Človeku kar sapa zastaja od samega smradu. Trhlena zastarela okna, deloma zabita, deloma s starim železjem pritrjena, vrata v razsulu, tla pa s plehom obita in z apnom betonirana. Če ponoči sede zraven tebe mala miška ali sivodlaka podgana in te
Ali res ne gre pri Slovencih brez bobna ? Požrtvovalne dame, ki nam pripravljajo veliko veselico ob priliki glavne skupščine in 25 jubileja naše družbe sv. Cirila in Metoda dne 3. julija, so v skrbeh, da brez bobneče reklame ne bo velike udeležbe. Mi pa, ki poznamo zlata srca prijateljic in prijateljev naše ljubljene reševalke, smo brez bojazni. Toliko se bo že poskrbelo, da prodre v slehrno vas naš glas, da se zbira dne 3. julija v Ljubljani vse, kar resnično narodno čuti. Pripravljalni odbor pa bo zopet storil vse, da bodo obiskovalci velike ljudske veselice očarani, da se bodo še v poznih letih z veseljem in ponosom spominjali, da so tudi prisostvovali narodnemu slavju, kakršnega najbrž niti Ljubljana še ni videla. Nemško časopisje je bobnalo tedne in tedne, da je ganilo par tisoč Nemcev k 30-letnici „Schulvereina." Bavno v tem pa se hočemo Slovenci razlikovati. Na našo jubilejsko slavnost prihitijo dne 3. julija nepregledne množice iz vseh slov. pokrajin, ne zaradi reklame, temveč iz ljubezni do svete narodne stvari, v proslavo zaslužni družbi-rešiteljici.
Listnica uredništva.
K. F. v V. L.: Hvala! Porabimo! — L. Š. v Sv.: Prejeli smo, a potrpeti morate, ker zahteva mnogo prostora in je tudi drago!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1227.	Kranjsko.	1—1
—g— II. roditeljski sestanek t Komnu. V nedeljo, dne 29. maja, se je tukaj vršil drugi roditeljski sestanek po že napovedanem programu. — Takoj po poldanski službi božji se je snidlo v šolskem poslopju nad 70 roditeljev, ki so željno pričakovali predavanja. Pa prišlo bi jih gotovo več, ako bi se ne bil vršil istočasno pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo naroda. — Šolski voditelj A. Leban pozdravi navzoče, osobito g. okr. sodnika predstojnika Dominka in g. drž. poslanca Al. Štreklja ter napove vzpored sestanka. Na to je govoril učitelj J. Štrukelj — namesto odstopivšega zdravnika dr. Beje — o alkoholu z ozirom na mladino. Navzoči so pazljivo poslušali predavanje in se vglobili v ta predmet. Potem je šol. vod. A. Leban predaval o lažnivi mladini. — Obe predavanji sta zbudili splošno priznanje. — Po predavanju je imel šolski voditelj sklepni govor in je navduševal navzoče za roditeljske sestanke. — Ljudstvo je bilo z roditeljskim sestankom zadovoljno. Dosežen je bil vobče dober namen. Vse je bilo veselo tega sestanka. Učiteljstvo si je v svesti svojega dobrega uspeha, Roditelji pa so spoznaji, kako dobro skrbi učiteljstvo za mladino, če skrbimo, da izgojimo lepa drevesa in izredimo lepo živino, tem večja naša skrb je, da odgojimo svojo mladino dobro in prav, da bo imel naš narod nad njo veselje. Da dosežemo ta namen, je umestno, da bomo imeli vbodoče večkrat take sestanke, zakaj roditeljski sestanki so velikega pomena, ker se na njih govori o vzgoji sploh, da dobč roditelji o nji prave pojme.	S—a.
Na enorazredni ljudski šoli v Zalem logu se bo stalno namestila služba učitelja voditelja s postavnimi dohodki in z naturalnim stanovanjem. S to službo je združen tudi pouk na ekskurendni šoli v Davči, zategadelj se bo oziralo predvsem le na moške prosilce.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 15. julija 1910.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kranju, dne 2. junija 1910.
St. 1649.|	1-1
V novomeškem šolskem okraju se ruzpisujejo naslednje učiteljske službe:
1.	nadučiteljska in učiteljska služba na novo ustanovljeni dvorazrednici v Birčni vasi;
2.	nadučitsljska služba na dvorazrednici v St. Petru;
3.	služba učitelja na enorazrednici na Ajdovcu;
4.	služba učitelja na novo ustanovljen enorazrednici v Dol. Karteljevem.
Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj vlagajo do 29. junija t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem, dne 2. junija 1910.
3
zlati nauki!

I.
Kdor s „ FLORIAN-om" se krepča, Zmeraj dober tek ima!
II.
Če želodec godrnjd, Pij „FLORIAN-a", pa nehil
III.
NI otožen, ni bolan, Ta, ki vživa
Postavno varovano.
Splošni vestnik.
Na naš zadnji uvodni Članek nam
priznanja z vseh strani. To je pač dokaz, da smo govorili vsem iz srca. čujemo, da ga je pohvalil tudi neki — Slomškar!
Dr. Pegan in „Domoljub". Pri sobotni razpravi proti „Slovenskemu Domu" pred ljubljansko poroto je prišel razgovor tudi na klerikalno časniško smetišče „Domoljub". Ob tej priliki se je klerikalni general in dež. odbornik dr. Pegan izrazil o pisanju tega lističa sledeče: „Priznam, da je tako pisanje nedostojno, da je to le leksikon psovanja." — kaj neki poreče sedaj duhovnik dr. Žitnik, urednik tega „leksikona psovanja"?!
Zahvala.
Podpisana se slavnemu društvu „Jubilej s ka samopomoč" naj-iskreneje zahvaljujem za takoj izplačanih 476 K, ki sem jih prejela povodom smrti svojega soproga, gospoda nad-učitelja v p. Božidara Dediča.
Antonija Dedič,
1—1	nadužiteljeva vdova.
Bočna pri Gornjem gradu, dne 30. maja 1910.
Našim rodbinam
priporočamo
52-4
Kolinsko cikorijo
Marija Tiear
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26
priporoča slavnemu učiteljstvu in pisarniškim predstojništvom svojo na novo otvorjeno in bogato opremljeno trgovino s popirjem in vsemi šolskimi potrebščinami. 12-5
Kavarna „Prešeren"
ima vsak dan svež
= sladoled =
vseh vrst in	10-3
ledeno kavo.
S spoštovanjem
K. Polajnar.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
T7* GrOrlCl 26-1
Tržaška ulica štev. 1S_ = v lastni hiši. =
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 52-7
Najboljše
orgey-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(češko).
Zaloge: Dnnaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in frank o.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Premeri & Jančar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, fir-::: nežev in steklarskega kleja. ::: Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obilna naročila se priporočava ::: PREMERL & JANČAR s:: trgovina oljnatih barv na drobno in debelo.
«Mgliiifil«
Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno.
Pri večjih naročilih 10% popusta.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez 12-9 Ljubljana, Florijanske ulice 14.
mmmmmmmmmmmš
Kri! Moč! Zdravje!
dobe, ohranijo dotični, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, Puro, Somatose, Sanatogena, redilnih soli, mesnih izvlečkov, juhinih začimb, otroških mok itd. • — pijejo Sladin. Pri tem si prihranijo mnogo denarja pri gospodinjstvu, kakor tudi na sladkorju in mleku. Ta vesela in gospodarsko velevažna vest oznanja še sledeče: Vsem, ki se čutijo slabe in bolehne in hočejo okrepiti svoje telo, doječim materam, dojkam in dojenčkom, ki se ne hranijo z materinim mlekom, priporočamo Sladin, to je dr. pl. Trnk<5czi-ja sladni čaj. En zavoj, /4 kg vsebine, velja 50 v, se dobi povsod. Po pošti najmanj 5 zavojev iz glavne zaloge lekarnarja pl. Trnk6czy-ja v Ljubljani, Kranjsko. Sladin je najbolj prirodno redilno živilo. Prekaša na dobroti in ceni vsa druga tovarniško izdelana redilna živila. 12—6 Na tisoče zahvalnih pisem potrjajo to.
JULIJA STOR
v LJubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 12_12
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. nSTa-jpriležnejši čevloi sed.s.no osti I
Elektroradiograf „IDEAL"
ZZ Hotel pri Maliču. Franc Jožefa cesta Št. 1. Zraven glavne pošte. ZZ
Vsak četrtek in vsako soboto od 3. do 6. ure popoldne predstave za dijake
s poučnim in zabavnim vzporedom, odobrenem po slavnem mestnem magistratu in slavni deželni — vladi. (Po sklepu slavnega deželnega šolskega sveta.)	—
Ob sobotah od 3. do 4. ure imajo vstop samo dijakinje s spremljajočimi starši.
40—12	Vljudno se priporoča	IE£a,T7"n.a/teljStT7"0.
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cestal8
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121-11 upravnega premoženja K 20.775.510-59
obrestuje hranilne vloge m- po 41|2°|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-:: metom In jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. :: Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni zaklad K 400.000.
Posojuje na zemljišča po 5'/4°/o z l'/2°/o na amortizacijo ali pa po 5'/4°/o brez amortizacije;
na menice po 69/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov.
Priporočamo našim gospodinjam pravi
kavni pridatek z tovarniško znamko -.kavni mlinček:
iz zagrebške tovarne.
Toramlika znamka.
alu«*n,TlUl,U:»n. v.
Ustanovljeno leta 1856.
Frae leberlet
ijifeljaaa 13_13
Frančiškanska ulica št. 10.
Zaloga najrazličnejšega pohištva, od preproste do najfinejše oprave. Dekoracije celili stanovanj.
Prvi pogrebni zavod na Kranjskem.
Prevzemajo se pogrebi tudi zunaj Ljubljane po najnižjih cenah.
Zaloga različnih mrliških krst od 6 kron naprej.
— Postrežba točna in solidna. —
»SMS			s
Ü	¡111 Bili		i
¡8		¡S	
1	H		i
O' p
o<
(D Ö
N CL
5?
o <
Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najiineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—16
WMMMMMMMMMm
Nizke cene eleg-antna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
\
\
obuvalo
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(Južno Češko). 52—6
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo zajemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
If epriležno blago rad zamenim!
Poprave ¿revijev se izvršujejo kar naj-
skrbneje.
111111 ■ ■ 11111111 ■ 1111111
• m i ii ii m 11

Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—15
Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako ceno, dokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—14
Minka Horvat
Sv. Jakoba trg. Bahovčcva hiša.

Ljublj aii a, Dnnaj ska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52—21 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip ild. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
IHH
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—47
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Odlikovana
40—9
Prva kranjska tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi sainoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Največja tvornica na jugu Avstrije. Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
J. Jsx
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
:•: 46-17
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in diu-gemu občinstvu svojo bogato zaloge
šolskih potrebščin, papirja, zvezktv, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	26—12
52-19
sfelstd-Iišče oTolelc O. Bernatovič,
52-10
■v Ijj-uToloani, Mestnem trg-u. št. 5 prodaja zaradi ogromne izbere konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence.
5-15
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJU VOMIKU
= kamenarskem mojstru =
= LJubljana = Kolodvorska = ulica =
cS
C
>
o
b/) u>
cd C
"C
O
cu
>C/5
G3 C T3 O
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, flchus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—20
P. MAGD1Č, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........—"50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—'60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—'14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4 —
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—-10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	l-50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—'20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	1-20
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-20
Mladinski spisi:
A. Rape: Mladini I..................r—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	T—
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	1'—
A. Rape: Dane....................T—
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigo vodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.