Cena W Din z« celo Icto. Za inozemstvo M) Din. Posamezna številka ! Din V «oko sredo. Spisi io dopisi naj se pošiljam Uredništvu »Domoljuba«, niiroc" L iL 1 O 45 ' inseratnein delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Iziui|ii čnina reklamacije in insrrati UpravniStvu »Domol juhd« v Ljubi inni Lfubljanski škof za delavstvo Knezoškot dr. Rožman se je te dni odločno zavzel za trpeče trboveljske rudarje, V osebnem pismu se je knezoškof obrnil na jencralnega ravnatelja Trboveljske premogo-opne družbe. V tem pismu knezoškof ljub-iauski poudarja, da je iz revirjev Trboveljske remogokopne družbe, v kolikor spadajo pod jubljansko škofijo, prejel poročila, da je od-ust posebno težko zadel družinske očete s tevilnimi otroki. Ne da bi se gospod knezo-kof hotel spuščati v vprašanje odpustov pri rboveljski premogokopni družbi, naglaša vajo dolžnost, da trka na socialni čut, vseh idločujočih gospodov. Zaradi tega naglaša lolžnost odgovornih, ki jo imajo pred člove-ko družbo in tudi Bogom, postopati čitijo tiste, ki so varstva najbolj potrebni, to so družine. Kdor v današnji krizi, ko najbolj delavoljnemu ni mogoče najti dela, peha delavce z ženami in otroki v skrajno bedo, tak je kriv nečloveškega početja in vzbuja s tem v revežih najgloblje nagone obupancev. Tako početje bi ne bilo niti v korist podjetju. Z ozirom na to strašno silo in bedo roti knezoškof dr. Rožman odločujoče- naj varujejo nedolžne otroke, naj preprečijo odpuste, ali pa — če jih gospodje ne morejo preprečiti — izvedejo vsaj na najbolj socialen in človeški način in naj se najprvo zavarujejo družine. Knezoškof roti k takemu ravnanju kot človek in škof v imenu Boga in človečanstva. Podobno pismo je knezoškof poslal, tudi Določbe glede odpisa davkov Finančni minister je predpisal navodilo Sede odpisa davkov. Naj navedemo nekaj važ-ejäih določb. Na rok in na način predložitve prošenj ta odpis davkov bodo davčni obvezanci opozorjeni z oglasi in na drug običajni način. 0 dni pred potekom roka za preložitev proni bodo državljani opozorjeni na dan, do aterega je treba prošrie predložiti Prošnje treba predložiti individualno (za vsakega losebej). Ce je v dotičneir. kraju davčna upra-'». ie treba prošnjo izročiti njej. Oseba, ki dolnje davke na področju dveh ali več uprav, 'Ora vsaki pristojni upravi predložiti posebno prošnjo. Prošnja mora imeti podatke o ce-^kupni lastnini davčnega obvezanca in pa l>vo, da nima druge premične in nepremič-e lastnine. K listinam, ki jih v tem pogledu rosilec zbere in priloži prošnji, lahko prijavi tudi izpisek iz zemljiške knjige (gruntov-lce). zatem potrdilo občine, na uradnem razcu. Ako prosilec ne stanuje v občini, " dolguje davek, tedaj mora k prošnji pri-lh Potrdilo občine, kjer stanuje, in pa ob-»e. kjer dolguje davek. vsakega 15. v mesecu pošlje občina davč-"Pravi s posebnim seznanom prošnje, ki so We dotlej izročene, O vsaki prošnji mora »'a podati utemeljeno izjavo o prosilče-m 'astn>nskem stanju in o njegovi plačilni osebnosti. Občine, ki pobirajo in ki knjižijo , Posredne davke, morajo prošnji priložiti na . nem list" za vsako leto posebej in po- obno sestavljen seznam zadolžitve in raz- dolžitve prosilca, in sicer od leta, ko je nastal davčni zaostanek pa do zaključno leta 1920, po tem jc treba pojasniti stanje od tega leta naprej. To so dolžne storiti tudi občine, ki sedaj ne knjižijo več davkov, ki pa hranijo davčne knjige za prejšnja leta. Sprejeto prošnjo s potrebnimi podatki od občine mora davčna uprava pregledati najkasneje do 15, prihodnjega meseca in v vsaki prošnji sestaviti poročilo z izjavo in predlogom. Prošnje bo pri davčnih upravah sprejemal in pregledoval v to določeni poročevalec, in bo kakor za prošnje, predložene od občin, sestavljal poročilo z izjavo in predlogom. Ce davčna uprava opravlja vknjižbo neposrednih davkov, mora za vsako prošnjo napraviti izvleček iz davčnih glavnih knjig za vsako leto posebej po navodilu prejšnjega člena. Pri zbiranju podatkov se ne sme originalnih prošenj odposlati. Tako opremljene prošnje predloži davčna uprava posebnemu petčlanskemu odboru. Odbor je sestavljen iz davčnega upravitelja kot predsednika, treh oseb iz vrst prebivalstva vsake občine, ki jih predlagajo občinski odbori, in iz poročevalca, uradnika davčne uprave. Odbor se sestane vsak mesec na sklicanje predsednika. O odborovih sejah se prosilci obveste z objavo v občinski posvetovalnici in na način, ki je v občini običajen. Sejam iahko prosilec prisostvuje osebno ali pa potom pooblaščenega zastopnika. Odbor lahko prosilca pozove na sejo tudi z osebnim pozivom, če se mu to ne zdi potrebno. Objave o odborovih sejah se morajo razglasiti na občinskih seja! vsaj dva dni pred sejo. Zakon o zaščiti kmetov stopi v veljavo 5. maja. Ta zakon ima po izjavi merodajnih krogov namen, da varuje zadolžene kmete. Ta zakonska ureditev je posledice sedanjih denarnih razmer v državi, predvsem pa oslabitve položaja našega kmetovalca, Zato je kazalo zaščititi ga za gotovo dobo in sicer tako pred izvršbo in dražbo njegove posesti kakor od pretirane obrestne mere za dolžne vsote. Zakon predvideva nadalje gotove ukrepe in postopek za slučaj, da itenanai-tavod zaide začasno v denarne težlco-če in sicer bodisi zaradi nereda kreditnih od-nošajev, nastalega iz splošne kreditne krize, bodisi zaradi nenavadnih dvigov. Drugod kakor tudi pri nas se lahko pripeti, da - zaide zavod zaradi vznemirjenosti vlagateljev, oziroma zaradi naglega dviga vlog, čeprav je aktiven, v plačilne težkoče. Od njeg? se namreč zahtevajo nemogoče stvari in da takoj izplača vlagateljem zneske, ki jih je posodil gospodarstvu. Zato je treba v takih slučajih predvsem zaščititi upnike in vlagatelje, Za take nagle dvige so s tem zakonom predvideni ukrepi z namenom, da vpostavijo ravnovesje omajanih kreditnih odnošajev in da omogočijo mirno poslovanje denarnih zavodov. Take ukrepe narekujejo splošne gospodarske kori-. sti države in so podobno ravnale tudi mnoge druge države, ki so dosegle s takimi ukrepi blagodejne sadove in upostavile v prvi vrsti potrebno zaupanje omajanih kreditnih odnošajev. Kufuk na nedržavnih cestah »Službeni list banske uprave dravske banovine« prinaša v 32. kosu važen razglas o ljudskem *delu za nedržavne ceste, ki ga je izdala banska uprava dravske banovine. Kakor znano, se ljudsko delo in odkupnina glede banovinskih cest v proračunskem letu 1932/33 v območju dravske banovine ne bo izvajalo, ker izkazuje proračun izdatkov in dohodkov naše banovine za leta 1931/32 med dohodki tudi 25°' nadomestno cestno doklado na račun ljudskega dela od-n.osno odkupnine za banovinske ceste. Ta do-klada izrečno nadomestuje banovinski kuluk. Sedai 'ie banska uprava odredila, da morajo t oni zavezanci, ki iz kateregakoli razloga niso odslužili pripadajoče cestne obveznosti za leto 1930 m 1931 na banovinskih ccstah, odslužiti delo banovioskih cest na obgauskili ceslnls na račnn banovinske podpore za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest, Zavezanci pa, ki so v zaostanku s plačilom odkupnine za banovinske ceste na račun cestne obveznosti za leto 1930 in 1931, so zavezani odkupnino plačati, ker je odkupnina sestaven del dohodkov banovinskega proračuna za leto 1931/32. Vendar se davčne uprave pooblaščajo, da ojm-ste prisilno izterjavo omenjene davščine, ako bi zavezanci zaradi siromaštva ne mogli plačati odkupnine- • _ Ljiidsko delo in odkupnina za gradnjo in' vzdiv.evaojt občinskih cesi L m H: rada se izvaja v- vseh onih občinah, ki ni morejo oznax«aih del opr»«tii z dohodki občinske^« proračuna ali z najetim posojilom. Državno nadzorno, i^lastv/j ije, dolžno, da odreci. prisilne. popravo -občinskih cest, kjer je ogromen, oviran ali onemogočen prompt, in sicer-J»,Ipd-skim delam, po določilih pravilnika o ljudskem delu. Zato morajo imeti vse občine, ki ne razpolagajo s pclrcbninii denarnimi .sredstvi t ta naaieri, slatto, v pitjledù sèznamè zavezancev . za ljudsko delo in odkupnino. Kljub nadomestitvi s 25*ž čestno doklatlo pa plačujejo javni uslužbenci todi V tekoče«! 'prd-račuriš&em letu 1932 33 obvezno odkupnino. PO SVETU Katoliška cerkev s Razpis posojila za «ove cétkve. iüu di- nal Verdier, pariški nadškof, Je razpisal poselilo t znesku 20 milijonov frankov, dà bi s pernočjo tega denarja postavil 18 manjših cer-kia t pariSkih predmestjih. Da bi v pariški okolici'katoličani lahko redni) opravljali fevoje verske dolžnosti, bi bilo treba zgraditi 66 no-vSi cerkva. Kardinal Verdier sé je lotil nove akcije ne-samo zato, da bi dušno pasjirstvo izpopolnil, temveč tudi da bi tisočim in tisočim brezposelnih z razpišem; novih de'1 preskrbe! kruha. Razpisano ppsojilo je bild podpisano i? teku nekaj ór! % jc znameftie, da imajo Fràftcozi dénar, pik tudi, da se 'Ifàtoii-ityo med'njimi. čedalje böf? .utrjuje. PrčS^felo nedeljo fe' kardinal Verdick Magt&lovil'äva temeljna kamna za nove cerkve. Nova cèrkev v Suresnes ho posvečena Mariji kraljici miru« (Notre Dame dela Paix) in bo prya s to posvetitvijo na Francoskem, Italija s Slovenska tnjfcejnica na fašistični razstavi. Kakor po vsej italijanski, državi, so tudi v Kopru te dni odprli fašistično razstav». Razstavljeni so predmeti, kakor zastave, listine in drugi dokumenti, ki spominjajo na fašistične kazenske pohode po Istri, Med zastavami se nahaja tudi slovenska ' zastava, ki so jo podtaknili fašisti tržaškemu odvetniku dr. Tva-n« Coku. Radi tega. je biV dr. Čok zaprt en mesec. ' s Razno. Iz konfinacije sta se vrnila Anton Grbec, bivši tajnik pri političnem društvu iEdinost* v Trstu m Ivan Stanek, bivši urednik »Istarske Riječi». Prestala sta triletno kazen. — Soproga je umrla g. Marku Žagarju, gostilničarju na Razdrtem, — V Gorici sc je jnttdiia ono soboto vojvodinja d'Aosta, pokro- Varen je denar ie v denarnem zavoda pred vlomf, tatvinami, pred požarom. Hranilnica Dravske banovine CEUE umUAm »aaftfera »i lica S prej *ram$*a ttranttnlra MARIBOR Za vloge tamii dravska toanovina z vso %wmo davčno moCjo in vsem svojim premoženjem. Maivarnelia in najboljša naložba! vitetjica društva Italia Redenta-, ki vzdržuje ma Primorskem okoli 150 otroških vrtcev. — V žvipsišče v Silivju i« udarila strela. Naredila je precejšnjo škodo, ker je ubila ludi kravo-v hlevu. — Po Vipavi imajo «ekateri v kieti vina dveh letin, a denarja ni niti za so!. Tržakki škof -jc i mano* nI za častnega kanonika duhovnega svetnika gopp. rra-nea Gü- stins, ; Avstrija s Pri nedeljskih občinskih volitvah so se koroški Slovenci še dovolj dobro izki zali. Koroška slovenska stranka je kandidirala v štiridesetih občinah. Pokazala je veliko poguroa. ker so vsé nemške stranke storile kar so mogle, da bi se znižalo število slovenskih .glasov. Predvsem je zloglasni Tiermatsbunrd poživljal vbiijce, da se strnejo proti zavednim Slovencem. Odborniki Hermatsbunda no letali od občine do občine in nagovarjali .nemške stranke, da nastopijo enòtno proti Slovencem. Deloma sc je to Heimatbundu. posrecflo, vendar pa ni mogel zlomiti življenjske sile koroških Slovencev. V nekaterih občinah sé je število mandatov znižalo, v drugih pa pc-! koliko zvišalo. Kar se tiče koroške Slovenske strarke, je po dosedanjih rezultatih sicer izgubila nekoliko glasov, vendar pa je pridobil? mandate. Po eii. mandat je pridobila v občinah Svelna vas, Galicija, Tribuče, Važenperg, Škpcjan in Radiše, pö dva mandata v občinah Libeliče in Bilčovs, po tri mandate pa v Smar-jeti v RoZu. Izgubila pa je po en mandat v Bistrici v Rožu, v Kotmarivasi, Glinjah, Na blatu, v Šent Jakobu v Rožu in na Rudi,, po dva mandata v Beli, Ledincah, Doleb in tri mandate v Bistrici pri Pliberku. V Globa snici so volitve odpadle, ker je bila potrjena samo ena lista, to je naša slovenska. V Rožeku pa je bila slovenska lista zavrnjena. Koroški Slovenci so lahko zadovoljni. s Iz slovenskega Korotana. V Celovcu je pri točenju bencina zgorel avtobus proge Celovec—Labud. Dve osebi sta močno opečeni, -• Letos je bilo na Koroškem že 130 požarov, trikrat več kot lani v istem času. — Celovška občina je 1, julija 1931 plačevala dnev- Ao 3905 šilingov obresti. (En šiling obuj 8 Din..) De t. aprila 1932 so odplačali tolika dolgov, da znašajo obresti dnevno le šc šilingov,'-— V Kortah sta preminula 52Ititi Urh Kersnik ' in 56 letni Jernej Stern, oba ra-! redna Slovenca. — Potar jc uničil vra po' si op j a posestnikom Tonč. Kompcrš in Pinran v šmarjeti ob Roiti. — Z razbito glavo n našli mrtvega gostilničarja rn posestnika r Kočuhi 'Jerneja Olinovca. ' — V Borovljah so spremili k zadnjemu počitku staro gospo Gì-novefo Kometter. — Pri Sv. Lenartu pri Sedmih studencih so palužili v gomilo malet Ano Zijak. češkoslovaška s Razno. 21ati zaklad češkoslovaške it-publike je koncem leta 1931 znašal 34,635® čeških kron. — Vlada ne'bo razpisala, nojrt-njega posojila. —-'40 milijard znašajo dolgim češkoslovaške države. — Radi varčevanja« bo tp leto vojaških vaj na Češkem. — liekt'aröv gozdni je v .vsej. češkoslovaški rej»-, bliki. 'vi "V Opavi so oivorili 24. aprila p^ delski muzet — V kratkem bodo blagosl-. novo . katoliško /iBo božjo v Jablonct). VeSaW bo okfoi 20 milijonov in ho med najveličsllj nejšimi božjimi hrami v republiki, -r slovaška je štela. 1. januarja L'I. ttWffl prebivalcev, za približno on milijon. v*č « Jugoslavija. — Nòvi stokroiiski bankovci.Ä dejo kmalu v promet. — Slavka v tov« za blago v Brnu, povzročena po komun» je končana, -r Za več milijonov naročil je P"' jel tovarnar Bata iz Indije. '— Komunisti H razbili okna na stanovanju ministra Slavi«'. Pragi. — V Podkarpatski Rusiji je 560,995^ državnih, 743.028 km deželnih cest, "bciasR ceste ni nobene. Ki s Vse bojne organizacije fašistične jevske) stranke je razpustila nemška vt», Po vsej. Nemčiji je bilo zapečatenih okf0Vaj domov le stranke. Hitlerjeva w 1 V Hambprgu so. napoltjjli svoj vojni slai^ nom za. solzenje in, je morala policija okna, da se je plin razpršil. Policija |M» B Ministrski predsednik Macdonald (Anglija) Državni tajnik Stirascm (Amerika) Ministrski predsednik Tardlea (Francija) Zunanji minister Grandi (Italija) »Nedolžni potnik.« Ivar Kreuger na svojem poslednjem potovanju v Ameriko, kamor je Sel i nado, da dobi nova posojila. Kdo bi si v tem tako nedolžnem in solidnem potniku mogel predstavljati največjega finančnega sleparja v zgodovini? una»ki nadškof kardinal Pitti, eden najuglednejših nemških cerkvenih knezov je te dni umrl. V cestni železnici. »Ni prav nič hudega. Moj mali se vedno jok» na vse grlo, kadar opazi, da držim jermen v rokit« Državni kancler dr. Brüning (Nemčija) PREDSEDNIK BEPARACUSKE KONFERENCE tsparacijski konferenci, ki se bo vršila 16. junija Lausanne-i, bo predsedovat bivši belgijski ministrski predsednik George? T h en ni s. Gospa Hanau pred sodilčem. O sleparijah gospe Hanau smo že ponovno poročali. Po zaslišanju pred preiskovalnim sodiščem so gospo Hanau — izpustili proti malenkostni kavciji ' uniforme, zaplenila aeroplane, avtomobile, razno orožje itd. Hitlerjeva armada je obsegala 125 polkov s 3000 stotnijami in 250.000 možmi-in z naraščajem 300.000. Taka organizacija jc seveda nevarnost za državo in je bil že skrajni čas, da se je vlada odločila za ta korak. Švica s Svet Društva narodov je razpravljal o pomožnih ukrepih podunavskim državam in sklenil, da se zadeva preloži na majsko zasedanje. Vsi zastopniki držav so poudarjali nujno potrebo pomoči. Za enkrat bodo razpravljali ,o tem vprašanju izvedenči vlad. Države si morajo pomagati same. Carinska zveza se je ponesrečila in sedaj morajo države iskali same zveze in sporazume s sosednjimi državami Francija s Briand je hotel umreti kot katoličan». ■Lorenski ljudski list« poroča o tej stvari te-le podrobnosti. Briand je želel, da pride katoliški duhovnik ter ga previde s sv. zakramenti. Na predvečer smrti pride duhovnik. V tem hipu je Briand spal; njegova okolica ga ni hotela vzbuditi, češ, saj še nt neposredne nevarnosti. Dru^i dan Briand zopet lizrazi željo, naj pride duhovnik. Duhovnik p:i ki tja je minister želel, tisti trenutek ni n; ge! priti, ker je moral vršiti službo v cerkvi. Saj ni taka sila: tako je zopet sporočila mmstrova okolica. Medtem pa je Briand unir! ne da bi sv. zakramente prejel, katere prejeti je iskreno želel. V svojih razgovorih s papeževem nuncijem in s pariškim nadškofom kardinalom Verdier je večkrat izrazil vcijo, da hoče umreti kot katolik v dejanj». Ni.govo mnenje je tudi bilo, da edino ka U ! ška Cerkev more za jamčiti bodnčnos' i , ncije. s Odločen nastop pioli »modernim« plese™!, Francoski škof rnsgr. Du Pare, v Qtüm-per et Leon, je izdal okrožnico, v kaleri naj-ostrejše obsoja moderne plese in moderno časopisje. Javna plesišča imenuje -šolo pokvarjenosti* in obenem izdaja ukaz, da se mora lastnikom takih plesišč odreči podelitev zakramentov, dokler svojih prostorov oe zapro. Enako tudi njih otrokom, A tudi tistim, ki pletejo moderne plese, se morajo odreči zakramente. Enako je škof ohsodil Iodi to, da se mlada dekleta in mladi fantje sami vozijo v avtomobilih brez nadzorstva. Rusija s Ženske so nastopile. Po vesteh iz Moskve so nastali po vsej sovjetski Rusiji posebno v Moskvi, veliki izgredi in nemiri. Velike množice ljudi so navalile na trgovine z živili in jih izropale. V Moskvi so vodile izgrede skoraj samo ženske. Napadle so državno zvezo za maslo ter skladišča popolnoma izpraznile. Nemiri so nastali zaradi podraženja •n pomanjkanja živil. Drobne novice 2100 milijonov frankov zgube so imele v preteklem letu francoske železnice. Za 100 milijonov mark io narasUe v februarju hranilne v!oge v Nemčiji. Ljudje zaupajo državni upravi. Francoski ministrski predsednik Tardieu je madžarskega pokolenia, pišejo madiarski liuti. KAJ JE NOVEGA Osebne vesti d 70 let je dopolnil rudarski inžener g. Filip Krasnik v Trbovljah. Živijo! d Težko jc «bolela nedavno od Dev. Mar. v Polju v Javorje pri Litiji premeščena vzorna učiteljic« gdč. A. Hirsehman. Bog ji daj kmalu zdravje! Domače novice ti Srebrni jubilej Marijinega kronanja na Brezjah. Bilo je pred 25. leti, ko se je začetkom septembra zbralo na Bre-zjah okoli 30.000 vernikov, da prisostvujejo kronanju Mikstne podobe Marije Pomočnice. Prihitel je knezeškef dr. Anton Bonaventura Jeglič, da je opravil obrede kronanja, asistirala sta dva prt Staj J kanoniki, i dekani, prišlo je 111 duhovnikov. V osmini tega praznika je bilo obhajsmih 17.00Q vernikov. V mogočnem sprevodu je plapolalo 90 zastav, 150 mlajev, mogočni slavoloki, bajna razsvetljava, vse to je pričalo, kako so vsi tekme.vali, da so kar rtajdostojneje proslavili ta veliki praznik. — 1907—1932, doba. v kateri smo preživeli veliko hudega, je zapustila težke zle sledove. Tej» več prošnja imamo in leni rajši I>01110 p< À umlì k Mariji Pomagaj. Letošnje leto bo na Brezjah jubilejno leto. Letos se bodo oglasili iz zvonika Marijinega svetišča mogočni l,rimati zvonovi po napevti 'Salve Regina ', vršile se bedo misijonska in 'druge razstave, za proslavo samo pa, ki se bo vršila na An» gelMco nedeljo in ki bo nekako krona vseh drugih, se je osnova! poseben odlior. ki ga sestavljajo preč. g. p. Bonaventura Resinali, gvardijaii, g. Mirko Finžgar, g. Viljjco Bole in g. Antrat Gabrijelèiè. Zaprosili bomo za polovično vožnjo. Brezje same se bodo dostojno pripravile, da kar najbolj veličastno proslave 25 letnico Marijinega kronanja. d 337 lantov-rekrutov iz vseh župnij dekani i« ljubljanske okolice se je zbralo ono ne Je! jo v Št. Vidu nad Ljubljano. Polkovnik-zdravnik dr. Justin je fantom tečno obrazložil. kako naj ravnajo, da ostanejo pošteni „i venski fantje. v m "lo' d Jeseniški mesarji prodajajo goveje m so po 6 ili celo po 5 Din. Kaj pa drugi? ti Merjasca jo ubil 9. aprila g. Fr. Blatnii-iz Visenj v Suhi krajini. V spremstvu svo jega sina in g. N. Šktifce je naletel na ìooko težko m rei no, kateri je z dvema dobro mer! jenima streloma preslreHl vrat, da je na ^ stu obležala. d Vinotoče za lastni pridelek je dovolila oblast vinogradnikom v ptujskem okolišu. d Hrastniški rudarji se «stavili delo pcj geslom: Vsi na delo ali pa nobeden. d Lepe telice in bike kupujejo mesarji«! kmetov v Slovenski krajini po 2 Din za kilo, gram žive vage. d Za tekmo slovenskih pri trk ovalen j« je javilo 27 skupin pi itrkovaleev. Glasten matica bo priglašence v podrobnostih ob«, sdila pismeno. ti Nevemeški vodovod hočejo podaljšali do B/šlina. d Pe 10 do 12 Din komad so »e prodajala te fftii radna drevesca Ha marilMwskem trpi. Kupčija je bila živahna. d Kmetje in trgovci. . Trgovski list pj. Se: Za nas trgovce bije že poldvanajsla ura. pa je potrebno- razmišljati o tem, kako se naj zaščiti irgovea pred posledicami zakonov, ki se [»oglašajo za kmeta. Potrebno je. da se o tem razmišlja, da se pravočasno zaičiti tudi trgovina, obrt in indulti ija, ker je vse lo tako ozko med seboj vezano v naši kmetiji!« državi, da je obstoj enega sloja v najtesiM zvezi z drugim. Prav tako naj se določi obrestna mera za vse enako, kakor je doJhčena za kmeta, naj se določi tudi za trgovca, se pomega tudi zadolženim trgovcem take kakor kmetom. d 8»bski Slovenci so ostali po mirovni pegedbi pod Madžarsko. So prav za prav del naše Slovenske krajine. Rabski Slovenci ira jo tri Župnije: Števanovci, kamor spada vasi: StovrtidK» ve», Sakalovri. Otkovci ■ Verici; k Gcrnjenui Seuiku pa Riikarovd 273432 porok je bilo leta 1931 na Poljskem. Za 27.089 manj kot prejšnje leto. Nad 30 milijonov dinarjev sta&e iskanje Lindbergevega otroka. V Č&agu jc umrl ameriški pšenični kralj. Jožef Leiter. Prepoved alkoholnih pijač je ukinjena na Finskem, 40.000 upravnih svetnikov navaja mednarodna statistika. Koliko plače dobe gospodje za svoje »težko delo, ni znano. Na datnajtkem sadnem trga izgublja Amerika in se uveljavlja Štajerska 200.000 kg nb so pojedli Dunajčatii v velikem tednu. 34 mrtvih in 130 ranjenih izkazuje velikonočni promet v Parizu. 8000 mirovnih pogodb je bilo sklenjenih v teku 3400 let. Skladišč« smodnika jje «letelo v zrak pri rudniku Zunguldaku v Turčiji; 50 mrtvih Prvo obletnico proglasitve republike so praznovat 13, aprila na Španskem. Po! »aSoaa aagle&jfc fantov « funl okrog 212 Dm) je zapustil španski milijonar j valdecillas bivšemu -- kralju Alfonzu. 500 nemških inženerjev se je vrnila « Rusije. Na njih mesta so prišli Avstrijci. Vulkan je «ačssl bruhati na nekem oiob ruskega Kaspijskega jezera; 51 clovesü žrtev. 18.510 m je dolg predor na novi italijaiA železniški progi Florenca—Bologna. Med sodbo razpravo te je podrl »trop » Bastiji na francoski Korziki; 17 trupel. 28 vari je poplavljeni) okrog polj« mesta Grodeka. 8000 kg zlata so podali Rasi v Berlin 0 poljedelske stroje. .,. 225 miiijonv dolarjev so i*g«bi!i ameri* bankirji pri polomu Kreugerjeve švedske W karske zveze. p 6 ia pol miHjoea posoflla je dobil« - » munija. Hitlerjev« so postali ssajmočnejš« ka pri nedeljskih deželnozborakih vohtrali Prusiji. , Na Dunaj« so osta» v večini social" mokratje. KrSčamsld sodatoti v Avatrii« » Prl . delfskih volitvah obdržali svoje posto)«111 propadli p« so vsenemci in landbundovc Posebna župnija je Dolnji Senik s 720 dusii' ..j' stevanovska farà ' ima 2547, gorajeseni-'ka p« 1800 duš. Vseh Slovencev je nad 5000. listelli Slovene i seveda nimajo kakor naši Mardžari, svojih šoi, le krščanskega nauka se '.e v' ma temeni jeziku. Slovenskega časopisja nimajo, le v molitvenikib najdejo še slovenščino- zabimo bratov onstran Babe! d Mlini so jcnjali mleti, ve poročati zadnja številka -Murske krajine , in sicer piše, da zaradi previsokih taks, ki jih je predpisal trgcvjnski minister. d Po 5 Din kilogram mesa od inladih debelih telic predaja vsak dan svojim članom ifldruga v Murski Soboti. Med brati Hrvati d Posojila 8,106.000 Din «a kanalizacija je sklenil, da najame- obe. srvet v Osjekti. Ce bo le prišel do denarja! d Tovarno m ur* dobim». V Slavoniji (Odzadi) bodo pričeli izdelovati stenske ure. Proizvajalna sila nove tovarne bo znašala 9000 nihalnih ur aa leto. Vsi sestavni deli bodo Ugotovljeni v tovarni in prav tako tudi za izdelavo potrebni stroji. Delavci bodo domači, le nekaj kvalificiranih delavcev bo prišlo iz inozemstva. Ure bedo namenjene v prvi vrsti jugovzhodnim deželam. d Slabe kupčije je imel zadnji zagrebški vinski sejem. Razstavljalcev je bilo 260, vina je bilo po vzorcih ponujenega nad 40.000 hI. d -Hrvatski dome v Karlovcu bo kmalu gotov. Ta čas urejujejo veliko dvorano. d Te dni je minulo 50 let, cdkar je prišla cbčina Split v hrvatske roke. d V Dubrovnika se je mudil oni dan [župan češke Prage dr. Karel Basa. d «krop -108.000 Dia je izgfnilo i» tfla* gajne davčne uprave v Splitu. Blagajni!?» so zaprli. d Cene krnita v Osjeku so sledeče: beli (Št. 0 in 2) 51.50 Din, polbeli (št. 4 in 5) » Din, .rni (št. 6) 2.50 Din za kilogram. Iz naie prestoli«® d Minister %» javna dela g. Nikoia Preka ie dal 18. aprila časnikarjem sledečo izjavo: Mi smo odložili osnovanje stranke v primorski banovini in smo razpravljali samo v vprašanjih prehrane in modre gaiice. Na predlog poslanca g. Nešiča je bil »prejet sklep, da se vri naredni pcsl^pci vrnejo v svoje vc-livue »kraje, da se tam pcMče, če so razmere po-voljne, da se organizira nova stranka. Končno izvolitev cffbora za osnovanje stranke bomo .predložili po 6. maju, ko se bo zopet sestala naredila skupščina. — Dne 20. aprila sta ministra dr. Stanko Sibenik in Nikoia Preka podala na svoji mesti ostavko. Za nova ministra sla bila imenovana zagrebški župan dr. Srkulj, ki prevzame ministrstvo za gradbe. ministrstvo za rudnike in gozdove pa Viktor Pogačnik, - d Načrt »akona a pabinjaaju draginje, ki je bil v narodni skupščini sprejet, je umaknjen. Trgovski list« se tega raduje in pravi, je treba vzroke draginje iskati drugod in 116 pri trgovcih, d Nevarnost navili poplav v državi je zaenkrat minula. d Mednarodna »rgovska e boriiteli je zborovala te dni v avstrijskem Mtabrucku. Našo državo sta zastopala tajnik ljubljanske zbor-Ulce (?• pod«»« Mohorič iu zbornični tajnik K-- dr. s. Po pol'i č jz ßelgiada. Jugoslovanski ^poslanec g. Mohorič jo med drugim izjavil, da Jugoslavija ne more pristati na noben ua-ort gospodarske ozdravitve, h kateremu ne bi' pristopili tudi Nemčija in Italija. d Desetletnico obstoja je praznovala dne 24. aprila jugoslovanska trgovska in industrijska -zbornica v Sol unti. d Urško potovalno razstavo v Jugoslaviji hoče prirediti grško trgovsko ministrstvo, in sicer v Belgrad«, Zagrebu in Ljubljani. » d Z 42 rattslavniki je zastopana Jugoslavija na 13. vzorčnem sejmu v italijanskem Milanu. Sejem so otvorili 12. aprila. Vsega je razstavilo 4554 tvrdk (lansko leto 4394). d Novi trošarinski zakon je spremenit senat v toliko, da bo znašal .višek občiuske trošarine na vino v mestih 100 Din, za podeželske Občine pa 50 Din za 100 litrov. Nadalje se za mesta kakor Ljubljana in Maribor prvotno določeno t rosa finska taksa 6000 Din za branjarije in druge trgovine, ki prodajajo vino in •žganje v zaprtih steklenicah, zniža na 4000 Din. d 8 mesecev bo sedel vojaški poduradiiik Dragomir Milcvanovič, ki si je v letošnjem januarju iz blagajne vojnega ministrstva v Belgrad u prilastil 1,058.000 Din. , Nesreče d Ono nedeljo so uničili ognjeni zublji hišo kočarja Ivana Lubeca v Hajdcšab, obč. Slovenja vas. d Trem gospodarjem je pogorelo vse imetje v Logarevclh pri Mali Nedelji. Ogenj je povzročil šolarček. d Požar in zopet požar. V Studencih pri Pol j čar,A. je" jjoiceči izbruhnil požar v kozolcu posestva» séster. Kozolec je pogorel do tal ia je nastala žkeda precejšnja, ker je bil kozolec nizko zavarovan. Sumijo, da je tudi tukaj zažgala hudobna roka. — V Spodnjem Dupleku je pogorela hiša uboge kočarice. Pogorelo je vse do tal. Tudi tu se ne ve, kako je nastal ogenj. Nekaj čudovitega je letos, da so požari tako številni, ko še niti doba neviht in srtrele ni tu. d Stanovanjsko in gospodar, poslopje ter hleve je uničil požar kočarju Ivanu Lubecu v Hodclah v ptujskem okraju. d Desno gornjo laket si je zlomil pri padcu z lestve 26 letni monter ljubljanske mestno elektrarne. d Ker je bil radoveden. Huda nesreča se • je pripetila te dni v Juršincili zaradi eksplozije smodnika. Mirko Zorko, 14 letni sin kočarja, je bil radoveden, kakšen učinek ima smodnik; napolnil ga je precejšnjo količino v steklenico ter ga za žgal. V hipu je nastala eksplozija, ki je zraven stoječega dečka tako hudo poškodovala po vsem obrazu, da so ga morali prepeljati .v ptujsko bolnišnico. Celo lice je ena sama rana iu ni izključeno, da bo izgubil vid na obeli očesih. d Hlod ga je zmečkal. V gozdovih okoli Mirne peči so podirali gozdni delavci drevje. Med drugimi delavci je bil zaposlen tudi 23-letni Somrak Alojzij z Drenovega vrha pri Mirni peči. Nesreča je hotela, da se je zvalil Priporoča se prvi ttevewK! nisva«! ìmìmm mmmmrnrn ILjubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Stsrčevičev trg 6 Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beegrsd, PMncareOva 2 vel& debel hlod na Somraka, ga podrl in zDK' -kal. Kant je bil ua mestu mrtev, Pokojni je pridno sln-hel rs ma ter-vdovo. d Štiri nesreče. Odér se je podrl In zrušjl na delavca Antona Vrbca in zidarja Josip« Ferberja in K. Babnika pri popravi neke biš£ v Ljubljani. Vsi trije so dobili precejšnje ptt-škedbe. — Strop se je udri in je 26 letni delavec Martin Špolarič padel na tla ter si zlomil rbleo. d Se par nesged. Pri padcu-si je zlomil nogo brezposelni zidar Lendaro z Rečice pri Celju. — Kite in žile na desni roki si je »p nesreči pre rezal Masi tok Jakob od Sv. Ru pacta nad Laškim. — Po vsem telesu se je opekla ■A kropom , 2 letna rudarjeva hčarka :ManJ^ Zupančeva. Novi grobovi d Stoletni Ljubljančan, poštni poduradr nik v pokoju, g. Peter Cotič, se je preselil 17. aprila v večnost. Svetila mu večna !u?f ' V Ribnici na Pohorju je umrl tamošnji župnik g. Andrej F-išer. — Na Dunaju je zapustila svet ga. Josipiiia Besednjak, mati bivšega poslanca g. dr. Engelberta Besednjaka. — V Šmartnem pri Slovenjgradcu je odšel k Bogu po večno plačilo 90 letni častni kanonik in biseromašnik g. Janez Lenart. — V splošni bolnišnici v Ljubljani je zapustil solzno dolino železn. upokojenec g. A. Rozman. — V Ljubljani so položili v grob železn. zva-ničnika g. Ivana Orla. — V Kamniku so po- * kopali gdč. Pepco Pirš. — V Pišecah so zapeli mrtvaški zvonovi 73 letni ge. Mar. Umek, materi g. mariborskega kanonika. —- V Novem mestu rta umrla gdč. Tončka F e rtič in g. Franc Drenik, znani gostilničar. — V Ljubljani so umrli 78 letna ga. Marija Simončič roj. Vilfan, g. Jvaa Meserko In dijak g. Danilo 2igon. — Na Brmči pri Hrastniku je zaspala v Gospodu ga. Ana Dolliišek. — V Mengšu je zapustila dolino s ol za ga. Marija Kadivec roj. Bolline. — V StraHšču pri Kranju je zapustil solzno dolino 9Š.letni poštarjev oče g. Jožef Benedik. — V Mengšu so položili k počitku do srečnega vstajenja Ančko s. Egidijo, usmiljenko sv. Vinceueija Pavel. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Mihael Sitar, polic, okoliški nadzornik v pokoju. — Na Suhorju pri Metliki je tumri dijak II. rair. novomeSke gimnazije. — V Križu pri Kamniku so pokopali tesar, mojstra g.' Fr. Koširja. — V Brežicah je odšla v večnost ga. Marija Zupan roj. Babnik, soproga šol. upravitelja v pokoju.,— V Ljubljani sta umrla gdč. Marija Pavlin in hišni posestnik g. Ignacij Šetinc. — V Radovljici je umrla ga. Emilija Triller roj. Tornine, mati odvetnika g. dr. Trillerja. — Na Novem vrini je zaspal v Gospodu pre-užitkar g. Franc Majcen. — Pri D. M. v Polju je umrl tamiošnji earkoraik g. Frane Tonih v starosti 79 let. V službi eerkvè je Ml celih 51 let. — Nenadoma j« umrl za srčno kapjo usnjar v tovarni v Litiji g. Rozman Frane iz Zagoriee. — V .Stiažišču je zapustil solzno dolino 92 letni Jože Benedik. — "V Sabotici je umrla soproga svetnika letózn. ravnateljstva ga. Adeln Fister. — V Ljubljani so zapeli mrtvaški zvonovi ge. Ivanki Merkun roj. Kompare. — V fflariborskeni frančiškanskem samostanu je zaspal v Gospodu g. p. Filip Bolliti Pere. — Na Bledu so položili v grob krojaškega mojstra g. Matevža Hribarja. — V Tržiču so pokopali vdovo Manco Kristane, vnelo širiteljico katol. časopisja. -- Daj jim OrOspcd večni mir! Preostale tolaži Bog! KUPUJTE PEI TVRDKA II, KI INSERIR A,IO V »DOMOLJUBU«! Deminstrai-ij« ameri»kib bojewiikov. Atiieriiki vlada je /~i časa vojne obljubila vsem svojim vojakom, ki so odšli na evropska bojišča, dosmrtne rente. V zadnjem času pa je izplačevanji" teh reni ustavila, vHled čmr so bojevniki vprizorili pred was'iinglniiKkini parlamentom impozantne d»iiio> straeije »DOMOLJUB«, dne 27. aprila _193ž. Stran 230. _________" ' Za love«. Neki angleški športnik ie izna.vel tik čoln, ki Ha lahko oblečemo in t njim vozimo P vodi na lov za divje race in (tosi. On: »S svojo težo boš potopila čolni« Ona: »Res, toda nikar ne pozabi lia v mojem naročju!« UČINKOVITA DKMON8TH At M A l'KO'l l U.KOHOI.I VBruxelksu so nedavno priredili zelo učinkovito deiiioiistraeijo proti rlkolioliznia V tè tisoč otrok fr» ,Äu^ frtnvnih ulicah ..ose,'- velik, lepake . prim-rnirni nap«, "»««arialo n. -tra».*' nosledice alkoholizma Ciani društva sv. štelaua SI. 284 KISK.1 v Norandi (Kanada) Ob /.akljuèiiu 10 tedenskega večernega nadaljevalnega tečaju: lìèitelja g. Si'vester in ji. Cevni nad zališkitn ilelavstvom Razno d z» romanje na Trsat in zn izlet z ladjo „o morju na otok Krk, ki «a priredi Sveta vojska zadnjo nedeljo maja, se še lahko prijavite. — Posrefoni" viali Ik> vozil iz Ljubljane in iz Maribora. Izkaznice za polovično vožnjo w letos samo po 40 Din. Zastonj pošljemo romarski list Preporod' z vsemi pojasnili wem. ki so se že prijavili in vsem, ki nam javijo svoj naslov. Javite se ta list tudi vsi, [j ste romali lansko leto na Trsat. Naslov: Sveta vojska, romarski odsek, Ljubljana. I)n-aajtska resta IT. ^ Na evharistièni kongres v Sarajevo se odpeljejo izletniki iz Ljubljane it. junija zve-ter z bi'ovlakoin ob 19.5!) in prispejo v Sarajevo 4- junija ob 18. V Sarajevu ostanejo v soboto in nedeljo. Odhod iz Sarajeva je v ponedeljek zjutraj, ti. junija. Vožnja III. razreda brzovlakn tja in nazaj stane 820 Din. Ker pa jc upanje, da bodo izletniki imeli tudi polovično vožnjo, čeprav se po drugi progi vračajo domov, lo je Sarajevo—Dubrovnik in dalje do fiušaka, zato se bo la '•li oni brez dvoma poslu/jI te prilike, da obišče poleg Sarajeva še Dubrovnik in lepo dalmatinsko obal ter naš Jadran. Ker moramo javiti točno število udeležencev, da dobimo pravočasno izkaznice za polovično vožnjo, zato vljudno prosimo, da se do 15. maja oglasijo vsi oni, ki se nameravajo udeležiti lega izleta. Zlasti vabimo udeležence i narodnih nošah. Izkaznice za polovično vož-njo se dobe pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva pesta 5. Celokupni slroški bodo znašali okrog 4(1(1 Dili. d Pevska zvesta naznanja zborom, da ne Im aktivno sodelovala pri festivalu Glasbene Matice dne 15. maja, pač pa vabi vse pevce in pevke, da se tega slavlja po možnosti udeleže. — Pevska zveza. d Praznik Marije Pomočnice na Rakovniku se bo obhajal letos dne 22. inaja. Tedaj tudi shod salezijanskega sotrudništva. Upamo, da 1») prošnja za polovično vožnjo u;!',dno rešena. O tem l>odo sotrudniki in so-Iriidnice pravočasno obveščeni. <1 Razi ava sadjevca v Laškem. Sadjarske kmetijske podružnice Laško, Sv. Krištof. >v. Jedert in Sniarjeta pri Rim. toplicah, pod Mih področje spadata tudi občini Marija-Tadec in Sv. Lenari, so sklenile prirediti iwi vodstvom meddruštvenega razstavnega »dbora skupno razstavo sadjevca. Nateli razstave naj bi bil ta, da naši sadjarji lokažejo, kako izvrstno kapljico izdelujejo iz lumačega sadja in da se način pridelovanja i konsum prvovrstnega sadjevca še povzdig-e' Razstavni odbor opozarja na svojo sicer («običajno, a vendar za naše kraje zelo pri-lerno in aktualno prireditev, ki se bo vršila "e 8. maja 19Ü2. d Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi čre-esa, tvorih, pritisku vode, bolečinah v nžu; tesnobi v prsih, utripanju srca ter ■notici dosežemo z vporabo naravne ranz-Josel« grenčice vselej prijetno laganje, večkrat pa celo popolno ozdravele. Strokovni zdravniki za notranje (ezni predpisujejo v mnogih slučajih p dan zjutraj in zvečer pol kozarca ffanz-Josel« vode. »Franz-Josei« gren-a se dobiva v lekarnah, drogerijah in (fv'i trgovinah. a Vinarsko društvo za Duavsko banovino arnioni, podružnica v Ptuju, priredi dne ln 10. maja t. 1. 2. banovinsko vinsko PO DOMOVINI wvo m vinski sejem v Ptuju v Društve-■ste « ii Na Pnzstavi twdo razstavljene vse 11 Dr&vake banovine od lahkih namiz- »Žcnitev.c (Šmartno pri Kranju.) »Zenilev, to veselo komedijo, bo vprizoril Ljudski oder iz Ljubljane v nedeljo 1. maja ob pol devetih zvečer v Smartinskem domu. K.lor se hoče zopet enkrat pošteno razvedriti in nasmejati, naj si ne pozabi ogledati te veseloigre! Ne bo mu žal, za to jamčijo igralci Ljudskega odra, ki so s svojimi dosedanjimi predstavami prinesli že toliko lepega užitka. Ker je gotovo, da bo zanimanje za to prireditev veliko, si priskrbite vstopnice že v predprodaji. Smrtna kosa (Tržič) Dne 19. aprila je umrla ga. Marija Kristane, ki je bila daleč, okrog poznana kot članica katol. organizacij. Posebno je skrbela za reveže in misi-jono. Naj blaga žena v miru počival Zaključek sezone (Šenčur pri Kranju) V nedeljo, dne 1. maja, ob treh popoldne za-uljuči naš Ljudski oder letošnjo gledališko sezono. Prismojeni Jurček bo za slovo nudil veliko smeha, a lepe pesmi mnogo užitka. Zakrajšekova ljudska igra, ki se vprizori, je'živa priča, kako naš narod v budili poskušnjali kar visi na Mariji! Na svidenje! Saj se potem do jeseni ne vidimo več! Iz minulih let (Preddvor nad Kranjem.) Na . Titarficu - je pred 20 leti utonil tudi naš rojak, Janez Markun - iz Sr. Bele, ki je zapustil .sest nepreskrbljenih otročičkov. Bil je namenjen v Ameriko, da bi svoji družini kruh služil. Bil je jiriden kovaški mojster, izredno skrben družinski oče. Prejšnje bronaste zvonove na Brezjih je jiožrla svetovna vojna. Velikega je kupil naš domačin »Antonovčov* Miha iz Tupalič. Ko so bili zvonovi v zvoniku popolnoma urejeni, je najel voznika, ter se peljal na Iirezje, de se zahvali za ta najlepši in najsrečnejši dan življenja. Njegov brat Janez pa je kupil veliki bronasti zven domači podružnični cerkvi. Ko je prišel v Ljubljano k ,Samasu' z naročilom, so moža previdno izpraševali, kako in kaj bo s plačilom. Pa jim je možato odvrnil: Koliko pa bo zvon veljal? Da ne boste v skrbeli, ga vam pa kar sedaj plačam! Kar sipo je zaprlo gospodom! Žal, da danes ni več takih srečnih let! Blagoslovitev našega doma (Suha pri Kranju) Dne H. maja bomo imeli pri nas lepo slovesnost. Blagoslovili bomo kar dva domova, »Ljudskega in »Gasilskega;:. Naši društvi sta si zaželeli lastncgn ognjišča. Pred par leti smo zavihali rokave iti glejte, sid nesebičnega dela je vzraslel iz tal v eno nadstropje poleg tega pa še v stolp. Pritličje je zavzelo Gasilno društvo za svoje orodje, v zgornje nadstropje pa se je vse-iila Ljudska knjižnica »Belca« z svojo bogato knjižnico, ki deluje že 25 let ter svojo 25 letnico praznuje v svojem domu Spored na dan blago- nih do najfinejših sortnih vin, dezortna, peneča in medieinalna vina ter vinski destilati (konja/ki), tropinovka in droženka. Razstavljeni bodo tudi stroji in orodje vinarske in kletarske tehnike ter sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev in umetna gnojila. • Istočasno se bo vršil 8. maja 1032 IV. vinarski kongres v dvorani Narodnega doma ob 8. <1 15.000 Din je ukradel neznanec mesarju g. Mih. Anžiču v Dobrunjah pri Ljubljani. d Pred sodiščem je bil zaradi žaljeuja Sokola g. Alojzij Tome, župnik v Podlipi pri Vrhniiki. So ga oprostili! d Veliko množino rainega blaga so odnesli uzmoviči trgovcu g. Pavlu Stergarju v Sevnici. Prvi vtis je najvažnejši. Lepi beli in z osvežujočo zobno pasto Chlorodont negovani zobje dajo vsakemu obrazu poseben čar. Poskus Vas bo prepričal. Tuba 6 Din, slovitve: ob pol 2 sprejem gostov, oh 8 sprevod v cerkev k slovesnim lltanijam, po litanijah blagoslovitev doma. Ob zvokih godbe ogled prostorov, nato pa bo poleg doma domača zabava brez plesal—V slučaju siri bega vremena bo slovesnost na binkoJtni ponedeljek z istim programom. Prijatelji iz bližnje in daljne okolice — na svidenje. - S. U. Poroka (Gorlče pri Golniku) V ponedeljek, dne 18. aprila, se je poročil g. Peter Bržnik, mesar, z gdč. Marijano Rotar, šiviljo in cerkveno pevko v Goričah. Bilo srečno) — Cerkveni pevci in pevke v Goričah. Prireditve in drugo (Heteče) Prosv. društvo priredi v nedeljo ob 8 v Društvenem domu igro v 8 slikah: Črna žena. Nastopa čez 26 oseb. večinoma v narodnih nošah. Ker je zanimanje zelo veliko, zato igro ponovimo na Vnebohod 5. majnika. Vabimo! — Gasilno društvo bo imelo na Godešiču prireditev. Blagoslovilo bo v nedeljo 8. maja motorno brizga Ino, popoldne bo pa vrtna veselica. — Našemu kmetu slaba prede. Govoril sem z nekim kmetom, ki je gnal kravo mesarju v Ljubljano. No očka, po Sera ste jo dali? Po dinarju, se je odrezal kmet No, ne zbijajte šale, jaz bi rad zvedel po kakšni ceni. Po en dinar za kilogram. Krava tehta 860 kg; torej cela krava za 860 Din I Očka, ravno toliko, kot ene dobre hlače, sem mu dejal. In pokimal je * žalostnim obrazom. Požar. (Preska) V nedeljo 24. t. m. je ob pol 10 zvečer gorelo na Golem Brdu. Pogorela je hiša, hlev Ia skedenj pri Jerinu (Komatar Avgust) in hiša, hlev in skedenj in deloma kozolec pri Groèlju (Zanašnik Anton). Groèlju je pogorela vsa mrva, kakor tudi Jerinu. — Zavarovana sta bila za nizke svote. — Požar je zanetila hudobna roka — kakor pred letom na Seničici. Posvetni pravici bo poiigalaa ušel, Božji roki ne bo ušel. Prosveta (Dev. Marija v Polju) Kino »Polje r predvaja v nedeljo 1. maja znameniti, zvočni tilrn »Ben Hur«. Predstava ob pol 4 za mladino, ob 8 zvečer za odrasle. — Prosveta vabi k delavskemu prosvetnemu večeru, ki bo v pondeljek 2. maja ob 8 zvečer. Na sporedu je petje, godba, deklamacije in predavanje p. Aeka o družini. Vstopnina navadna. Zadnje predavanje g. dr. Arnejca o Koroški žal radi slabega vremena ni bilo tako obiskano, kakor bi bilo želeti z odrom na zanimivo snov. — Tembolj pa je bila napolnjena dvorana pri predavanju g. dr. Kreka, ki je razložil papeževo okrožnico »Rerum novarum«. Poslušalci so z najboljšim utisom odšli s predavanja. — članstvo pri našem društvo stalno narašča in je doseglo število 850. Preteklo nedeljo je sklicala Delavska zbornica anketo, kjer >e je razpravljalo o brezposelnosti in pomožni akciji. Navzočih je bilo okrog 84 zastopnikov raznih društev in urudov. Izvolil se je pomožni odbor v katerem so gg. domači župnik In župan ter zastopniki treh delavskih društev. Bog daj uspeha! — Umrl je dolgoletni cerkovnik g. Fr. Tonih v 79. letu starosti. Služil je pri cerkvi celih 61 let Poznan je bil daleč okrog. Počivaj v miru! Preostalim naše sožalje! — Pevski odsek našega društva je pod vodstvom požrtvovalnega pevo-vodja g. Zgajnarja priredil prvi koncert, na katerem so izvajali »Jefte'evo prisego«. Kritiko o koncertu je prinesel »Slovenec«. Poljci smo ponosni na vrle pevce. »Stari in mladi« (Ig) V nedeljo 1. maja ob 8 popoldne bo gostovalo Kat. prosvetno društvo iz Tomišlja v Katoliškem domu z ljudsko igro: »Stari in mladi«. Igra ima zelo lepo vsebino in tudi igralci so, kakor smo že poročali, izvrstno rešili svoje vloge, ko je bila igra prvič igrana v Tomišlju. ha Igu se bodo gotovo še bolj potrudili, da Vam bodo pokazali, koliko zmoremo Tomišljani. Udeležite se igre v obilnem Številu I Vabljeni st« tudi tl«tt h Touiišlja, ki ste po Veliki noci izranli zeljo, da b' še enkrat radi videli to lepo igro. posebno pa botra Blaželal Cisti dobiček je namenjen za zgradbo Tonilšeljskega posvetnega dom«. — Pro-stovoljni darovi za dom se hvaležno sprejemajo! Ka svidea je v nedeljo popoldne ob treh! Slovo (Javorje nad Lilijo) Tu se je poslovila učiteljica gdč. Ana liirseh-maim vsled težke bolezni. V kratkem času si jo pridobila srca otrok in zaupauje staršev. Želimo skorajšnjega ozdravi jen ja. Novi zvonovi (Prečna) Kaj takega pa še kmalu ni bilo! Sobota in nedelja (17. npr.) sfa bila za nn:o župnijo Izredno vesela dneva. Kar šest zvonov smo dobili: dva za župno cerkev, dva m podružnico v Dol. Straži in dva za cerkev na Gor. Kamencah. Vsaka od teh cerkva ima sedaj 4 bronaste zvonove, ki imajo kar najlepše ubrane glasove. V sprevodu, ki so ga o tvoriti jezdeci, smo «ronove v soboto prepeljali s postaje v Prečno na lepo okrašenih vozovih. V nedeljo se ja zvršilo posvečenje zvonov. Veliko ljudi od Miza -la daleč je prisostvovalo tej »lovcsncsti. Posvetil je zvonove uiil. g. prošt Karol Čeri« ob asistenci 13 duhovnikov. Takoj po po-. treten ju so župaa zvonova jioteguili v eronik. Ob treh popoldne so že «apeli. Med veselim pi'itrko-vanjun a> odpeljali ostale zvonove na podružnice, kjer «o jiu» pripravili lep sprejem. posebno ie v Dol. Straži. Tak«sa pogret** Metlika S*- ni \t4el*. (Metlika) Mesto in okolica je pokazala, kako veliko spoštovanja je užival pokojni Jože Vukšiuič. Kljub temu. da je delo naravnost kričalo, se je zbralo mnogo kmečkega naroda, da spremi pokojnega k sv. H okli Zbralo se ie tudi vse mesto in je v ■del(feni sprevodu spremljalo pokojnega na njegov i poslednji poti:- Na pogreb je prišel tttdi tukajšnji rojak opat cistercijanskega reda P. Augusti« Kostete. ki je x mitro na glavi vodil sprevod svojega pokojnega dobrega prijatelja, njemu ob strani pa so stopali Se štirje duhovniki. Pri odprtem grobu Je umrlemu izpregcvoril kralko slovo Anton Bajni; ix Oraéic. Vevei pa so mu še pisl«injič zapeli. Obrni /bor Hranilnice in posojilnice. (MetHka) V nedeljo 24. april» je potekel povsem mirno, dasiravao je sicer dosti godrnjali ja. ker ni mogoče vsak čas dvigniti naloženega denarja. Pa bi ce bilo nikake komedije, ko bi dvigali vlagatelji denar le za resnične potrebe. Zoj«lo delajo le oni. ki sc boje. da jim bo propalo, pa hite po svoje greše, ila jih bedo premeajali v tuje valute ali pa da laudo svoj denar skrili po mišjih luknjah. Prav ti ljudje ki tako svoj denar odtegnejo prometa, so lui vi I» g.i < lena vsega zastoja in vlegnejo s svojo nejwQ vdanostjo zakriviti še težje posledice. To je pa res hudo (Gabrovec) Zbolela je tnali. Pograbila jo je pljučnica in |e ifirgala družini. Četvero je otrok, najmlajši •komaj 14 dni a največji še ue oseui let. in ni je pri hiši ženske roke, ki bi z otroki. Kako bo oče Miu ko iz revščine ni kje kaj vzeti, drugega pa nima kot delavne roke. Tako je smrt ugrabila še uilado Baro Dragovan iz Gabrovca. Nihče ni zajokal ko smo jo položili v grob dne. aprila in vendar Äe je človeku src« trgalo, ob misli, kaj bo z nesrečno družiuo. Ko bi z malim imel kam z večjim bi še kako, Ver vsaj jesti že morejo «imi, tako je potožil oče, toda kje je človek, ki bi nut pomagati mogel ia bolel. Vermika Desentška (Polzela) Menda ni nobena prireditev — ruzen Pasijpua i— vzbudila širom Savinjske doline, toliko zanimanja kot >Veronika Deseniška-, drama v jielili dejanjih, katero priredi dramatični odsek JfcPI) ua Pohneli, v nedeljo & maja v Prosvetnem domu. Ni čuda, vsaj je snov vzel» iz celjskih g rolo*, rodbine, kafer* j« začeta svojo pot na grad-.: Zovaeku pri Braslovčali in se porzpela v vrsto aauiostojuili vladarjev aa celjskem gradu. Tudi spomin na nesrečno Veroniko še živi v starem it-«Htlu in pripovedkah. Kos naSe i^odovine nuni »oeejo podati igrak-i v igri. katero je s pi sai pesnik Oton Zupančič. Preskrbljen« je za scene ri jo in «aravo v «lare.» slogu. Prosimo, da », ob«n-stvo oskrbi vstopnii-e v pmlprodan. da *e Jeä! blagajni. Vstopnice se dobijo oseb- Z VÌM CUci. pismeno: Kat. proavetao dru-štvo Polzela. Naše gasjiotuiisi«,» (Konjice.) Kljub vinski razstaVi i« vsemu prizadevanju od strani vinogradnikov za «in v Kjer ljudje v resnici kršfc* tko žive, tan tako imenovano socialno vpi* Sanje kmalu zamre.« Vrh tega pa tudi spoznamo iz Dej^r apostolskega, da se je naviderai komunisti® poskus prvih kristjanov prav kmalu iizjalorft Saf drugače tudi biti ni moglo. Zakaj pref ženje prvili kristjanov se je prav kmalu P»"' bilo. Ko pa ni bilo več bogatinov, lei bi M svoje darove na razpolago, je nastalo v prt krščanski občini straSno siromaštvo, tako ve- Kri ie aflsUka žiM ter oiwvij. irmenjjvo «arni v ikeiu (£tE«i. To pa « fisti in zdravi krvi. ZavolphJ»<* stimo »voj» kri « prirodmm »Plaalnk«« «drariliii» *»ipS čaj tnti, «vertie m oto«"P " celi organizem. ; Zahtevajte v K*«™* aa«» >PfawnkiK «iMrilai č»J, M se «e «tejc. ti** J* v plombiranih paketih po D » -» t napiaem proi"-''!""3' Lektm» Mr.L.B»hoT« Li«kli"> »p paHovtc liko, da je bil sveti apostol Pavel prisiljen, ja prosi potrebne miloščine za siromašne kristjane tudi po drugih krajih, kjerkoli je oznanjal sv. evangelij. Brez dvoma pa je bilo konec prvokrščaaskega komunizma, če prej ie leta 70., ko je rimski vojskovodja Jeruzalem popolnoma razdejal. Tedaj so namreč maloštevilni udje prve krščanske občine v Jeruzalemu, da se rešijo, zbeeali preko Jordana m tam je nastala prva krščanska krivoverska ločina: ebioniti, ki so sc še dolgo potem smatrali za naslednike prve krščanske občine. Tako so se oni, ki so mislili, da se morajo odpovedati zasebni lastnini, če hočejo postati kristjani, polagoma ločili od prave cerkve in s |em zapadli krivi veri, hereziji. Nekaj drugega je seveda ona skupnost premoženja, ki temelji resnično na načelih pravega krščanstva, kakor jo najdemo v manjšem obsegu v skupnem življenju beraških redov. Podlaga tej skupnosti je velika ljubezen •Jo Bo»» >n z T zvczi c!° bližnjega in kot tate je mogla in Se vedno more povzročiti čudovita dela, tako na polju zunanjih in no-Irajnih misijonov, kakor tndi na dušnopastir-skem, umetniškem in kulturnem polju. In prav ob pogledu na to skupnost premoženja smemo reči: Če bi bil ves svet pre-sinjen te ljubezni, pravega duha Kristusovega, duha krščanstva, potem bi se dala tudi po vsem svetu uresničiti skupnost lastnine, ures-niòil bi sc splošni komunizem. Toda ljudje ostanemo vedno ljudje. Hudo nagnjenje, ki je v nas vsled izvirnega greha, bo v nas ostalo tudi v prihodnje in to nagnjenje v ljudeh le prerado prevladuje. Prav zato pa bodo — kar nam izpričuje tudi zgodovina preteklih in sedanjih dni — vsi poizkusi ustanoviti splošno komunistično državo, brez j ispeha. 2e 400 let pred Kristusom so razmiš- j Ijalx o tak. državi grški modrijani; toda ti mož,e so pa tudi spoznali in priznali: Lepo bi to bilo, toda za tako državo je treba ta človeški rod pomesti z zemlje in ustvariti nove j,udi, - ali pa, bi dejali mi - vse ljudi spremeniti — v svetnike. Toda prav tega pa, kar je predpogoj komunistične države, ne mara sodobni komunizem, to je: premagovanje človeških strasti, jo je oplemenitenje srca, duha Jezusovega, hrepenenje in teženje po božjem kraljestvu. Vse to komunisti feot znano strašno sovražijo, izbegavajo, pobijajo, preganjajo, prav zato pa zija med njimi in krščanstvom nepremostljiv prepad. Prav zato je io ostane tudi vsak revolucionaren prevrat za pravo srečo ljudi po navadi jalov. Ne samo, da pri revoluciji trpe tudi nedolžni, ona sicer začasno res spremeni lastnike oblasti in denarja, toda trajne rešitve tudi ona ne more prinesti, ker ne more spremeniti narave ljudi. Tako pa se sadovi revolucije najmanj tekom čiiega rodu izmaiičijo, kajti oblast in denar imata toliko vpliva na človeško srce, da prejšnjega zatiranca spremenita v novega samodržca, ki nujno povzroči nov upor. In tako bi se zopet ponavljala stara zgodba. Ne! Niti revolucija ne more pripeljati ljudi do sreče. Pij XI. jo je označil v svoji okrožnici >0 obnovi socialnega reda po evangelj-skih načelih sledeče: »... Dokler bo trajalo to žalostno razdejanje duš (kot je današnje dni), je zastonj vsak trud, da bi se družba preuredila. A zoper to razdejanje ni drugega uspešnega pomočka, kakor da se ljudje odkrito in iskreno vrnejo k evangeljskemu nauku, namreč k zapovedim tistega, ki edini ima besede večnega življenja. Naznanita Listnim uredništva: Vransko: Stvar spada pred sodišče, ne v časopis! _ Poljane n. Sk. h.: Takih osebnih obračunavanj, pri katerih jo vedno krivda na obeh straneh, ne kaže razglašati, n Preddver. Prosvetno društvo v Preddvoru vprizori na Vnebohod, 5. maja ob treh popoldne 'fr.° »Carski s e k. Vstopnina 7, 0, 5 in 4 Din. Vsi, 1,-1 ste brali v Slov. večernicah zanimivo povest o carskem slu, boste igri z užitkom sledili. Pridite! 11 Kakima. Ma praznik Vnebolioda ozir. na cerkveno zegnanje bo Prosv. društvo v društeve-nem domu jlriredilo igro »Pri kapelici«. Ker je igra zelo zanimiva naj je ne zamudi nobeden kdór bo pnsel na ta «lan v našo prijazno vasico. Začetek ol> i popoldne. n Pismeni esjierantski težaj. Vsem udeležencem pismenega .esperantskega tečaja sporočam, da ne stanujem vet na Jesenicah. Nalogo nai se pošiljajo na naslov: Golobic Peter, šol upravi-* telj, Priiliskovo, p. Šmartno pri Litiji. Prijav ae sprejemam več, ker nameravam jeseni otvoriti nov tečaj za začetnike. n Razne igrice na prostem, deklamacije dvogovore, popevčice in podobno, posebno pripravno za izleta Marijinih vrtcev, je zbrala Ženska zveza. Naroča se pri ženski »vezi, Ljubljana, Mikloäi. ceva cesta 5. . »Karitas. Zahtevajte pojasnila posmrtninskega zavarovanja »Kantas«, ki je edino varno zavaro-vanje. Obmrtf se na krajevne zastopnike ali pa na: »Karitas«. Ljnbljana, palača Vzajemna zavarovalnice »Ali je res; da ste dali edino hčer vašemt» blagajniku za ženo?» »Da, res je m mislim, «ki sem prav storil. Če bi namreč kdaj prišlo blagajniku na misel, da bi pobegnil z mojim denarjem, naj ima vsaj moj otrok nekoliko koristi od tega.« * * * »Kdo pa je to? Morda kakšna soroduka?« Da, daljna soroduica, namreč, sestra prve zene drugega moža moje'tretje žene.c ' RAZNO Zaklad kraljice S«he. nani angleški lovec rank IIa vier, ki hodi i' Ifta in letu na lov .iu c»e v .-vir i k o, se jo vrnil zopet v London, kjer pripoveduje, da se mu jc iKisrečilo odkriti s.i Abesinije trob svetopisemske kraljice Sabo in pn njene »Srnniiie zaklade, /u-'Wd so nahaja, kakor Wi 11") ter. v neki pod--omski shrambi, ta )>a. t' nahaja pod strugo '«■e reke. (lavier pri-»U'ilire. da je našel am na tisuče d tum lutar,' rubinov iu silne Možmi- »okovanega lata. S seboj je prine-ve{ dragih kamnov '! zlatu iz i,. Zll-_ "'niice. Drugo loto. '™v'- bo organiziral ^fillio okspodirijo v Pl'osinij,,. d,, |,„ dvienil ''s zaklad. «lini robci iu noga- «*• Žepne robce so S- j ako težko. f«»l je veljala rnava-; «* je žepni roben "vaj; grdega, kar se v «e smo «iti oo-(!, Žepne robec ' je v modo šele ?« Josipina. Ta je "V .^r'le zobe iu zu-Sl JC zakrivala tiste' 19 Sheehan: MOJ NOVI KAPLAN : Veste, še nikdar nisem bil bolj srečen. Vso to divjanje in grmenje me vedno bolj privlači v to malo gnezdeče, katero moram imenovati svoj dom.« Gnezdeče je bilo prav čedno urejeno. V kaminu je veselo plapolal ogenj iu lizal premog, drva in šoto. Soba je bila snažna, prijetna, lepo in okusno urejena. Steno so krasile radiranke in bakrorezi, odprti klavir je vabil: Pridi in zaigraj!, knjige, vezane v modre, rdeče in zelene platnice so se vrstile in njihovi zlati napisi so se lesketali v ognju. Samo veselje! Koliko nasprotje viharju, ki je divjal zunaj. česa že potrebujem? Razkošja? Oprave imam dovolj, zdrav sem, hvala Bogu! Družbe? Tu imam največje človeške velikane: Platona, Aristotela, Aeshyla, Virgila, Danteja in Shekespaereja. Samo poki mam in že so tu. Govorite in odpro njihove uvele ustnice in odidejo nazaj na svoje mesto. Zbirke grških očetov, katero ste mi priporočili, še vedno nisem dobil, a jo gotovo dobim. Bogoslovni del moje knjižnice je sedaj bolj skromen, vendar vam zmorem postremi z deli svetega Tomaža, Do Luga in Suareza. Drugih, vam ne bom omenjal, ker jih itak sami dobro poznate;: ■ . Dobro se vam godi, : séni reke'!. Toda kako morete živeti brez časopisov.« Tu ste zadeli v Ahilovo peto, vsaj bila je, a je sedaj neranljiva. Prve dni mi je bila to velika pokora. V Angliji sem vedno zajtrkoval pred časopisom, ki sem ga naslonil na posodo za čaj. Trdili go, da to m zdravo, zato sem jedel .bolj počasi. Prve tedne me je tukaj to želo motijo. Vsakih pet minut sem stopil k vratom in gledal po vasi, če morda kak otrok pri-nasa časopise. Teh občutkov vi ne morete prav doumeti.« • Da bi jih ne mogel doumeti. Le spomnite se kaj pravi Virgilovo izruvano drevo slepemu velikanu. Samo to veselje ln tolažba v nesreči. In to je bil meni časopis. A kako živite sedaj?« .. Nikdar ne hrepenim po njem, da, skoro zaničujem nekatere, ki zapravijo skoro ves dan z njim.« >Toda novice o svetu, politiki, vojnah, uradni odloki, samoumori, ločitve zakona, borze in delnice: ah vas fe stvari prav nič ne zanimajo?« ::Nic; obžalujem le tedaj, kadar me fantje vprašujejo kaj je z vojsko,in se bojim, da bi me smatrali za strasnega nevedneža. Oni so taico vzgojeni. Vsi fantje si želijo pri kovaču: Ko bi bil jaz general ali admiral. Ko bi imel te čete in jim ukazoval, kakor bi hotel. Konjenica, to je nekaj.« Močan «unek je pretresel hišo kot da jo je hotel vreči iz temeljev. ' Danes bi ne bilo prijetno iti k bolniku v Slie« veognef« -Niti za hip bi se ne obotavljal. Ničesar si na želim bolj kot iti sredi dežja in viharja preko šote ali plezati po strmi obali, ky vas hladi mrzli zrak in vam morska sol razjeda ustnice. Ko se vrnete se vam zdt dom mnogo prijetnejši, ogenj še lepši. Sicer pa sem > bil danes že zunajx ì Danes .zunaj? Kje?< sem vzdihniL *Pri Campi ono vih.« Angel varuh s kolodvora Vsak dan pridrvi na ljubljanski kolodvor aa desetine vlakov, s katerih se vsipajo trume potnikov. Prav tako odhajajo desetine vlakov na vse strani, v katerih se odpeljo nešteti na vse strani. Ni majhen trušč, ki vlada na tem križišču železnih cest. Moderna tehnika in civilizacija sta poskrbeli, da se človek more peljati udobno in brez skrbi. Za vse je preskrbljeno. Tudi za tiste majhne želje, ki zrastejo v srcu človeku, ki je na potovanju. Ob vlakih ponujajo pomaranče, kruh in druge mrzle jedi, kdor hoče, si lahko privošči piva, cigaret in tudi dnevnik, ki ga najraje čita. V vsem tem živahnem vrvenju pa ostane večinoma človek človeku tuj; vsak se z lastnimi komolci rine skozi gnečo, vsak hiti svojo smer. Kaj dela bližnji, ni nikomur mar, pa naj si bo potreben pomoči ali sveta: Pomagaj si sam, je geslo in kdor si ne zna, naj ostane doma. In vendar mora često potovati tudi človek, ki ni navajen čudnega vrveža ljudi in možice vlakov, človek, ki si v tem hlastanju ne ve in ne more pomagati. Zlasti zapuščena so dekleta z dežele, ki jim vrh tega groze še vse druge nevarnosti, pa naj si bodo skrite pod krinko prijaznega in postrežljivega sopotnika. Z»»o ni Čudno, da so v drugih državah, zlasti v Franciji, Svici in Nemčiji že zdavnaj organizirali tako zvane kolodvorske misijone, ki opravljajo krščansko delo usmiljenja s tem, da pomagajo bližnjemu na potovanju iz stisk in nezgod s svetom iu pomočjo. Ta ustanova se je v inozemstvu že tako obnesla, da je po večjih kolodvorih v tujini kolodvorska pomočnica milijona prav tako znan pojav, kakor stražnik ali pa sprevodnik, samo s to razliko, da je gotovo še bolj priljubljena pri vseh, ki na svojem potovanju potrebujejo pomoči in zaščite. Nepotrebno bi bilo utemeljevati potrebo kolodvorskega misijona pri nas v Ljubljani. Saj prihaja vedno lepo število nesamostojnih, zlasti deklet v mesto z dežele, ki življenja v mestu ne poznajo in ki tudi ne poznajo vseh neprijeinosti, ki se jim lahko pripete, in tudi drugi, ki samo potujejo skozi Ljubljano in čakajo samo na zvezo z drugim vlakom, ali pre-noče v Ljubljani, bi prav radi sprejeli kak dober svet ali primerno zavetišče. Zato prav od srca pozdravljamo akcijo slovenske, krščanske ženske zveze, ki je ustanovila poseben odsek kolodvorskega misijona. Že cd leta 1929 je Slov. kršč. ženska zveza delala na tem, da ustanovi kolodvorski misijon, ki bo zlasti služil zaščiti katoliških deklet in mladine ter pomagal potnikom s potrebnimi pojasnili. Letos je Slov. kršč. žen. zveza to tudi izvedla in kolodvorski misijon že prav uspešno deluje. Misijon ima svojo pisarno skoro nasproti kolodvora v palači Vzajemne zavarovalnice in posluje popolnoma brezplačno. V ozki zvezi je s posredovalnico in zavetiščem Poselske zveze v Marijinem domu, kamor v mnogih slučajih pošilja dekleta, ki prihajajo v Ljubljano brez določenega načrta ter iščejo službe. Vse oblasti. zlasti pa policija in železniška uprava so z vesel em pozdravili to novo ustanovo, ki vrši tako nalogo, ki jo niti policija, niti železniška uprava sami ne moreta izvrševati, kljub temu, da je prav tako važno Sicer nima kolodvorski misijon doslej nikakršnih rednih dohodkov in je njegovo poslovanje omogočeno le s prostovoljnimi prispevki zlasti članic Slovenske kršč. žen. zveze, ki tudi upravljajo vse potrebne posle v kolodvorskem misijonu brezplačno. Edina nastavlienka je pa kolodvorska pomočnica, ki ima službo ves dan od 7 zjutraj do 10 zvečer. Kolodvorska pomočnica je prav za prav angel varuh na kolodvoru — dekle z odprtimi očmi, ki mora vse videti in vse opaziti V i dan prihaja redno k vsem prihajajočim m ,,!? hajajočim vlakom in išče med množico takih katerih obraz priča, da si ne ........... • " znajo sami pomagati. Ima tudi morejo in D9 ,SV°JP znane. nje, na rokavu namreč nosi širok bel pas «k tudi potniki mnogo hitreje opazijo, kakoV n! ki je predeljen z rumenim poljem. To je narodno znamenje vseh kolodvorskih nark po vseh državah. Zato ni čudno, med-misijo. domači, ki mnogokrat ne vedo, kakšen ima ta novi »reditelj«, ki ima na rokavuTrak z napisom - kolodvorski misijon«. Kolodvorska pomočnica nadzira tako s svojim budnim oče. som prihajajoče in odhajajoče. Posebno po. zornost pa posveča dekletom in ženam, ki pri. hajajo same, mladini in starejšim ljudem, Slepcem pomaga izstopati in vstopati, bolni! kom, zlasti materam z otroki pomaga, d« ne zgube drug drugega itd. Mnogokrat poseže vmes z odločno besedo in nastopom in tako reši neprijetne položaje, ki bi mogoče za kakega neprevidnega dekleta postali usodni. K no. benemu vlaku tudi v Ljubljani ne gre zastonj, Povprečno vsak dan pa odpošlje najmanj po eno dekle posredovalnici ali pa v zavetišče Poselske zveze. Vse to zastonj, samo da se ne izgubi v nevarnem mestu duša. V kratkem bodo po večjih postajah Slovenije nabiti celo-rumeni letaki kolodvorskega misijona, ki bodo opozarjali potnike, da imajo na ljubljanskem kolodvoru prijatelja, kf jim bo rad nesebično pomagal in svetoval. In takrat bo imel angel varuh na kolodvoru še več dela, po širni Sloveniji pa vedno več iz dna duše hvaležnih src. »Vi ste se zdaj oženili in zdaj ste srečni.« »Nasprotno Prej sem bil srečen, a zdaj nesrečen.« »Ne norčujte se!« »Res. Morda boste celo uganili zakaj.« »Kar sami povejte: pri ugankah nimam sreče.« »Ali poznate v Moydereu gospo C., vdovo po nekem strežniku?« »Ne vem; toda počakajte. Ali je prosila, da ji dovolijo gostilno?« »Da.« »In vi ste ji pomagali? — Bog ne daj! To bi bil prevelik skok!« »Priporočil sem jo.« »Kaj?« Zavedel se je za hip in se pričel zagovarjati: »Oprostite, vse vam bom razložil. Zjutraj je prišla vsa premočena in umazana k meni. Njena revna žalna obleka je bila vsa premočena. Tu je sedela, še vedno 3e poznajo sledovi njenih čevljev. Jokala mi je, da ji ie pravkar umrl mož in ji pustil štiri otroke a nobenega premoženja, razen hiše da nima nič... če bi ji pomagal ... slišala da je, da sem zelo usmiljen do re-vežev... in, saj razumete?« »Prikimat sem. »Pomagati da bi ji mogel samo na en način: dobiti ji dovoljenje, da sme prodajati vino in žganje. Mirno sem jo ustavil: »Prosite me lahko na vse mogoče načine, naj vas priporočim kaki dami kraljičinega spremstva in storil bom; a da bi pomagal komu, da dobi dovoljenje za gostilno, tega ne, raje si dam odsekati desnico. Odločil sem se, da uničim razen ene vse gostilne v župniji.« Z začudenjem me je pogledala. Nato je vzkipela v nji vsa keltska jeza. »Seveda, vi lahko zmerjate nas, uboge beraBog nam pomagaj revežem, ko se ne moremo zateči nikamor, niti k svojim duhovnikom!« in planila v jok. Povedal sem vam, da vam ne bom dovolil, da bi odprli gostilno, ker je to proti mojim načelom. Kaj bi naredil? Šel bom z vami v grad in vas bom rudi tega pisma, ki ste ga dobili pri župniku peljal k gospodu Campionu. Toda povem vam, da ne bom priporočil vaše prošnje niti z eno besedo. Ste razumeli?« »a, prečastiti!« je rekla. »Bog vas blagoslovi!« Njena jeza se je poleg'a in kljub strašnemu dežju sva odšla v grad Ker sva prišla prezgodaj za jutranji obisk in kapitan Campion še vedno ni prišel iz svoje sobf* sem pustil ženo v čakalnici in šel na hodnik, odkoder sem mogel opazovati divjanje vetra. Ko je minulo pol ure, sem se vrnil, toda ženi je medtem gospod Campion že obljubil, da jo bo zagovarjal pri seji. Radi tega izida nisem bil ne vesel ne žalosten.« »Slab dobiček,« sem se vznevoljil. »Le pomislite: osem gostiln v tej revni župniji s tri sto dušami!« »Res je,« je rekel in pogum mu je zrastel, »toda poleg slabega sem dosegel tudi nekaj dobrega pri svojemu obisku. Kmalu bi bil izpreobnil gospoda Campionak »Res?« sem vzkliknil začudeno. »Da pripozna svoje dolžnosti do cerkve, naroda m Boga in jih izvaja; to sem skušal doseči.« Začudeno sem mu gledal v obraz. Koliko veselje bi bilo to za plemenito svetnico, katero čelo je bilo vedno veselo, razen, kadar se je zavedla očetove trme. Kako pogosto je pobožno molila, da bi kmalu prišel dan, ko se bo oče uklonil božji volji. Koliko sv. mas je darovala, koliko je prejela svetih obhajil z namenom, da bi mu olajšala pot do milosti. Kako z žepnim robcem; tem» zgledu so sledile ludi ] dvorne dame. - Noga-vie pa pred -'' irajalo skoro 300 let, prodne s> postale nogavice splošno oblačilo. Predrzni vrabci, M-ki kine t iz vasi iiudin-gen (Nemčija) je le» postavil na svojo nji» posebno velikega » »hudega« slamnatMi moža. Strašilo je nekaj časa res odvračali vrabce od njive. Ko i« pa nekega dne p«*1 zopet oerledovat >stra-šiloc. je videl, da so s vrabci v žepu sok»ß»i katero je bilo str* oernjeno. napravili gnNotì' Caruso. Chic«; ška operna druzl» Jj; namestila kot prve« tenorist« 29 letneea na Kicptiro iz Polj* Navedeni je pri svoj™ prvem nnstor.ii pr'"", operi pel v plnvn. « K i en ur« je /«'»«J Varšave. Na željo »«i-^a.v ..... |U IJ jega očeta je »« j ' „i univerzi dovr prnvne Študije-a sy. Za masiranje i, nrehlaieniif) lenem krvnem toku ta posebno pri SumalKnih boWnah se že skozi 35 let najraše lonrflblia kot zanesljivo domače sredstvo Féllerjev Cadileči Ekailuid. Poskusna steklenica 6 Din, iS steklenica 9 Din povsod. Po pošli 9 popisnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni stekle-6o Diu bitz daljnjili stroškov pri lekarnarju feiler," Stnbica Donja, Elzalrg 16. Savska banov. Ali nai grem od vasi do vasi? Krojaškemu pomočniku Tinelli tam z Dolenjskega je mojster odpovedal službo. Ubogi mojster je zašel v, take plačilne težkoče, J» si ni vedel drugače pomagati... Nu, ta je pa lepa! Pa prav zdaj za Veliko noč mi gre odpovedati! Kaj naj zdaj storim? Ali naj grem od vasi do vasi in povprašujem po krojaču, ki potrebuje pomočnik«', je modroval Tine. »Na slepo srečo sej danes nikamor ne izplača lioditij« je meji il prijatelj France, ■Najprej si poišči v časopisu primemo službo! Alali ogla« v -Slovencu je dober pomočnik tudi pri iskanju služb! O tem sem se že večkrat prepričal!-; Ta oglas v ■Stovoilčevi" , rubriki Slutile išiejoi slane 13 50 liini Vsaka boseda 50 par. Kje jc krojaški mojster, ki bi sprejel v službo pomočnika ■/. vetfetno prakso? Ponudba z navedbo mesečne plače pod šifro »Vesten iu pošten na upravo 3Slovenc*<. Tak aitili oglns bi veljal v Domoljubu 45 Din, za stalne llomol jubovo naročnike pa le 23 Din „veiiKi z malimi ogiosi! " Naročajte »Domoljuba«! Nocoj se mt je sanjalo, da sem govoril z najlepšo m najboljšo deklico na svetu. Prosil sem jo za roko « »No, in kaj sem jaz nato odgovorila?« i. * ' * « Star gospod: »Gospod Draksler, če se ne motim. Moj nečak je zaposlen v vaši pisarni.« »Da, da, prejšnji teden je vzel en dan dopusta, češ, da gre na vaš pogreb.« * * • Oče: »Ce se boš pridno učil iia gosli, dobiš od mene kovača.« Sin: »A, če se ne učim, mi dajo sosedovi dva.« Ona: »Vijdeževalka mi jc prerokovala, da bom šla za šest tednov v iiioreko kopališče.« On: »Domeni se ž njo, kdaj bi nteni lahko prerokovala, kje naj denar dobim za tvoje kopališče in morje?« * * * Uradnik: »Prejšnji teden ste v našem časopisu oglasili, da iščete novega nočnega čuvaja. Ali ste imeli kaj iispeha?« Podjetnik: »O, da. 2e prvo noč potem ko je oglas izšel, so mi neznani lopovi oplqnilt trgovino.« » * * . t. »Tvoja žena te je prosila, da ji kupiš avto, ti pa ji kupuješ biserno ovratnico.« »Ponarejenega avtomobila ne dobim, 'ovratnico pa.« Neki Ljubljančan jè ptvikrat stal na visokem mostu v Vitjtgarju. Domačin, ki-je prišel na most je razlagal gospodu, da se jè pred več leti vrglo v prepad neko dekle. »Iz obupa?« je vprašal Ljubljančan, »Ne, iz Tržiča« je pojasnil domačin. Vsl otraci Vas lépo profeitìo; pišite Sé-daties trgi domu Steroiecki^po' «ot'o/ «üftd kolekcijo raznega matiufältturriega: blaga?, ter tam še. do|i za wal denaf veKko'dpbrega, lepega- in iuočnega btagn «a; Otroške Tt«kor tudi ža iaoške t» Sfènske iflilekev kolek-ciji se nahaja četž>tficS saturili hovth vzorcev in lahko1 doma farträto" artrHO* breši!pro-; * ' Hajalčcvega vplivaj -,ì v n il ■ ) i k-: « 'i'; . ' i.i.i'il stermtrn Äif,i§ ; :c 11 m hi«, ker jc upnkda »? »<> potem „stavil lra/iii.l;:,,Tako .se je tu-4 »-Kodilou Dvb siražm-* shi kmalu ustavila «mohi!. šofer jc hi (t ™ pojaroH- svoj ..pol«/ J^«?» berač. _ ah b, mogel dobiti l" vas stare hlače? _ ni wnvcvi se otóuite jem Ä0' ~ to<1a mstke pobožno je upirala oči1 na . tabernakelj in vztrajno trkala na Kristusovo srce. Bog vas blagoslovi! Kako ste neki napravili ta čudež?" je bilo vs$, kar sem mogel reci očetu Lethe-byju. To ni bilo delo enega ali dveh dni, je rekel tiho. Že zdavnaj sem položil smodnik pod trdnjavo, danes sem ga prižgal in trdnjava se je morala vdati. Ali ste že kdaj kaj slišali o Halcyoni?« »Če sem že kd^j kaj slišal o Halcyoni? Kdo bi je ne poznal? Ali je isploh kdo med Moherstimi pečmi in Ahilovim otokom, ki bi ne poznal té petdeset-tonske jahte, ki se je vkljub svojemu nemirnemu duhu ponašala s tem lepim imenom? Ali niso vsi govorili, da ljubi gospod Campion to jahto bolj kot. svojo hči, da govori a njo, jo boža kot otroka in kako sta v poletnih večerih spala na odprtem morju, ko so divjali valovi okrog nju i« ju je samo pusta megla spominjate na življenje? Aii niso s svetim strahom in ponosom govorili po vsej obali s kakšno divjo jezo so jo premetavali valovi in se zaletavali vanjo in odbijali ob njej? Ljudje so se naslanjali na svoje orodje in jo opazovali, kadar je hitela ob obali in'si zasla-it jà'li !Kpj veaie o Halqyoni?« sera vprašal . Mt - ,>S||(jM*^.leveUto.».liNl tod^t fidfilj« dosedaj še ntecjn^-lp odgovoril. ., »Ali hocote reči, da. ste videli to p/ekirasno jrftfe?« sem ga ypiaM. sDa, videl, krmaril, smejal sem se na njej «d -veselja in «e^e bal kakor Campiona sahiega.c >'■ !> ' ! »Kako to? Saj ne dovoli Campion razen Bittri nikomur, da bi stopil na^krpv.c, : »Vse, kar vam morem ;pevèdati jè Mè: ,2è vec večerov sein sedaj prebit škripaj s kapitanom iti če me želite izprašati o momarstvu, veslanju, in krma-renju, vam dam sedaj priliko.« ( ' , , Poglejte ga no. Moj kaplan je postal.šaljivj To mi ni ravno najbolj vleč, -raje Iii V?9él,. da bi ostali resnì^ todä poten» hoste, zópet.'. . te narjl^žnje' ^coliäciiie. Kako dolgo se *bo tò še vleklo? ;" u -ki ; ' '' ,. -»Vaše mornarsko, .znanje me sedaj' prav nič ne zanima, preide va, raje k stvari. I&tko ste. pridobili Campila?« »To je sicer dolga povest» toda poizkusit j» I»« skrčiti. Vedel sein, da bom mogel "priti do njega samo na en način.'Sveti Pavel ptavi o sebi, da je bil vsem vse. Zato sem sfclenii tudi jaft da bom govoril s kmetom ò žetvi, z lovcem o kdnjih in psih, z ribičem o mrežah, l^er bi jtìt wtcer ne mogel pridobiti zase. To je kržčaifeka difilonlBcija, dasi želim, da bi nikdar več n^ Uporabljal, ta, načela»t: , ? »Pustiva to; to je vprašanje saniozavesti in 6astl. ÖloveSka nai-avä'je čudna stvar, kateri ne pridete ktnalu do, živega; ih 'vji tudi1 ne moifete teči naravnost vilirib.c ■ : -i; i."/ ■'' ',.,■■■■'• »Jii?navš&na mi je bila vedno ostudna; sovražila jo in berad bi slišal, da je Camjnon spoznal, da sen* sicer postopal nedolžno kot previden vojskovodja, a da sem iriu svoj pravi namen M-ikril.'« . »{^eDWÌit6',teisi^enlr««tiipksčUti^ naj Bi on bel? glavo rsdl xljìh!<:à^m zak «cai nad'njfim. >Ali se prav niß nò zah/ötläfe, k&ko me iiiiuSfó? Pričnite yendar kakor stì »podobi!« • < Francoski filozof. , ì .l'I t! DOMOLJUB*, dne 27. aprila 1932. i> Birmanska darila /isT». ot !■«—— lvj iiyt /J/ * po znižanih cenah prt Safei^^p L. V'IH4R. »rar ilCT^fes^fe»^ i jub jnna. Sr. Petra c. 36 '1° sami) »žiro®, obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. staro 20 40 let vajena vs< ga kmečkega dela pridna, telim, poštena. Plača p.) dogovoru. — Frančiška Zemlja, -Selo p. Žirovnica, Gorenjsko zasluži. - Poä'ite svoi naslov in /.namko za o.l'fovor na »Melatint, Ljubljana, Predal 276 Stalne službo pri dobri obite ji dobi marcivo in ošteno dekle 18 do 22 let staro. Prednost ima oua, ki je üvrälui grapodinjiki leča'. - Nas ov upravi l>omo juba pod št. 5953 proda Franc Beziaj, Preska 26, p. Medvode. Istotam se cobi ove» za sein1 in detelja v mešifili. Jamčen mi koiičino. Cena po du-g, voru. Kancler Franc. .Spod. liajuin št. 12 pri Ptii.u. nov, prod» m. Cena po dogovoru Anion Hočevar. Vrhe 3, p. Krka pri Stični. Pfiiiiift boka 130, de-L«»!!?, ,avske »25, šol ne 100, d bre dobile pri Je nei .leiaj. Za-lioge. pošla Smlednik. UaoPBdai večjih Kupci naj -se zglasijn i n Franc Sre-b t. Sv Kri/, pri Liliji, l!i»«ra 16—18 let sta-nlSPCS pr dneja in |K)šleneaa spre mi m z i kmečka deja Jakob Nova«, Z'40r. Šiška 26. POSES^O naroda! IS oralov zemlje,,gozd, njive, Ira nitii. t rondinino. hiša z opeko krila. 'I delni skedenj in gos odarsko oio .je vse v lepem utaiiju l živ m n mrtvim imen-I laijem. - Fiksna rena 35.000 Hin P acini t o-, goji skrajno usodni -Naslov v upravi »Domo. uba: pod št. 5<>47 LfDbljona. mestni lrg 15 Na malo DCŽIfittli velino Dslanevliea« 1B39 leleion 2292 Kašelj in motnie pri dihan u postine o lahko predhod-niki pljuč ih b.ilezni, ako C^k^^š^ ^ se sam m ar ja j». Preina- v p' J jenja se često pojavljajo . \ fl v »vezi s ka-lj-m in dru- Jy K / g mi pojavi, kot so hripa-vosi, boleč ne v vratu, tež- % kože pri dihan u, bolečine / / v prsih, v pličih in ra- \ ' | menih. Pri slabotnih ose- Y"yV ìk !i bah in otrocih morej» k } \|w\ i) itneti t ki pojavi zelo težke JR) À [ J posledice, ako se pravo- Si?" C. p časno ne ustavi poslabšanje. Zato stori dobro, kdor se zavaruje z vnoiabo pravega Zagorskega soka -Elsa* lekarnarja Felterja poseb o v spremenljivih pomladnih in jesettsk h dneh, ki so tako nevarni za pl uča in dihalne organe. Oslabljeno osebe in otroci bi ga morali jemati \s>-k dan, ker je poleg prijetnega okusa še tako redilen, da koristno vpliva na telesno moč in odror-nost 2 steklenici Din 50"—, 4 stek en ce Din 92 — že t zavojnino ia poštnin i pri e-kamar u Evgen V. Fellerju, Stubica 1) nja, Elz'trg 16 (Savska banov.). Obenem so priporoča vporaoa Elsa-f.uida. Odobreno po rainintr. boc. pol lo nur urirnv^a Sn br. SII9 s dne 24. marca 19J*. Rsnsii iv'te|t> dobro u®tw| ohranjen se ceno pioia, lahko se Ogiéda ali pismena |>t<-jasnila. Jo/.e H dovec, posestnik, Srediijavas, liotnik.__ Hnr. •o-dutski odbor Pcvlje p. Golnik. Po Ipisann Celar Ana, posestnika žena it Bre-ira 15 "ri fredvoru, tire-klicuj in in obžalujem vs" i al Ive, kat-re eoi v marcu 1932 izrekla o g. Franc Iu Fenile, po-si-s niku na Bregu, in sc n u zahvaljujem, da j« o tslopil o i tožhe proti meni Ce nr Ana. BOin m Rflrr ce Vsa birmanska ilari.a v veliki izbiri,-kukorškoie, punčke, ko j 'Sie, vsa" kovr ln ■ bijkote dobile najoot-je v Slaščičarni NOV OTNY,Gosposvet*kni;.2, n .spri It Figovca Najboljši šivalni strofi in kolesa so edino ADLEft-GRi ■ Z 'JER za doni, iiKlusIrifo in obri v v»en opremah. a tslolnn. ■ vtcaiski pietlin l^^t^P^A ,lro» UUBIED 1 ouk » vezenja brc/pl»-čen. - Mike c ene Ta varstvena rnamkn Furmani! »Kakšen uspeh si ititel s svojo novo igro?« »Sijajen. Po do\ ršeni ptedslnvi gledalci niso hoteli vstati s sedežev.« »Mar so tako trdno spali? . »Lu-tu ta-tuStiia X oto-mo-irio-tnoiii lu-ftl-fu-fiiiratgtt, ie vtdno govorit hirmaij, ki so mu rekli .veseli jiiti> Ampilc gonoril jt fislo resnico, kajti «Mli Jaki f «porabi «I pri luranu Itrsflgo, orde m vriri samo lake, M jjMjo prirejao listek s pajkom ii drosuplja. Na lo je pr! kupovin« «dno sirom paitf in bit ie r»£ ««tao resti io dobn volie kot spomladi lifti ni vejici. Da bode i in udoben Vaš dom, se priporoča . k I osi p Klopca ver, tapetnik m dekornter Ljubljana — Mestni trji 12 garantira za naiboljio (Vatiteto. - Zahteva,!« vse vrvarske izdelke 8amj t to znamko. LJUBt JANA leleion 29» blizu Presernoteg« tp) Menlka sa vodo. Večielna «a anetj*. Todi na obroke. Pajčolane (èiajerje) ivilo, rokavičke, cojavičke in tifone za birmo in za sv. obhajilo dobite najceneje pri Toma«, Ljubljana, Sv. P.lra c. 38. osvoboditi? NOV POKLIC sa dame in gaspede ;lr"l"«S» olot«r«tva v mli. Zajamfen lailnžek ea. ISOO dlrearcv mesečno, ker prev»«-"i«"1" Ugotovljeno blago, pla amo saslnJek « pletenje m dostavimo '«"»'lavo prejo. PISile ie danes po hreuplnčne prospekte n«; Joslo Kalls, Ma.tbor, TrnbarJ nt. Cemažar je bil zelo, kakor pravijo, »sca-gan«, zato ga je prijatelj vprašal, kaj mu je »Dolgovi, dolgovi, nobeno no« ne zatisnem očesa.« »Kako pa je potem mogoče, da se držiš pokonci?« »Ja veš, spim podnevi.« Izdajatelj: »r. Frane Ktilovc«. Urednik: Jeia Koäifelr. Z« Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceh