Naslednja, 373., številka bo izšla v ponedeljek, 28. jun^a 2010 Rokopise sprejemamo do srede, 16. jun^a Uredništvo. Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVII, 372 številka 31. maj 2010 Intervju Igor Novljan 65. let osvoboditve Cankarjeva posmrtna maska stran 2 do 24 Kanalizac^a v Borovnici! Po novem 27. jul^a? Očistimo Borovnico Okolica čuvajnice 666 stran 25 do 33 m Folkloristi so zaplesali Izobraževanje gasilcev Pr^'etne urice Obnova farne cerkve stran 220 do 2376 Koliko malčkov pred vrati vrtcev? Projekt Evropska vas Premiera črne komedie stran 37 do 43 Vrtec bo gradil Domstan Avtocestni priključek? Ula Ana Leban tretja Pohod na Ključ stran 44 do 50 Cankarjevi dnevi 2010 Vsakoletni Cankarjevi dnevi na Vrhniki sovpadajo z občinskim praznikom Občine Vrhnika, ki je na Cankarjev rojstni dan, 10. maja. Letos je bilo 24 različnih zabavnih, glasbenih, literarnih in športnih prireditev, ki so bile kar dobro obiskane. Seveda nekatere malo bolj, nekatere malo manj, vse pa je bilo namenjeno za različne okuse in različne starostne stopnje. Vrhunec praznovanja je bila slavnostna akademka ob prazniku Občine Vrhnika s številnimi znanimi gosti. Slavnostni nagovor je imel župan dr. Marjan Rihar. Ob tej priložnosti je podelil najvišja občinska priznanja. Zlato priznanje je prejel Igor Novljan, srebrne pa Društvo upokojencev Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika in Dom upokojencev Vrhnika. Vsem dobitnikom iskrene čestitke. Več o prireditvah v notranjih straneh glasila. Simon Seljak / \ : \ 1 l8«Argonavtskî dnevi în Noč na Vrhniki Postavili kip dr. Ivanu Korošcu Četrt stoletja od poimenovanja borovniške osnovne šole po našem rojaku dr. Ivanu Korošcu je le dozorel čas, ko smo Borovničani pred njeno pročelje postavili tudi doprsni kip, ki ga je že daljnega leta 1985 v ta namen izdelal akademski umetnik Jakov Brdar. Damjan Debevec PGD ZALOG pri Polhovem Gradcu vabi na GASILSKO VESELICO V nedeljo, 13.6.2010, z začetkom ob 16. uri. Za zabavo bo poskrbel ansambel RUBIN. Lepo vabljeni! g/, Cankar Prizidek k polhograjski šoli Jeseni so položili temeljni kamen, danes pa za šolo že raste telovadnica. A brez zapletov ne gre. Gradbincem dela sive lase močvirnat teren za šolo, ki ogroža steno gradbene jame, zelo negativno pa je presenetila vse tudi slaba kvaliteta betona že obstoječe šole. Zanj bo potrebna posebna sanac^a, ki bo navrgla dodaten strošek in čas gradnje. Fotoreportažo z gradbišča si oglejte na straneh občine Dobrova-Polhov Gradec. (gt) Horjulski pevci navdušili V soboto, 8. maja 2010, se je za zaključek letošnje pevske sezone v Prosvetnem domu v Horjulu domačemu občinstvu predstavil Mešani pevski zbor z zborovodjem Gorazdom Janom. France Brus Ne vem, ali me samo občutek vara, da se na našega Ivana spomnimo samo decembra in maja. Še posebno nas v »Cankarjev čas« potegnejo vrhniški Cankarjevi dnevi, ki sovpadajo na 10. maj, občinski praznik Vrhnike. Še sreča, da je bil nekdanji občinski praznik 6. maja, ko je bila Vrhnika osvobojena od nacifašizma. Tako sta oba pomembna datuma neverjetno blizu skupaj. Mogoče je to zgolj slučaj, ali pa je Cankar že takrat čutil, kaj vse se bo dogajalo maja. Mogoče je mislil tudi na zdajšnje dneve, na stanje v družbi in politiki ter sploh na življenje, ki nas spremlja letos. Skoraj pred sto leti je predaval v Trstu in izrekel naslednje: »Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Če kdaj - v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto. - Strahopetec je, kdor zdaj trepeče, da bi se mu ob takem zbli-žanju morda ne odkrhnila ta ali ona mrvica njegovih strankarskih načel in njegovega svetovnega naziranja: »Prijatelj, zdaj gre za življenje in smrt!« Jaz upam v življenje!« Tudi jaz upam in verjamem v življenje, v prijateljstvo in boljše medsebojne odnose. Vse to naj bo tudi odraz dogajanj in vsebina prispevkov v Našem časopisu. Se posebno v prihajajočih predvolilnih kampanjah, čeprav nam prav referendumske razprtije tega niso pokazale. Ob tem se mi je utrnila misel oziroma izjava, enega od občinskih veljakov, da je Naš časopis nekaj imaginarnega, (izmišljenega) nekaj, kar je v oblakih. Samo vsebina in prispevki ter »pokrivanje« petih občin pa zanika tako izjavo. Simon Seljak 20. Plezalni asi na loški steni V Športnem parku na Logu so se športni plezalci prvič letos pomerili v tekmi državnega prvenstva v balvanskem plezanju, ki ga je organiziralo Športno plezalno društvo Korenjak. Tekmovanja, ki je potekalo na največji balvanski plezalni steni v Slovenci, so se udeležila vsa velika imena slovenskega športnega plezanja, razen Klemena Bečana. Odlično izpeljano državno prvenstvo je dobra popotnica za organizac^o tekme svetovnega pokala, za katero se potegujejo organizatorji. VJ.DAN POD LOVRENCEM 20. junij 2010 Polhov Gradec Vabljeni. Praznik borovnic Borovnica, 23.in 24. julij 2010 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Slovesnost ob občinskem prazniku Podelili štiri priznanja Vrhunec prireditve Cankarjevi dnevi je bila na večer občinskega praznika, 10. maja, slavnostna akademka v prepolni veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Slavnostni govornik je bil župan Vrhnike dr. Marjan Ri-har, ki je podelil najvišja občinska priznanja, plakete Ivana Cankarja, ki so jih prejeli: zlato priznanje Igor Novljan ter tri srebrna priznanja: Dom upokojencev Vrhnika, Društvo upokojencev Vrhnika in Muzejsko društvo Vrhnika. V slast so šle dobrote, ki so jih pripravile članice Društva kmečkih in podeželskih žena. Dramski igralec Gaber Tr-seglav v izvedbi Cankarjevih del Gostitelj slavnostne akademke, župan dr. Marjan Rihar s soprogo, je v predverju Cankarjevega doma sprejel številne goste, dobitnike priznanj, občinske svetnike, predstavnike zavodov in številnih vrhniških društev ter druge prisotne. V slavnostno veliko dvorano pa so z obeh vhodov prikorakali nosilci številnih vrhniških praporjev. S tem lepim dejanjem so napovedali začetek slovesnosti. Slavnostni nagovor je imel župan Vrhnike dr. Marjan Rihar (del nagovora objavljamo). Proti koncu celotne prireditve pa je podelil občinska priznanja, Cankarjeve plakete, za dolgoletne ak- tivne in delovne zasluge pri razvoju naše občine. Za lep kulturni program so poskrbeli učenci vrhniške glasbene šole, in sicer: Urban Gostiša - klavir, Beti Kovač - saksofon, Nastja Možina - flavta, Milena Keser - klarinet in Petra Herič - violina. Ker je občinski praznik na Cankarjev rojstni dan, je za recital nekaterih njegovih del poskrbel igralec Gaber Trseglav. Celotno prireditev je povezovala domačinka T^ana Čvorak. Po končani slovesnosti je bil v mali dvorani županov sprejem s pogostitvijo. Tudi tam je zbrane nagovoril župan, izrekel čestitke ob občinskem prazniku ter vsem nazdravil z zdravico. S.S. Kar nekaj znanih gostov na letošnji slavnostni akademci Srebrno plaketo Ivana Cankarja so prejeli: Dom upokojencev Vrhnika (prejel direktor Štefan Kociper) Dom upokojencev Vrhnika je pomemben del Občine Vrhnika že 35 let. Zaposleni doma so ves čas njegovega obstoja svoje poslanstvo opravljali s srcem in veliko zagnanostjo. Dom je v teh letih povečeval svoje zmogljivosti od prvotnih 120 na zdajšnjih 242 postelj. Dom izvaja tudi dnevno varstvo. Življenje v domu in širši okolici terja stalna finančna vlaganja v vzdrževanje in izboljševanje bivalnega standarda ter varnosti stanovalcev. Popolnoma je prenovljen sistem ogrevanja. Celoten dom je opremljen s požarno javljalnim sistemom. Vgrajen je tudi ohla-jevalni sistem, ki bo lahko že letos deloval s pomočjo nove domske pridobitve - tri generac^e. V prihodnje pa ostaja domu doslej največji izziv, to je izgradnja varovanega oddelka za osebe z demenco. Življenje v domu se živo prepleta z življenjem zunaj doma. Stalno potekajo različne prireditve in razstave, nastopi pevskih zborov, obiski otrok iz vrtcev in šol, predavanja. Skupaj z različnimi gosti proslavljajo in obeležujejo državne in cerkvene praznike. Vsako leto pa za stanovalce organizirajo tudi izlet ali dva po Slovenci in pripravno zdaj že tradicionalni piknik za stanovalce in svojce. V povprečju potekajo 3 do 4 prireditve na mesec. Pomemben del življenja doma je tudi duhovna oskrba, ki jo za stanovalce velikodušno zagotavlja vrhniški župnik s svojo ekipo. V domu se vsak dan srečujejo različne skupine, kjer lahko stanovalci in stanovalke v dobri družbi preži-v^o nekaj časa; jutranja telovadba, vaje za spomin in zbranost, gibalna skupina, skupina ob ročnih delih itn. Zelo so prisotne in zelo žive tudi medgenerac^'-ske skupine, ki poskrb^o za marsikateri nasmeh, dobro voljo ali na novo obujen spomin na mlade dni in rojstni kraj. Društvo upokojencev Vrhnika (prejel predsednik Anton Sluga) Društvo upokojencev Vrhnika bo letos praznovalo 60 let uspešnega delovanja društva. Dandanes imajo več kot 1500 članic in članov. Društvo aktivno deluje na socialnem področju v okviru Socialne komisme in s projektom Starejši za starejše. Tako na leto prostovoljke obiščejo in pomagajo pri drobnih domačih opravilih več kot 1500 starejšim nad 69 let ne glede na članstvo. Mnogokrat so dobrodošle zaradi nasvetov ali zgolj zaradi dobre volje in pr^aznega nasmeha, ki ga prinesejo v hišo. Zadnji dve leti delujejo tudi na humanitarnem področju, saj pripravljajo in razdeljujejo pakete s hrano pomoči potrebnim. Zelo dejavni so na športnem področju, saj njihova balinarska sekc^a deluje že 23 let. V zadnjih sedmih letih pa se je zelo razmahnilo pohodništvo, saj imajo kar štiri pohodniške skupine. V društvu veliko pozornosti namenjajo izobraževanju in vseživljenjskemu učenju. Tako vsako leto organizirajo več delavnic, predavanj in tečajev. Organizirajo tudi družabne dejavnosti, kjer se starejši družbo, sprost^o in izmenjujejo izkušnje. Tako je Društvo upokojencev Vrhnika pomemben dejavnik civilne družbe, ki mnogim pomaga na različne načine in tako povečuje ugled občine. Muzejsko društvo Vrhnika (prejela predsednica Marija Oblak Čarni) Muzejsko društvo Vrhnika je bilo ustanovljeno leta 1992, da bi povezovalo občane Vrhnike doma in v tujini na področju domoz-nanstva, zbiralo gradivo o zgodovini Vrhnike in njenih prebivalcih in izdajalo razne publikac^e. Izdali so deset zbornikov Vrhniških razgledov, v pripravi je enajsti. Organizirajo različne razstave; predstavili so dela Mateja Sternena, fotografa Ivana Tischlerja, zgodovino vrhniškega usnjarstva, čolnarstva, čebelarstva, turističnega društva, mlinarstvo in žagarstvo Podlipske doline, vrhniške parke in drevorede, barjanske koliščarje, Ajdovski zid, vrhniško Gradišče in Staro cesto skozi stoletja, Vrhniko v prvi in drugi svetovni vojni, počastili spomin na 500-letnico rojstva Primoža Trubarja in na karikaturista Marjana Bregarja. Postavljajo tudi spominska obeležja pomembnim občanom Vrhnike: slikarjema Jožefu Pet-kovšku in Mateju Sternenu v Verdu, slikarju Simonu Ogrinu na Stari Vrhniki in na Vrhniki, krasoslovcem Ivanu Michlerju, dr. Francetu Habetu in dr. Petru Ha-biču v Močilniku, pred dnevi pa Francu in Ivanu Ja-gru v Bistri. Organizirajo posvetovanja in predavanja o različnih zgodovinskih in kulturnih temah, zbirajo stare fotografije, odkupili in v Cankarjevem domu so razstavili Lenarčičev harmonij. Zelo si prizadevaao tudi za ustanovitev muzeja na Vrhniki, v katerem bi organizirali stalne zbirke, ki bi predstavljale bogato vrhniško preteklost, pa tudi občasne razstave, ki bi kot potujoče predstavljale Vrhniko tudi v širšem prostoru Slovenje in Evrope. Pomembnost in strokovnost delovanja Muzejskega društva za Vrhniko in na nivoju države je spoznalo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenje, ki mu je leta 2004 podelilo status društva v javnem interesu na področju kulture. Na slavnostni akademji je župan dr. Marjan Rihar med ostalim še posebej poudaril: »V naši občini je veliko prizadevnih ljudi. Slovesna akademja ob občinskem prazniku je zato prava priložnost, da se spomnimo na njihovo delo in da se jim zahvalimo. Nekaterim z javno zahvalo, najzaslužnejšim s priznanji. Kdo so torej ti ljudje, v kakšni družbi se gibljejo, v kakšnem okolju živjo, kaj delajo, kako sanjajo svoje sanje, kako sanje spreminjajo v resničnost? Občudovanja vredni so prostovoljci RK, Karitasa in drugih humanitarnih društev. Predano, solidarno in požrtvovalno blažjo stisko nemočnih ljudi. PGD so poleg teh vrednot pri svoji humani dejavnosti obrambe pred naravnimi in drugimi nesrečami izpostvaljeni še tveganju svojega zdravja ali celo življenja. Prostovoljci so vedno pripravljeni pomagati, ne da bi pričakovali plačilo. Razveseli jih že iskrena beseda zahvale. Športna društva v občini so sposobna organizirati velika tekmovanja, spomnimo samo na množične tekaške prireditve, nogometna, košarkarska, smučarska, atletska, borilna, strelska, lokostrelska, šahovska tekmovanja in še mnoga druga. Tudi plesna - Vrhnika ima svetovna prvaka v akrobatskem rokenrolu. Uspehov ekipnih športov ni več, kot so bili nekoč, vendar to še ne pomeni, da je na Vrhniki v športu manj aktivnosti. Posebej še, ker športni delavci veliko vlagajo v mlade upe. Kulturna društva, vključno s pevskimi zbori, orkestri, glasbenimi in dramskimi skupinami, nas vsako leto razveseljujejo z nastopi na domačih odrih, v CD, gostujejo po svetu in navezujejo prjateljske medsebojne in tudi medobčinske stike. Občudujemo prizadevne člane vodstev KS, pa tudi druge prizadevne krajane. Njihova funkcja je častna, kar pomeni, da za delo v skupno korist ne prejemajo plačila. Častno je tudi njihovo delo, zelo odgovorno in neposredno na udaru kritik nekaterih krajanov, ki samo čakajo, da dobjo vse postreženo na pladnju. Ob dobrem sodelovanju z občinsko upravo se je v preteklem letu po KS veliko naredilo. Naj navedem nekaj najpomembnejših uspehov: • v Blatni Brezovici so obnovili športni park; • v Podlipi so odprli mrliško vežico in pokopališče, prenavljali lokalni vodovod, urejajo nekdanjo šolo, ki jo je občina odstopila za potrebe krajevne skupnosti; • v KS Ligojna so skupaj s KS D. Grič zgradili mrliško vežico; • na Stari Vrhniki so obnovili dvorano, uredili nekaj lokalnih cest; • na Pokojišču so zgradili otroško igrišče za svoje potrebe in potrebe sosednjega Zavrha in Padeža, skupaj z občino pa asfaltirali dobršen del ceste proti Borovnici; • na Klisu na Vrhniki so zgradili otroško igrišče, enako v Sinji Gorici, kjer pa so obnovili še pokopališče; • v Zaplani so asfaltirali krajevne ceste in namestili informacjske table;; • v Bevkah so nasuli barjanske poti in jih usposobili za sprehajalne in kolesarske namene; • v Verdu so uredili Retovje z okolico in asfaltirali lokalno cesto. Občina opravlja svoje naloge tudi preko za to ustanovljenih javnih zavodov in javnega podjetja. Za vsakega od sedmih javnih zavodov bi lahko poročal o vzpodbudnih dosežkih preteklega leta, ki so bili rezultat le njihovega dela, a naj spomnim le na nekatere: • CK je predstavila idejni projekti nove knjižnice; • ZIC pripravil odmevni spektakel ob odprtju AD, organiziral aktivne zimske in poletne počitnice za otroke; • ZDV je kljub splošnemu pomanjkanju zdravnikov v SLO, uspel zaposliti nove zdravnike in s tem izboljšal zdravstvene storitv ter dostopnost nujne medicinske pomoči; • GŠV je dosela odlične uvrstitve svojih učencev na tekmovanjih. Vsekakor pa pozornost za skrb naših najmlajših prebivalcev zasluži tudi vodstvo in prizadevni delavci v naših osnovnih šolah ter vrtcih, za kar se jim lepo zahvaljujemo. KPV je po ugotitvah RS najuspešnejši slovenski izvajalec ločenega zbiranja odpadkov. Stalno preko lokalnih medjev ozavešča občane o potrebnem ravnanju z okoljem in z naravnimi viri. Podjetje se je tehnološko in kadrovsko okrepilo, kar se kaže tudi v povečanju kakovosti storitev, ki jih opravlja kot javne službe ali kot tržno dejavnost. Ob tem svečanem dogodku se zato s tega mesta zahvaljujem sodelavcem iz občinske uprave, delavcem v javnem podjetju in javnih zavodih, izvoljenim in imenovanim predstavnikom občanov ter vsem neimenovanim občanom, ki so se trudili v javno korist. Zahvaljujem se tudi državnim organom, ki imajo sedež v občini in prav tako skrbjo za zadovoljevanje potreb naših občanov. Predvsem pa se zahvaljujem vsem prostovoljcem. Vrhnika bo še bolj živa, ko bo več novih delovnih mest. Postopoma se od-piraao nove zaposlitvene možnosti. Na Vrhniki že deluje nekaj novih podjetj, nove zaposlitve nudjo na novo odprte javne ustanove ter trgovine, ob državnih pomočeh pa so možnosti v samozapos-lovanju. Tudi Vrhniški podjetniki kljub težki gospodarski situacji, še zaposlujejo, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Vseh izgubljenih delovnih mest v kratkem času gotovo ne bo mogoče nadomestiti z novimi, zato je zelo pomembno, da vlada v občini pripravljenost za pomoč tistim, ki so delo izgubili ter da se veliko naporov v vlaga v ustvarjanje pogojev za obnovitev vrhniškega gospodarstva. Ob celovitem pregledu dogajanja v občini ne moremo mimo dosežkov in do- godkov, ki so v zadnjem letu pomembno vplivali na življenje v občini, odmevali pa so, in bodo še, tudi izven občinskih meja: • uspešno so bile izvedene naloge iz Smernic otroškega varstva, • v Bevkah je bila prenovljena podružnična šola - sedaj najlepša v občini, • uspešno je bil izveden 4-letni Program zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami (oprema, tehnična sredstva, usposobljenost), • za projekt Čista Ljubljanica je bila oddana vloga (CČN, kanalizacje, 6 M €), • skoraj čez celo občino je ob regionalki urejena kolesarska pot in pločni, dokončuje se most iz AC, začenja se z ureditvjo tega križišča, • umetnine, ustvarjene na Forma 2009, krasjo Vrhniko. Vrhniška občina je budna, ne sanjari, je v gibanju - le pospešiti mora svojo razvojno hitrost ter vztrajno prilagajati krmilo novim razmeram. Izvesti moramo projekte, ki smo si jih zadali v razvojni strategji, kjer smo zapisali jasen cilj. Vrhnika bo medobčinsko središče z visoko kvaliteto življenja, širše prepoznavna po svojih dosežkih in znamenitostih, prjazna do novih priseljencev in gostov ter zmerna v širitvi poselitve. Vrhniška občina ni zadolžena, ima pripravljene projekte, Vrhnika ima sposobne ljudi. Občina Vrhnika je v dobri razvojni kondicji.« 2 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Letošnji dobitnik najvišjega občinskega priznanja, zlate plakete Ivana Cankarja, Igor Novljan: » Zaupam ljudem, saj veliko dam na besedo!« Gospoda Novljan, trideset let živite na Vrhniki, v njeno podobo ste - najprej kot direktor Zavoda za načrtovanje, pozneje Primisa in^kot angažiran družbeni delavec - vložili mnogo energije in znanja. Ste pa Notranjec, iz Grahovega, nato pa ste prek Ljubljane in Velenja za štirinajst let pristali v Švici. Zakaj vas je pot zanesla v Švico? Rodil sem se 1940. leta v Grahovem. Tam sta pred vojno bila učitelja oče in mati. Na začetku vojne so očeta Ital^ani odpeljali v taborišče Gonars, mater pa pregnali iz Grahovega in pristala sva v Ljubljani pri mojih starih starših. Po vojni, ki smo jo na srečo vsi preživeli, smo se morali vrniti v Grahovo, kajti oblasti so zahtevale, da se učitelji vrnejo na stara delovna mesta. Dobrih pet let sem bil star ob vrnitvi v Grahovo. Bila je razbita, verjetno najbolj razbita slovenska vas po vojni. Meni je kot otroku bilo v Grahovem lepo, vendar smo se kaj kmalu preselili v Ljubljano. Po nižji gimnaz^i ste se šolali v srednji gradbeni šoli v Ljubljani in se takoj zaposlili? Zaposlil sem se najprej na Geodetskem zavodu Slovence, nato pa sem odšel v Velenje, kjer je bil ustanovljen Energetsko kemični kombinat Velenje, znani EKK. Zamisel o njem pa je v času jugoslovanske gospodarske krize in nato reforme leta 1966, ko je bilo v državi ukinjenih precej pomembnih investic^, propadla. Imel sem sicer možnosti za zaposlitev drugje, vendar me je zamikalo delo v Švici. Preko zavoda za zaposlovanje sem se odpravil v Švico, za mano sta prišla nato tudi žena in sin, kjer sem ostal do leta 1980. To je bil za vas nov svet, srečali ste se z drugačnimi delovnimi navadami in odnosi v družbi? Švico sem poznal iz razglednic kot deželo z visokimi gorami, planinskimi rožami in jezeri. Ko sem prišel v njen osrednji del, delal sem v bližini Zuricha, sem seveda ugotovil, da je pokrajina precej podobna osrednji Slovenci. Toda časa za ogledovanje nisem imel. Zaposlitev sem dobil v Inženirskem in fotogrametričnem biroju Dr. H. Matthias . 26.12. po petih minutah pogovora mi je dal šef na mizo zemljevid, da bi se lahko orientiral kje sem, nato pa se je naslednjega dne, ob sedmih zjutraj začelo moje delo v tem biroju. Bil sem vodja novonastalega fotogrametičnega oddelka, nekaj kar sem poznal iz šole in dela na Geodetskem zavodu. In tako sem se z avtografom lotil aerofotogrametr^e, kar smo uporabljali za prostorsko načrtovanje projektiranje cest in izdelovanje tehničnih načrtov v merilih od 1:200 do 1:10000. Med drugim sem risal tudi karto 1 : 10000 wengenskega smuka. Kasneje sem se ukvarjal, poleg ostalega, tudi s terestično fotogrametr^o, ki je služila za načrtovanje adaptac^e stavb, ki so bile spomeniško zaščiten, v več švicarskih mestih. Usposobil sem se sicer tudi za avio snemanje, vendar se s tem nisem ukvarjal. Kot tehnični vodja inženiringa v tej družbi sem delal pri gradnji kar nekaj predorov in tudi jedrske centrale. Imeli smo tesne stike s univerzo v Zuric-hu, kjer je bil moj šef profesor. Tako sem se v teh štirinajstih letih mnogo naučil, se privadil švicarskega načina dela in dobil inženirski naslov od švicarske Zvezne geodetske uprave. Pa vendarle ste se leta 1989 odločili za vrnitev v domovino? Ko sem v sredini šestdesetih let šel v Švico, sem misli, da bo moje dela na tujem trajalo dve ali tri leta. Pa se je zavleklo za dalj časa. V meni pa je vseskozi tlelo, nekakšne pritisk, da se moram vrniti. Nič mi ni manjkalo v Švici. Družina je bila tam, otroka sta se dobro vključila v okolje in sam sem strokovno napredoval in na koncu sem bi^ tehnični vodja firme s 24 zaposlenimi. Žena je bila do rojstva hčerke zaposlena. Ustvarili smo si krog pr^atel, s katerimi imamo še sedaj po 20-tih letih dobre odnose. Vendar doma je doma. Ko se sedaj spomnim teh let, mi ni žal, saj sem se naučil in spoznal zelo veliko. Naučil sem se spoštovati vsakega človeka, saj je v Švici vsak peti tujec, pa vendar te ljudje sprejmejo, ko vid^o da si jim enak po navadah in delu. Kot vodja inženiringa ste bili pravzaprav na vrhuncu profesionalne kariere in prekiniti z njo zagotovo ni bilo preprosto? Ko sem enkrat rekel, da se vračam, zame ni bilo dileme. Hoteli so me zadržati v Švici, ponujali so mi celo hišo in možnost, da delam tri mesece tam in tri mesece doma. Toda odločil sem se za domovino in nikdar nisem obžaloval takšne odločitve. V Švici imam še kup pr^ateljev, obiskujemo se in čeravno niso mogli razumeti naše odločitve, smo ostali pr^atelji. In tako sem, štirideset let star, prišel na Vrhniko. V povsem novo okolj e in nov začetek? Tedanja jugoslovanska in slovenska družba je bila povsem drugačna od švicarske. Veljali so drugačni standardi, organizac^a v gospodarstvu je bila specifična. Poleg tega pa je bila to zagotovo velika sprememba za otroka, ki sta obiskovala osnovno šolo v Švici z nemškim jezikom? Na tujem nismo bili brez informacy o dogajanju doma. Vseskozi smo dobivali slovenski časopis Delo. Otroka, ki sta se tam dobro vključila v življenje, pa sta obvladala slovenščino. Doma smo namreč dosledno govorili le slovensko. Nikakršnih težav nista imela v prešolanju. Hčerka je na Vrhniki začela obiskovati drugi razred osnovne šole, sin pa drugi razred gimnazye na Šubičevi v Ljubljani. Zaposlil sem se v takrat nastalem vrhniškem Zavodu za načrtovanje kor vodja stavbnih zemljišč. Žena se je zaposlila v Liku. Seveda sem se nekaj časa ubadal z meni manj znanimi razmerji v družbi, saj smo imeli poleg občine še različne samoupravne interesne skupnosti, ki so krojile usodo pri načrtovanju prostora. Pa sem kmalu dojel, zakaj gre, in se kot direktor zavoda, ki se je kasneje preimenoval v Primis, vključil v delovanje sistema. V osemdesetih letih so že nastale zasnove novih zaselkov v tedanji veliki vrhniški občini. Pripravljali ste jih na Zavodu za načrtovanje. Na Zavodu je bila vseskozi skupina nekaj več kot dvajset zaposlenih, med njimi arhitekti, urbanisti itn., ki je snovala prostorske načrte za razvoj nasely in in-dustryskih con. V tistem času je že nastala zasnova za lokacyo današnjega Špara na Vrhniki, šole Antona Martina Slomška in še nekatere druge objekte. Takrat se je začela intenzivna gradnja Janezove vasi in novih nasely v današnji Občni Log - Dragomer. Vse to smo načrtovali že v osemdesetih in devetdesetih letih, jaz pa sem se takrat ubadal predvsem s koordinacyo dela med našim zavodom, občino in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Čeprav mi to delo v začetku ni bilo pisano na kožo, pa je bilo vendarle sorodno s tistim v Švici, kjer sem se tudi ukvarjal z načrtovanjem prostora. Dela je bilo veliko. Kupovali in prodajali smo za Sklad zemljišča in jih opremljali s komunalno infrastrukturo. Asfaltirali smo center Vrhnike, veliko cest v krajevnih skupnostih, oddali parcele za gradnjo v Dragomerju, Janezovi Vasi ,Vrtnaryi in. V občini sta v preteklosti dominirali usnjarska in lesnopredelovalna indu-str^a, razvoju malega gospodarstva pa se ni namenjalo veliko pozornosti? O tem, katere industryske veje bodo v tedanji vrhniški občini, se je odločalo drugje, sem pa sodeloval kot direktor pri načrtovanju prostora. Res je, da smo v Zavodu za načrtovanje že leta 1986 izdelali zazidalni načrt industryske cone na območju nekdanja ščetinarne. Občinska skupščina ga je sprejela in Vrhnika je bila četrta občina v Slovenyi, ki je imela zazidalni načrt za industrysko cono in ga ima tudi sedaj. Logatec, ki ima zdaj dve industryski coni, je bil daleč za nami. In nas prehitel kasneje z razvojem industrije v teh conah. Tam jim je namreč uspelo motivirati zasebni kapital za investicye v industryskih conah, medtem ko Vrhniki to ni uspelo. Zakaj ste okrog leta 1990 preimenovali Zavod za načrtovanje v Primis? Ker je skorajda vsak mislil, da smo občinsko podjetje. Res je bila vrhniška občina soustanoviteljica. Zavod za načrtovanje je bil normalno družbeno podjetje, ki je iskalo delo na trgu. Res je, da smo imeli precej naročil od Občine Vrhnika, vendar smo konkurirali tudi drugod in uspevali na natečajih. Zato sem leta 1989 predlagal, da se preimenujemo v Primis in se tudi na tak način znebimo »slovesa«, da smo občinska firma. Nato smo se leta 1993 olastninili. Zaposleni, ki so to želeli, so odkupili glede na višino plače del- nice družbe. Računal sem, da bomo na tak način zagotovili še večjo pripadnost zaposlenih družbi in njihovo večjo mo-tivacyo za dobro delo in gospodarjenje. Takrat nas je bilo štiriindvajset zaposlenih in uspeli smo z notranjim odkupom in tako postavili podjetje v nov položaj, ki je povsem odvisen od prizadevanj kolektiva in njegovega gospodarjenja. Tako še danes Primis dobro gospodari in ima samo enega lastnika, dobiva posle tudi drugje, ne le v bližnjih občinah. Po upokojitvi leta 2002 ste se podali v politiko. Na listi Liberalne demokracie Slovence, LDS, ste postali občinski svetnik in podžupan. Ste nekako nadaljevali prejšnje delo? Kot podžupan občine, v mandatu 20022006, sem bil zadolžen za družbene dejavnosti. Sicer pa sem imel veliko izkušenj z urejanjem zahtevnih investicy. Ponosen sem, tako kot verjetno vsi, ki smo v letih 1983-1989 sodelovali pri realizacyi oskrbe s pitno vodo na našem območju. Danes je to skorajda samoumevno, vendar so se občani v osemdesetih letih dvakrat na referendumu odločali o samoprispevku za gradnjo vodovodnega omrežja in zajetja vode pri Borovnici. V tistem času sem bil tudi član nadzornega odbora tedanje SKB banke in Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava. Od slednje smo dobili kar 30 odstotkov nepovratnih sredstev za naložbo v vodno oskrbo v tedanji občini. Ko smo projekt zaključili konec osemdesetih let, finančno povsem pokrit, je prišlo do spremembe oblasti in nihče ni temu uspehu namenjal ravno velike pozornosti, kaj šele, da bi ga populariziral. Toda takrat so občani tedanje in sedanje Občine Vrhnika dobili dobro oskrbo z dobro vodo v zadostnih količinah za še dolgo prihodnje obdobje. To si štejem za največji uspeh v moji delovni karieri na Vrhniki. Sicer pa sem kot direktor Primisa neposredno sodeloval pri gradnji Osnovne šole Antona Martina Slomška, od lokacije do zaključka projekta, tudi pri gradnji prizidka osnovne šole Log - Dragomer, pri gradnji borovniškega vrtca, obnovi Cankarjevega odra, kasneje pa sem bil predsednik odbora za gradnjo novega vrhniškega Vrtca Žabica. Skozi roke Pri-misovih sodelavcev je tekla tudi gradnja celotnega naselja Vrtnarya in še kaj bi lahko naštel. In kar dvanajst let ste bili na čelu Športne zveze Vrhnika in že trideset let sodelujete v Mešanem pevskem zboru Ivana Cankarja? Danes je slišati kar precej kritik glede možnosti za šport na Vrhniki. Vrhnika beleži na tem področju vrhunce in padce. Bili so časi, ko je bil šport gotovo kakovostno boljši. Kajti vedeti moramo, da je šport tak kot življenje, sestavni del športa so vzponi in padci. Ne moreš pričakovati, da so športniki stalno na vrhuncu, slabo pa je seveda tudi, če so na repu rajtingov. Sam mislim, da je trenutno stanje v vzponu. Ni pa vedno denar tisti, ki poganja, ampak so to ljudje. Če ima društvo ali klub ljudi, ki so predani in aktivni se dobi tudi denar za delo. Po svojih izkušnjah vrhniški podjetniki vedno prisluhnejo potrebam, samo prikazati je treba resen projekt. Kar pa zadeva moje udejstvovanja v kulturi, drži, da sem skoraj od začetka član Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja in štiri leta sem bil tudi njegov predsednik. V zboru smo upravičeno ponosni na naše dosežke in pohvale, ki smo jih dobili za naše nastope doma in v tujini. Seveda gre za povsem ljubiteljsko delo, ki je v dobršni meri odvisno od sponzorjev. Na tem področju pa bi lahko država več naredila z davčnimi olajšavami za sponzoriranje v športu in v kulturi. Sedanje spodbude so namreč prešibke. Nam za zdaj pri pevskem zboru kar uspeva. Pred dnevi smo se vrnili iz gostovanja na Ohridu, kar dvakrat smo nastopili v Švici in bili povsod dobro sprejeti ter poželi velik aplavz. Nastopali smo za Švicarje in tudi za zdomce. Tudi švicarski časopisi so pisali o naših nastopih. Tako tudi mi prispevamo kamenček v mozaik promocye Slovenye na tujem, kjer nas še premalo poznajo ali pa gledajo na nas s predsodki. Za vas velja, da se kot občinski svetnik zavzemate za kulturni dialog na sejah sveta in v politiki sploh. Ste s temi prizadevanji uspeli? Ne vem, če sem. Res pa je, da se je raven razprav na sejah občinskega sveta v primerjavi s tistimi v prvem mandatu spremenila na bolje. Moti me, tega je sicer vse manj, politiziranje na sejah občinskega sveta, saj vendar občina ni strankarski odbor za ideologyo, ampak družbena institucya, ki mora skrbeti za zadovoljevanje potreb in interesov občanov. Okrog tega pa ni potrebno »filozofirati«, saj so te potrebe konkretne, mi pa se moramo na sejah dogovoriti le o prednostnem redu njihovega udejanjanja. Ti interesi so, globoko sem prepričan, isti za člane vseh političnih strank, predvsem pa občanov, ki so svetnikom zaupali mandat, da jih uresničyo. Dialog o tem pa mora biti racionalen in na kulturni ravni. Sam sem v moji svetniški skupini LDS moje kolege vseskozi opozarjal na raven razprave, ki mora biti argumentirana in dostojna. Mislim, da sem v tem uspel. Seveda pa dobrega zgleda občinskim svetnikom ne dajejo poslanci v parlamentu, kjer so razprave vse kaj drugega kot dostojne. Ko ste pred tridesetimi leti prišli na Vrhniko, je imelo mesto povsem drugačen videz kot ga ima danes. Kakšno bi moralo biti mesto čez dvajset let? V pripravi je nov prostorski načrt občine. Upam, da bo na koncu takšen, da bo omogočal zdravo in kakovostno bivanje za vse občane. Pri snovanjih prihodnjega razvoja je treba biti previden, saj bližina prestolnice prinaša številne pasti, ki za njena bližnja mesta niso vedno dobre. Vesel sem, da nam je uspelo pred časom vnesti v plane umirjen razvoj Vrhnike. Dinamika gradnje mora biti v ravnovesju z izgradnjo komunalne infrastrukture, vrtcev, zdravstvene dejavnosti, športnih objektov, kulturnih objektov. Že sedaj ima Vrhnika precej težav zaradi nezaposlenosti. Vrhnika bi morala v prihodnje nameniti več skrbi kakovosti življenja v občini in z različnimi spodbudami pripeljati ljudi, ki gmotno sodyo med premožnejše zaposlene. Seveda pa mora, če hoče v tem uspeti, tudi kaj ponuditi za to, da bi se ljudje odločili stanovati in živeti na Vrhniki. Najmanj, kar mora ponuditi, je urejena komunalna infrastruktura, razgibano športno in kulturno življenje in druge sestavine, ki jih uvrščamo v kakovost bivanja. Če bi uspeli v tem, bi se hitreje razvila tudi storitvena dejavnost in bržkone tudi sodobna industrya, ki ne onesnažuje okolja. Včasih me zaskrbi, ko slišim, da občina nima nikakršne možnosti, da s svojo razvojno politiko omogoča tudi zaposlovanje svojih občanov. Neposredno res ni investitor v nove proizvodne zmogljivosti, lahko pa naredi mnogo, da privabi investitorje in tako posredno zagotavlja zaposlovanje. Ste uspešen človek. Kako vam je uspevalo skozi dolgo delovno kariero in družbeno angažiranje ohraniti vedrino, ki jo izpričujete? Predvsem zaupam ljudem in se zanesem na besedo. Doslej še nisem bil hudo razočaran. Za vse pa je pogoj urejeno družinsko življenje. Star rek, da žena podpira tri vogale, drži tudi pri meni. Otroka sta uspešna, trye vnuki pa mi popestryo vsak trenutek, ko smo skupaj. Marjan Horvat Zlato plaketo Ivana Cankarja je prejel Igor Novljan Igor Novljan se je rodil 22. februarja 1940 v Grahovem pri Cerknici. Pri devetnajstih letih je zaključil šolanje na geodetskem oddelku Gradbene srednje šole v Ljubljani. Želja po pridobivanju novih življenjskih izzivov in znanj ga je skupaj z družino odpeljala na delo v tujino. Zaposlil se je v inženirskem in fotogrametričnem biroju Dr. H. Matthias v Švici. Po desetih letih so mu zaradi zelo uspešnega dela ponudili možnost pridobitve švicarskega državljanstva, ki pa ga je vljudno zavrnil, saj ga je ljubezen do domovine vlekla nazaj. Na Vrhniki je zgradil hišo in se leta 1980 zaposlil na Zavodu za načrtovanje Vrhnika, kot vodja enote za stavbna zemljišča. Julya 1984 je postal direktor Zavoda za načrtovanje Vrhnika, ki se je pozneje preimenoval in preoblikoval v Primis, d.d. Kot direktor Primisa je vodil realizacyo celotnega projekta izgradnje nove Osnovne šole Antona Martina Slomška. Poskrbel je, da je bila gradnja ro-kovno in finančno uspešno končana. Leta 2002 se je upokojil po skoraj osemnajstih letih uspešnega vodenja Zavoda oziroma Primisa. Kljub temu je nadaljeval svoje družbeno delovanje v organih lokalne skupnosti in v organizacyah civilne družbe. Kot podžupan v mandatu 2002-2006 je uspešno vodil investicyo adaptacye Osnovne šole Log - Dragomer. Bil je predsednik odbora za izgradnjo vrtca na lokacyi pogorelega in inve-sticyo tudi uspešno dokončal. Vrtec velja za najlepšega v Slovenyi. Več mandatov je bil predsednik občinskega odbora LDS, sedaj pa uspešno vodi svetniško skupino Liberalne demokracye Slovenye. Že štiri mandate je pomemben in vpliven član občinskega sveta. Tudi po njegovi zaslugi so se na Vrhniki ustvarile možnosti za kulturno politično razpravo in s tem kakovostnejše delo občinskega sveta. V zadnjem mandatu predseduje odboru za gospodarstvo, finance in proračun. Štiri leta je bil podžupan Občine Vrhnika. Že drugi mandat vodi Stanovanjsko zadrugo Vrhnika. Poleg političnega dela je Igor Novljan zelo aktiven tudi na civilno-družbe-nem področju. Dvanajst let je vodil Športno zvezo Vrhnika. Veliko prostega časa namenja tudi kulturnemu udejstvovanju. Dvajset let poje v Mešanem pevskem zboru Ivana Cankarja. Od leta 2004 do 2009 je bil tudi predsednik Pevskega društva Ivana Cankarja. Po njegovi zaslugi je Občina Vrhnika navezala uspešne kulturne stike s švicarskima mestoma Lenzburg in Dottikon, kjer je MPZ Ivan Cankar že dvakrat gostoval. Pri svojih švicarskih pryateljih je organiziral tudi gostovanje vrhniškega pihalnega orkestra. Svoje bogate izkušnje z delovanjem na področju civilne družbe prenaša tudi v Društvo upokojencev Vrhnika, kjer je član izvršnega odbora. Njegovo obsežno gospodarsko in družbeno delovanje je zapustilo pomemben pečat razvoju vrhniške občine. 3 4 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 65. obletnica osvoboditve Vrhnike 6. maja 1945, natanko pred 65 leti, je bila Vrhnika osvobojena izpod naci-fašistične okupacije. Zato je bila letos obletnica osvoboditve obeležena bolj slovesno kot prejšnja leta. Tistega dne so bile tri prireditve. Najprej je delegacja Občine Vrhnika in Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika položila venec na spomenik padlim borcem na Drči. Nato je bilo v mali dvorani Cankarjevega doma odprtje spominske razstave Slike iz vojnih dni z Vrhnike in okolice v letih 1941-1945. Vrhunec pa je bil v veliki dvorani Cankarjevega doma, kjer sta bila proslava s kulturnim programom in slavnostni nagovor nekdanjega predsednika Državnega sveta RS dr. Ivana Kristana. Vse tri prireditve je pripravilo in izvedlo Združenje borcev za vrednote nOb Vrhnika v sodelovanju z Občino Vrhnika. S. S. Položili venec na Drči Kot že veliko let so tudi letos 6. maja na Drči pri spomeniku padlim borcem v NOB položili spominski venec; položili so ga predstavniki občine in ZB za vrednote NOB Vrhnika. je spregovoril predsednik združenja Jani Kikelj, ki je na kratko opisal takratne zgodovinske trenutke osvoboditve Vrhnike. Odprtje spominske razstave Polna mala dvorana Cankarjevega doma je bila priča odprtju razstave Slike iz vojnih dni z Vrhnike in okolice 19411945. Razstavo je pripravilo Muzejsko društvo Vrhnika z avtoricama Mar^o Oblak Čarni in Anjo Frkovič. Na triindvajsetih panojih je bilo mogoče videti v fotografiji in besedi vojno mor^o v predvojnem času na vrhniškem območju. Tako so bili panoji razdeljeni na več tematskih sklopov: od začetka okupacije Vrhnike, do ustanavljanja kolaborac^e, bombandiranja Štampetovega mostu, ustanavljanja koncentrac^skih taborišč do ustanavljanja OF in partizanskih enot. Proti koncu je bil tudi vojni vsakdan, kulturno življenje, šola, socialne razmere, denarna sredstva, ki so bila med vojno v obtoku, ter legalni in ilegalni tisk. V dveh vitrinah je bilo mogoče videti tudi nekaj predmetov tistega časa. Zbrane je prvi nagovoril župan dr. Marjan Rihar, ki je opomnil in spomnil, da ob pogledu razstavljenih panojev naj se taki okrutni dogodki ne bi več ponovili. la t.i. Ljubljanski pokrajini, ki so jo 3. maja 1941 priključili Ital^l. Ves čas vojne so bile na Vrhniki številne okupatorske Okupatorski nadzor in teror je bil tu še poostren zaradi neposredne bližine Južne železnice, za oba okupatorja izjemno po- Delegacja je na Drči položila spominski venec. ^ ~ Ob odprtju razstave j e bila polna mala dvorana. Najbolj zaslužne za postavitev razstave (od leve): Mar^a Oblak Čarni, Valči Fefer in Anja Frkovič. Zelo pomembna železniška pot Ljubljana-Trst O sami razstavi, ki jo je tudi odprla, pa je spregovorila predsednica Muzejskega društva Vrhnika Mar^a Oblak Čarni. Med drugim je povedala: „Kot je znano, se je po napadu Nemč^e na Jugoslavijo aprila leta 1941 že v nekaj dneh na Vrhniki pojavila ita-l^anska vojska. Pomikala se je proti Ljubljani, nekaj pa jo je ostalo na Vrhniki in se je tu utaborila. Vrhnika je pripad- vojaške enote, do septembra 1943 ital^'anske, nato nemške. Vrhniko in Borovnico so imele okupac^ske sile za izhodišče ofenzivnih pohodov v druge predele Ljubljanske pokrajine. Prebivalstvo na Vrhniki in okolici je nosilo težko breme vojne in okupac^e: pomanjkanje vsakodnevnih življenjskih potrebščin, rušenje in požigi, preganjanja, aretac^e, zapori, taborišča, streljanja, smrti. membne prometne poti. Ob tem pa se je na vrhniškem območju od vsega začetka ilegalno širilo narodnoosvobodilno gibanje. Delovali so odbori Osvobodilne fronte, mladinske in ženske organizac^e OF, Narodna zaščita. Mimo Vrhnike je vodila kurirska pot med Notranjsko in Gorenjsko in Vrhnika je oskrbovala pomembno kurirsko postajo TV 17 na pobočju Ljubljanskega vrha. Ob koncu vojne, ko so enote IV. Armade z IX. Korpusom 1. maja že osvobodile Trst in Gorico, enote 29. hercegovske divi-z^e prodirajo v smeri Postojna Ljubljana. 5. maja je osvobojena Borovnica in 6. maja Vrhnika, 9. maja okupatorska vojska in domobranci zapuste Ljubljano. 10. maja je ob prihodu slovenske vlade (skozi Vrhniko) v Ljubljani veličastno zborovanje. Tudi na Vrhniki je ta dan veliko ljudsko zborovanje in povorka, „kot je Vrhnika še ni doživela", je zapisal kronist. Vzdušje ponzarja verz pesnika Simona Gregorčiča na slavnostnem lepaku: Ne bo nas več tujčin teptal in tlačil nas krvavo, naš rod bo tud gospodoval, naš jezik, naše pravo! In kaj bi dejal naš veliki rojak na vojno dogajanje? O tem so se spraševali nekateri že med vojno. Najbrž je dal Ivan Cankar odgovor že davno, že skoraj pred stoletjem (leta 1918) v Trstu v predavanju Očiščenje in pomlajenje. Vsi ti dogodki pa so v sliki in besedi na razstavljenih panojih. Razstavo so omogočili: Cankarjeva knjižnica, Muzejsko društvo, Zavod Ivana Cankarja in Zveza borcev za negovanje tradic^' NOB, vsi iz Vrhnike." Z izjemnim nagovorom je bila razstava uradno odprta. Na ogled je bila do 23. maja, ogledalo pa si jo je zelo veliko Vrhničanov in okoličanov. S. S. Slavnostni govornik na proslavi ob 65. obletnici osvoboditve Vrhnike izpod naci-fašistične okupac^'e je bil dr. Ivan Kristan, ki je med drugim posebej poudaril: "Ko gledamo nazaj na štirileten narodnoosvobodilni boj, katerega uspešen konec proslavljamo letos, moramo vedno znova ponavljati znana dejstva iz NOB in se zoper-staviti potvarjanju zgodovine. To moramo storiti zaradi spomina na žrtve, ki so nam omogočile uživanje svobode. Svobodo smo Slovenci plačali z visoko ceno. Skupno je bilo okrog 96.000 žrtev v Slovenci, kar pomeni 6,4 % od prebivalstva. Od teh žrtev je okrog ena tretjina padlih partizanov in aktivistov OF. Vrhnika je dala 272 žrtev. Vrhnika je bila dvojno dejavna v narodnoosvobodilnem boju. Prvič v okolju Vrhniki, kar kaže razstava Vrhnika 1941 - 1945, drugič pa z imenom rojaka, pisatelja Ivana Cankarja, po katerem so nosile ime nekatere partizanske enote. Cankarjev bataljon je bil na prehodu iz leta 1941 - 1942 udeležen v dveh bitkah, ki so pokazale veličino in moč partizanskega odpora: ena je bila bitka v Rovtu pod Blegošem z Nemci 12. decembra 1941, druga pa slavna dražgoška bitka 9. - 11. januar 1942. Žal pa imamo zadnja leta opravka s poskusi reviz^e zgodovine NOB: po eni strani bi nekateri radi razvrednotili narodnoosvobodilni boj, po drugi strani pa hočejo zanikati kolaborac^o z okupatorjem in celo rehabilitirati domobrance. Vprašati se moramo, zakaj je prišlo do NOB in do tolikšnih žrtev. Odgovor je nedvoumen: zaradi okupac^e in zaradi narodnega izdajstva. Hitleju, ki je zahteval, da mu naredao Slovenko nemško, in Mus-solin^u, ki je dejal, da je treba Slovence uničiti z ognjem in mečem, se je slovenski narod uprl združen v Osvobodilni fronti. Upor zoper okupatorja je bil edina rešitev za slovenski narod. Vendar v tem uporu nismo bili osamljeni, ampak smo bili skupaj z drugimi narodi Jugos-lav^e del velike antifašistične koalic^e, ki je nastala kot branik pred nacifašizmom - pred največjo nevarnostjo za svobodni demokratični svet v dvajsetem stoletju. Pomen te antifašistične koalic^e se je kazal v tem, da so za njen nastanek zahodni politiki celo zmogli premagati ideološki odpor do komunizma in so sklenili koali-c^o s Sovjetsko zvezo. Velik javno deklarirani nasprotnik komunizma Winston Chur^ill je pokazal, da ni največji sovražnik svobodnega sveta Stalin in komunistična Sovjetska zveza, ampak Hitler. „Kdor koraka s Hitlerjem, je naš sovražnik," je pribil Chur Aill. Vendar pa zaradi protikomuniz-ma škof Rožman ni samo odklonil sodelovanja z OF, ampak že v oktobru 1941 celo odobraval vojskovanje okupatorja proti njej, kar je pomenilo pristajanje na kolabora-c^o. V imenu katoličanov je celo ponudil okupatorju ovaduštvo in izročanje komunistov. Takrat je prišlo do tako tragične delitve znotraj slovenskega naroda, tako da je en del nastopil proti partizanskemu taboru pod vodstvom OF in je stopil celo na pot kolaborac^e z okupatorjem. Ni nobenega dvoma glede domobranske kolaborac^e z okupatorjem. Domobranci so kot pomožna polic^ska sila nemške ^ pod poveljstvom ^ generala Rose-nerja delovali z blagoslovom škofa Rožmana, ki jim je bral mašo, ko so Hitlerju na njegov rojstni dan 20. aprila 1944 prisegli zvestobo. Večinska odločitev za upor leta 1941 in patriotizem sta pripeljali do zmage in nam zagotovila ugledno mesto v antihitlerjevi koa-lic^i, katere zgodovinski pomen sta nedavno v Moskvi poudarila predsednik ZDA Obama in predsednik Ruske federac^e Medved-jev. Protikomunizem in domobranska kolaborac^a z okupatorjem sta nas vodila v pogubo. Če bi zmagala protipartizanska stran, Slovencev kot naroda ne bi bilo več. Zaradi tega ni mogoča sprava med partizanskim narod-no-osvobodilnim bojem in domobransko kolaborac^o. V imenu sprave domobrancev ni mogoče proglasiti za borce za domovino, ker so se borili za domovino v Hitlerjevi „svobodni Evropi". Sprava lahko pomeni odpuščanje, ne sme pa pomeniti pozabe." 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Partizanska pesem v Cankarjevem domu Slavnostni govor dr. Ivana Kristana Osrednja svečanost ob 65. obletnici osvoboditve Vrhnike je bila proslava s kulturnim programom v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Kulturni program so pripravili in izvedli Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Mira Suhadol-nik in Matjaž Žirovnik. Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Partizanski pevski zbor iz Ljubljane in dirigent so pritegnili poslušalce v dvorani, da so zapeli. Mirjam Suhadolnik in Matjaž Žirovnik s prelepo vezano besedo Letošnja slovesnost je resnično potekala v pravem partizanskem vzdušju. Dvorana je bila polna Vrhničanov in sim-patizerjev borcev, ki so pred 65 leti osvobodili Vrhniko in druge bližje kraje. Za uvod in nadaljnji kulturni program je donela partizanska pesem Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. Zbrane je prvi nagovoril in Predsednik ZB za vrednote NOB Vrhnika Jani Kikelj je odprl slovesnost ob 65. obletnici osvoboditve Vrhnike. pozdravil vse vabljene goste in druge Jani Kikelj, predsednik ZB za vrednote NOB Vrhnika. Nato je besedo prevzel še žu- pan Vrhnike dr. Marjan Rihar, ki se je navezal na sedanjost in prihodnost ter pozval k enotnosti slovenskega naroda, kar je resnični pogoj za našo boljšo skupno prihodnost. Ne smemo pa dopustiti, da se ideja naci-fašizma ponovi, pač pa jo je treba v kali zatreti. Slavnostni nagovor je imel nekdanji in prvi predsednik Državnega sveta RS dr. Ivan Kristan. Za govornico je prisot- Največji kres Vroče kresovanje na Stari žagi Na predvečer praznika dela, 1. maja, je običaj, da se prižgejo kresovi in tako naznanjajo delavski praznik. V Verdu je običaj ohranjen že nekaj let, da na Stari žagi pripravno kresovanje. Letos je to storilo na novo oživljeno in ustanovljeno Mladinsko športno-kulturno društvo Verd, ki združuje predvsem mlade Verjane. Kres je začel goreti. Lepo vreme je zadnjega aprila zvečer "šlo zelo na roke" organizatorjem, saj toliko občanov in prebivalcev okoliških krajev prav gotovo niso pričakovali. Tako se je proti Stari žagi vila dolga kolona ljudi. Pripravljen je bil desetmetrski in po obsegu ogromen kres. Ko je zagorel, je pridobival na toplotni moči in obiskovalci so se umaknili na rob prireditvenega prostora. Od tam se je tudi najbolje videlo celotno dogajanja, kre-sovanje. Za varovanje so zelo dobro poskrbeli domači mladi gasilci, ki so bili ves čas v pripravljenosti. Kres je imel svoje čare in tudi pomen za praznik, 1. maj. Po pojenjanju ognja je za veselo razpoloženje poskrbel žažarski Ansambel Prosen. Plesalo in veselilo se je do zgodnjih jutranjih ur. Ob tem naj pohvalim organizatorje za uspešno izvedbo kresovanja, čeprav jih je presenetilo veliko ljudi. V nadaljnjih mesecih napovedujejo še veliko različnih prireditev, vse z namenom oživiti delo mladih in tudi starejših na področju športa in kulture. Še posebno pa si žel^o obnove znane Matjaževke, kjer so se že v preteklosti dogajale številne prireditve. S.S. Zaradi vročine so se obiskovalci umaknili na rob prireditvenega prostora. Za zabavo pozno v noč je poskrbel Ansambel Prosen. Zahvala za kresovanje Zahvaljujem se dobrosrčnim prostovoljcem in delavcem in tudi članom MŠKD Verd, ki so nam dobrosrčno pomagali pri izvedbi najboljšega kresa. Zahvaljujem se vsem našim sponzorjem in darovalcem, ki so nam omogočili pripraviti uspešen dogodek. To so bili: Občina Vrhnika, Ker-ing, d. o. o., Prigo, d. o. o., Čistilno vzdrževalni servis Marta Mušič, s. p., Čistilni servis Roki, s. p., A-Enter, d. o. o., PGD Verd, PGD Stara Vrhnika, PGD Borovnica, PGD Sinja Gorica, PGD Brezovica pri Borovnici, PGD Vrhnika, PGD Drenov grič - Lesno Brdo, Liko Pris, d. o. o., Pizzeria Bella, Komunalno podjetje Vrhnika, Urh & Co. d. o. o., Kmet^a Pr' Jakl, Šampinjoni Smuk, Eurogradnje, d. o. o., M-Orel, d. o. o., Liko Vrhnika, d. d., Studio F Grafika & design, B. J. Pub, Penargo, d. o. o., Zaščitna sredstva ŠČIT Simon Japelj, s. p., Akva nepremičnine, d. o. o., Termotom, d. o. o., Prozvok, d. o. o., Vigrad, d. o. o., MV Šport, d. o. o., LAPIS Aljoša Grom, W-EST avtodeli, d. o. o., Tehniški muzej Slovence, Birosistemi, d. o. o., Fruttor, d. o. o., Bar Krnica, Deset.Motb (Slovenska vojska), Daniel Furlan, s. p., Varga-lant, Subaru servis Drago Kržič, s. p., Gostilna pri Kranjcu, Trgovina Kara, Sitotisk, d. o. o., Darko Vrabec, s. p., Avtoli-čarstvo Jože Keber, s. p., Gordeja, d. o. o., Tapetništvo Robert Malovrh, s. p., Mizarstvo Aleš Petrič, d. o. o., Andrej Bizjak - Zavarovalnica Triglav, RH Pub, Gostišče Marinčič - Klub Močilnik, Frizerstvo, vzdrževanje in prevozi Špec, Transport Trunkelj, d. o. o., Avtohiša Malgaj, d. o. o., PC Hand, d. o. o., Zavas, d. o. o., Rezultati so vidni, skupaj smo najboljši in lahko dosežemo še veliko. MŠKD Verd Se vidmo ... Predsednik: Dejan Novak ne posvaril pred poskusi revi-z^e zgodovinskih dogodkov II. svetovne vojne in predvsem pravičnega partizanskega boja. Ob koncu nagovora je prejel velik aplavz. Kot sem že omenil, je v dvorani zopet donela partizanska pesem, ki je proti koncu navdušila vse prisotne in so z ogromnim aplavzom pozdravili petje zbora. Marsikateri borec in borka sta imela sol- ze v očeh, saj jih je spomin na osvobodilni boj zopet popeljal v dneve in leta okupac^e slovenskega naroda. Tudi Mira Suhadolnik in Matjaž Žirovnik sta s povezovalnimi besedami med nastopom zbora pričarala zopet v realnost takratne krute dogodke. Po končani slovesnosti je sledilo tovariško srečanje ter obujanje spomninov izpred 65 let in več. S. S. Urejeno dvorišče in obnovljene delavnice mladih podjetnikov. Nov avto center na Idr^'ski cesti V prostorih podjetja Iskra antene na Idr^ski cesti na Vrhniki je po zaprtju in ukinitvi proizvodnje anten nekaj časa zavladalo zatišje. Na podjetje spominja le še tabla na stavbi. Poleti 2008 je v centru najprej pričela obratovati ročna pralnica avtomobilov, ki so se ji kasneje pridružili še vulkanizerstvo, avtoličar-ska, avtokleparska, avtoelektrikarska delavnica in prodajalna rabljenih avtomobilov. Pet mladih najemnikov, ki danes skupaj zaposlujejo 10 ljudi je prepričanih, da bodo z voljo in marljivim delom kakor tudi s posluhom oblasti uspeli z dogra-ditv^o avto centra, v katerem bo avtomobilistom na voljo več uslug na enem mestu. Pomembno je, da ima nastajajoči avto center na voljo dovolj parkirnega prostora, preden so sploh začeli z gradnjo centra so morali porušiti kar nekaj dotrajanih zgradb, zravnati teren in asfaltirati dvorišče, svoje delavnice pa popolnoma adaptirati in opremiti z novo tehniko. Mladi možje so bili nekaj časa pr^avljeni na zavodu za zaposlovanje, potem pa so se samozaposlili in s tem rešili svoj zaposlitveni problem, ki je na Vrhniki zelo pereč. Prepričani so, da bodo kljub veliki konkurenci pridobili dovolj strank. France Brus Pogled na ročno pralnico vozil in prodajalno rabljenih avtomobilov. 6 NAŠ ČASOPIS Občina ÇHS^ Vrhnika 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Posmrtna Cankarjeva maska Prav na 134. obletnico Cankarjevega rojstva je bila v Cankarjevi spominski hiši odkrita njegova posmrtna maska. Ob navzočnosti ljubiteljev Cankarja in njegove umetniške besede je zbrane nagovoril župan dr. Marjan Rihar. Za kulturni program sta poskrbela violinistka Petra Herič in Boštjan Koprivec, ki je prebral odlomek iz Cankarjeve črtice Njena podoba. Cankarjevo posmrtno masko so si Vrhnika in njeni kulturniki želeli pridobiti že nekaj let. To je uspelo letos in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je pripravil odkritje ob letošnjih prireditvah Cankarjevih dneh. V spominski hiši, v "štiblcu", je ob koncu lepe prireditve župan odkril posmrtno masko, ki bo sedaj še bolj poudarjala pomembnost Cankarjevega nasmeška v njegovi rojstni hiši na klancu. Posmrtna maska je nastala takoj po smrti našega velike- V Cankarjevi spominski hiši odslej tudi njegova posmrtna maska. Župan dr. Marjan Rihar je odkril posmrtno masko. Cankarjeva posmrtna maska ga rojaka, torej 11. decembra 1918. V ljubljanski bolnišnici jo je posnel kipar Lojze Dolinar, odkupila pa jo je Slovenska matica za 80 K. V mavcu so jo reproducirali v več primerkih; prvega je obdržal slikar sam, maska, ki je od danes naprej v hiši, pa je bila odlita druga po vrsti. Do leta 1960 je bila last Hermine Ančik, katere brat, akademski slikar Franjo Ančik, je bil dober prjatelj pisatelja Cankarja. Tedej je bila Hermina učiteljica solo petja v Ljubljani in velika ljubiteljica del Ivana Cankarja. Leta 1960 je masko kot poročno darilo podarila sinu Zdenetu Ančiču, ki jo je leta 1992, ker je bil brez potomcev, ponudil v odkup Vrhniki. Eno od mask hranjo tudi v Cankarjevi spominski sobi na Rožniku. s.s. Unichem je že desetič odprl svoja vrata javnosti Sinja Gorica, 8. maj - Sinjegoriško podjetje Unichem, ki se ukvarja s proizvodnjo sredstev za nego in varstvo rastlin, je že desetič pripravilo dan odprtih vrat. Na njem so priznani strokovnjaki podjetja številnim obiskovalcem z Vrhnike, iz Ljubljane in od drugod predstavili pester program svojih izdelkov. Obiskovalci so jih lahko kupili po občutno znižanih cenah, ugodno popuste pa je pripravil tudi »hišni« klub Gaia. Dan odprtih vrat so začeli z odprtjem slikarske razstave Vrtnice, moja ljubezen kiparke Andrejke Čufer. Ob tej prilož- Kiparka Andrejka Čufer, župan dr. Marjan Rihar in direktor Unic-hema Mile Radiojević nosti je zbrane nagovoril tudi direktor Unichema Mile Radi-vojević, ki je izrazil zadovoljstvo nad tako veliki obiskom, še posebno, ker je prevladovalo zelo slabo vreme. V nadaljevanju je še dejal, da podjetje za razliko od drugih nima težav z recesjo, saj so zelo razvojno usmerjeni. Kot prejšnja leta se je odprtja udeležil tudi župan dr. Marjan Rihar, ki je dejal, da je vesel, da v kraju podjetje uživa tako velik ugled in priljubljenost. Sicer pa je bilo celoten dan programsko zelo pester. Ljubiteljem vrtnarjenja so svetovali in jim pomagali najti najboljše rešitve za težave z rastlinami. Zanje je Unichemov svetovalec Davor Špehar celo pripra- vil predavanje o preprostih ekoloških rešitvah v vrtu. Po občutno znižanih cenah so ponudili: celoten program vi-sokokakovostnih sredstev za nego in varstvo rastlin Plantell, ekološko linjo Bio Plantella ter učinkovita sredstev za zaščito bivalnega okolja pred mrčesom, Effect. Tudi letos so se na priložnostnih gredicah v vrtnarjenju pomerile slovenske osnovne šole. Po treh urah zasajevanja je komisja izbrala najboljše mlade vrtnarje. Letos so bili to učenci kar dveh šol: OŠ Mar-kovci pod vodstvom mentorja Primoža Galunoma in OŠ Log -Dragomer, ki so poleg praktičnih nagrad dobili še nagradni celodnevni izlet v živalski vrt. Ker sta tudi drugi dve šoli (OŠ Log - Dragomer in OŠ IC Vrhnika) pokazali veliko ljubezni in veselja do vrtnarjenja in prav tako uspešno kljubovali deževnemu dnevu, sta bili nagrajeni z obiskom Atlantisa za vse sodelujoče učence. Poleg tega so pod šotorom na dvorišču podjetja Unichem potekale še predstavitve plesnih skupin otrok iz vrhniških šol, vse obiskovalce pa so počastili s kotličkom pasulja in odličnimi jedmi z žara. Gašper Tominc Unichem ima lastna podjetja na Hrvaškem, Pol skem, Madžarskem in na Češkem. V Italjo, Avstrjo, na Slovaško, v zvezno fe-deracjo Bosno in Hercegovino ter v Srbjo in Črno goro pa izvaža prek izvoznikov in distributerjev. Britanska mednarodna šola v Ljubljani ima talent Verjetno vrhniški oder še nikoli ni gostil Freddieja Mercuryja, pa čeprav zgolj imitatorja. Vrhnika, 5. maj - To so dokazali njeni učenci na istoimenski dobrodelni prireditvi v vrhniškem Cankarjevem domu. Dobri dve uri dolg program so zaznamovali glasbeni nastopi učencev, ki so posnemali velike britanske pop-rock zvezde ter prikazali vrsto plesnih koreografij. Ker je prireditev potekala v okviru vrhniških Cankarjevih dni, je bilo slišati tudi besede največjega slovenskega literata. Šov barvnih luči in pisanih kostumov se je končal z 884 evri zbranih sredstev za plesni klub Zebra. Britanska mednarodna šola v Ljubljani nudi visoko kakovostno mednarodno izobraževanje v angleškem jeziku za mlade med tretjim in osemnajstim letom. Cilj šole, ki je začela delovati pred dvema letoma, je, da v naslednjih letih postane ena večjih slovenskih šol z okoli 600 učenci.(gt) Vrhniški odbojkarji so zopet premagali borovniške Vrhnika, 7. maj - V Slomškovi športni dvorani na Vrhniki sta se na tradicionalnem derbju v okviru Cankarjevih dni pomerili ekipi vrhniških in borovniških javnih upravnih služb. Kljub dobri igri obeh ekip je na koncu borovniška ekipa s 4 : 2 vendarle morala priznati premoč vrhniških igralcev. Tovrstno odbojkarsko srečanje poteka že od začetka devetdesetih let. Dolga leta sta jima na parketu delali družbo tudi ekipi ministrstva za obrambo: ekipa generalštaba in ekipa mornarice.(gt) Mladi so med drugim zaplesali tudi na Jacksonov Thriller. Pohod v Cankarjev spomin Navkljub slabemu vremenu se je skupina pohodnic in pohod-nikov odločila, da v soboto, 8. maja, prehodi pot od Sv. Trojice /Vrhnika/ na Mausarjo /Velika Ligojna/ ter do Mesarjevega malna /Sinja Gorica/ in tako počasti dan našega največjega pisatelja. Letošnji zaključek pohoda v Mesarjevem malnu je bil z namenom, da se zahvaljo glavnemu sponzorju pohoda klubu Gaia in podjetju Unichem, ki sta isti dan obiskovalcem na široko od- prla vrata svojih prostorov. Seveda velja zahvala tudi Krajevni skupnosti Stara Vrhnika za predstavitev njene kulturne dediščine, gostoljubni družinski kmetji Petelin na Mausarji, ki jo je Cankar opisal v črtici Tam je Vrzdenec, in Pekarni in keksarni Adamič z Vrhnike za podarjene sladke dobrote. Organizator pohoda, Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske, pa vas že sedaj vabi na drugi del pohoda Po poteh Cankarjeve matere od Vrzdenca do Vrhnike, ki bo 26. decembra letos. UO DLNON 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ÇHS^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 7 Spoštovane občanke in spoštovani občani! OBČINA VRHNIKA OZVVS VRHNIKA - BOROVNICA PVD SEVER VRHNIKA - LOGATEC ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VAS VLJUDNO VABIMO NA PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI sreda, 23. JUNIJ 2010. P r o g r a m: Park samostojnosti 18.00 - slovesnost s simbolnim veteranskim dejanjem in zdravico - pozdrav župana - slavnostni nagovor ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter častnega občana dr. Boštjana Žekša Sveta Trojica 20.00 - sveta maša za domovino 21.00 - slavnostni nagovor župana in kulturni program 21.30 - kresovanje z zabavnim programom Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika v a b i v počastitev 65. obletnice osvoboditve nacističnih koncentrac^skih taborišč na mednarodno spominsko prireditev, ki bo 12. jun^a 2010 ob 11. uri na prostoru podružnice nekdanjega koncentrac^skega taborišča Mathausen na Podljubelju! Vse informac^e in prgave v pisarni združenja, Tržaška c. 12, vsako sredo od 10. do 11. ure dopoldne in popoldne od 16. do 18. ure oz. na tel. št. 750 20 01! Območna obrtna zbornica Izvoljeno novo vodstvo Letos se je iztekel štiriletni mandat predsedniku OOZ Vrhnika, poslancem v Skupščini OOZ Vrhnika, članom Upravnega in članom Nadzornega odbora OOZ Vrhnika. V skladu s Pravilnikom o volitvah in Sklepu o razpisu volitev v organe zbornice smo volitve organizirali dve sredi, in sicer 21. in 28. poslovalnice, razdeljeni v štiri volilne enote. Po postopku, ki je opredeljen v Pravilniku o volitvah in Sklepu o razpisu volitev, je bilo izvoljenih 31 poslancev v Skupščino OOZ Vrhnika za mandatno obdobje 20102014. Izvoljeni so bili (po abecednem redu priimka): Caserman Peter, Čepon 2010-2014 bo zbornico vodil Marko Popit z Loga pri Brezovici. Predsednik je imenoval tudi svojo najožjo ekipo, s katero bo vodil zbornico. Upravni odbor sestavljajo (navedeni po abecedi priimka): Caserman Peter, Hlebec Simon, Jelnikar Boštjan, Jereb Matjaž, Jurca Janez, Ko-privec Marko, Kralj Daniel, Medič Marko, Molek Peter, člana pa sta po svoji funkc^'i še Marko Popit, predsednik, in Adela Cankar, sekretarka zbornice. Za podpredsednika zbor- jo. Igralci so dobri, z entuzijazmom in navdušenjem so se lotili uprozoritve. Izpostavila bi le dva, ki sta povezana z obrtništvom. Izkazalo se je namreč, da Janez Kogovšek, ki mu je zaupana glavna moška vloga, ne obvlada samo svojega poklica v lesarski stroki, Olga Frank kot glavni ženski lik pa ne samo škar^' in frizerskega poklica, ampak navdušujeta tudi kot igralca v predstavi. Dvorana je bila skoraj polno zasedena. Poleg aktivnih članic in članov so bili po- aprila. Volitve so potekale na sedežu zbornice v Domu obrtnikov in v Cankarjevem domu na Vrhniki. Tak način volitev je skupščina sprejela in potrdila z namenom, da bi čim večjemu številu članov omogočili, da izrazno svojo voljo in dajo glas tistim kandidatom, ki so vredni zaupanja za vodenje zbornice v obdobju 2010-2014. Že pred samimi volitvami so bili vsi člani pozvani, naj podajo svoje predloge za poslance skupščine, predlagani kandidati pa so podpisali izjavo, da soglašajo s kandidaturo. Predlaganih je bilo 71 kandidatov, soglasje pa jih je podalo 54. Kandidati so bili, glede na sedež Stanislav, Debevec Frenk, Drašler Andrej, Drašler Nada, Gutnik Peter, Hlebec Simon, Jamnik Janez, Jelnikar Boštjan, Jereb Matjaž, Jesenko Roman, Jesenšek Roman, Jezeršek Marko, Jurca Janez, Kavčnik Alojz^', Keršmanc Zdravko, Kogovšek Janez, Končan Janez, Koprivec Marko, Kralj Daniel, Kunc Anton, Medič Marko, Molek Peter, Oblak Dolničar Sonja, Penko Robert, Popit Marko, Rode Stanislav, Stržinar Janez, Škof Peter, Trček Vinko in Železnik Zdravko. Člani skupščine so se že sestali na I. seji 12. maja in izvolili mandatarja oz. predsednika zbornice. V obdobju nice je bil izvoljen Simon Hlebec. Na I. seji, so člani skupščine volili še nadzorni odbor. Ta bo za štiri leta sestavljen takole (navedeni po abecedi priimka): Čepon Stanislav, Gutnik Peter, Jesenko Roman, Jezeršek Marko in Ko-govšek Janez. Da bi volitvam v organe zbornice dali prav poseben pomen in ustrezno veljavo, je bilo v sredo, 21. aprila, poskrbljeno tudi za kulturni program in pogostitev. V veliki dvorani Cankarjevega doma je bila v večernih urah odvila gledališka predstava v izvedbi KUD Ligojna, Dramske sekc^'e Sadika, z naslovom Zakonci stavka- vabljeni še župani vseh treh občin, iz katerih izhajajo člani naše zbornice, občinski svetniki, predstavnik UO OZS za naše območje, upokojene obrtnice in obrtniki, predstavniki med^'ev. Gledalci so bili zelo zadovoljni in navdušeni nad uprizori-tv^b, saj so igralce nagradili z bučnim aplavzom. Čestitke režiserju Janezu Cankarju. Predstavi je sledilo druženje v mali dvorani Cankarjevega doma, kjer je Gostinstvo Dolinar poskrbelo za prigrizek in p^ačo. Udeleženci so lahko pokramljali s svojimi kolegi, upokojenimi člani, pr^atelji in z igralci, ki so se nam pridružili. A. C. ANKETA O ZADOVOLJSTVU STRANK - obvestilo Spoštovane občanke in občani! Temeljno vodilo pri delu Upravne enote Vrhnika je kakovost upravnih storitev ter zadovoljstvo strank. Na Upravni enoti Vrhnika bomo jun^a začeli z vsakoletnim ugotavljanjem zadovoljstva strank, ki poteka s predpisano metodologie in na podlagi vnaprej pripravljenega vprašalnika. Jun^a vas bomo zato ob obisku upravne enote povabili, da si vzamete nekaj minut časa in ob pomoči anketarja izpol- nite vprašalnik. Anketiranje je prostovoljno in anonimno. Vaši odgovori nam bodo pomagali, da bomo tudi v prihodnje izboljševali kakovost našega poslovanja, kar je naš temeljni cilj delovanja. Vsem, ki si boste vzeli čas in izpolnili vprašalnik, se zahvaljujemo že vnaprej. Gabriela Mlinar, načelnica Upravne enote Vrhniške novičke Podjetje Lido dobitnik okoljske nagrade V Portorožu so v okviru prireditve 12. Dnevi energetike podelili nagrado za energetsko učinkovitost podjetju Lido z Drenovega Griča. Podjetje, ki se ukvarja s prodajo sedežnih garnitur, je prejelo nagrado v kategorii sonaravnega izkoriščanja obnovljivih virov energie, kajti fasada objekta je iz sončnih celic. Te po mnenju predstavnikov podjetja omogočajo maksimalen energetski izkoristek v vseh letnih časih, kar v veliki meri zmanjšuje stroške ogrevanja in ohlajanja objekta. Vrhniške svetnike je zmotil pasji lajež Na seji so se še najdlje zadržali pri obravnavi predloga odloka o javnem redu in miru, in sicer pri problematiki nočnega pasjega laježa. Ta problematika je namreč tudi na državni ravni zelo slabo urejena. Na koncu so v odlok vnesli dopolnitev, da v naseljih ponoči ni dovoljeno imeti na prostem psa, ki laja in moti občane pri počitku. V nasprotnem primeru bo medobčinski inšpektorat obvestil VURS ter zahteval poročilo o izvedenih ukrepih. Občina načrtuje gradnjo kanalizac^e na Verdu Gre za prvo fazo v okviru katere bo občina položila kanalizac^ske vode od Janezove vasi do mostu čez Ljubijo in do Lika. Vzporedno z gradnjo kanalizacje bo potekala tudi rekonstrukcja vodovoda in obstoječe javne razsvetljave ter gradnja pločnika. Občina ocenjuje, da jo bo investicja stala dober miljon evrov. v Novi vrtec Žabica je stal dobra dva mil^ona evrov Občinski svet se je seznanil s končnim poročilom odbora za gradnjo novega vrtca, v katerem je strošek gradnje skupaj z opremo 2,3 MIO evrov. Kot je dejal Leon Marjan Možina, predsednik odbora, je to pol miljona manj kot so predvidevali v ocenah pred začetkom gradnje. Gradnja vrtca je trajala šest mesecev. To je mesec dlje od načrtovane, razlog pa so nepredvidene težave pri zemeljskih delih. Na Zaplani ponekod porazno ločevanje odpadkov Tako je ugotovil medobčinski inšpektorat, ko je na pobudo komunalne službe in občanov, pregledoval tamkajšnje zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Kot je pojasnil vodja inšpektorata Stanislav Bele, so v zabojnikih našli vrsto odpadkov - od tepihov do jogjev, ki tja vsekakor ne sodjo. Po temeljitejšem pregledu vsebine so odkrili imena več storilcev, kateri bodo v teh dneh prejeli na dom 250 ev-rske globe. V vseh primerih je šlo za lastnike vikend hišic, ki so se na ta način znebili nepotrebne navlake. Inšpektorat podobne akcje načrtuje tudi v drugih občinah. Nova cesta do vrhniškega vrtca bo zgrajena poleti Kot je povedal Marjan Leon Možina, vodja gradbenega odbora za gradnjo vrtca Žabica na Vrhniki, bo cesta zgrajena najkasneje do začetka novega šolskega leta, po vsej verjetnosti pa že sredi poletja. Kot je še pojasnil, se je termin izgradnje nekoliko zamaknil zaradi težav s pridobivanjem potrebnih soglasj. Sicer pa so se gradbeni delavci od vrtca že poslovili, saj so uredili tudi njegovo okolico. Bo Vrhnika dobila železniški predor? V italjanski Gorici so predstavili študjo o treh variantah morebitne železniške povezave Goriške z Ljubljano. Študjo, ki jo je naročila Goriška pokrajina, predvideva tri možne trase: prva predvideva izgradnjo železniške povezave ob hitri cesti čez Vipavsko dolino, druga po Vipavski dolini do Ajdovščine, od koder bi vodil predor vse do Vrhnike, tretja pa do Sežane in prek Divače do Ljubljane. Študjo so že predstavili slovenskemu ministrstvu za promet, kjer menjo, da je bila študjja izdelana in predstavljena v pravem času in jo bodo upoštevali v okviru nabora možnih variant pri izdelavi nacionalnega programa razvoja železniške infrastrukture v Slovenji. Vrhniški planinci so v ponos Notranjski Tako je na praznovanju 50. let Planinskega društva Vrhnika dejal predsednik meddruštvenega odbora notranjskih planinskih društev Marko Goršič. Predvsem je izpostavil dobro organiziranost starejših pohodnikov in mladinski odsek. Da je društvo na dobro poti, sta potrdila tudi župan dr. Marjan Rihar in novi predsednik Planinske zveze Slovenje Bojan Rotovnik. Še več, župan je predsedniku društva Romanu Novaku za ves njegov trud izročil občinsko priznanje, imenovano ''županovo priznanje''. Muzealci odkrili novega kandidata za postavitev spominske plošče Muzejsko društvo Vrhnika ne skrbi le za ohranjanje lokalne zgodovine, marveč tudi za dostojno obeležitev njenih akterjev. Nazadnje je društvo postavilo spominsko tablo bratoma Jager, ki sta se dokazala v ZDA. Tokrat pa so člani odkrili novega morebitnega kandidata za spominsko ploščo. To je geologa rojenega sredi devetnajstega stoletja v Bevkah Janeza Johana Petkovška. ''Odkrili smo, da je pisal knjige o geologji barja,« je pojasnila predsednica društva Marja Oblak Čarni. Zato že pospešeno raziskujejo njegovo zgodovino. Ogledali si bodo tudi njegovo knjižno delo, ki pa je še edino ohranjeno v knjižnici v Novem mestu. Tudi vrhniški čebelarji se soočajo s poginom čebel Predsednik vrhniškega čebelarskega društva Slavko Keršmanc je pojasnil, da jim je preko zime poginilo približno tretjina čebeljih družin. Gre za splet okoliščin in vpliv okolja, pravi Keršmanc, na katerega čebelarji nimajo veliko vpliva. Pogine beležjo tudi v drugih čebelarskih društvih po Slovenji, zato gre pričakovati, da bodo sadjarji zaradi manjšega opraševanja zabeležili izpad pridelka. Zbral Gašper Tominc 8 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si iS^Argonavtski dnevi s spektakularnim odprtfem Močílník - izvir Ljubljanice ob 21.30 uri 11. 6. - 21. 6. 2010 'brezplačen vstop na vse dogodke Program prireditev ii. 6. - 21. 6. 2010 datum / ura lokacij Petek, 11. junij prireditev 21:30 - 23:00 Svečano odprtje 18. ARGONAVTSKIH DNI Sobota, 12. Junij _ 9:00 Trg Karla Grabeljška Pihalni orkesterVrhnika in logaške mažoretke 9:00 - 20:00 Trg Karla Grabeljška Sejem domače in umetnostne obrti 9:00 -18:00 Trg Karla Grabeljška Vožnja s starodobnimi vozili Citroen klub Slovenije 9:00 -12:00 Trg Karla Grabeljška Izdelovanje modelov letal Modelarsko društvo Vrhnika 9:00 -12:00 Trg Karla Grabeljška Otroške delavnice 10:00 -11:00 16:30 -18:30 18:00 18:30 Trg Karla Grabeljška Nastop otroških folklomih skupin Trg Karla Grabeljška Stara cesta Trg Karla Grabeljška Tekmovanje Martin Krpan za najmočnejšega Slovenca Folklorna povorka (zbimo mesto pri Mantovi) 18:30 - 21:00 Trg Karla Grabeljška Prihod povorke in napoved skupin Folklorni večer Trg Karla Grabeljška Koncert narodno - zabavne glasbe Bloški odmev 10:00 - 12:00 Nedelja, 13. junij 20:00 Sodnijski trg Ikarjev let (modelarske delavnice) Stand - up komedija Torek, 15. junij 19:00 Sodnijski trg I m pro liga Dva na 2 21:00 Sodniiski trg 19:00 Cankarjev dom Babica in lonec pravljic (baletna pravljica) Glasbena šola Vrhnika Sreda, 16. junij 19:00 Cankarjev dom Razstava Art Brut umetnikov Ateljeja Atelier iz Nizozems Četrtek, 17. junij 18:00 Galeriia Kašča, Verd Razstava keramike Sonje Železnik Glina od nekoč do danes 15:00-24:00 Park samostojnosti, Boter Tekmovanje bamnanov datum / ura lokacija PeteCi8.j^j 17:00 - 24^0 Športni park 17:00 St^a cesta_ 21:00 - 2:00 Stara cesta prireditev Nogometni turnir _ Tekmovanje v kuhanju Argonavtskega golaža Dionizova noč Obvezna smer 20:00 Urška Ali želite zanositi 22:00 Urška 21:00 Viale Glasbeno - zabavni večer 15:00 - 20:00 Športni park Teniški turnir dvojic za pokal AD Sobota, 19. junij _ 10:00 - 18:00 Športni park Nogometni turnir 18:00 - 03.30 Športni park NOČ NA VRHNIKI 2010 Hazard. Petar Grašo, SašaLendero, 0:30 Športni park 8:00 -17:00 Športni park 4playJoškev'n, Iris... Piromusical - ognjemet ob spremljavi glasbe Teniški turnir dvojic za pokal AD Nedelja, 20. junij 18:00 Cerkev Sv. Lenarta 8:00 - 20:00 Močilnik 9:30 -12:00 Park samostojnosti Koncert Mešanega pevskega zbora IC Vrhnika z gosti Kolesarski izlet po Notranjskem krasu Kolesarski izlet po Barju (primeren za družine) Ponedeljek, 21. jimij _ 18:00 pri Sv. Trojici Cankarjev laz Spremljevalni program 5.6. Bevke 11.6. Športni park 13.6. Tržaška cesta 25.6. Star main Tek Bevke Dan košarke Maraton Franja Srečanje novopriseljenih Vrhničanov Program prireditve je informativne narave. Organizatorji si pridržuieio pravice do sprememb napovednilw ^ ZiC n D ^ IM A Cankarja U □ LI IMA za kulturo, šport In turizem VRHNIKA EK\RP Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje » c^iíSíK Bzaa® ^^^ -yngocev ^OGRAF M EM naš časopis ^^^^^^^ M^&r^S^i'P''^ Hotel Mantova Bgg^BBm RADIOf IVORION v«C dobrt giaib* ^^^^^ www.radlv1.il 90,6 MHz ^telemach ........ M riTb-i AdriatlcSlovenica ■ ■ Telmiški muiq Slpiïnijr ^jse^iv Ognjemet! plromuslcal - ognjemet ob spremljavi glasbe izvajalec ognjemeta: mamex^ v 9 10 NAŠ ČASOPIS Občina ÇHS^ Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ci T u smo doma/' Turistično društvo Blagajana Vrhnika vabi vse priseljene občane in tiste, ke ste že od nekdaj "tu doma" na 3. tradicionalno druženje v Starem malnu. Prireditev združujemo s tradicionalnim 6. tekom Stara Vrhnika-Star maln v organizacji Športnega društva Povž Stara Vrhnika. Več o teku si lahko preberete na spletnih straneh ŠD Povž www.sd-povz.staravrhnika.si. Prireditev bo v petek, 25. junja 2010, na dan državnosti. Na Stari Vrhniki se boste lahko prjavljali že od 8. ure naprej v zadružnem domu. Ob 10. uri bo prvi start. Cilj in razglasitev rezultatov teka bosta ob 12. uri v Starem malnu. Za tekače bomo lahko navjali ob poti ali pa se že aktivno vključili v dogajanje srečanja. Društva, organizacje in posamezniki bodo tako kot doslej predstavili svoje dejavnosti in izdelke in nas animirali. Zabavna in športna tekmovanja, delavnice za otroke, program "za vsakogar nekaj" in dobra glasba do poznih popoldanskih ur je zagotovilo, da se bomo ponovno imeli lepo. Golaž, palačinke in koktajli nam bodo vračali porabljeno energjo poleg že utečene ponudbe okrepčevalnice Star maln. Tudi letos pripravljamo srečolov! Ob 8. uri zjutraj bodo tiste, ki radi hodite, pri Štirni čakali člani Planinskega društva Vrhnika in vas do Starega malna pospremili po treh različnih poteh. (priloga: besedilo Milana Jermana in zemljevid) Vabljeni vsi, ki želite predstaviti svojo dejavnost in vsi, ki se želite družiti! Želimo, da bo naš kraj prjazen dom vsem, ki bivamo tod! Turistično društvo Blagajana Športno društvo Povž Stara Vrhnika in Občina Vrhnika Telefon TD Blagajana: 01/7551 341 E-naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net Uradne ure: vsak torek in četrtek od 17.30 do 19.30 v prostorih društva Cankarjev trg 4 (v Črnem orlu) Tri različne poti pohoda Štirna-Kuren-Ferranova buža-zavetišče in stolp na Planini-Lintvern-Star maln Deloma strma pot, primerna za pohodnike z zelo dobro kondicjo. Same hoje 3 ure (modra pot). Štirna-Storžev grič-Bukev-zavetišče in stolp na Planini-Lintvern-Star maln Prjetna, le občasno strma pot, primerna za pohodnike z dobro kondicjo. Same hoje 2,5 ure (zelena pot). Štirna-Blatni Dol-Gačnik-Star maln Lahka pot, primerna za vse pohodnike. Same hoje 1 uro (rumena pot) . Izhodišče: Štirna Ura odhoda: 8.00 Višinska razlika: (za pohodnike čez Planino) 423 m, (za pohodnike čez Blatni Dol) 60 m Oprema: pohodne palice, planinski čevlji z rebrastim podplatom, običajna planinska oprema, primerna trenutnim vremenskim razmeram. Zahvala V četrtek, 13. maja, smo se pravljičarji z Verda odpravili na obisk na Policjsko postajo Vrhnika. Obiska smo se tako veselili, da smo se oglasili kar en teden prezgodaj! Kljub vsemu se policisti niso dali zmesti in so nam z veseljem predstavili njihovo delo, prostore in opremo. Veliko stvari nas je zanimalo in prav na vse smo dobili odgovor. V prjetnem vzdušju je hitro minila ura druženja, ki nam bo še dolgo ostala v spominu. Policistom, ki so bili tistega dne na dolžnosti, se jim v imenu otrok, staršev in babice zahvaljujem za potrpežljivost in dobro voljo. Vrhniški policisti so dokazali, da jih ne moremo z ničimer presenetiti. Vedno so v pripravljenosti, tudi za nepričakovane obiske. Hvala! Anita Čretnik Ljubitelji gobarjenja Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske /DLNON/ vabi gobarje in ljubitelje narave na občasna srečanja, kjer se bomo pogovorili, izmenjali izkušnje, ki so povezane z naravo in življenjem v njej. Občasna srečanja bodo organizirana ob zadostnem številu prjav s predavanji v povezavi s praktičnimi ogledi in pripravljanjem gobjih jedi. Informacje: maricka.dolenc@gmail.com Organizacjski odbor ljubiteljev gob Komisja za lepše okolje na delu • urejenost hiš, • iščemo najlepšo vas ali zaselek, • najlepši obnovljeni objekt starejšega datuma - kmetjo, domačjo, hišo in • iščemo najlepšo kmetjo v naši občini. Pravila in natančnejši opis našega ocenjevanja vam bomo predstavili v naslednji številki Našega časopisa. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo vse ljubitelje lepega in prjaznega okolja. Turistično društvo Blagajana, Komisja za lepše okolje Turistično društvo Komisja za lepše okolje, ki deluje v okviru TD Blagajana, vsako leto ocenjuje zunanji videz kraja - hiš, balkonov, skalnjakov, kmetj ^ Nekateri ste naše delo že lahko spoznali aprila, ko smo brezplačno delili sadike. V želji, da bi Vrhnika postala še privlačnejša in zanimivejša, vzpodbujamo urejeno okolje tudi s podelitvjo blagajan. Tudi letos si bomo Vrhniko podrobneje ogledali, jo prehodili, prevozili s kolesi in avtomobili. Pri tem delu nam lahko, dragi občani, pomagate. Poglejte okoli sebe. Pri sosedu, prjatelju in znancu ste gotovo opazili kaj zanimivega. Obvestite nas lahko z izpolnjenim glasovalnim lističem ali po elektronski pošti na naslov. dru-stvo.blagajana@kabelnet.net. Komisja za lepše okolje si bo predloge z veseljem ogledala in med vsemi izbrala najlepše. Letos vas pozivamo, da še posebno pozorno opazujete: IZBOR najlepšega kraja ali zaselka, hiše, kmetije in obnovljenega objekta starejšega datuma v letu 2010 GLASOVALNI LISTIČ KRAJ OZ. ZASELEK (vpišete ime kra\a oz. deia kraja). STANOVANJSKA HIŠA (vpišete nasiov)_ KMETIJA (vpišete naslov)_ OBNOVLJENI OBJEKT STAREJŠEGA DATUMA) (vpišete nasiov) iVIOJ NASLOV_ Glasovnico do 30. junja pošljite na naslov: Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika, ali jo oddajte v TIC, Jelovškova 1. Glasovnica je tudi na internetni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si in jo lahko pošljete tudi po e-pošti na naslov: drustvo.blagajana@kabejnet.net. IZJAVA: Turistično društvo Blagajana izjavlja, da bo podatke, zbrane na obrazcu, uporabljalo izključno za potrebe orga-nizacje in izvedbe akcje Blagajana. Vrhniki bomo nadeli agvÍLco! Turistično društvo Blagajana je v prizadevanju za celostno podobo in razvoj turistično-rekreativ-ne točke Star maln ustanovilo odbor za pripravo strategje razvoja tega vrhniškega bisera. V želji, da bi se mlinsko kolo vrtelo, da bi tam ponovno stal "maln" in da bi prioritetno zagotovili kakovostno ponudbo, že zbiramo in pripravljamo potrebne dokumente. Vse bisere hribovitega dela naše občine želimo povezati in jih približati obiskovalcem. TD Blagajana Vrhnika 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 Zaposleni v Upravni enoti čistili V Upravni enoti Vrhnika smo si letos zadali, da bomo več pozornosti namenili skrbi za čistejše okolje. Projekt smo poimenovali EKOOKO-LJE. Glavni namen projekta kovsko cesto. 17. aprila smo se udeležili akcje Očistimo Slovenjo v enem dnevu. Skupaj z uslužbenci Občine Vrhnika, Davčne uprave ter še nekaterimi prostovoljci smo je krepitev zavedanja o pomenu čistega okolja za človeka in naravo. Ker sta bili v Slovenji organizirani dve zelo odmevni ak-cji, smo se odločili, da začnemo z našim projektom prav z vključevanjem v obe akcji. Uslužbenci smo se pridružili najprej akcji STOP divjim odlagališčem BARJE 2010, ko smo na Vrhniki očistili Tan- očistili »cesto stare železnice«. Napolnili smo več kot 20 vreč z odpadki ter počistili dve divji odlagališči. Čistilna akcja je se je začela ob 9.30 in končala ob 14. uri. Verjamemo, da se skrb za okolje začne z majhnimi koraki, zato je pomemben vsak prispevek! UPRAVNA ENOTA VRHNIKA v Čistilna akc^'a v Verdu 17. aprila smo se tudi v Verdu odločili, da očistimo našo vas. Po predhodnem pregledu Verda smo ugotovili, da naše delo ne bo mačji kašelj. Zbrali smo se ob 9. uri pred gasilskim domom. Razdelili smo zaščitne rokavice, vreče za različne vrste odpadkov in varovalne jopiče. Zjutraj smo tako glede na število zbranih sestavili tri delovne skupine. Prva skupina, v kateri so sodelovali najmlajši obiskovalci petkovih pravljic s staršj, se je odpravila proti bajerju. Že sam sprehod skozi vas je bil za nas eno besedo - katastrofa. Ne bi razglabljala, čigava pristojnost je čiščenje, je pa veliko načinov, kako in na kakšen način naj sami pospravimo za seboj. našli v zemlji, ki se je nabrala v odvrženi gumi. Vanjo je bila na pol vkopana. Z vso ljubeznjo do živali so jo otroci odnesli na bližnji travnik. Tudi račka, ki se vrnejo domov. Glede na lo-kacjo, s katere so fantje čistili, lahko rečemo, da bi bilo bližje odpeljati vse skupaj na Tojnice. Nedopustno ravnanje, čeprav smo »bombandirani« z opozorili na zadnji strani položnic, objavami v Našem časopisu, opozarjajo nas v šolah, vrtcih, ob cesti skozi Vrhniko je dolgo visel transparent, ki nas je obveščal o zbiranju nevarnih odpadkov. Ali smo nepismeni??? Verjetno bo za miselni pre- nn 1 • v »»v» Tudi smučarji čistili V soboto, 17. 4. 2010, je po celotni Slovenji potekala vs slovenska čistilna akcja Očistimo Slovenjo v enem dnevu. Udeležili smo se je tudi člani Smučarskega društva Vrhnika. V jutranjih urah smo se odpravili na naše zborno mesto Pr' štirni pod vznožjem Planine. Tam so bili že zbrani člani Planinskega društva Vrhnika. Najprej smo se hoteli vključiti v čiščenje planinskih poti, ki vodjo na Planino, a so se tja že odpravili urni planinci. Odločili smo se, da se odpravimo čistit proti Stari Vrhniki, saj so nekateri izmed nas vedeli za tamkajšnja divja odlagališča. Ni nam bilo treba dolgo iskati. Našli smo dve večji in nekaj manjših divjih odlagališč. Najhuje je bilo na Tankovski cesti, kjer smo našli vse mogoče. Tam smo se tudi ponovno srečali s člani planinskega društva, ki so nam prjazno postregli s pjačo, mi pa smo se jim pridružili pri nadaljnjem čiščenju. Po uspešnem in dolgotrajnem čiščenju smo se vrnili na zborno mesto, kjer smo začeli z našo akcjo. Ker smo smučarji in ker moramo kot aktivni tekmovalci skrbeti tudi za našo kondicjo, smo se po čiščenju odpravili še na Planino nad Vrhniko. Tudi pri tem smo zelo uživali. Tisti dan nam bo gotovo za vedno ostal v lepem spominu in se ga bomo spominjali kot velik projekt. Nekaj nejevoljnih voznikov, predvsem pa veliko smeti, nas je spremljalo ves čas. Med vožnjo niti ne opazimo, koliko nesnage nas spremlja na levi in desni strani cestišča. Skupaj z otroki smo ugotovili, da človeška nemarnost ne pozna meja. Vreče nabranih smeti so govorile svojo zgodbo, naše poti pa ni bilo opravljene niti četrt. Našli smo plastenke, steklenice, razna razpršila, ki jih uporabljamo za avtomobilske namene in še bi lahko naštevali. Končno smo se prebili do razpotja, ki vodi do bajerja. Pri ekološkem otoku smo odložili smeti in se odpravili po levi in desni strani cestišča. Prvi pogled nam je seveda zašel čez visoko zaščitno ograjo, ki nas loči od avtoceste: avtomobilske gume, plastenke, različna odpadna embalaža motornih olj, akumulatorji. Je že res, da imamo avtocesto, kaj pa je pravzaprav za njo, lahko zapišem z dan, v katerem smo naredili nekaj dobrega zase in za naše okolje. Za SD Vrhnika Maša Eržen Ob vsem tem ne morem mimo misli, da smo odrasli zelo ne-ozaeščeni, saj so bili štiri-, pet, šest-, sedem-, osem-, deset-, dvanajstletniki pripravljeni pomagati in čistiti brez pritoževanja, brez prisile s pomočjo zlatih odgovornih staršev, ki so si tisti dan vzeli čas. Moramo na neki način priznati otrokom, da smo krivi. Tisti, ki jim želimo lepši boljši jutri, bomo čistili in ločevali odpadke doma. Žalostna podoba na vse vrste odpadkov nas je spremljala ves čas. V jarkih ležjo zakopani verjetno več let: razni sodi, razpadle pločevinke, steklenice, cunje, avtomobilske gume, odpadno olje in še veliko nevarnih odpadkov smo našli. Vse to so opazovali naši najmlajši in zelo upam, da se jih je dotaknilo do take mere, da bodo sami bolje in lepše skrbeli za naše okolje. Med odvrženimi smetmi smo našli tudi mlado miško, ki se je borila za življenje. Otroci so jo plava med smetmi, ni nič kaj naraven pogled na okolje, v katerem naj bi živele živali. Tudi prostovoljci, ki so čistili območje od gasilskega doma proti kamnolomu, niso bili zadovoljni. Tja smo napotili dve skupini. Na tamkajšnjem območju še vedno naletimo na ostanke usnjarske dejavnosti, ki so nevarni za našo podtalnico. Pravo odlagališče smeti je na poti do kamnoloma. Niso vsi prevozniki nemarni, nekaj pa jih je, ki so nasmetili naše okolje. Vrhniška podjetja, ki se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki, so dobro poskrbela za naše odlagališče. Urejeni ekološki otoki so na vsakem koraku. Po mojem mnenju ni treba odlagati v naravo. Zato je še toliko bolj nesmiselno ravnanje nekaterih, ki naložjo kosovni odpad na prikolico, vse dobro zvežejo ter se zapeljejo globoko v verški gozd, razložjo belo tehniko in druge smeti ter mik v glavah minilo dolgo časa. Bodimo vsaj toliko pošteni in pospravimo za seboj. Spremeniti moramo navade, se zavedati dolžnosti in odgovornosti v korist naših otrok. Ne govorimo, da so otroci naše največje bogastvo, saj jih zastrupljamo z namernim smetenjem. Kljub vsemu, kar smo videli in doživeli skupaj tisti dan, sem vesela, da se nas je zbralo petdeset prostovoljcev. Poskrbeli smo, da je Verd lažje zadihal. Ostale nam bodo fotografije in govorile svojo zgodbo. V akcji smo sodelovali: obiskovalci petkovih verških pravljic s starši, PGD Verd, Mladinsko športno-kulturno društvo Verd-MŠKD, TD Blagajana, skavti in Verjani. Po končani akcji je sledila malica. Zanjo se zahvaljujem KS Verd in TD Blagajana. Hvala za pomoč in nasvide-nje prihodnje leto. Anita Čretnik Na zbirnem mestu Pr' štirni Člani SD Vrhnika med čistilno akc^o v Čistilna akc^'a na Vrhniki Tudi Vrhničani smo se 17.4.2010 pridružili vseslovenski čistilni akcyi Očistimo Slovenko v enem dnevu. V soboto smo se vsi sedmo-šolci zbrali pred našo šolo in si razdelili predele Vrhnike, da jih očistimo. V roke so nam potisnili vreče in rokavice. Vreče so bile različnih barv, eno vrečo pa sta imela dva ali trje učenci. Čistiti smo začeli najprej šolsko okolico in nabrali veliko papirčkov in drugih smeti. Potem smo šli čez igrišče, mimo vrtca, čez Ljubljanico do enajste šole pod mostom. Čiščenje smo nadaljevali ob spomeniku in knjižnici ter se vrnili nazaj v šolo. Naše vreče so bile polne raznih odpadkov, saj smo našli žice, vžigalnike, avtomobilske ključe idr., a največ pa je bilo cigaretnih ogorkov. Alja Primožič, 7. d Naša skupina je čistila ob Tržaški cesti do Petrola in nazaj. Tudi mi smo dobili vrečke različnih barv za različne vrste smeti. Med najbolj nenavadnimi je bil mrtev golob, ki smo ga našli na parkirišču nasproti Petrola. Tam je tudi črno odlagališče. Ajda Košak, 7. d Naše mnenje o čistilni akc^i Menim, da bi moral vsak sam počistiti za sabo. Tako bi bilo manj dela. Lea Takšne akcje bi morali organizirati večkrat, saj se smeti že v enem mesecu nabere veliko. Ajda Pomembno je, da ločujemo odpadke in da vsak pospravi za sabo. Grega Zdi se mi, da je onesnaženost Vrhnike glede na njeno velikost kar velika. Take akcje se mi zdjo koristne, saj so ljudje po njih bolj ozaveščeni in se zavedajo, kakšne posledice sledjo odmetavanju smeti. Po drugi strani pa se mi ne zdi »fer«, da morajo pospravljati tisti, ki smeti ne odmetavajo. Onesnaževalci se takih akcj sploh ne udeležujejo. Sonja Prav je, da so se tudi šole vključile v ta projekt in da smo čistili vsi. Po drugi strani pa menim, da bi najprej morali razčistiti stvari v naših glavah. Še vedno nismo dovolj osveščeni, kam spadajo kakšne smeti, kot je npr. tetrapak za mleko. Nekateri misljo, da spada v papir, drugi pa v embalažo iz umetnih snovi. Akcjja mi je bila všeč, vseeno pa nisem prepričana, da bo ravno en dan spremenil Slovenjo. Hana Čeprav se bo smeti spet nabralo, je vredno pospraviti. Nina Vsako leto čistjo tudi dno Ljubljanice. Take akcje bi se z veseljem udeležila in se je tudi bom, ko bom starejša. Nastja Predlagane nagrade za tiste, ki so sodelovali na akc^i: • 30 % popusta pri plačevanju komunalnih storitev, • objava sodelujočih v Našem časopisu, • bon komunale za brezplačen odvoz nekaterih odpadkov, • kompost za gnojenje vrtov in sajenje lončnic. Svoje razmišljanje in vtise so zapisali učenci 7. d razreda (mentorica Olga Moškon). 12 NAŠ ČASOPIS Občina ÇHS^ Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS NAS GLAS Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti vsega. Letos imamo maja zelo mokro vrem. Danes, ko oddajamo članek za Naš časopis, menda drugi dan s^'e sonce po dveh tednih dežja. Race imajo tako vreme verjetno rade, mi pa smo se ga že pošteno naveličali. Včasih težko najdem pravi pregovor za tekoči mesec. Ko sem iskala majske pregovore, povezane z dežjem, pa ni bilo posebnih težav. Kaže, da maj tudi v preteklosti, ko so se pregovori oblikovali, ni bil vedno sončen in pr^azen in na splošno mnogo lepši od aprila, vsaj glede vremena. Za začetek si preberite, kako so letos potekale priprave na veliko noč: V Domu upokojencev na Vrhniki smo s pridnimi rokami obeležili velikonočne praznike po starih krščanskih in ljudskih običajih. V petek pred cvetno nedeljo smo pri ročnih spretnostih pod vodstvom študentke delovne terapie Katarine Ogrin izdelovali čisto take butarice, kot so jih izdelovali naši starši in prastarši in so značilne za naše območje. Butare so sestavljene iz povezanih leskovih palic, na katere navezujemo najprej oljčne in brinove vejice, bodiko in resje, glavni del pa je iz bršljanovih vejic. velikonočno soboto v cerkev »žegnat« (blagoslovit). Vse žegnane dobrote so bile postrežene pri velikonočnem zajtrku. Škoda, da ni v letu več takih dobrih zajtrkov. Zdi se nam lepo, da se stari običaji ohranjajo še za naše zanamce. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri vseh velikonočnih dejavnostih. Iva Pečar Za to, da so dnevi kljub vremenu, ki nam »ne paše«, lepi, moramo poskrbeti sami. Prvega maja smo se najprej razveselili Pihalne godbe Vrhnika. Kako je bilo, si preberite v prispevku naše stanovalke: Budnica v Domu upokojencev Vrhnika Že sončno jutro je kazalo, da se bomo počutili dobro. Pri prazničnem zajtrku smo že slišali vrhniško pihalno godbo, ki nas vsako leto razveseli s svojim obiskom. Ustavili so se pri vratih na vrt, kjer je dovolj prostora. Prišlo jih je nekaj čez dvajset, med njimi tudi nam dobro znani gospod Matic, ki je bil do upokojitve naš hišnik. Gospod dirigent nam je zaželel lepe praznike. Zaigrali so tri poskočne skladbe, ki smo jim ploskali Takole pa opisuje svoje spomine na praznovanje delavskega praznika gospa Mar^a: 1. maj je bil svojčas res pravi praznik dela. Narod je imel svojo zaposlitev, in to ne samo za domačine, tudi iz drugih republik so prišli delavci k nam na delo, ostali pri nas in zaslužili za stanovanje zase in za svoje družine. Nihče ni bil lačen, nihče revež, če je imel delo in zaslužek, če je le hotel delati. V takem vzdušju je bilo praznovanje 1. maja resnično praznično. Spominjam se, da je bil že včasih na predvečer praznika na Rožniku velik kres, tudi po drugih hribih so zagoreli kresovi. Poskrbljeno je bilo tudi za pijačo, jedačo in glasbo, ob stojnicah je bilo vedno veliko ljudi. Na 1. maj nas je zgodaj zjutraj prebudila budnica godbe na pihala. Potem smo odšli na Rožnik, vsak je dobil rdeč nagelj, nekateri pa so si privoščili »ta zelenega« - pelinkovec. Če je bila prisotna harmonika, se je seveda tudi prepevalo. Na stojnicah so nas presenečali z dobro jedačo in pjačo - dober golaž ali vampi, kavica - nato pa smo krenili domov. Bili smo dobre volje, ker smo se imeli lepo. Pri izdelovanju butaric so sodelovale tudi Rožmarinke, to je skupina, ki deluje že dolga leta pri Centru za socialno delo Vrhnika. Skupaj z Rožmarinkami smo izdelali tudi pirhe, in to že med igranjem, tako so nam bile všeč. Za pogostitev je poskrbela »naša« Katka, ki je iz kuhinje pripeljala, kar so pripravile naše pridne kuharice: piškote, čaj in še kaj, da grla niso bila kar 300. Na vsako jajce smo z najlonko navezali lep list ali cvet. Tako okrašena jajca so v domski kuhinji skuhali v vodi s čebulnimi olupki. Te pirhe bi lahko imenovali »bio", saj so bili vsi materiali pri izdelavi naravni, brez vsake kemje. Vse vejice in palice za izdelovanje butarc in vse zelenje za izdelavo pirhov je prinesla naša Katarina. Na velikonočni petek pa smo se zbrale pod vodstvom sestre Barbke Košir in kuharice Ivanke Popit v »Babičini kuhinji«, da bi pripravile prave velikonočne dobrote, ki se po starih običajih nesejo na suha. Vsakemu je ponudila stol, saj stojimo zelo težko. Letos nas je bilo kar veliko zunaj, večinoma pa so stanovalci godbo poslušali v svojih sobah. Nekateri so prišli na okna in nam pomahali. Nečesa pa ne razumem. Stanovalci smo bili dobro razpoloženi in bi lahko še dolgo sedeli in klepetali ter obujali spomine. A smo vsi hitro vstali in odhiteli vsak v svojo sobo. Le kam se nam vedno tako mudi? Vsem nastopajočim in sodelujočim hvala za lepo doživetje. Violeta Tudi v naš dom pride za 1. maj godba na pihala in nam zaigra budnico - stanovalci smo je res veseli. Mar^a Klampfer Maja pa so nas obiskali tudi učenci in učenke Oš Ivana Cankarja s prilagojenim programom. Skupaj s svojimi učiteljicami so nam zaigrali in z lutkami prikazali vrsto zanimivih zgodbic: o Butalah in butalskem policaju, ki je lovil Cefizlja, o nesrečni stonogi, ki je iskala bogatega moža, da bi ji lahko kupoval čevlje, nosili so sončnico na rami. Prireditev si je ogledalo precej stanovalk in stanovalcem, tudi zaposleni, ki so se vračali z malice, so radovedno prisluhnili in občudovali lepe in domiselne kostume in sceno, kar so učenci s pomočjo učiteljic izdelali sami. Nastopajoče smo nagradili z aplavzom. Želimo si ponovnega srečanja, do takrat pa nasvidenje! Maaa še ni konec, ta teden bomo poslušali predavanje o Evropski uni i, naslednji teden bomo organizirali plesno prireditev in pogostitev jubilantov, praznovali bomo rojstne dneve vseh, ki so se rodili maja. Lepo pozdravljamo vse bralke in bralce Našega časopisa in tudi njim želimo veliko sončnih in zanimivih dni. Zelo delovni in aktivni Od 16. do 23. aprila je bila v Slovenj Gradcu 3. razstava ročnih in umetniških del članov društev invalidov ZDIS. Razstava je nekakšen bienale, saj jo prirejajo vsaki dve leti. Naše društvo je bilo prisotno na obeh prejšnih in tudi letos smo prispevali različne eksponate trinajstih naših raz-stavljalcev. Na razstavi so sodelovali: Igor Lajh, Anka Klančar in Mojca Seljak z gobelini, Boris Jelenc s sliko v olju, Janez Ko-derman z akvarelom, Štefan nost in pohvalo. Za aranžma so odgovarjale pridne članice Društva invalidov Slovenj Gradec, ki so več kot en teden dobesedno garale. Ker je bila isti dan odprta tudi Mednarodna razstava obrti, smo obiskali tudi to razstavo. Preden pa smo zapustili Slovenj Gradec in se odpeljali proti domu, smo izkoristili še možnost za ogled mesta. Pevski zbor Pevski zbor DI Vrhnika je 19. marca sodeloval na 43. re- Mesarič s sliko Ivana Cankarja, žgano v les, Janez Orešnik z izdelki iz lesa, Olga Debevec s klekljanimi prtiči, poročnim šopkom iz papirja in stekleno vazo, Francka Mole s kvačka-nimi in vezenimi prti ter izdelki iz slačja, Iva Brancelj in Viktor Dreven s šopki iz pobarvanih najlon nogavic, Mira Šinkovec s pletenim brezrokavnikom in kvačkanim šalom ter Marina Verhovec z izdelki iz kruha. Na odprtje razstave, ki jo je s svojim obiskom počastila tudi soproga predsednika Republike Sloveni e, Barbara Miklič Turk, smo se z avtobusom odpeljali tudi člani DI Vrhnika. Na razstavi je sodelovalo 37 društev invalidov iz vse Slovenje z več kot 3000 eksponati. Vrhničani se lahko pohvalimo, da je naš razstavni prostor požel posebno pozor- vii območnih pevskih zborov, ki je potekala v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Aprila smo se odpeljali v Logatec, kjer smo v sredo, 7. aprila, priredili pomladni koncert v Domu starejših in oskrbovancem doma s petjem polepšali nekaj uric bivanja. Maja smo se udeležili 12. revi e pevskih zborov Zveze delovnih invalidov Sloveni e, ki je bila v soboto, 15. maja, v Ajdovščini. Na začetku prireditve so nas pozdravili župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, predsednik ZDUS-a Drago Novak in podpredsednik DI Ajdovščina. Sodelovalo je 21 zborov iz vse Slovenje. Vsak zbor je zapel po dve pesmi, na koncu pa smo še dve pesmi zapeli skupaj. Naš zbor je navdušil poslušalce s pesmjo Vipavska dolina, ki opeva pokrajino, kjer smo nastopali, in s pesmjo Prinesi mi rož skladatelja Borisa Kovačiča in z besedilom Gregorja Strniše. K refrenu te znane popevke so pritegnili vsi poslušalci v dvorani. Sport Pikadisti so se 20. marca odzvali povabilu Društva upokojencev Vrhnika na prijateljsko srečanje in dosegli 3. mesto. 10. aprila je bilo državno prvenstvo v streljanju z zračno puško, na kateri je naša članica Mojca Rus dosegla 3. mesto. V N. Gorici je bilo 17. aprila območno tekmovanje v kegljanju. Po nekaj letih odsotnosti smo se tekmovanja zopet udeležili, in sicer z ekipo petih moških in treh žensk, ki so pred tem uspeli trenirati le dvakrat v Cerknici. Kljub dolgoletni odsotnosti in pomanjkljivemu treningu je naša ekipa dosegla dobro uvrstitev. Društvo upokojencev Vrhnika je 8. maja v počastitev občinskega praznika priredilo tradicionalno odprtje turnirja v balinanju. Prjateljskega srečanja smo se udeležili z moško in žensko ekipo. Moški so dosegli 3. mesto. V Vogrščku je 9. maja potekalo tudi območno tekmovanje v ribolovu, ki so se ga udeležili štirje naši ribiči. Društvo upokojencev Žiri je 16. maja organiziralo območno tekmovanje v balinanju, kjer smo sodelovali z žensko in moško ekipo. Ženske so bile zelo uspešne, saj so dosegle 1. mesto in se uvrstile na državno prvenstvo, ki bo 12. junja v Rogaški Slatini v organizacji Medobčinskega društva invalidov Zgornje Po-sotelje. Obvestilo Zveza delovnih invalidov Slovenje (ZDIS) je tudi letos uspela izpogajati popuste v slovenskih termah za naše člane. Vse informacje dobite v pisarni Društva invalidov Vrhnika. Se eno obvestilo Ali ste že opravili pomladansko čiščenje? Ste morda med odvečno kramo našli ostanke volne in jih nameravate zavreči? Nikar! Volno vseh kakovosti, barv in debelin prinesite v naše društvo na Poštni ulici 7 B, kjer jo bomo hvaležno sprejeli in s pridom uporabili v naših delavnicah! Društvo invalidov Vrhnika DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47 E-pošta: dzm.zdravlienie@gmail.com Splet: www.mentalno-zdravje.si Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081 SKUPINE ZA SAMOPOMOČ NA VRHNIKI ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEZAVAMI Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE na VRHNIKI organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Terapje potekajo v Zdravstvenem domu dva krat na mesec ob torkih ob 18. uri. Udeležba je brezplačna. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali katero drugo fobjo, psihosomatske motnje ali druge čustvene težave, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341081, da se bomo dogovorili o vaši prisotnosti v skupini. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajčanin 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček Cenjene bralke in dragi bralci upokojenskega kotička Najprej vam bomo nanizali nekaj novic, med katerimi naj bo na prvem mestu srebrno priznanje, ki ga je naše društvo prejelo za svoje delo ob 60-letnici, ki jo bomo praznovali letos. Priznanje so nam podelili na slavnostni akademji ob prazniku Občine Vrhnika. Zadovoljni smo, da je stranka DeSUS ocenila naše pojavljanje in dejavnosti tako visoko, da nas je predlagala za srebrno priznanje. Veseli smo tudi, da je občinska Komisja za podeljevanje nagrad in imenovanja ocenila naš prispevek tako dobro, da je predlog poslala v potrditev Občinskemu svetu. To priznanje nas še bolj zavezuje, da bomo delovali v prid našega članstva, še posebno na socialnem področju. V počastitev občinskega praznika je DU Vrhnika oziroma ženska balinarska sekcja organizirala balinarski turnir, o katerem kaj več v športnih novicah. Članice in člani Socialne komisje so v tem času obiskali več kot 40 bolnih naših članov in članic in nekaj jubilantov ter jim čestitali. Vsak mesec, točneje tretji ponedeljek, se skoraj 50 članic in članov odpelje v Šmarješke Toplice plavat. Pravjo, da jim je lepo in da so zadovoljni, da imajo to možnost enkrat na mesec. Na žalost je odpadel izlet v Belo krajino zaradi premajhnega zanimanja. Včasih se sprašujemo, ali so res zanimivi le še tuji kraji? Vljudno vabim vse, ki bi radi kaj naredili kot prostovoljci med starejšo populacjo (obiski na domovih v trojkah, morda razna-šanje humanitarnih paketov in še kaj da se oglasite v društveni pisarni, kjer vam bomo povedali vse, kar vas bo zanimalo. Prostovoljcev je vedno premalo, tako veliko dela ostaja na ramenih maloštevilne ekipe kljub velikemu številu članic in članov. Lepše bi bilo vsem, če bi bilo več ljudi pripravljenih mizico najprej postaviti, jo pogrniti, nanjo nekaj naložiti, nato z nje jemati. Ko se bodo naveličali prvi, tudi jemati ne bo od kod!!! Zato vabimo v društvene prostore tiste, ki ste pripravljeni, recimo, pomagati pri organizacji izletov, pri organizacji predavanj ali pa ste vešči pisanja na računalnik, da bi postali naš interni dopisnik, ki bi objavljal na spletni strani in v lokalnem časopisu. Morda obvladate veščino, ki bi jo radi naučili še koga, vabljeni! Z vašo pomočjo bomo lažje uresničevali želje naših članic in članov! Naj tokrat še zadnjič povabimo vse simpatizerje in članice ter člane, ki lahko pogrešjo 15 €, da se oglasjo v društvenih prostorih in ta znesek DARUJEJO za žebljiček oziroma za lipov list, na katerem bo vgraviran vaš priimek. Lipovi listi bodo krasili drog novega prapora, ki ga bomo razvili na praznovanju 60-letnice društva. Tako boste pomagali pri razvitju novega prapora in izdaji Zbornika, ki ga že kar nekaj časa skrbno pripravlja ga. Rada Pišler. Z velikim veseljem prebiramo vaše razglednice, ki nam jih pošiljate, ko sami obiskujete toplice ali druge turistične kraje. Veseli smo vaših pohval in zahval, vendar se vsakemu posebej težko zahvalimo, zato naj velja iskrena hvala vsem, ki se nas spomnite, ko vam je nekje na dopustu prjetno in nam pišete. Kaj napovedujemo: je treba nabirati zdravilne zeli, kako jih pravilno sušiti in kdo ter kdaj jih sme uporabljati. Nekaj časa je namenila tudi bolj nevarnim, a zelo zdravilnim rastlinam, kot so bela omela, šentjanževka, arnika ^ S seboj je prinesla veliko vrečo, polno čemaža, in navdušila kar nekaj poslušalk, da ga bodo uporabile za namaz, juho, pito in še kaj. Nekatere udeleženke so prinesle rastline, o katerih so želele zvedeti kaj več. Tudi na taka vprašanja so dobile zanimive odgovore. Gospa Romana je s svojo ljubeznjo do zdravilnih zeli, ki jo zna prenašati tudi na druge, navdušila in se ji prav lepo zahvaljujemo za nova spoznanja. Zapis: E. Brelih, Foto: Tone Sluga Okrajno prvenstvo v namiznem tenisu za upokojence v Športni dvorani Krim na Galjevici je 14. 4. 2010 potekalo ljubljansko okrajno prvenstvo v namiznem tenisu za upokojence. Nastopilo je dvanajst društev iz Ljubljane in okolice. Društvo upokojencev Vrhnika je nastopilo z dvema ekipama. Za društvo so igrali Jože Berginc, Tone Štih, Bruno Kosi in Mitja Španger; dosegli so izjemno dober uspeh. V ekipnem tekmovanju je prvo mesto zasedla ekipa I. Društva upokojencev Vrhnika v postavi Berginc - Štih, II. ekipa v postavi Kosi - Španger je bila osma izmed šestnajstih ekip. V posameznem delu nad šestdeset let sta izmed dvain-tridesetih nastopajočih igralcev prvo mesto zasedla Jože Berginc in Tone Štih, Mitja Španger je bil osmi. V skupini nad sedemdeset let je zmagal Jože Hafner (DU Vič), Bruno Kosi je zasedel peto mesto. Tekmovale so tudi ženske. V ekipnem delu je bilo prvo DU Log. Posamezno je bila prva Cvetka Lah (DU Medvode), druga pa Sonja Kesić (DU Log) Ob koncu tekmovanja so prvouvrščeni prejeli medalje. Zapis: Bruno Kosi Izlet po Prekmurju Sredi aprila, po nekaj hladnih in deževnih dneh, smo se v jutranjem soncu vozili proti severovzhodni Slovenji, v Prekmur- - sestanek organizacjskega odbora za svečano prireditev ob 60-letnici društva, - sejo Socialne komisje za pripravo srečanja starejših od 75 let, - izlet v Avstrjo junja, - kopalni izlet junja, - družabno srečanje Pri Krajncu na vrtu 8. julja, - pohodi po programu maja in junja, - vsak ponedeljek delovno srečanje prostovoljk, pridružite se! - balinanje, pikado po ustaljenem urniku. Delavnica o zdravilnih zeliščih na Barju DU Vrhnika vsako leto organizira eno do dve delavnici, kjer spoznavamo zdravilna zelišča in njihove učinkovine. Letos smo pripravili delavnico, ki jo je vodila gospa Romana Tihelj o zdravilnih zeliščih na Barju v tem času. Ker smo si vsako zelišče v živo ogledali, si jih bomo lažje zapomnili. Tako smo spoznali baldrjan, plešec, grenkuljico, že dobro znane koprive, trpotec, rman ^ Seznanili smo se, kako pripravljamo tinkture, kreme in mešanice za čaje. Gospa Romana je vseskozi poudarjala, kdaj in kako narcise. "i ai; ^^^^ mi:-^- '.m' je. Nekaj pogledov na levo in desno ob poslušanju zanimivosti, ki nam jih je povedal naš vodnik, in že smo bili ob vznožju ormoških in ljutomerskih goric. Pravjo da je to dežela vinskih goric, šegavih ljudi in sanjave pokrajine; in res je bila pokrajina lepa, že vsa v cvetju in zelenju, kot da v tamkajšnjih krajih pomlad res prehiteva. Skozi Ljutomer, ki je središče Prlekje, smo prispeli do reke Mure pri Veržeju, si ogledali Babičev mlin, ki ima na vodi le pogonska kolesa, energjo za pogon mlinskih koles pa prek jermena prenaša na kopno. Tod ob Muri so območja poplavnih logov, mrtvih rokavov in močvirnih travnikov, kjer sedaj cvetjo sakralnih arhitektur na Slovenskem. Zaokrožili smo po Prekmurju in se usmerili proti Radgoni, prečkali Muro in v Slovenskih goricah v Lenartu zaključili še z zadnjim delom izleta, s kosilom. Očarljiva pokrajina in lepo vreme sta še popestrila naš izlet. Ne bi pa mogli mimo Trojan, da ne bi nakupili »odpustkov« za tiste, ki kaj pričakujejo od nas ob vrnitvi domov. Besedilo: Ivanka Sluga, Slike: Marta Rjavec NA KUM ZA POGUM, so si rekli Zimzelenčki Tako pravjo Zasavci, ko se na Kum vzpenjajo iz Trbovelj, Hrastnika ali iz Radeč. To so kraji, ki ležjo na zelo nizki nadmorski višini, zato je treba na le 1220 m visoki Kum opraviti kar 1000 m vzpona. Dober zalogaj, kajne! Zimzelenčki smo si malo skrajšali vzpon in smo se zapeljali do prjetne hribovske vasice Dobovec, ki nas je očarala z urejenostjo in ocvetličenostjo ter z lepimi razgledi proti Mrzlici, Partizanskemu vrhu, Gozdniku, pa tudi proti najvišjemu dimniku v Evropi, saj meri kar 360 m v višino. Leta 1976 so ga zgradili ob TE Trbovlje z namenom, da bi izboljšali okoljske razmere, še posebno vplive žveplovega dioksida v Zasavski dolini. Kot zanimivost naj omenim, da ob močnejšem vetru dimnik zgoraj niha za kar 60 cm! Kum, najvišji vrh Posavskega hribovja, ki se vzpenja med dolinama reke Save in Sopote, nas je že kar nekaj časa pritegoval, a nam je vreme nagajalo. To pot se je vse sešlo po naši volji. Sicer je bil to 27. april, ko je tudi vrhniški pohod, a takrat, ko smo načrtovali, nismo veliko razmišljali, zato je bilo treba pohod izpeljati po načrtih. Z Dobovca smo krenili proti manjšemu smučarskemu središču Lontovž in naprej po gozdni poti proti vrhu. Kum ima dva vrhova: na enem je stolp, kjer je bila do leta 1961 cerkev sv. Jošta, na drugem pa prjazna planinska koča in zanimiva romarska cerkev sv. Neže s samostojno stoječim zvonikom. O nastanku cerkve pripoveduje več legend in ena od njih omenja tudi prebivalce Kostanjevice na Krki, ki še zdaj prihajajo na Kum in vsakih sedem let preoblečejo svetnico v nova oblačila. Če pa se malo zamislimo v tiste čase, ko so tako mogočno cerkev gradili tlačani in ko ni bilo ceste, kot je dandanes, koliko gorja, trpljenja in gorečnosti so premogli ubogi trpini. V preteklosti so jo množično obiskovali romarji z vseh vetrov. Z vrha Kuma je lep razgled na sever proti Pohorju, na jug proti Gorjancem, na jugozahod proti Snežniku in na severozahod proti Juljcem in Kamniško-Savinjskim Alpam. »Dolenjski Triglav« nas je očaral z vsemi svojimi lepotami in posebnostmi. Zapis: Elica Brelih, Foto: Vlado Nikolić Vožnjo smo nadaljevali proti Dobrovniku, do vrta s 3000 m2 površin za vzgojo orhidej. Ogledali smo si eksotični vrt, kjer je 120 različnih vrst eksotičnih rastlin iz toplih krajev. Bogata geo-termalna energja jim omogoča tovrstno dejavnost. Tudi prostor za prtljago v avtobusu se je napolnil z orhidejami. Termalne vode so po celotnem Prekmurju temelj za razvoj turizma, ohranjajo domačo obrt, stare običaje, tipična panonska arhitektura izginja, s slamo krite in z blatom ometane hiše so samo še za prikaz. Eno takih smo si ogledali v Filovcih, pognali pa so tudi lončarsko vreteno za prikaz lončarske obrti. Na vzpetini v vasi Bogojina stoji cerkev Gospodovega vnebovzetja, od daleč prepoznavna po okroglem stolpu. Leta 1924 je Plečnik cerkev zasnoval tako, da je v jedru ohranil romansko cerkvico in jo vključil v novo celoto, ki pa je ena najsodobnejših Maja 2010 so praznovali naši člani: Rado Šturm, Dobovičnikova, Vrhnika, Ana Krašovec, Idrjska cesta, Vrhnika, Ivanka Tušar, Verd, Vrhnika, Marta Seljak, Gabrče, Vrhnika, Marko Žlogar, Sinja Gorica, Vrhnika, Hadži Bajramović, Poštna ul., Vrhnika, Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so maja 2010 praznovali rojstni dan. 14 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sončki na Sabotinu in v Unški koliševki Pohodnike v skupini Sončki druži predvsem želja po hoji v naravnem okolju, vendar nam je všeč, če imajo naši pohodi tudi vsebino. Zadnja dva pohoda na Sabotin in v Unško koli-ševko nimata na prvi pogled nič skupnega, saj je Sabotin gora Sončki na Sabotinu nad Novo Gorico. Foto: Sonja Repnik Sončki na robu Planinskega polja. Foto: Tatjana Radošek nad Novo Gorico, Unška koliševka pa kraška udornica blizu Planine. In kaj ju povezuje? Usodna zgodovinska dogajanja na našem zahodnem ozemlju v času 1. svetovne vojne izpred 95 let in vse do konca 2. svetovne vojne. Sabotin je visok komaj 609 metrov, vendar je bil vzpon po severni poti strm in skalnat kot v gorah. Povzpeli smo se na greben, v katerem zyajo odprtine kavern, ki so jih v skalovje vrtale najprej avstro-ogrske enote, nato pa italyanske v letih 1915 in 1916. O krvavem dogajanju na gori, ki na jug zre na sončna Goriška brda, nam je pripovedoval Bogdan Potokar, oskrbnik okrepčevalnice in muzejske zbirke. Marsikdo med nami se je po ogledu kavern in muzeja zamislil nad nesmiselnostjo vojne. Resnobnost je zamenjalo vedrejše razpoloženje, ko smo dobili zvrhane krožnike okusne jote. Potem smo se odpravili po grebenu, malo po naši malo po italyanski strani do ruševin cerkvice sv. Valentina, od tam pa po južni strani navzdol proti Solkanu. Vemo, da so Italyani kot nagrado za sodelovanje v 1. svetovni vojni na strani zmagovalne antante po Rapalski pogodbi iz leta 1920 dobili skoraj tretjino slovenskega ozemlja. Ker so vedeli, da je meja proti sosednji Jugoslavyi krivična, so jo od leta 1932 pospešeno utrjevali in gradili Alpski zid - Vallo alpino. Del tega obrambnega sistema je pri Unški koliševki. Tod je bila zgrajena podzemna utrdba, ki je s številnimi mi-tralješkimi bunkerji varovala cestne prehode v bližini takratne meje. Sončki smo izkoristili oblačno vreme z napovedanim dežjem za kratek obisk bližnje Planinske jame, od koder smo po gozdnih poteh prišli do vhoda v rov italyanske podzemne utrdbe. Njeni rovi in drugi podzemni prostori so zvrtani v skalni steni Unške koliševke, 125 metrov globoke kraške udo-rnice. Kje smo bili, smo videli šele, ko smo se zazrli skozi dve odprtini v skalni steni, od koder se je odprl pogled na dno koliševke. V njej se zadržuje hladen zrak, zato je pri dnu najhladneje in takemu temperaturnemu obratu sledi tudi vege-tacya. Na pobočjih rastejo številne stare tise, zavarovane kot naravni spomenik. Med vračanjem smo obiskali še dolino Ma-lenščice s številnimi kraškimi izviri in se ob robu Planinskega polja vrnili v Planino. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak Projekt Punčka iz cunj iS^Argonavtski dnevi m Noč naVrhnîkî V šolskem letu 2009/2010 sem se odločila, da v skupini izpeljem projekt Punčka iz cunj. Tako smo se z otroki, starimi 4 do 5 let, iz skupine Miške odzvali na povabilo Unicefa ter v sodelovanju babic izdelali dve punčki iz cunj. Poimenovali smo jih Lara in Laura. Na tak način smo pomagali otrokom iz nerazvitega sveta ter jim omogočili cepivo, ki ga potrebujejo za preživetje. Prva punčka iz cunj, ki smo jo poimenovali Lara, se je kmalu po rojstvu izpod rok Galove babice, ki jo je tudi sešila, poslovila od nas in bo dneve krajšala svoji novi pryateljici, ki jo je kupila. Druga punčka iz cunj, ki smo jo poimenovali Laura, pa je ostala pri nas ter obiskovala otroke na njihovih domovih. Z njimi je preživela štiri dni, po končanem obisku pa smo o dogodivščinah lahko prebrali iz dnevnika, ki ga je vestno pisala in nam, preostalim poslušalcem, v vrtcu s tem pričarala podoživljanje dogodkov. Projekt Punčka iz cunj je potekal vse šolsko leto, do konca aprila 2010, ko bomo punčko iz cunj z dnevnikom poslali nazaj na Unicef, kjer jo bodo razstavili v Mladinski knjigi Konzorcy v Ljubljani. Nekatere dejavnosti v tematskem sklopu Punčka iz cunj, ki so omogočile, da smo tisto, o čemer smo se pogovarjali, res doživeli. DEJAVNOSTI SKLOPA: • pogovarjamo se, kaj nas povezuje, v čem smo si podobni/različni v skupini; • igramo se socialne igre; • pogovarjamo se, kako drugače živyo otroci po svetu; • predstavim Unicef, njegove glavne programe ter idejo pomoči šibkejšim; • pogovorimo se, kako lahko mi pomagamo, čeprav smo majhni; • poslušamo glasbo različnih ljudstev; • poslušamo otroško poezyo Juri Muri v Afriki; • poslušamo pravljice na temo strpnosti in pryateljstva; • pogovorimo se o potrebah: kaj je tisto kar vsi nujno potrebujemo za preživetje? Česa ne potrebujemo nujno? • igramo se simbolno igro družina, otroci pripovedujejo svoje izkušnje; • katere igre se najraje igramo v vrtcu, doma, izdelamo plakat; • s kom se najraje igram, narišejo svojega pryatelja in opišejo nekaj njegovih dobrih lastnosti; • ogledujemo si fotografije vode v različnih pojavnih oblikah na Zemlji ter o vodi v različnih deželah; • ugotavljamo posledice pomanjkanja pitne vode za zdravje ljudi in drugih bity; • ogledamo si prehranjevalno piramido in se pogovorimo o zdravi prehrani; • pogovarjamo se, kaj pomeni beseda lakota; • kaj naredimo ko smo lačni, kdo skrbi, da nismo lačni; • zakaj so nekateri otroci na svetu lačni, kdo jim pomaga; • kaj pomeni biti »drugačen« otrok; • uredimo knjižni kotiček na temo Pryatelji so različni; • ugotavljamo, kaj lahko sami naredimo za svoje zdravje (umivanje rok); • simbolna igra Tržnica; • iščemo knjige o zdravju; • simbolna igra zdravju. Lara in Laura sta se rodili 11. 1. 2010 v skupini Miške s pomočjo babic. Galova babica se tudi narisali risbice, mamica pa je napisala pesmico, ki pravi tako: K Tjažu zdaj sem le prispela in se res lepo imela. Skupaj sva se veselila in igrače si delila. Zdaj pa mi je res hudo, ker je čist prekratko b'lo. Tjaž mi je na uho povedu da sem punca res uredu. Laura je v svoj kovček dobila kar nekaj novih oblek, pa tudi nakita ne manjka. Pri izdelovanju so pomagali tudi starši in babice, ki so pokazale šiviljske in pletiljske spretnosti. Največkrat pa so ji podarili igrače, kot so slikanice, avtomobili in figurice. Tako ji na obiskih pri otrocih ni bilo dolgčas. Otroci so punčki Lauri podarili tudi skodelico z žličko ter zobno krtačo, s katero si je pred spanjem umila zobe. O projektu Punčka iz cunj smo se pogovarjali že v začetku šolskega leta prek individualnih pogovorov, kaj kdo ima in česa nima. Tako smo prišli do otrok, ki živyo v Af- je odzvala vabilu in narisala kroj za punčko Laro in Lauro ter ju tudi sešila. Larina babica pa nam je priskočila na pomoč pri izdelavi frizure za Lauro. Izdelali smo si zemljevid, na katerem je bila označena Lauri-na pot obiska pri otrocih. Punčka Laura je tako obiskala Evo, Nika, Zojo, Saro, Žana, Bineta, Katjo, Gala, Žiga, Tjaža, Laro, Luka, Jurya, Žiga, Nino, Živo, Zarjo, Laro, Jana, Tinko, Gala, Žana, Tio in Tiana. Laura je za pot dobila kovček, v katerega je spravila obleke in drugo prtljago, ki jo je dobila na obiskih pri otrocih. Otroci so Lauri za spomin riki in v Slovenyi, ki nimajo vedno vsega, kar si zaželyo. In nastala sta punčki iz cunj, ki so ju otroci ob zbirki imen poimenovali Lara in Laura. Otroci so se na punčko iz cunj navezali in ji nudili vse, česar nekateri otroci nimajo. Bila je v središču pozornosti tudi med bivanjem pri otrokovi družini in kovček, ki ga je imela s seboj, se je napolnil z oblačili, igračami in drugimi drobnimi pozornostmi. Sedaj Laura odhaja na pot v Ljubljano, kjer jo bodo razstavili skupaj z drugimi punčkami iz cunj, ki so letos ugledale svet. Lara pa bo ostala na Vrhniki, saj sem jo kupila sama za spomin. Kdaj pa kdaj pa bo prišla na obisk v skupino Miške. Ob zaključku projekta Punčka iz cunj so tudi nekateri starši posredovali svoja mnenja in Zojina mamica je dejala takole: »Punčko smo sprejeli kot novega družinskega člana. Zoja je bila zelo ponosna nanjo. Vsakomur je razložila, kako je punčka nastala, kakšnemu namenu služi. Seveda je bila to igrača, ki ji je namenila vso pozornost za čas, ko smo jo gostili. Do nje je bila zelo zaščitniška in jo takoj pospravila, ko so prišli sosedovi otroci, da se ne bi poškodovala ali umazala.« Tjažev očka je dejal: »Laura je zelo prirasla k srcu Tjažu, ki se je v solzah ločil od nje, ko je končala obisk pri naši družini.« Žanova mamica pa je dejala: »Žan je bil nad punčko zelo navdušen in je zanjo lepo skrbel ter poskrbel, da je punčka dobila nova oblačila. Zaradi njegovega navdušenja sem naredila dve novi punčki: eno za Žana in drugo za njegovega bratca. Še zmeraj sta nad njima navdušena in lepo skrbita zanju.« Tudi Galova mamica ima lepe spomine na Laurin obiski: »Gal se je punčke Laure zelo razveselil. Ponosno jo je prinesel domov. Zelo zanimiv mu je bil tudi kovček, ki ga je imela s seboj. Obisk punčke Laure nam je ostal v pryetnem spominu.« Naša Tinka pa je eno leto mlajša od preostalih otrok iz skupine Mišk. To pa so vtisi njene mamice: »Punčka iz cunj je bila za Tinko nekaj novega. Tinka jo je doživljala kot živo bitje. Pogovarjala se je z njo, jo božala, igrali sta se in gledala jo je, kako ona opazuje svet. Njena družba ji je bila zelo prijetna.« Starši so pridno in vestno zapisovali dogajanja v dnevnik, ki smo ga v vrtcu tudi prebrali. Ob tem se jim prav lepo zahvaljujemo, saj je z njihovo pomočjo punčka iz cunj oživela v današnjem svetu otrok. Polona Urbančič Jerebic Vrtec Vrhnika, Enota Žabica Projekt punčka iz cunj Pred novim letom smo v skupini Sončki začeli s projektom Punčka iz cunj, sedaj pa z njim počasi končujemo. Punčka Flora je obiskala skoraj že vse otroke, ki so se nanjo pozitivno odzvali. V začetku je bilo veliko razmišljanja: dve deklici ali dve dečka ali deček in deklica. Otroci so s svojimi predlogi pripo- mogli, da sta v skupini nastali dve deklici, katerim so sami izbrali imeni: Nina in Flora. Sporazumno smo se odločili, da v skupini ostane punčka iz cunj po imenu Flora, kajti v naši skupini že imamo deklico, ki nosi ime Nina. Na našo punčko iz cunj so se pryetno odzvali tudi starši otrok, pri katerih je Flora gostovala. Pridno in vestno so zapisovali dogodke v dnevnik, ki so jih popestrili s fotografijami otrok s Floro. Polnil pa se je tudi Florin kovček. V dar je prejela igrače, elastike in trakove za lase, pridne mamičine in babičine roke pa so ji sešile ali napletle nova oblačila. Kovček je zelo poln in ga že težko zapremo. Sedaj Flora odhaja na pot proti Ljubljani. Obiskala bo snovalce projekta Punčke iz cunj - sodelavce Unicefa, ki bodo v prihodnjem mesecu pripravili razstavo vseh punčk, ki so letos sodelovali v akcyi. Druga punčka, po imenu Nina, pa je našla dom na Vrhniki na Sveti Trojici, kjer je doma naša Ana. Anini mamici Poloni se zahvaljujemo za prispevek, njenima hčerkama pa želimo veliko veselja ob igri s punčko Nino. Vsem staršem otrok iz skupine Sončki se zahvaljujemo za gostoljubje in vestno opravljane »domačih nalog«, ki smo vam jih naprtili. Vaša naloga je bila opravljena nad našimi pričakovanji. Hvala Vam, dragi starši, za sodelovanje in uspešno končan projekt. Za skupino Sončki iz enote Želvica Vanda 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ÇHS^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 Presenečenje Danes nas je v igralnici dočakalo presenečenje - velika kartonska škatla je otroke privlačila kot magnet. Otroci so jo odprli in v njej našli še manjše škatle, ki pa so jih prepoznali. Vedeli so, da se v vsaki škatli skriva čokoladni jajček, v katerem je presenečenje. Pokukali smo še pod moder karton, kjer smo našli družabno igro. Ema Isabela nam je prebrala vse besede, ki jih je našla na kartonu: kopno, zrak in voda. Pregle- k ima čokolado.« No, pa smo razdelili jajčka. Otrok ni zanimala čokolada, najprej so želeli vedeti, kakšno presenečenje jih čaka v manjšem jajčku. Odpremo prvega ^ V njem se je skrival krokodil. Odpremo drugega, v njem je bil skrit slonček, v tretjem lev, v četrtem žirafa, pa zopet lev ^ Našli smo 24 figuric in med njimi smo sestavili tri komplete za igro: žirafe, leve in krokodile. Pojedli smo čoko- dali smo ploščo in si prebrali navodila. Imeli smo kocko - ja, kje pa so figurice? NIK: »Mogoče so se pa skrile, kam v gozd so lahko šle.« KARIN: »Jaz pa vem, kje so. Tam notri v jajčku so skriti. Mami mi je že kupila tak jajček.« JANEZ: »Potlej mormo pa najprej jajčka pojest, pa bomo dobili figurce!« EMA: »A nam boš dala zdej jajčka, jest že komej čakam!« NINA: »Jest bi tudi jajčka, lado, nato pa so otroci želeli, da jim preberem navodila, da bi se igrali igro. Pri igri so pomembna parna in neparna števila. Ugotovili smo, katera števila do šest so parna, katera neparna in začeli z igro. Igro se igra podobno kot igro Človek, ne jezi se, ki jo otroci že poznajo. Gospodu Behriću se zahvaljujemo za prejeto darilo, ki ga bomo v vrtcu s pridom izkoristili. Skupina Sončki, vzg. Vanda Švelc v Glas iz Župn^'skega vrtca Vas zanima, kaj se je dogajalo prejšnji mesec v našem vrtcu! April je bil pri najmlajših »rdeč« mesec. Spraševali so se, kaj vse je rdeče. Ugotovili so, da se lahko ob »rdeči pesmi« tudi pleše. Rajalna igra Rdeči tulipan jim je prijetno popestrila aprilske dneve. Tudi sicer so bili dejavni. Če je vreme dopuščalo, so jo mahnili na sprehod, sicer pa so igralne trenutke pripravili kar v igralnici. Skupina Oblački so se aprila ukvarjali s čiščenjem narave. Odkrivali so različne vrste odpadkov ter jih pravilno razvrščali v zabojnike na ekoloških otokih. Spoznali so tudi, da odpadno embalažo lahko uporabjo kot rekvizit pri gibalnih igrah. Hodili so na sprehode in z žalostjo opazovali, da je v naravi odvrženih veliko smeti, ki bi jih morali ljudje pospravljati za seboj. Sam vrtec je pripravil čistilno akcjo in skupaj smo vse skupaj pospravili in uredili okolico. Praznovali smo dan Zemlje. Pripravili smo delavnice iz odpadnega materiala. Kaj vse lahko ustvari otroška domišljja? Nastajali so okrasni lončki, različne vaze, živali in hiše, rože in še in še. Na koncu smo skupaj pripravili razstavo. V sklopu varovanja narave je vrtec sodeloval na ekološki konferenci, ki jo je organizirala OŠ Moste pri Komendi. Ob slikah smo predstavili z eko-logjo povezane dejavnosti, ki jih izvajamo po skupinah. Otroci so na konferenci praktično predstavili gibalne igre. V skupini Kapljice so zemljo spoznavali malo drugače. Opazovali so vrtove, gredice in prepoznavali cvetoče rastline. Odločili so se, da na igrišču naredjo vrt. Skrbno so zgodbami iz Jezusovega življenja, trudili so se biti dobri in poskušali pomagati drugim. Skupaj z drugimi skupinami so si ogledali križev pot in božji grob. Imeli smo tudi slavje luči. V dejavnosti so vključili pripravo na veliko noč tudi starejše skupine. V skupini Zvezdice so izvajali kateheze, v skupini Lune so izdelovali so spoznavali in še spoznavajo različne cerkve, kapelice. Skupini Lune in Zvezdice že ves mesec hodjo na Sv. Trojico, raziskujejo različne poti, »pripravljajo« - rišejo zemljevid, rišejo cerkev, izdelujejo, oblikujejo iz različnih materialov (glina, stiropor, papir). Najstarejši, skupina Mavrice, pa obiskujejo cerkev sv. 'I iJi nabrali zemljo. Rastline (koruzo, fižol, sončnice) so sprva posadili v lončke, pozneje pa na pripravljen vrt. Posejali so tudi korenje, solato. Sedaj skrbno spremljajo, kaj se dogaja na vrtu. V skupini Lune so se seznanili s tujimi jeziki: angleškim, španskim in nemškim. Obiskala jih je mamica, ki prihaja iz Nemčje, in starši otroka, ki so bili v Argentini. V skupini Mavrice so se pogovarjali o družini, naredili družinsko drevo, si ogledovali fotografije družin in obiskala jih je mamica z dojenčkom. Sedaj se pripravljajo na letovanje. Aprila smo praznovali veliko noč. V skupini Zvončkov so se nanjo temeljito pripravljali. Imeli so postni krog z košarice za pirhe, v skupini Sončki so izdelovali piščančke, v skupini Mavrice pa so starše razveselili z voščilnica- mi. Vrtec je vključen v projekt Od cerkve do cerkve. Otroci Antona v Verdu. Na sprehodu, ki vodi do cerkve, opazujejo okolico in spoznavajo različne poti. Ob koncu projekta bo skupna razstava. Sabina Mole Ekodan na podružnični šoli v Bevkah V okviru ekošole in v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Bevke smo učitelji in učenci Podružnične šole Bevke 17. aprila 2010 organizirali ekodan. V sončnem in malo vetrovnem dnevu smo se s pomočjo staršev naših učencev in učenk najprej udeležili zbiralne akcje papirja, nato smo se podali na pohod po učno-naravoslovni poti v Krajinskem parku Bevke. Na posameznih delih poti so učenci pripravili kratko predstavitev značilnosti in zanimivosti Krajinskega parka in prikazali ljudski ples ob Perišču. Spoznavanje in učenje na učno-naravoslovni poti smo nadgradili z aktivnim sodelovanjem v vseslovenski čistilni akcji Očistimo Slovenijo, ki je potekalaisti dan. Učenci, njihovi starši in učitelji smo ob poti, v grmovju, ob potokih in travnikih pobrali kar nekaj vreč različnih odpadkov in sodelovali pri odstranitvi dveh divjih odlagališč. Dan je minil v prjetnem vzdušju, družbi in z dobrim občutkom vseh udeležencev, saj smo s sodelovanjem v čistilni akcji, zbiralno akcjo papirja in spoznavanjem domačega kraja naredili nekaj zase in naravo, ki nujno potrebuje našo pomoč. Za izvedbo ekodneva se najlepše zahvaljujemo gospodu Janku Sko-dlarju za izčrpno predstavitev in vodenje po učno-naravoslovni poti in staršem naših učencev in učenk za aktivno sodelovanje in pomoč. Učitelj Matjaž Grandič Svetovni dan knjige na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika 23. april 2010 je bil na OŠ Ivana Can- pesmic ^ Čisto vsakega nastopa je bila karja zelo pester dan, saj so prav na ta zelo vesela. dan, ki je SVETOVNI DAN KNJIGE, Drugošolci so pisatelja Primoža Su- potekale prireditve ob zaključku Cankarjeve bralne značke. Tako kot vsako leto smo tudi letos povabili različne literarne ustvarjalce, ki so naše učence obiskali in jih tako nagradili za pridno branje in sodelovanje pri Cankarjevi bralni znački. Letos smo povabili pet ustvarjalcev: hodolčana pričakali v telovadnici na Tržaški 2, kjer so se potem celo uro smejali avtorjevi predstavitvi njegovih knjižnih junakov, njihovih zgod in nezgod, nekateri celo do solz. Umetnik Gorazd Vahen je vsem učencem dobro znan kot ilustrator pravljic Svetlane Makarovič (Tacamuca, Koso- Vrhniki pričakali literarnega ustvarjalca, pisatelja Ivana Sivca. Popeljal jih je na domišljjsko pot svojega potovanja po Aljaski, opisal jim je, kako nastajajo njegova najbolj priljubljena mladinska dela, tudi tista z zahtevnejšimi tematikami (droge, samomori Učence je prjetno presenetil, ko jim je med nastopom postavljal vprašanja in je tistim, ki so poznali odgovore na najtežja, podaril eno izmed svojih knjig, v katero je Pisatelj Ivan Sivec je podaril knjigo za pravilen odgovor. Anja Štefan je s svojim pripovedovanjem navdušila prvošolčke, Primož Suhodolčan je v smeh spravljal dru-gošolce, pesnik Andrej Rozman Roza je četrtošolcem predstavil svoje pesmice in zgodbe, ki so z njimi povezane, ilustrator Gorazd Vahen je svoj talent predstavil našim tretje- in petošolcem, pisatelj Ivan Sivec pa je obiskal učence šestih razredov in učence zadnje triade, ki so uspešno opravili CBZ. Kako smo se imeli? Prvošolci so pravljičarko Anjo Štefan v mali dvorani Cankarjevega doma presenetili s svojim nastopom, saj ji je vsak oddelek pripravil krajši nastop. Zapeli so ji ljudsko pesmico in ob tem tudi zaplesali, slišala je recitacje svojih so dobili enaka unikat- virja na leteči žlici, Sapramiška in kot likovni »oče« Mercatorjevih Lumpi-jev (Luki, Uma, Miki, Pia in Iki). Učenci so tudi njega presenetili, ko so mu na začetku nastopa zapeli Lumpjevo pesmico. Ilustrator jim je potem pokazal, kako njegovi junaki oživjo na praznem listu papirja. Narisal je pet slik, ki jih bomo v šoli razstavili v maju. Pesnik Andrej Rozman Roza je učencem četrtih razredov zaigral svoje pesmi. Učenci so bili najbolj navdušeni nad tistimi najbolj »nagravžnimi«. Ker je zelo dober igralec, so se učenci z lahkoto vživeli v svet njegovih del. Letos so po daljšem času tudi učenci šestih razredov in zadnje triade v veliki dvorani Cankarjevega doma na Gorazd Vahen je prejel za svoj drugi nastop glineno posodico. zapisal tudi posvetilo za vsakega nagrajenca. Vsakemu povabljencu se je na koncu zahvalil eden izmed učencev in mu podaril unikatno skrinjico iz gline, v katero so učenci zaprli svoje misli, želje ali likovne umetnine, ki so jih namenili povabljenemu literarnemu umetniku. Skrinjice je za ta namen izdelala učiteljica Andreja Šajn. Vsi povabljenci so od nas odšli bogatejši za še eno izkušnjo druženja s svojimi mladimi bralci. Prav tako smo vsi, ki smo jih poslušali, spoznali, kaj vse je potrebno, da lahko pisatelj, pesnik, pravljičarka in ilustrator svoje delo sploh lahko deljo z bralci. Zapisala Andreja Nagode 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kulturni dan Zaigrajmo pravljico 2. april je svetovni dan knjige za otroke, saj se je tega dne rodil slavni danski pravljičar Hans C. Andersen. Na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika vsako leto ta dan obeležimo z izvedbo kulturnega dne v 4. razredih. Tako smo pripravili kulturni dan, ki smo ga poimenovali Zaigrajmo pravljico. 2. aprila zjutraj so se učenci zbrali v učilnicah, kjer so dobili navodila za delo. Najprej so jih učiteljice razdelile v 5- do 6-član-ske skupine. Sledil je odhod v splošno Cankarjevo knjižnico Vrhnika, kjer sva jih že čakali šolska in mladinska knjižničarka. Knjižničarka Zlata Brezovar jim je povedala, da na svetovni dan knjige za otroke vsako leto podeljo Andersenovo nagrado, pokazala jim je knjige, zaradi katerih so bili pisatelji letos izbrani za nagrajence. Nato je sledilo poslušanje pravljičarkine-ga pripovedovanja Ander-senove pravljice Svinjski pastir. Ob poslušanju je knjižničarka Zlata učencem kazala ilustracje iz ene izmed starejših izdaj te pravljice, pomagala pa si je tudi z glasbenim vložkom starega napeva Sveti Avguštin. Ker je pravljica zanimiva, smo ji vsi z užitkom prisluhnili. Po bučnem aplavzu, ki so ga poslušalci namenili pripovedovalki, sem učencem predstavila avtorja, ki jih bo obiskal ob svetovnem dnevu knjige za na- grado, ker so sodelovali pri Cankarjevi bralni znački. Igralca, pesnika, pisatelja in prevajalca Andreja Rozmana Rozo sem jim predstavila v sliki in besedi. Vso potrebno opremo (računalnik, projektor, platno so priskrbeli knjižničarji Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Na koncu sem med učence Učenci zbrano poslušajo pravljičarkino pripovedovanje. k Predstavitev scene. razdelila tudi vsa njegova literarna dela za mladino. Učenci so si jih ogledali in ugotovili, da veliko Rozmanovih pesniških zbirk in slikanic že poznajo. Po vrnitvi v učilnice so učenci izmenično obiskovali knjižno razstavo o Hansu C. Andersenu, ki je bila postavljena pred šolsko knjižnico na Lošci 1. S seboj so prinesli učne liste, ki so jih reševali med razlago o njegovem življenju in delu. Preostali učenci so v učilnicah pod vodstvom svojih razredničark začeli z delom v skupinah. Lotili so se dramatizacje prej slišane pravljice. Takoj so začeli resno izpolnjevati svoje naloge, najbolj veseli so bili praktičnih (zaigrati prizor na dvoru ali na dvorišču, skiciranje scene ali kostumov in njihovo izdelovanje). Med delom v gledaliških delavnicah so se učenci in tudi učiteljice dobro počutili, saj je delo potekalo sproščeno in ustvarjalno. Za konec so vse skupine svoje delo predstavile svojim sošolcem. Uprizorjeno dramatizacjo sem posnela, da si bodo učenci še kdaj Knjižna razstava je učencem zelo nazorno predstavila pravljičarja. ogledali svoje nastopanje. Uživali smo v vseh nastopih, pohvalili smo vse igralce in njihove kostume, seveda tudi kostumografe, šivilje in krojače. Učenci so spoznali, da v gledališču ne delajo samo igralci, ampak so nujni tudi drugi sodelavci, saj brez njihovega dela igralci ne bili zmogli (tako dobro) predstavljati svojega lika. Skoraj prehitro se je oglasil šolski zvonec, ki je oznanil, da je pouka konec in da se začenja praznični vikend. Zapisala Andreja Nagode Razstava ekoizdelkov Učenci OŠ Ivana Cankarja Vrhnika so sodelovali na natečaju Najboljši ekoizdelek, ki ga je razpisala založba Morfem. Eden izmed razpisnih pogojev je bil tudi, da vsaj tri najboljše izdelke vseh sodelujočih razredov razstavimo v splošni knjižnici. Koordinatorki projekta sva bili šolska knjižničarka Andreja Nagode in knjižničarka iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Zlata Brezovar. K sodelovanju sva povabili učence 2., 3. in 4. razredov OŠ Ivana Cankarja. Učenci so iz odpadnih materialov pri pouku izdelovali različne izdelke. Nastale so gosenice, vaze, avtomobili in drugi gradbeni stroji, roža iz zamaškov, papirnate živali ^ Razstava je bila v čitalnici Cankarjeve knjižnica Vrhnika odprta 11. aprila in je bila na ogled do petka, 23. aprila. V tem času so si jo ogledali vsi naši učenci 1. in 2. triade. Interna komisja je za najboljši vrhniški izdelek izbrala cvetlico, ki je v celoti sestavljena iz plastičnih zamaškov. Izdelali so jo učenci oddelka podaljšanega bivanja 4. razredov pod mentorstvom njihove učiteljice, gospe Novke Babič. Avtorje izdelka je nagradila založba Morfem. Nagrajencem iskreno čestitava, vse druge udeležence pa vabiva k sodelovanju tudi v prihodnje. Zlata Brezovar in Andreja Nagode Pogovor z umetnico iz Mavričnega gledališča Ob zaključku letošnje bralne značke nas je obiskala pravljičarka Jana Strži-nar. Po predstavi Pravljice o brezi, ki nas je navdušila, nam je z veseljem odgovorila na nekaj vprašanj. Ali ste že kot otrok obiskovali gledališče? Gledališče niti ne, ker sem bila doma na podeželju. Zelo rada sem brala pravljice. Gledališče, ki sem ga imela v svojem otroštvu, je bilo gledališče Nackove mame. To je bila pa starejša ženska, ki je pisala v domačem narečju. Vsako leto smo imeli eno predstavo za 8. marec. To je bilo moje gledališče v mojem otroštvu - od prvega razreda do gimnazjskih let, vsako leto. Na-ckova mama je bila kmetica, ki je imela osem otrok in je napisala igro; zbrala je odrasle in nas otroke, ki smo hoteli nastopati, in smo imeli predstavo. To sem zelo cenila in sem vedno Nackovi mami malo pomagala, tako da sem po novem letu že potrkala na njena vrata in rekla: »Mama, kaj bo pa letos?« Potem je morala ona name malo misliti, da je napisala vlogo, tako, bolj smešno. Meni se je leto vedno vrtelo od 8. marca do 8. marca. Kdaj ste opazili, da vas mika prav gledališče? To pa šele pri praksi. Po gimnaz ji sem odkrila lutke, enkrat, toda v gimnazji še ne. Naredila sem lutke in imela prvo predstavo. Kako to, da ste se raje odločili za igro z lutkami kot za poklic gledališke igralke? Tak je bil splet okoliščin, tako me je vodila pot. Tako so se mi postavljali smerokazi na poti, ki so me pripeljali v pravljični svet. Ne rečem, da je bila to čisto moja izbira, ampak to je bila tudi izbira življenja, ki kaže smeri, po katerih potem hodiš. Vam ni žal? Nikakor ne. Zakaj? Ja, seveda imam kot v vsaki službi slab dan. Pa si mislim: »Joj, zakaj moram tole tlako opravljati, zakaj moram vse to?« To pride vedno, to so samo utrinki, ki so včasih taki. Ali res čisto sami izdelujete kostume in vse drugo? Ja, lutke izdelujem sama, pri kostumih imam pa pomoč svoje sestre, ki je šivilja in je tudi delala v drami, a je zdaj šla na svoje. Dela narodne noše in tudi meni naredi kakšno oblačilo. Drugače pa v glavnem sama delam pravljice in lutke, ker mi izdelava lutk pomaga graditi tudi samo predstavo, vlogo, knjigo, vsebino. S tem ko lutko delam, spoznavam njen značaj in stas ter se učim njene animacje. Tako lahko preskočim dolgo fazo vaj. Ustvarjalni proces pa traja od predstave do predstave. To pomeni, da je vsaka predstava drugačna? Ja, danes je bila na primer prva predstava drugačna od druge. Moram reči, da zelo rada igram za višje razrede, ker čutim, da bolj razumejo simboliko pravljice. V bistvu mi je lažje in sem vam to ponoči ne da miru? Ja, neštetokrat! Joj, ko naredim novo predstavo, ne morem spati. Marsikaj se dogaja.Včasih se mi tudi v življenju zgodi kaj iz pravljice na neki način. Velikokrat do zadnjega hipa še ne morem razrešiti kakšne zanke, kako izpeljati predstavo. Zadnji hip pomaga napetost rešiti tako zagato. Ali lahko rečete, da pišete z dušo? Ne vem, mislim, da pišem s srcem in dušo. Vsekakor se brez ne da ničesar napisati. Te stvari morajo delovati. Ali ste popolno sami ustanovili Mavrično gledališče? Vam je kdo namignil z idejo? Ja, ko sem imela dvorano na Dolgem mostu med letoma 1994 in 2001, tega se mogoče še kdo spominja. Te šole še ni bilo, bila je le stara šola in so po- bi ves pravljični svet. Seveda imam še veliko načrtov. Rada bi naredila še več knjig, lažje bi jih tiskala, ampak za vse je treba zaslužiti denar, ki ne pada z dreves. V čem se razlikujeta Mavrična dežela in Vilinski svet? Mavrična dežela je svet škratov in čarovnic. To je bolj tradicionalni pravljični svet, kjer še ni toliko mojih junakov. Vilinski svet je bolj poosebljena narava. Tam pa si že izmišljam svoje osebe. Kako, da smo si danes ogledali predstavo z ekološko temo? Ali tudi čutite tako, da je treba mlade opozoriti, kaj se dogaja v okolju? Ja, seveda. Vsakogar opozorim, mlade sploh. Če stare opozoriš, ne pomaga, ker so že utečeni. Mislim, da je za mlade pomembneje, da se jih spomni. Nočem pa nikogar opozarjati, kaj je potrebno za srečo v življenju. Sami si krojimo svojo vsodo. Intervju je z Jano Stržinar je opravila učenka Petra Tudji-na. (Foto: Anže Zadravec) Jana Stržinarje zai^grala Pravljico o brezi najprej mlajšim in nato starejšim učencem. (Foto: Anže Zadravec) zelo hvaležna za vsako predstavo. Današnji predstavi sta bili zelo različni. Kako to, da ste se odločili prav za škrate in podobne pravljične osebe? Privlači me tradicionalni pravljični svet škratov, čarovnic, palčkov, zmajev, in to že od nekdaj. Ko sem hodila v nižje razrede, sem brala vse te pravljice. Ta pravljični svet je vedno na meji med pravljičnim in resničnim in ne moreš določiti meje. Vse se dogaja na robu. Kdo je vaš najljubši junak? Nimam najljubšega junaka. Najljubši junak je vedno tisti, ki nastopa. Sicer so mi vsi enako ljubi. Ko si zamišljate, kako se bo pravljica razpletala, ali se vam kdaj zgodi, da gosto prihajali k meni. Gledališču sem morala dati ime. Razmšljala sem, kako naj zdaj imenujem dvorano in sem si rekla: »Bučko, saj imaš ja ime na dlani.« Toliko pravljic govori o ljubezni, to so rdeče pravljice, potem so pravljice v naravi z ekološko tematiko in so zelene pravljice. Učenje in čarovnica sta modra barva, v bojih med dobrim in zlim pa je še vjolična barva. To je mavrica in same pravljice so mi narekovale ime gledališča. Potem sem dvorano izgubila, Mavrično gledališče pa je ostalo registrirano. Ali bi v svojem Mavričnem gledališču še kaj spremenili? Ja, imela bi svojo dvorano, predstavila Ali ste se že kdaj prej naučili pletenja? A »štrikanja«? Ja, a že dolgo nisem. Včasih sem tudi štrikala, zdaj pa nimam časa. Lutke izdelam s škarjami in olfa nožem. Delam tudi take lutke, ki prinašajo srečo. Koliko časa pa po navadi trajajo vaše predstave? Vse približno eno šolsko uro ali malo manj. Odvisno tudi, kakšna je želja. Od leta 1992 beležim nastope in jih je že vsaj 2000. Kdo mislite, da največ bere vaše pravljice? Ne vem, vsi malo. Mislim, da jih raje berejo tisti, ki so se srečali s predstavo. Takšna je moja informacja. Nobena knjiga še ni bila tako razkošna. Vse, kar je narejeno, je rezultat tega, kar je bilo, in ne, kaj je zdaj. Zakaj pravljice niso samo za otroke? Z mojega zornega kota, ko gledam ljudi pred sabo že toliko let, sem res ugotovila, da se ljudje ne delimo toliko na otroke in odrasle, kot to trdi realni svet. Kot jaz mislim, smo vsi ljudje z več ali manj leti. Včasih vidim na predstavi kakšno staro gospo, ki ji kar žari obraz. So pa tudi ljudje, ki imajo radi bolj konkretne stvari in ne sanjajo. Jaz delim ljudi na otroke in večne otroke. Koliko pravljic ste že napisali? Izdala sem osem ali devet knjig, celotno Mavrično gledališče je napisano v Mavričnem svetu ljubezni, ki je roman in ima več kot 300 strani. Če ga nimate v šolski knjižnjici, ga boste dobili v kakšni večji. Izšel je leta 1996, ga pa nameravam še enkrat spisati. Kaj je skupnega vašim pravljicam? Niso boji med dobrim in zlim. Vsak lahko postane dober, če hoče. Ne verjamem v boj, ker boj je vojna in v vojni so vsi poraženi. Katere so vaše najljubše ušpešnice? Najljubše sem nastopila s povodnim možem, ki živi v umazanem ribniku, je ekološka pravljica. Recimo, da se je ta pravljica večkrat izvajala in je dobila tudi tri nadaljevanja. Ker imam toliko predstav, kakšna pravljica ostane tudi v ozadju. Vsaka predstava je uspešnica, saj mora biti uspešna. Kakšne načrte imate za prihodnost? Narediti še več knjig, tudi elektonske, nove predstave, še naprej nastopati. Ali ste zadovoljni s tem,kar ustvarjate? Ali bi še kaj spremenili? Seveda, rada bi ustvarjala bolj z lahkoto, da bi lahko hitreje izdajala knjige. Da bi se lahko bolj usmerila k ustvarjanju pa tudi drugim stvarem. Hvala gospe Jani Stržinar za njene odgovore. Več o njej in njenem gledališu pa lahko izveste na: http://www.mav-ricnogledalisce-zavod.si/, kjer so poleg drugih informacj na voljo tudi fotografije in videi. Intervju in odlomek predstave bosta v obliki videa kmalu na voljo na: http://www.zadravec.si/. Petra Tudjina, Anže Zadravec, Jan Novak, 9. b Osnovna šola Antona Martina SlomškaVrhnika 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 17 'REFERENDUM IN VOLITVE 2010 • REFERENDUM IN VOLITVE 2010 •REFERENDUM IN VOLITVE 2010 •REFERENDUM IN VOLITVE 2010 ARBITRAŽNI (NE)SPORAZUM Gre za sporazum, ki ga je g. Pahor v intervjuju za Finance imenoval za svoj "velik opus zunanje politike", takrat ko sta ga s Kosorjevo podpisala pa je vzkliknil: "O, kako fantastičen dan!" Ne samo premier, celotna koalic^a kaže tako veliko navdušenje nad tem sporazumom, da vse skupaj postaja zelo sumljivo. Sumljivo predvsem zato, ker ljudi pozivajo na referendum, pri tem pa skrbno molč^o o vsebini posameznih členov sporazuma. To je tako, kot če bi visoko v gorah zašli na brezpotje, tam pa bi vas na pol p^ani vodnik navdušeno prepričeval, kako fantastična je ta kozja steza. Pri tem pa bi skrival zemljevid, iz katerega bi lahko razbrali, da vas bo steza pripeljala naravnost v prepad. In če boste verjeli njegovim navdušenim besedam ter zašli v prepad, bo nazadnje rekel, da ste se pač sami tako odločili. Zato najprej skrbno preberite dva usodna člena sporazuma: 3. člen v 1. odstavku pravi: "Arbitražno sodišče določi: a) potek meje med RS in RH na kopnem in morju; b) stik Slovence z odprtim morjem; c) režim za uporabo ustreznih morskih območy." 4. člen pa pravi: "Arbitražno sodišče uporablja: a) pravila in načela mednarodnega prava za odločitve iz točke a) prvega odstavka 3. člena; b) mednarodno pravo, pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine, za določitve iz točke b) in c) prvega odstavka 3. člena." Meja se bo torej določala le po načelu mednarodnega prava, ne pa tudi po načelu pravičnosti (ex aequo et bono). Arbitražnemu sodišču bo torej pri določanju meje prepovedano upoštevati zgodovinske argumente in posebne okoliščine, ki so v prid Sloven^l. Po tem sporazumu bo šla meja po sredini Piranskega zaliva in slovensko morje bo potisnjeno globoko v Tržaški zaliv (28 km od mednarodnih voda Jadrana). Nato pa bo arbitražno sodišče iskalo stik Slovence z odprtim morjem, pri čemer pa bo upoštevalo tudi pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov. Lahko torej pričakujemo 28 km dolgo služnostno pot in predpisan režim plovbe preko hrvaških voda. Sloven^a bo očitno izgubila status pomorske države, dovoljen pa ji bo neškodljiv prehod do odprtega morja. Tako rešitev, mimogrede, nam je Hrvaška ponujala, še preden se je začela ukvarjati z vstopom v EU. Ali je prehod posamezne ladje škodljiv ali ne, pa nadzira lastnik morja. In Hrvaška bo lahko imela točno evidenco, komu in kaj Slovenca izvaža ter od koga in kaj Slovenca uvaža. Pa ne samo to. Zadrževanje in pregledovanje ladje lahko traja tudi po več dni, čemur se ladjarji radi izognejo. To pa bo v veliko veselje Trstu in Reki. Ob tem arbitražnem sporazumu torej tudi investic^e v tretji pomol Luke Koper in v drugi tir železniške povezave Koper -Divača postanejo nesmiselne. Pa to še ni vse. Arbitražni sporazum v 3. točki 11. člena pravi: "Vsi postopkovni roki, navedeni v sporazumu, začnejo teči z dnem podpisa hrvaške Pristopne pogodbe z EU." K določanju meje se bo torej pristopilo šele po vstopu hrvaške v EU. Lahko si le mislimo, kako sproščeno agresiven pritisk za dosego svojih ciljev si bo lahko hrvaška privoščila, ko njen vstop v EU ne bo več odvisen od slovenskega podpisa! Kako je lahko Pahorjeva vlada reševanje mejnega vprašanja tako zavozila?! Zagotovo je del krivde tudi v tem, da se je Pahor odločil za "tiho" (solo) diplomac^'o, saj se ni obremenjeval z iskanjem širšega političnega soglasja, o vsebini sporazuma pa smo najprej izvedeli iz hrvaških med^ev. Pa slovenske vlade niso bile vedno tako zaletave in neodgovorne! Sporazum Drnovšek - Račan je bil usklajevan z opozic^o in je bil v Državnem zboru potrjen z več kot dvotretjinsko večino. Tudi v razpravi o osnutku sporazuma Janša - Sanader je sodelovala opozic^a in prav načelo zunanje pravičnosti (ex aequo et bono) je bilo za določanje meje dodano prav na predlog socialdemokratov, ki jih je zastopal Patrick Vlačič, ki je avgusta 2007 zatrdil: "Najbolj primerno bi bilo torej predlagati, da spor razreši Meddržavno sodišče v Haagu z uporabo načela ex aequo et bono. Praksa mednarodnih sodišč nam pri reševanju podobnih sporov zgolj na podlagi mednarodnega prava ni naklonjena, saj favorizira uporabo načela sredinske črte." Osnutek sporazuma (Janša - Sanader) iz leta 2008 je tudi določal, da bi razsodniki vprašanje meje rešili pred vstopom Hrvaške v EU. Pa tudi sam premier je na začetku mandata imel povsem sprejemljivo stališče. Na TV Slovenca 1 je 22. decembra 2008 rekel: "Poslušajte, mi smo lahko fleksibilni, vendar pa ta nova vlada, zavoljo pričakovanj Evropske unye, ne bo opustila ravnanj, zavoljo katerih moramo mi zaščititi naše nacionalne interese. In kaj je bolj pomembnega od vprašanja določitve meje? ... Omenjalo se je tudi sodišče v Haagu, vendar pod pogojem, da se upošteva eno od načel, in to je načelo pravičnosti, ex aequo et bono. Zdaj razumem, da ima hrvaška nekatere pomisleke do tega pravnega načela, ker seveda to v primeru implemen-tacye ščiti naš interes, glede nadzora nad Piranskim zalivom." Na Radiu Slovenca 1, dne 24. februarja 2009, pa je rekel: "Vsekakor mora biti sporazumna rešitev mejne problematike taka, da bo pristop Hrvaške k EU dobil 213 večino v Državnem zboru." Kako je premier vse to pozabil in v tako kratkem času tako usodno spremenil svoje stališče? Zakaj ne pove Kosorjevi, da bo Hrvaška deležna dvotretjinske večine slovenskega parlamenta šele takrat, ko bodo meje jasno in pravično določene? Čim dlje bo premier v svojem "velikem opusu zunanje politike" zanemarjal to dejstvo, tem težje bo tako zanj kot za Slovenko pa tudi za Hrvaško! Slovenski demokratski stranki ne pade na pamet, da bi spreminjala svoja stališča: 1. Vstop Hrvaške v EU bomo potrdili šele po določitvi pravične meje na kopnem in na morju, ki vključuje umik Hrvaške z zasedenega ozemlja in mejitev slovenskih voda z odprtim morjem. 2. Če se Hrvaški mudi za naše soglasje, naj ratificira sporazum Drnovšek - Račan, ki predstavlja največ, kar smo še pripravljeni popustiti. Državni zbor je namreč ta sporazum že davno ratificiral in nikoli razveljavil. Najprej pa moramo arbitražni sporazum na referendumu zavrniti! France Cukjati, dr. med., poslanec Državnega zbora RS V sodelovanju je moč Vsakdo, ki se za nekaj zavzame, ima boljšo kakovost življenja kot tisti, ki vegetira tjavdan. (Bruno Kreisky) Če se ne bomo aktivirali, ne more biti nič bolje Leto 1976. Desetletni deček govori svojemu sošolcu: »A ne, ko bomo pa mi veliki, bomo pa poskrbeli, da bodo imeli naši otroci boljše igrišče za žogobrc, kot je tale napol poplavljen travnik Pod Mašičem s krtinami in napol zalezenimi grabni, kjer se prej da igrati vaterpolo kot pa nogomet. A ne, da bo tako Marjan?« »Ja, ja, ja Janko. Kar pomiri se. Veš, kje je še to. Jutri moramo na vsak način premagati Ložane, da jim vrnemo za poraz od zadnjič.« »Ja, saj ni čudno, kar poglej kako veliko in urejeno igrišče imajo, da lahko vad^o, kaj pa mi?« Otroška pobožna želja je tlela vso mladostniško obdobje in naprej ter ostala skrita in neopazna navzven vse do leta 1998. Tistega leta sem se začel profesionalno ukvarjati s posredovanjem nepremičnin, po predhodno končanem izobraževanju za opravljanje tega poklica. Pridobljeno teoretično znanje tudi s področja urbanizma in prostorskega načrtovanja je pripomoglo k natančnejšemu analiziranju zavrnitve zadnje lokacije igrišča »pod cerkv^o«, ki jo je predlagala Krajevna skupnost Bevke, s strani strokovnih služb Ministrstva za kmet^stvo in Ministrstva za okolje in prostor. Dozorela je odločitev za akc^o. Zavedanje, če bomo sodelovali, lahko zadovoljimo skupno potrebo. Takrat sem imel že dva otroka stara 5 in 2 leti in se čedalje pogosteje spraševal, kje se bosta lahko igrala in družila s sovrstniki. Dotlej skrita otroška želja po igrišču v Bevkah je ob teh razmišljanjih udarila na površje z vso silo. Bila je razlog, da sem se aktivno pridružil prizadevanjem krajevne skupnosti. Od leta 1998 pa do zaključka gradnje v letu 2007 se je zgodilo res mnogo stvari, pa tudi mejnikov, ki so botrovali, da se je »zgodba o uspehu« lahko zgodila. Lahko bi bilo tudi drugače. Ves čas izvajanja projekta pa je še kako kazalo, da je poleg kolektivnega duha in medsebojne podpore v ekipi, ki vodi aktivnosti pri premagovanju ovir, treba imeti tudi ustrezno znanje in kratek odzivni čas. Izreden pomen izražene podpore občanov Mejnik v prizadevanjih KS Bevke je vsekakor pomenil izglasovani samoprispevek leta 2002, ki je postal dokaz enotne drže kraja do potrebe po zagotovitvi športnih površin. Kar naenkrat to ni bil več »plan želja« vodstva KS Bevke, kot so ga radi imenovali »na Vrhniki«, ampak prioritetni cilj kraja, ki ga ni bilo mogoče več omalovaževati. Predstavniki KS Bevke smo dobili močno oporo. na katero smo se lahko v nadaljevanju vseskozi sklicevali in bili uspešnejši v prizadevanjih. Tudi če naredimo vzporednico na relac^l občina-dr-žava ni nič drugače. Vrhnika še kako potrebuje dokaz enotne drže volivcev, da bodo izvoljeni predstavniki lokalne skupnosti lahko dogovorili njen razvojni preboj z državo. Primer dobre prakse V času, ko družba čedalje bolj hiti, ko ji čas pomeni samo še denar, prevečkrat pozabljamo na stvari, ki nas lahko zbližujejo, povezujejo in povečujejo razumevanje in strpnost med ljudmi. Brez lastne aktivnosti, izražene enotnosti in skupnega zavzemanja za pravo stvar krajani Bevk ne bi nikoli dosegli dolgoletnega cilja. Zato je ta primer dobre prakse še toliko pomembnejši za današnji čas. Za današnje potrebe razvoja Občine Vrhnika na celotnem njenem območju. Uspešni vid^o bolje Sodelovanje, zavzetost in povezovanje je temelj za uspešno spopadanje z novimi izzivi in potrebami sedanjega časa. Občina Vrhnika je v precejšnjem razvojnem zaostanku v primerjavi s pred leti primerljivimi občinami (Grosuplje, Domžale). Neuspeh na razvojnem področju se že skoraj dve leti kompenzira z dosežki na družbeni infrastrukturi (šola, vrtci), kjer so uspehi razmeroma lažje uresničljivi. Vrhnika postaja spalno naselje. To dejstvo upravičeno moti in jezi naše občane. Zato pričakujejo in hočejo spremembo, ki bo ponudila ljudi s sposobnostmi izpeljati tudi zahtevnejše projekte, ki bodo delovali povezovalno, znali ustvariti »špico interesov« in uspeli zagotoviti pomoč in podporo države pri dopustitvi razvoja. Premik v razvoju Občine Vrhnika lahko zagotov^o ljudje, ki so dokazali, da znajo in hočejo delati na projektih v javnem, vsem nam skupnem interesu. Ljudje s sposobnostjo, da vid^o priložnosti, ki se ponujajo, so vztrajni in znajo delovati strateško. Kako lahko pomagamo? Tako, da nam je mar, da dajemo pobude, da se aktiviramo in pridemo zraven. Letošnje lokalne volitve vsebinsko še ne bodo rešile nakopičenih problemov razvoja Občine Vrhnika. Bodo pa izbrale zaupanja vrednega človeka z ustreznim znanjem, ki jih bo zato lažje, hitreje in predvsem učinkovito reševal ter delu zavezane ljudi (svetnike), ki ga bodo pri tem podpirali in mu pomagali. Janko Skodlar, svetnik LDS N.SI Nova SĚowenUa KrščonsĚUi UuiÊslUi stnnšui Vabilo OO Nova Slovenca vabi vse občanke in občane Vrhnike,ki se zavedajo pomena vrednot, da se udeležbo razprave in pogovora na to temo. Zbor za vrednote bo na Vrhniki 10 . 6. 2010 ob 20. uri v Beli dvorani Katoliškega vrtca. Vljudno vabljeni. Nova Slovenca, OO Vrhnika Direktor vrhniške komunale napovedal kandidaturo za župana Vrhnika, 19. maj - Stojan Jakin je prvič javno predstavil namero, da se jeseni namerava potegovati za županski stolček. Kot je dejal, bo nastopil s podporo volivcev. »Kandidiral bom kot nestrankarski kandidat. Ne želim se pojaviti na nobeni listi, kajti v kolikor bom izvoljen, želim biti župan vseh Vrhničanov. Lahko me podpre kakšna stranka, ampak zgolj na podlagi mojega programa.« Jakin, ki je že 28 let za krmilom vrhniške komunale, je izpostavil tri glavne točke svojega morebitnega mandata: ekolog^o, gradnjo infrastrukture in zagotavljanje novih delovnih mest. »Iz dolgoletnih izkušenj na mestu direktorja komunale menim, da je v občini mogoče narediti marsikaj. Seveda ne trdim, da se do sedaj ni nič naredilo. Rad pa bi, da Vrhnika zopet prevzame vodilno mesto med ljubljanskimi primestnimi občinami na notranjskem območju.« Jakin napoveduje natančnejšo predstavitev svojega programa jun^a. (gt) 18 NAŠ ČASOPIS Občina ^ ^ Vrhnika 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si •REFERENDUM IN VOLITVE 2010 • REFERENDUM IN VOLITVE 2010 •REFERENDUM IN VOLITVE 2010 •REFERENDUM IN VOLITVE 2010 • SOCIALNI DEMOKRATI nova politika DeSUS lif u «2 LD6 Desetkrat ZA arbitražni spoRAZUM 1. ZA ZAŠČITO MEJE Arbitraža je najstarejše pravno sredstvo mirnega reševanja sporov med državami. Omogoča večjo prilagodljivost glede postopka in pravil, na podlagi katerih arbitri odločajo. Med petimi arbitri bo tudi slovenski predstavnik. Zato odločitev za arbitražo zagotavlja večjo zaščito meje, kot bi jo Meddržavno sodišče v Haagu, kar je predlagala prejšnja vlada. 2. ZA MIR IN SOŽITJE OB MEJI Arbitražni sporazum zagotavlja način za pošteno in pravično rešitev mejnega spora, ki je 19 let obremenjeval odnose med ljudmi na obeh straneh meje. Ker se državi v teh letih nista uspeli sami dogovoriti o poteku meje, bo o tem na podlagi njunih argumentov odločilo arbitražno sodišče. 3. ZA STANJE NA DAN OSAMOSVOJITVE Arbitražni sporazum omogoča vzpostavitev stanja na dan osamosvojitve Slovence 25. 6. 1991. Z njim Slovenca zahteva mednarodno priznanje tega, kar nam je pripadalo na dan osamosvojitve. Namen Arbitražnega sporazuma je tudi to, da bo onemogočil enostranske poskuse prisvajanja slovenskega ozemlja. 4. ZA POŠTENO, PRAVIČNO IN TRAJNO REŠITEV Nadaljevanje statusa quo bi Slovenko dokončno oddaljilo od neposrednega izhoda na odprto morje. Trenutno stanje na terenu za Slovenko ni ugodno, zato bi bilo nadaljnje odlašanje rešitve za Slovenko škodljivo, posledice pa nepredvidljive. 5. ZA NEPOSREDNI IZHOD NA ODPRTO MORJE Arbitražni sporazum nedvoumno nalaga arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovence z odprtim morjem. Stik z odprtim morjem pomeni stik slovenskega ozemlja z odprtim morjem. S takim neposrednim izhodom na odprto morje Arbitražni sporazum omogoča več kot sporazum Drnovšek— Račan. 6. ZA UPOŠTEVANJE ZGODOVINSKIH OKOLIŠČIN Za razliko od Meddržavnega sodišča v Haagu, ki odloča le po mednarodnem pravu, arbitražni sporazum omogoča bolj fleksibilno uporabo mednarodnega prava. Sporazum nalaga arbitrom, da pri odločanju upoštevajo življenjske interese Slovence, dobrososedske odnose, pravičnost ter vse relevantne okoliščine z namenom doseči pošteno in pravično odločitev. To pomeni, da bodo upoštevane vse zgodovinske okoliščine. 7. ZA NAČELO PRAVIČNOSTI Arbitražni sporazum Sloven^'i omogoča ugodnejšo rešitev, kot bi ji jo prisodilo Meddržavno sodišče v Haagu, ki od ustanovitve leta 1945 nikoli ni razsojalo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), saj Arbitražni sporazum vsebinsko zajema namen načela ex aequo et bono. Tudi sicer nam zgolj upoštevanje načela zunanje pravičnosti ne bi samo po sebi zagotovilo stika teritorialnih voda z odprtim morjem. 8. ZA SODELOVANJE MED DRŽAVAMA Arbitražni sporazum slovenskemu gospodarstvu odpira nove priložnosti. Sporazum omogo- ča reševanje nesoglas^' med državama in boljše odnose med državljani obeh držav, predvsem pa krepi ugled in vpliv Slovence v celotni reg^'i in Evropski unC'i. 9. ZA SLOVENyO S sprejetjem Arbitražnega sporazuma je Slovenija zaščitila svoje nacionalne interese. Sporazum omogoča prihodnji razvoj Slovence kot pomorske države in Luke Koper kot najpomembnejšega pristanišča v severnem Jadranu. 10. ZA SPORAZUM Naj bo deseti ZA vaš. Glasujte ZA mir s sosedi in ZA razumno rešitev mejnega vprašanja. Glasujte ZA arbitražni sporazum. POJMOVNIK ARBITRAŽA Arbitraža ali razsodništvo je najstarejše sredstvo mirnega reševanja sporov. Uporablja se za reševanje sporov med državami ali drugimi subjekti v mednarodnih odnosih. Njeno uporabo kot sredstva mirnega reševanja sporov med državami utemeljuje Ustanovna listina Združenih narodov v 33. členu. Arbitraža skupaj s sodnim reševanjem sporov predstavlja pravno sredstvo mirnega reševanja sporov. Državi se za arbitražo odločita, ko se sporazumeta, da spora ne bo mogoče rešiti s pogajanji ali diplomatskimi sredstvi, hkrati pa spora nista pripravljeni predložiti sodišču. Arbitraža namreč za razliko od sodnega reševanja sporov omogoča večjo svobodo glede izbire postopka in prava, na podlagi katerega naj bo sprejeta odločitev. V arbitražnem postopku državi odločitev o rešitvi določenega mednarodnega spora predložita v reševanje na tretjo osebo - tako imenovanega arbitra. Kljub prostovoljnosti arbitraže je odločitev, ki jo sprejme arbiter oziroma arbitražno sodišče (arbitri) za stranki zavezujoča. O ostalih vprašanjih glede arbitražnega postopka (na primer o tem, kdo bodo arbitri in o čem bodo sploh odločali) se državi pred začetkom postopka sporazumeta v arbitražnem sporazumu. ARBITRAŽNO SODIŠČE Pojem arbitražno sodišče se lahko nanaša na skupino arbitrov, ki odločajo v konkretnem mednarodnem sporu, pogosteje pa s pojmom arbitražno sodišče označujemo Stalno arbitražno sodišče (SAS), ki je v bistvu le seznam arbitrov izmed katerega lahko države izbirajo arbitre, ima pa tudi svoj sekretariat in izbirna arbitražna pravila. SAS je bilo ustanovljeno s Haaško konvencijo iz leta 1899, ki je bila spremenjena leta 1907. Pred SAS se rešuje velika večina mednarodnih sporov, v katerih so se stranke sporazumele za arbitražo, tako meddržavni spori, spori med državami in mednarodnimi organizacjami državami in drugimi zasebnopravnimi subjekti ter okoljski spori. SPORAZUM O ARBITRAŽI Sporazum o arbitraži je mednarodna pogodba, s katero se državi sporazumeta, da bosta določen spor rešili s pomočjo arbitraže. S potrditvco tega dokumenta se zavežeta tudi, da bosta spoštovali in izvrševali odločitev arbitražnega sodišča. V sporazumu o arbitraži državi določita arbitre, ki sta jih stranki izbrali za reševanje spora, ali postopek za njihovo imenovanje, natančno je tudi opredeljeno, o čem bodo sploh odločali (predmet spora ali naloga arbitražnega sodišča). Arbitražni sporazum se lahko sprejme za že obstoječe spore, ali pa za v naprej - torej za bodoče spore. DRŽAVNO OZEMLJE Pojem državno ozemlje pomeni tridimenzionalni prostor. Državno ozemlje sestavlja kopno ozemlje znotraj državnih meja vključno z jezeri in rekami. Državno ozemlje držav z morsko obalo vključuje tudi notranje morske vode in teritorialno morje. V primeru držav, ki tvorjo otočja, so tudi vode med otoki (arhipelaške vode) del ozemlja pod suverenostjo države. Pod suverenost države spada tudi podzemlje nad vsemi omenjenimi prostori in zračni prostor nad njimi. Kopno ozemlje je osrednji del državnega ozemlja, teritorialno morje in zračni prostor pa sta Ak-cesorne narave. To pomeni, da država z njima ne more razpolagati samostojno. Torej, ko govorimo o Slovenji, upoštevamo vedno kopno, teritorialno morje in zračni prostor. GEOGRAFSKO PRIKRAJŠANA DRŽAVA (ang. Geographically Disadvantaged State) Geografsko prikrajšane države so države, katerih geografski položaj ima za posledico, da so pri ustrezni preskrbi z ribami za prehrano lastnega prebivalstva odvisne od izkoriščanja živih bogastev izključnih ekonomskih con drugih držav, ter obalne države, ki ne morejo razglasiti lastne izključne ekonomske cone (70. člen UNC-LOS). Značilen primer takšnih držav so države s kratko obalo in države zaprtih ali polzaprtih morc. Geografsko prikrajšane države so torej tiste, ki nimajo pravice razglasiti svoje izključne ekonomske cone in pa tiste države, ki sicer imajo svojo cono, vendar le-ta ne zadostuje potrebam obalnega prebivalstva in morajo zato izkoriščati tudi cone druge države. JUNCTION (v slovenskem prevodu: stik, povezava) V sodni in pogodbeni praksi beseda »junction« opredeljuje ozemeljski odnos, stik ali srečanje dveh rek ali na primer treh mej na morju. »Jun-ction« ne pomeni služnostne ali kakšne druge pravice, ampak pomeni dejstvo. Za podrobnejšo razlago glej pod pojmom "stik". MORSKA OBMOČJA Pod pojmom morska območja razumemo naslednja območja : a) Teritorialno morje Suverenost obalnih držav se razteza od kopnega, prek notranjih voda (ki so po pravnem položaju izenačene s kopnim ozemljem) do vključno pasu morja ob obali države, ki predstavlja teritorialno morje in lahko meri največ 12 morskih mil j - meja teritorialnega morja je državna meja na morju (2. člen UNCLOS). Država ima suverenost tudi v zračnem prostoru nad teritorialnim morjem ter na morskem dnu in v podzemlju pod njim. V tem prostoru ima obalna država pravico izkoriščati vsa bogastva morja ter izključno pravico do znanstvenega raziskovanja. b) Zunanji pas Zunanji pas ima pravico določiti in razglasiti obalna država (največ 24 morskih milj od temeljne črte). V tem pasu lahko obalna država izvaja nadzor, ki je bodisi potreben za preprečevanje kršitev njenih carinskih, fiskalnih, zdravstvenih ali imigraccskih predpisov ali pa za kaznovanje slednjih, storjenih v notranjih vodah ali teritorialnem morju (33. člen UNCLOS). c) Epikontinentalni pas Obalna država, ki ima stik z odprtim morjem, ima pravico do svojega epikontinentalnega pasu. Vendar pa je v primerih polzaprtih in zaprtih morc, kjer ni na voljo dovolj prostora za širjenje tega pasu do skrajnih dopustnih meja potrebno, da države to vprašanje rešco dvostransko. V tem delu lahko država tudi razglasi izključno ekonomsko cono. Konvencca priznava obalni državi, da izvaja določene suverene pravice tudi v epikontinentalnem pasu in sicer za raziskovanje ter izkoriščanje bogastev morskega dna in podzemlja. d) Izključna ekonomska cona (IEC) Obalna država lahko na podlagi razglašene izključne ekonomske cone izvaja določene suverene pravice za namene raziskovanja, upravljanja ipd. živih in neživih bogastev morja, morskega dna ter podzemlja. IEC mora država torej razglasiti. e) Odprto morje Odprto morje sestavljajo vsi deli morja, ki niso vključeni v izključno ekonomsko cono, v teritorialno morje ali notranje vode neke države ali v arhipelaške vode arhipelaške države (86. člen UNCLOS). Na odprtem morju vlada načelo svobode morja. Odprto morje služi potrebam vseh držav, tudi tistih, ki nimajo izhoda na morje. Države, katerih ozemlje leži med morjem in državo brez izhoda na morje, morajo dopustiti tranzit čez svoje ozemlje. Države brez izhoda na morje ne smejo biti diskriminirane pri dejavnostih na morju. NAČELO "EX AEQUO ET BONO" Načelo ex aequo et bono pomeni, da lahko sodišče v primeru, da je za to izrecno pooblaščeno s strani držav v postopku, poleg prava uporabi tudi druge kriterce, če meni, da je to potrebno za dosego poštene in pravične odločitve.Vendar načelo »ex aequo et bono« ne pomeni, da sodišče prava ne sme uporabljati, ampak pomeni le to, da ima sodišče prosti preudarek (diskrecco), da v primeru, če meni, da je to potrebno, poleg mednarodnega prava uporabi tudi druge kriterije. To pomeni bodisi velik ali pa zanemarljiv odklon od uporabe pravil in načel mednarodnega prava. To možnost sicer predvideva 2. odstavek 38. člena Statuta Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), vendar le pod pogojem, da vse stranke v sporu to izrecno sprejmejo. Torej, potrebna je jasna in eksplicitna privolitev vseh strank. Zaradi velike nepredvidljivosti tovrstnega odločanja države od ustanovitve Združenih narodov leta 1945 dalje pred ICJ, pa tudi ne pred drugimi sodnimi postopki, še nikoli do sedaj niso sprejele klavzule, da naj sodišče odloča po načelu »e aequo et bono«. Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) od svoje ustanovitve let 1945 do danes nikoli ni odločalo na podlagi načela »ex aequo et bono«. "POMORSKA DRŽAVA" Mednarodno pravo, konkretno pravo morja, ne pozna koncepta »pomorske države«, zato namigovanja, da bo Slovenca izgubila status pomorske države, nimajo nobene vsebine in v pravnem smislu nič ne pomenco. Dejstvo pa je, da je Slovenca obalna država. Pravice obalnih držav v več členih opredeljuje ustava prava morja - Kon-vencja Združenih narodov o pravu morja iz leta 1982, ki jo je Slovenca nasledila 16. junca 1995. SPORAZUM DRNOVŠEK - RAČAN Republika Slovenca in Republika Hrvaška sta si v preteklih letih večkrat prizadevali rešiti mejno vprašanje. Tako je leta 2001 prišlo do t.i. sporazuma »Drnovšek - Račan, ki je rezultat dvostranskih pogajanj, vključno s posredovanjem ameriškega sekretarja za obrambo Williama Perryja. Sporazum je bil potrjen s strani obeh vlad in parafiran s strani vodj pogajalskih delegacj, a je Hrvaška oktobra 2002 zavrnila njegov podpis. 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 19 'REFERENDUM IN VOLITVE 2010 • REFERENDUM IN VOLITVE 2010 •REFERENDUM IN VOLITVE 2010 •REFERENDUM IN VOLITVE 2010 SPREJEMANJE MEDNARODNIH POGODB a) Parafiranje mednarodne pogodbe Pomeni overitev izpogajanega ali sprejetega besedila in posledično pomeni zaključek pogajalskega procesa o besedilu mednarodne pogodbe. Overjeno besedilo mednarodne pogodbe države še ne zavezuje. V sodobni praksi pogajanj parafiranje ali avtentifikac^a pogodbe po zaključku pogajanj pogosto ni nujno potrebno, saj se države pogajajo v dobri veri in se nato mednarodna pogodba neposredno podpiše. b) Podpis mednarodne pogodbe Ko so pogajanja zaključena in besedilo parafirano, stranke pogodbo podpišejo. Za podpis je po notranji zakonodaji Republike Slovence potrebna odločitev Vlade RS in soglasje Državnega zbor RS. V primeru, da je pogodba podpisana pod pogojem ratifikac^e, sam podpis države še ne zavezuje, vendar pa to ne pomeni, da nima nobenih pravnih učinkov. Ko je mednarodna pogodba podpisana, a še neveljavna, torej neratificirana, imajo države podpisnice obveznost vzdržati se vseh dejanj, ki bi pogodbi odvzele njen cilj ali predmet. To je izraz načela dobre vere, ki velja za celoten proces sklepanja in izvajanja mednarodnih pogodb. c) Ratifikac^a mednarodne pogodbe Ratifikac^a so postopki, ki jih mora posamezna država izpeljati, da mednarodna pogodba postane del notranje zakonodaje; v Sloven^'i to pomeni, da Državni zbor RS mednarodno pogodbo potrdi. Navzven to pomeni soglasje države, da jo mednarodna pogodba mednarodnopravno zavezuje. d) Primer reševanja mejnega spora med Slovenko in Hrvaško V primeru reševanja mejnega spora med Slovenko in Hrvaško je potrebno torej izpostaviti naslednje : Sporazum Drnovšek --- Račan je bil leta 2001 parafiran, ni pa bil podpisan in posledično tudi ne ratificiran. Arbitražni sporazum je bil podpisan 4. novembra 2009, sedaj pa smo v postopku ratifikac^e. "STIK" (ang. "junction" V MEDNARODNI SODNI PRAKSI IN V PRAKSI MED DRŽAVAMI Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je besedo »junction« omenilo že večkrat. Ta izraz omenjajo tudi nekateri dvostranski ali 300 tristranski mednarodni sporazumi o razmejitvi na morju. Po analizi teh primerov lahko zaključimo, da mednarodno pravo besedo »junction« razume za označitev točke oziroma območja, kjer se stikata dva vodotoka, dve površini ali dve ploskvi, uporabljeni so bili tudi izrazi kot so »junction chanel« ali »tri-junction-point«. Prvi izraz se uporablja za označitev povezovalnega kanala med dvema vodotokoma, drugi pa za označitev točke, kjer se na morju stikajo meje treh držav. V sodni in pogodbeni praksi beseda »junction« torej ni niti v enem primeru sinonim za kakšen režim ali služnost, ampak gre za ozemeljski odnos, stik ali srečanje dveh rek ali na primer treh mej na morju. »Junction« ne pomeni služnostne ali kakšne druge pravice, ampak pomeni dejstvo. Da ne gre za režim, sledi logično tudi iz 3. člena Arbitražnega sporazuma, saj vprašanje določitve režima za uporabo relevantnih morskih območij ločeno določa točka c) prvega odstavka 3. člena. TERITORIALNO MORJE (IZ KONVENC^E ZDRUŽENIH NARODOV O PRAVU MORJA) Teritorialno morje je pas morja ob obali države, v katerem ima obalna država suverenost. Meja Teritorialnega morja je državna meja na morju. V tem prostoru ima država izključno pravico izkoriščati vsa živa in neživa bogastva morja. Vendar je ena od temeljnih značilnosti pravnega režima teritorialnega morja dolžnost obalne države, da trpi neškodljiv prehod tujih ladi (tako trgovskih kot ribiških in vojaških ter drugih). Prehod je tista plovba, ki se vrši zaradi vplutja v notranje vode, npr. pristanišča, ali izplutja iz njih ali pa zaradi tranzita. Ladje v neškodljivem prehodu se v tujem teritorialnem morju ne smejo ustavljati, ribiške ladje ne smejo loviti, podmornice pa ne pluti pod površino morja. Konvencja določa tudi nekatere značilne kršitve neškodljivega prehoda. Glede širine teritorialnega morja Konvencija Združenih narodov o pravu morja iz leta 1982 (UNCLOS) določa, da je največja dopustna širina teritorialnega morja 12 morskih milj (3. člen). To pomeni, da države lahko določjo tudi ožje pasove teritorialnega morja, čeprav to večinoma ni praksa. 15. člen UNCLOS pa določa pravila razmejitve, po katerem, če ni sporazuma, ki bi določal kakšno drugačno ureditev, nobena država ne sme razširiti svojega teritorialnega morja preko sredinske črte (ekvidistance). Ta predpis pa se ne uporablja, kadar je zaradi zgodovinskega naslova ali drugih posebnih okoliščin razmejitev treba urediti drugače. POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI Zakaj smo morali skleniti Arbitražni sporazum? Mejni spor med Slovenjo in Hrvaško že 19 let obremenjuje odnose med ljudmi na obeh straneh meje. Ker se državi v teh letih sami nista uspeli dogovoriti o poteku meje, sta se odločili, da bosta pomoč pri iskanju dokončne rešitve poiskali pri tretji strani, tj. pri za ta namen ustanovljenem arbitražnem sodišču. Kaj ureja Arbitražni sporazum med slovensko in hrvaško vlado? Arbitražni sporazum določa: naloge arbitražnega sodišča; postopek imenovanja arbitrov; pravila, po katerih bo sodišče odločalo; odločilni datum za določitev meje. Katere so naloge arbitražnega sodišča? Naloge arbitražnega sodišča, ki so določene v 3. členu Arbitražnega sporazuma, so: • določiti potek meje med Slovenjo in Hrvaško na kopnem in morju • določiti stik Slovenje z odprtim morjem • določiti režim za uporabo ustreznih morskih območj. Kdo bo v okviru arbitraže odloča o mejnem vprašanju? O mejnem vprašanju bo odločalo pet razsodnikov (arbitrov), in bodo imenovani v skladu s postopkom, ki je določen v sporazumu. Po enega arbitra imenuje vsaka pogodbenica sama, tri pa določita z liste arbitrov, ki jo bosta pripravila predsednik Evropske komisje in evropski komisar, pristojen za širitev. Če se državi o teh treh članih do predvidenega roka ne dogovorita, predsednika in dva člana arbitražnega sodišča imenuje predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Po katerih pravilih bo odločalo arbitražno sodišče? Arbitražno sodišče bo odločalo na podlagi načel in meril mednarodnega prava. Pri odločanju o stiku Slovenje z odprtim morjem in o režimu za uporabo ustreznih morskih območj pa bo upoštevalo tudi pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine. Kakšno je bilo stanje na dan osamosvojitve Slovenye 25. 6.1991? Stanje na dan osamosvojitve Slovenje je opredeljeno tako s katastrskimi mejami občin, kot z dejanskim izvajanjem oblasti slovenskih organov. Ker se konkretno razumevanje stanja na terenu na dan 25. 6. 1991 s strani Slovenje in Hrvaške razlikuje, bo skladno z določbami Arbitražnega sporazuma prav Arbitražno sodišče ugotovilo stanje na ta dan. Državni zbor je februarja 2009 sprejel sklep, ki opredeljuje mnenje Državnega zbora v zvezi s tem. Kaj pomeni uveljavitev Arbitražnega sporazuma za sodelovanje med državama in državljani? Sporazum predstavlja razumno rešitev 19 let trajajočega spora med državama. Ustvarja pozitivno atmosfero med državama, ki omogoča reševanje tudi drugih odprtih vprašanj ter večje družbeno in gospodarsko sodelovanje. Odpravlja tudi razloge, zaradi katerih je prihajalo do številnih zapletov, ki so imeli negativne posledice za državljane in podjetja obeh držav (incidenti, napetosti med državama, negativen odnos med državllani itd.). Po vrhu vsega pa je Arbitražni sporazum utrdil mednarodno pozicjo Slovenije in nam zvišal kredibilnost v Evropski unji, regji Zahodnega Balkana in širše. Zavrnitev Arbitražnega sporazuma na referendumu bi to mednarodno kredibilnost grobo načela. V čem se Arbitražni sporazum razlikuje od temeljnih izhodišč, ki so bila sprejeta že aprila 2008 pod Janševo vlado? Arbitražni sporazum popolnoma v ničemer ne odstopa od temeljnih izhodišč. Slovenja je vseskozi izhajala iz treh temeljnih izhodišč in sicer, da se pri odločanju upošteva pravičnost, da je izhodišče stanje na dan 25. 6. 1991 in da je predmet spora tako meja na morju kot na kopnem. Vse to vsebuje tudi Arbitražni sporazum. Dejansko pa smo z Arbitražnim sporazumom dosegli več kot so vsebovala temeljna izhodišča Slovenje iz aprila 2008. Katere so prednosti arbitraže v primerjavi z Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ)? Ena od prednosti arbitraže v primerjavi z Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ) je, da omogoča bolj fleksibilen postopek, vključno glede uporabljenega prava na podlagi katerega odloča arbitražno sodišče. Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je pri svojem delu strogo vezano na svoj Statut, pri arbitraži pa državi za vsak primer posebej določita uporabljeno pravo. To posebnost arbitraže je Slovenja izkoristila, tako da Arbitražni sporazum kot podlago za odločanje poleg mednarodnega prava določa še vrsto drugih elementov. Ali Arbitražni sporazum zagotavlja, da bo Slovenya imela stik z odprtim morjem? V mednarodnem pravu termin/pojem teritorialni dostop do odprtega morja ne obstaja. V mednarodnem pravu namreč ni izrecno zapisane pravice do teritorialnega stika ali teritorialnega dostopa teritorialnega morja obalne države do odprtega morja. Zato je slovenska stran vztrajala pri izrecni navedbi, da sodišče določi stik Slovenje z odprtim morjem. Ker ozemlje Slovenje pomeni kopno, teritorialno morje, podzemlje in zračni prostor nad ozemljem, ni pomembno, ali je zapisano le stik Slovenje ali pa teritorialni stik Slovenje, saj se razume, da gre za stik teritorialnega morja Slovenje z odprtim morjem. Stik torej ne pomeni zgolj pravice do neškodljivega prehoda in nemotenega dostopa do odprtega morja, naloga arbitraže je jasna -določiti stik (ozemlja) Slovenje z odprtim morjem. To izhaja iz določbe o tem, da Arbitražno sodišče določi stik oziroma v angleščini »junction« Slovenje z odprtim morjem. Ali je imel dogovor z Bleda podporo takratne koalicye in ali je bil postopek korektno izpeljan? Ne, dogovor med Janšo in Sanaderjem na Bledu ni imel splošne podpore. Predsednik vlade Janša je Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora o svoji odločitvi, da se spor reši pred Meddržavnim sodiščem v Haagu obvestil šele na seji 27. avgusta 2007, torej dan potem, ko je že dosegel načelni dogovor s hrvaškim predsednikom vlade Sanaderjem na Bledu. Predsednik vlade Janša tudi takrat ni dobil podpore svojega koalicjske-ga partnerja SLS, niti SNS. Pred tem je sicer veljalo potrjeno stališče in predlog slovenske strani, da se spor reši pred Sodiščem OVSE za spravo in arbitražo, kar je potrdil Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora julja 2007, a je ta slovenski predlog Hrvaška v začetku avgusta istega leta zavrnila. Ali je lahko razsodba arbitražnega sodišča neustavna? Ustavno sodišče je ugotovilo, da Arbitražni sporazum ni v nasprotju z ustavo, zato tudi odločitev Arbitražnega sodišča ne more biti v neskladju z ustavo, če se bo arbitraža držala svojega mandata. Nimamo razloga, da bi menili, da temu ne bo tako. Občinski odbori strank, Vrhnika ZAKONODAJNI REFERENDUM O ZAKONU O RATIFIKAC^I ARBITRAŽNEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENCE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE Z odlokom Predsednika Republike Slovenje, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 36/2010 je določeno, da bo zakonodajni referendum o Zakonu o ratifikacji arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenje in Vlado Republike Hrvaške v nedeljo, 6. jun^a 2010. Vprašanje na referendumu, se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikacji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenje in Vlado Republike Hrvaške (BHRAS), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 19. aprila?« Na referendumu se lahko glasuje na naslednje načine: a) na voliščih, ki jih je določila okrajna volilna komisja, v nedeljo, 6. junja 2010 od 7.00 do 19.00 ure; b) na predčasnem glasovanju, ki bo potekalo 1., 2. in 3. junja med 9.00 in 17.00 uro na sedežu Upravne enote Vrhnika, Tržaška c. 1; c) po pošti na območju RS za volivce, ki bodo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali v zdravilišču, v zaporu, v domu za ostarele občane in bodo do 27. 5. 2010 sporočili okrajni volilni komisji, da željo glasovati na tak način; d) glasovanje na domu za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, če bodo najkasneje do vključno 3. 6. 2010 sporočile okrajni volilni komisji, da željo glasovati na domu; e) glasovanje na posebnih voliščih - OMNIA; volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in željo glasovati na volišču v drugem okraju, morajo to do vključno 3. 6. 2010 sporočiti okrajni volilni komisji, na območju katere so vpisani v volilni imenik. OKRAJNA VOLILNA KOMISUA 3. VOLILNE ENOTE 2. VOLILNEGA OKRAJA Okrajna volilna komisja 3. volilne enote, 2. volilnega okraja posebej opozarja volivce, ki so v preteklih letih glasovali na voliščih ELEKTRO in GASILSKI DOM LOG, da je zaradi velikega števila volivcev prišlo do razdelitve obeh volišč. Del volivcev z volišča Elektro bo volil na novem volišču v Osnovni šoli Antona Martina Slomška. V Gasilskem domu Log pri Brezovici pa bosta po novem dve volišči. Zato vse volivce z omenjenih volišč prosimo, da so pri prejemu obvestila o referendumu pozorni, na katero volišče bodo vabljeni. 20 NAŠ ČASOPIS Občina ÇHS^ Vrhnika 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si •REFERENDUM IN VOLITVE 2010 • REFERENDUM IN VOLITVE 2010 •REFERENDUM IN VOLITVE 2010 •REFERENDUM IN VOLITVE 2010 • Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenca, Slovenska ljudska stranka in Slovenska nacionalna stranka vab^'o na TRIBUNO o ARBITRAŽNEM SPORAZUMU ki se bo zgodila 2. 6.2010 ob 20. uri v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki ITAUJAWSKE VODE ITAtXJA ITAIJJANSKÉ VODE ITAMJA HKVASRE VODE HRVAŠKA Sedanje stanje, kot ga določata Temeljna ustavna listina in Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Republike Slovence, Ur. list RS št. 93/05 SU»V£KSK£ VODE O arbitražnem sporazumu in njegovih posledicah za Slovenko bodo razpravljali: dr. Boštjan M. Turk, politični komentator g. Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS ga. Mojca Kucler Dolinar, predsednica sveta Nsi g. Zmago Jelinčič, predsednik SNS Vabljeni vsi, ki vas zanima prihodnost Slovence! r ' / HRVAŠKE VODE HRVAŠKA Stanje po referendumu, če bo sporazum potrjen. Vzeli so nam Koroško, Trst in Gorico. Morja ne damo. Glasuj PROTI! Potrditev arbitražnega sporazuma (AS) na referendumu bi za vedno zaprla Slovenci teritorialni dostop do odprtega morja. 6. junya naj bi o potrditvi sporazuma dokončno odločali na referendumu. Za Slovenyo bo to najpomembnejši referendum po osamosvojitvenem plebiscitu, saj bomo odločali o naši južni meji in pomorskem statusu Slovenye. Odločitev bo sprejeta enkrat za vselej in bo nepopravljiva. Namesto da bi vladajoča koalicya iskala nacionalno soglasje za tako usodno odločitev, je brez posvetovanja s stroko in opozicyo podpisala in nato izglasovala slab in za Slovenyo nevaren sporazum. Ostane nam samo še to, da Arbitražni sporazum na referendumu zavrnemo. Odločal bo vsak glas - tudi vaš! Glasovali bomo proti, ker: • AS Slovenyi ne omogoča neposrednega teritorialnega izhoda na odprto morje, saj naroča sodnikom, naj pri določanju meje upoštevajo le mednarodno pravo, kar pomeni mejo po sredini Piranskega zaliva. Šele pri določanju "stika" (in ne teritorialnega izhoda) Slovenye z odprtim morjem ter režima plovbe, pa naj bi se upoštevala tudi zgodovinska dejstva in druge okoliščine, ki bi lahko bile v korist Slovenyi. • AS bo tako v najboljšem primeru Slovenyi omogočil »služnost« oz. »neškodljiv prehod« iz razdeljenega Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda. • AS določa, da sodniki pričnejo z določanjem meje šele po hrvaškem podpisu pristopne pogodbe z EU, kar pomeni, da bodo posledice sporazuma razvidne šele v mandatu naslednje vlade in po vstopu Hrvaške v EU. • Ni res, da bodo državne meje z vstopom Hrvaške v EU izgubile svoj pomen. Odpravljena bo samo carinska kontrola, meja pa bo ostala nadzorovana in za vedno določena. • Z AS je ogrožen slovenski nacionalni interes predvsem v tistem delu, kjer temelji na strateškem pomenu pristanišča Koper, ki Slovenyi in drugim državam srednje Evrope omogoča intenzivno gospodarsko sodelovanje. OO SDS Vrhnika N.Si Nova SĚovenUa Krščanska Hunska stranka Nova Slovenca nasprotuje arbitražnemu sporazumu s Hrvaško, ker je slab, nejasen predvsem državljanom. V Slovenci deli ljudi in s svojo neusklajenostjo dolgoročno omogoča škodljiv izid za Slovenko. Tak sporazum bi lahko ogrozil vitalne interese naše države. V Novi Slovenyi menimo, da bi se moral premier Pahor predhodno uskladiti tudi z opozicyo o vsebini arbitražnega sporazuma. Ker je predmet sporazuma tudi državna meja bi o njem nujno moral odločati državni zbor z dvotretjinsko večino. Z arbitražnim sporazumom namreč ne prenašamo katerekoli pravice, temveč pravico glede meje. Gre za to, da Slovenya prenaša svojo suvereno voljo, da naj arbitražno sodišče namesto nje same in za njo reši spor. In to ne katerikoli spor temveč spor o meji, ki bo dokončen. Zavedati se moramo, da odločitev arbitražne razsodbe, ki bi jo Slovenci občutili kot nepravično, ne bo prispevala k dobrososedskim odnosom. Notranja razdeljenost koristi samo Hrvaški, ki budno spremlja referendumsko kampanyo v Slovenyi in bo v prihodnjih svojih aktivnostih naše argumente uporabila v svoj prid. Zavrnitev arbitražnega sporazuma na referendumu, omogoča nadaljne iskanja rešitev odprtih vprašanj med državama. Predvsem pa je potrebno poiskati prave diplomatske, politične in pravne alternative, ki bodo predvsm mejni spor rešile v dobri veri in brez frustrac^ na obeh straneh meje. Nova Slovenca OO Vrhnika Slovenska ljudska stranka Spoštovane občanke in občani, Slovenke in Slovenci! V nedeljo, 6. junya se boste odločali o tem, ali bo ta dan postal zgodovinska prelomnica in obeležje vnovične izgube nacionalnega ozemlja ali pa bo to dan, ki bo omogočil kasnejšo, za nas sprejemljivejšo rešitev. Svoje nestrinjanje z vsebino arbitražnega sporazuma so izrazili številni ugledni pravni strokovnjaki, med njimi dr. France Bučar, dr. Miro Cerar ml.,^ dr. Marko Pavliha, dr. Tine Hribar, dr. Janez Čebulj in drugi. Arbitražni sporazum namreč ne zagotavlja teritorialnega stika z odprtim morjem, še več - predstavlja možnost, da izgubimo tisto, kar je vedno bilo in je v celoti nesporno slovensko - Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi. Teritorialni stik zagotavlja neovirano plovbo vsega ladyskega prometa do naše obale, vključno z vojaškimi premiki, brez možnosti kakršnih koli posegov s strani sosednjih držav. Potrebno je opozoriti, da bo razsodba arbitražnega tribu-nala mednarodno zavezujoča in bo obveljala ne glede na to, ali se bodo politične razmere v Evropi spremenile. Prav je, da ponudimo alternativo. Začnimo z zavrnitvyo arbitražnega sporazuma in pokažimo, da ne bomo nikomur dovolili samovoljnega odločanja v škodo slovenskemu ozemlju. Nato pa predstavimo in pojasnimo mednarodni politiki, da se o pravici, ki nam je bila od nekdaj priznana, preprosto ne moremo pogajati. Na voljo je ogromno arhivske dokumentacye in zapisov, ki prikazujejo nesporna dejstva v našo korist. Odločitve, ki jih sprejemamo za dobro Slovenye v mednarodnih odnosih, morajo biti sprejete v skupnem duhu enotnosti. Prepričani smo, da to zmoremo. Že vnaprej se vam zahvaljujemo, ker vam ni vseeno za domovino, za njeno ozemeljsko celovitost in teritorialni stik Slovenye z mednarodnimi vodami - slovensko okno v svet. OO SLS Vrhnika mag. Radovan Žerjav, predsednik SLS SNS PROTI ARBITRAŽNEMU NE(SPORAZUMU): • postopek arbitraže bo zlorabljen za legalizacijo protipravnega stanja, ki je nastalo z zasedbo slovenskega ozemlja s strani Hrvaške; • sodba arbitražnega tribunala bo slovenske teritorialne vode za vedno odrezala od odprtega morja in Slovenya, pomorska država s slavno pomorsko zgodovino, bo ostala na suhem ob slani luži - tako opevani stik z odprtim morjem namreč ne zagotavlja nič drugega kot to - torej stik, ne dostop, ne izhod, niti ne prehod - za stik namreč zadostuje ena sama točka. To pa posledično pomeni konec Luke Koper, kolaps gospodarstva Primorske in hude posledice za gospodarski razvoj v celotni državi; • vlada najbolj tehtne in neovrgljive slovenske argumente, torej obstoječo meddržavno mejo med slovenskimi deželami in južno sosedo in stanje ob združitvi v južnoslovansko državo (leta 1918), slabšalno in omalovažujoče imenuje "zgodovinske okoliščine", ter s tem Hrvaški omogoča, da za stalno obdrži, kar si je prisvojila v času obstoja SFRJ; • arbitražnemu sodišču omogoča, da pod načelo pravičnosti skrye škandalozen ozemeljski ekspanzionizem ene države na škodo druge in Slovenyi odvzame več kot polovico ozemlja Primorske, morje, dele Gorjancev in ozemlje med Dravo in Muro, ki je bilo vedno integralni del Slovenske krajine; tako grobo teptanje pravičnosti in načel mednarodnega prava, pa nikakor ni podlaga za mirno sobivanje in uspešno gospodarsko sodelovanje med državami, temveč je neizogibno vir stalnih napetosti in vzbuja sovraštvo, • v imenu miru in svobode je treba ustaviti preostanke fašizma in nacizma sredi Evrope. Kdo bo dvignil glas, če ne največja žrtev - Slovenija. Torej državljanke in državljani - dvignimo svoj glas PROTI! OO SNS Vrhnika 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 21 'REFERENDUM IN VOLITVE 2010 • REFERENDUM IN VOLITVE 2010 •REFERENDUM IN VOLITVE 2010 •REFERENDUM IN VOLITVE 2010 Od leta 1991 je poročen z Vrhničanko Tanjo, ki izhaja iz stare vrhniške družine. Leta 1992 se mu je rodil sin Jaka, čez tri leta pa še drugi sin Rok. Žena Tanja je po izobrazbi diplomirana upravna organizatorka in je zaposlena na Ministrstvu za okolje in prostor na delovnem mestu finančnika. V prostem času se Vlado Petek veliko ukvarja s športom (golf, košarka, badminton, kolesarstvo, fitnes, smučanje, strelstvo kar pomeni, da je najmanj trikrat tedensko športno aktiven. Je tudi član lovske družine Vrhnika, saj je zelo rad v pristni naravi. Je mož dejanj, kar je dokazal že v svoji dolgoletni menedžerski karieri. Podjetje Svet nepremičnine je ena najbolj prepoznavnih znamk na nepremičninskem trgu, ki se lahko pohvali z izjemnim številom nepremičninskih posrednikov z licenco. Navsezadnje je bilo v podjetju, ki ga je postavil skupaj svojim poslovnim partnerjem Sand^em Kogovškom, zaposlenih petdeset ljudi, kar je za nepremičninsko agenc^o res zavidljiva številka. Tudi to priča o izjemni doslednosti tega poslovneža, ki se je pred enajstimi leti iz Ljubljane skupaj s svojo družino preselil na Vrhniko. Eden od uglednih političnih veljakov je napovedal, da boste jeseni kandidirali za vrhniškega župana. Je informac^a točna? Res je. Odločitev sicer ni bila lahka. Preden sem se po temeljitem razmisleku odločil za ta korak, sem se posvetoval z ženo, saj brez podpore družine tega ne bi mogel narediti. Navsezadnje me doma najbolje poznajo in vedo, kaj je zame dobro in kaj ne. Imam popolno podporo občinskega odbora vrhniške SDS, s katerim smo uskladili mnenja in viz^e ter prišli do zaključka, da sem primeren kandidat stranke. Seznanjen sem z vsemi težavami in potenciali, ki jih ima Vrhnika, saj že štiri leta sedim v občinskem svetu kot občinski svetnik SDS Vrhnika. Kot menedžer ste v nenehnem stiku z župani različnih občin, tako da imate vpogled v delovanje občinskih mehanizmov ... Naše delo je neposredno povezano z okoljem, v katerem bivamo in delamo, zato imamo veliko stikov z občinami in tudi s samimi župani. Iz pogovorov z župani, ki so iznašli formulo za uspešno vodenje občine, sem lahko ugotovil, kako so prišli do pravega modela. Kakšni so vaši zaključki? V osnovi sem prepričan, da je občina v službi občanov, kar pomeni, da jim mora zagotoviti boljše pogoje za življenje. Župan, kot glava občine, mora znati poskrbeti za občinsko upravo, njene službe in posledično krajane. Kdor zna poskrbeti zase in za svoje podjetje, zna poskrbeti tudi za druge. Imam dolgoletne izkušnje z vodenjem podjetja, ki ima približno toliko zaposlenih kot občina, kakršna je Vrhnika. Skozi celotno kariero sem dokazal, da sem dovolj drzen in nimam težav s premikanjem stvari. To sem dokazal že s tem, da sem praktično iz nič postavil podjetje s petdesetimi zaposlenimi. Na Vrhniko ste zelo navezani. Navsezadnje je od tu tudi vaša žena. Ko smo se pred enajstimi leti odločali za selitev iz Ljubljane na Vrhniko, je bil eden od glavnih razlogov tudi ta, da smo iskali za življenje pr^azno okolje. Ker je starejši sin astmatik, smo iskali manj onesnaženo lokac^o in odločitev res ni bila težka. Kako ste se znašli na Vrhniki? Priznati moram, da mi Vrhnika zelo odgovarja. Gre za mesto, ki je primerno za mlade družine z več šoloobveznimi otroki. Vsi vemo, da v določenem življenjskem obdobju postanemo šoferji svojih otrok. V Ljubljani porabiš ure in ure, da jih razvoziš po različnih krožkih, kot so glasbena šola, športne aktivnosti ^ Tu je zadeva popolnoma drugačna, saj je Vrhnika ravno dovolj velika in idealna, da lahko otroci vse opravno peš. Poleg tega dobiš imamo veliko čudovite narave, ki jo imaš tako rekoč na dlani. Torej je bila narava tista, ki vas je navezala na ta kraj? Med drugim! Posebej navdušen sem nad Zaplano, ki sem jo prekolesarili in prepešačili z vseh mogočih strani in smeri. Praktično ne mine vikend brez izleta v njene prelepe gozdove. Torej je samoumevno, da ste tudi član tukajšnje lovske družine? Moja ljubezen do narave se je okrepila prav skozi lov. Poleg tega, da lovci skrbimo za divjad, se udeležujemo vseh čistilnih akc^' in nasploh skrbimo za okolje, v katerega smo vpeti. Navsezadnje moramo poskrbeti, da bodo tudi zanamci uživali v bogastvu narave. Vrhnika se zdi kot neobrušen biser. Se strinjate s tem? Ko sva se s pr^ateljem Sand^em pred leti odločila, da odpre-va podjetje ravno tu na Vrhniki, to vsekakor ni bilo naključje. Že takrat je bila Vrhnika popoln primestni kraj, z idealno cestno povezavo. Čeprav živiš v popolni naravi, potrebuješ največ dvajset minut do katerega koli konca glavnega mesta. Skozi posel sem na območje vrhniške občine preselil veliko ljudi, ki so opazili vse prednosti. Na začetku so bili še določeni predsodki, predvsem glede vožnje, toda tudi največji dvomljivci so kmalu vzljubili ta kraj. Danes je to ena najbolj iskanih primestnih lokaci' za bivanje. VRHNIKA, uspavana lepotica Pred dobrim mesecem je bila na Vrhniki javna tribuna, na kateri je poleg predsednika SDS Janeza Janše sedel tudi poslovnež Vlado Petek, ki je zelo odločno spregovoril o težavah občine in predlagal nekatere rešitve. Njegov nastop je bil tako impresiven, da je poleg svojih strankarskih kolegov prepričal tudi večino poslušalstva. Kot boste videli, pa to ni bil edini razlog, zakaj smo ga želeli pobliže spoznati. Kakšne so vaše izkušnje z Vrhničani? Zelo dobre. Zavedam se namreč, da se je treba novemu okolju prilagajati in določeni meri podrejati. Kot mestni človek sem pridobil kup lepih izkušenj, recimo takrat, ko sem se začel ukvarjati z vrtičkarstvom. O tem se mi v Ljubljani ni niti sanjalo, zdaj pa sem postal pravi mojster za urejanje vrta, trave in sadnega drevja. Hočete reči, da ste se kot blokovski otrok naučili vihteti koso? Tako je. Postal sem skorajda obseden s travo, ki jo zelo cenim, pa naj se sliši še tako smešno. Okrog hiše imam skorajda popolno travo, kar mi veliko pomeni. Podobno je z občinami, ki jim moraš negovati in razvrati. Če jih pustiš takšne, kot so bile prej, ne moreš pričakovati napredka. Prebivalce Vrhnike bi gotovo zanimalo, kakšni so vaši profesionalni začetki. Leta 1996 sva z mojim pr^ateljem in poslovnim partnerjem San-d^em Kogovškom ustanovila nepremičninsko družbo, ki je sprva delovala v lokalnem okolju, tu, na Vrhniki, pozneje pa se je usmerila na celoten slovenski trg. Družba Svet nepremičnine, ki se je v začetni fazi ukvarjala izključno s posredovanjem v prometu z nepremičninami, je kmalu prerasla v družbo, ki se pretežno ukvarja s poslovanjem z lastnimi nepremičninami. Istega leta sem se v družbi Svet nepremičnine d.o.o. tudi zaposlil kot direktor družbe. Po tem letu je šla moja poklicna pot pretežno v smeri poslovanja z nepremičninami, tako da sem bil zelo aktiven pri urejanju razmer na slovenskem nepremičninskem trgu. V različnih medlih vas neredko videvamo v vlogi komentatorja razmer na tem precej razburkanem trgu. Kot velik strokovnjak ste ogromno prispevali k ureditvi nepremičninskega trga pri nas. Sodeloval sem pri pripravi prvega kodeksa nepremičninskih posrednikov, kot tudi pri ustanovitvi Gospodarsko interesnega združenja nepremičninskih podjet^' in Informac^'ske borze nepremičnin, kjer smo prvi v Slovenci postavili standarde nepremičninskim posrednikom. Prav tako sem aktivno sodeloval pri usklajevanju Zakona o nepremičninskem posredovanju. Bil sem predsednik Strokovnega združenja nepremičninsko-po-sredniških družb, ki je delovalo v okviru GZS. Določen čas sem opravljal nalogo izpraševalca na strokovnih izpitih za pridobitev licenc nepremičninskih posrednikov. Tudi sicer pa je družba Svet nepremičnine ena vodilnih družb na nepremičninskem področju v Slovenci, saj v okviru posredniških poslov deluje praktično po celi državi. Pisarne imamo v Ljubljani, Mariboru, Kranju, na Vrhniki in v Ajdovščini. Kot eden tistih menedžerjev, ki je preživel tudi v teh težavnih razmerah, verjetno poznate recept za preživetje? Sam rad povem, da obstajata za uspešnega poslovneža le dve možnosti: ali ti gre dobro, ali pa delaš naprej. Kar pomeni, da ti v končni fazi nikdar ne gre slabo. Dejstvo pa je, da ima vsak posel, tako kot življenje samo, svoje cikluse, ki se jih da najbolje ponazoriti s sinusoido. Za vsakim dvigom pride padec, le temu spet sledi dvig in tako v nedogled. Potem, ko je bilo nekaj let nazaj po celem svetu v poslu dobro, so se zdaj razmere spremile. Normalen človek takšne premike spozna in se na njih odzove. Tako kot je bilo treba delati takrat, ko je šlo dobro, tako je treba delati tudi zdaj. Saj se ne dela le takrat, ko so dobri časi - dela se tudi takrat, ko je slabo. Je kandidatura za župana logično nadaljevanje vaše poti? Glede na to, da sem si pri 43 letih nabral že kar precej izkušenj, da imam urejeno življenje in eksistenco, želim nekaj narediti tudi za okolje, v katerem živim. Zato bom tudi kandidiral za župana. Vrhnika mi je veliko dala in mislim, da ji lahko ogromno vrnem! Verjetno so vas k takšni odločitvi napeljale določene ugotovitve, vezane na ta prostor? Vrhnika je zaspana lepotica, kar pomeni, da se je v našem mestecu vse ustavilo. Že dolgo časa ni opaziti konkretnih premikov, ki bi pomagali, da bi se to stanje spremenilo. Občina kot takšna povsem normalno funkcionira, dejstvo pa je, da ni bilo opaziti nobenega napredka. Zadnja dva mandata se zdi, kot da vse skupaj stoji in se odv^a po nekakšni inerc^'i. Opaziti ni nobenih bistvenih premikov. Ste že pripravili vaš volilni program? Nekaj tem iz volilnega programa sem predstavil že na javni tribuni, ki smo jo pred približno mesecem dni organizirali na Vrhniki in smo jo poimenovali Vrhnika, kam gre tvoja pot. Članek o javni tribuni je bil objavljen v prejšnji izdaji Našega časopisa. Sam imam zelo močan občutek, ki ga z mano del^o tudi mnogi prebivalci Vrhnike, da se je na Vrhniki vse ustavilo in da Vrhnika potrebuje nov, svež zagon. V tem duhu je tudi sestavljen volilni program, ki ga bom predstavil v naslednjih mesecih. Esad Babačić 22 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 372, 31. maj 2010 •Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 372, 31. maj 2010 • Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika (v nadaljevanju: naročnik), objavlja na podlagi Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/99,124/00,79/01,30/02, 56/02-ZJU, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09), Zakona 0 stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. list RS, št. 14/07), Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l. RS, št. 84/07, 94/07 in 100/09) ter Letnega programa prodaje finančnega premoženja občine Vrhnika za leto 2010 (Naš časopis št. 267/09) Javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine na naslovu Poštna ulica 1, Vrhnika 1. Prodajalec in organizator javnega zbiranja ponudb Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. Predmet javnega zbiranja ponudb in izhodiščna cena Predmet javnega zbiranja so ponudbe za nakup objekta bivšega vrtca na naslovu Poštna 1, Vrhnika, ki stoji na zemljišču parc. št. 2053/19 - stanovanjska stavba 274 m2, dvorišče 168,00 m2, park 301,00 m2 k.o. Vrhnika. Objekt ima pritličje, nadstropje in delno izkoriščeno podstrešje. Objekt je spomeniško varovana enota nepremične kulturne dediščine, zaveden v Registru na MIK pod: Vrhnika - Poštna 1 (EŠD 1748). Objekt se nahaja tudi v območju varovanih enot Vrhnika - Trško jedro (EŠD 843) in Vrhnika - Arheološko območje Trško jedro (EŠD844). Izhodiščna cena: 260.000 EUR V izhodiščni ceni ni vštet 2% davek na promet z nepremičninami, ki ga plača kupec. 3. Pogoji prodaje - Nepremičnina se prodaja po načelu »videno-kupljeno«. - Nepremičnina bo prodana ponudniku, za katerega bo pristojna komis^a ugotovila, da je ponudil najvišjo ceno in bo s sklepom župana izbran za najugodnejšega ponudnika. Če bo več ponudb enakih, se pri izbiri upošteva načelo proste presoje. - Izbrani ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v roku 15 dni od pravnomočnega sklepa o izbiri, v nasprotnem primeru lahko lastnik k podpisu pogodbe pozove naslednjega najugodnejšega ponudnika in zadrži varščino ponudnika, ki pogodbe v roku ne podpiše. - Izbrani ponudnik nosi vse stroške v zvezi s prodajo nepremičnine (plačilo davka, stroški notarske overitve, stroške vpisa v zemljiško knjigo). - Kupnino poravna kupec na transakc^ski račun Občine Vrhnika št. 03140-0100001093 v osmih dneh od dneva sklenitve prodajne pogodbe. Plačilo celotne kupnine v navedenem roku je bistvena sestavina pravnega posla. 4. Pogoji za udeležbo v postopku javnega zbiranja ponudb Ponudnik je dolžan plačati varščino v višini 10 % izhodiščne cene nepremičnine, ki jo je potrebno plačati na podračun Občine Vrhnika št. 01340-0100001093, sklic na številko 2340-09 do roka za oddajo ponudb. Plačana varščina se izbranemu ponudniku vračuna v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo vr- njena brez obresti v roku 8 dni od dneva izbire najugodnejšega ponudnika. Zavezujoča ponudba mora vsebovati: - podatke o ponudniku (ime, priimek oziroma firmo, naslov oz. sedež, EMŠO oz. matično številko, davčno številko, številko transakc^skega računa, naziv in naslov banke za vračilo kavc^e, podpisnika pogodbe oziroma zakonitega zastopnika), - ponujeno ceno, ki ne sme biti nižja od objavljene izhodiščne cene nepremičnine, - zahtevane priloge. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: - dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe) - izpis iz poslovnega registra Slovence (samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe), ki ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino, - dokazila o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakc^ski račun, da le-ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino, - potrdilo o plačani varščini, - izjavo o sprejemanju pogojev javnega zbiranja ponudb. Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo z vsemi prilogami do 30.06.2010. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 30.06.2010 do 12. ure. Nepopolnih in nepravočasnih ter nepravilno sestavljenih ponudb komis^a ne bo upoštevala in bodo vrnjene ponudniku. Ponudniki morajo oddati ponudbo priporočeno na pošti ali osebno v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - ponudba za nakup nepremičnine - Poštna 1- bivši vrtec« na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. 5. Postopek izbire najugodnejšega ponudnika Edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika je najvišja ponujena cena. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Župan Občine Vrhnika lahko brez kakršnekoli odškodninske odgovornosti kadarkoli ustavi začeti postopek razpolaganja do sklenitve prodajne pogodbe, ne da bi za to navedel razloge. 6. Informac^e: Podrobnejše informac^e o pogojih javnega zbiranja ponudb, natančnejše podatke o nepremičnini in informac^e za ogled dob^o interesenti na Občini Vrhnika, Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, tel. št. 755-54-21. Ogled nepremičnine je mogoč po predhodnem dogovoru. Številka: 352-86/2008 Datum: 18.05.2010 OBČINA VRHNIKA •Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/ 09; ZPNačrt) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za proizvodno - obrtno - komunalno cono Tojnice (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) 1)V Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Ur. l. RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 272/01, 277/01, 304/04,319/05; v nadaljnjem besedilu: Prostorski plan Občine Vrhnika) je območje Tojnice opredeljeno kot stavbno zemljišče za proizvodno, obrtno in servisno dejavnost (oznaka P) in mešana raba (oznaka VII). Območje se ureja s prostorskim izvedbenim aktom pod zap. št. 28, obrazložitev posega: Proizvodna in servisna dejavnost na Tojnicah. 2)V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3: Vrhnika - Sinja Gorica (Ur. l. RS, št. 2/95,77/06, Naš časopis, št. 319/05, 330/06, 354/08-obv.razl.; v nadaljnjem besedilu: PUP V3) območje Tojnice sodi v območje urejanja V3M/2 in morfološko enoto 7E/1, kar pomeni: - M: površine za mestne javne službe in servise, - 7: območja za komunalne dejavnosti, - E: proizvodni objekti, drugi objekti (skladišča, nadstrešnice). Območje je namenjeno proizvodno obrtni in komunalni dejavnosti s čistilno napravo. 3) V območju urejanja V3M/2 in morfološki enoti 7E/1 že velja izvedbeni prostorski akt Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V3M/2 - izgradnja II. faze centralne čistilne naprave Vrhnika (Naš časopis, št. 297/03). Nov OPPN se prvemu prilagaja in ga ohranja. 4)Pobudo za pripravo in sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Logistični center Tojnice (v nadaljnjem besedilu: OPPN), št. 02/281/ing. Gu, z dne 14. 4. 2008, je v imenu investitorja Ceeref Projekt Pot na Tojnice d.o.o. podal Primis Vrhnika d.o.o., Tržaška cesta 23, 1360 Vrhnika. 5) Pobuda je bila podana, ker je investitor Ceeref Projekt Pot na Tojnice d.o.o. želel na svojih zemljiščih zgraditi poslovno -proizvodne in obrtne objekte ter fotovoltaično sončno elektrarno z vsemi potrebnimi pripadajočimi manipulativnimi, parkirnimi in zelenimi površinami ter komunalno opremo. Kasneje so se pobudi pridružili še Andrej Rozman, Stanislav Marinčič ter Cveta Berginc in Milan Rodošek. 2. člen (območje OPPN) 1)Območje OPPN obsega del območja urejanja V3M/2 in del morfološke enote 7E/1. Območje se nahaja v proizvodno - obrtno - komunalni coni Tojnice, med avtocesto in novo lokalno cesto na Tojnice, ki se preko krožišča pri Gasilskem domu Sinja Gorica navezuje na lokalno cesto Sinja Gorica - Bevke. Na J ob- močje OPPN omejuje lokalna zbirna cesta pot na Tojnice, na S pa potok Tojnščica. Območje je degradirano in delno pozidano. Na območju OPPN stoji nekaj stanovanjskih objektov v slabem stanju, objekti namenjeni gradbeni dejavnosti - betonarna, skladišča ter obrtne delavnice. Na osrednjem delu območja se razprostira depon^a z nivojskim preskokom cca 8 m. 2)Predlagana prostorska ureditev se načrtuje na zemljiščih v lasti investitorjev OPPN: CEE-REF Projekt Pot na Tojnice d.o.o.: 2722/1, 2722/3, 2719/1, 2719/5, 2719/7, 2740/8; Andrej Rozman: 2708/21; Stanislav Marinčič: 2708/39; Cveta Berginc in Milan Rodošek: 2742/6, k.o. Vrhnika, s skupno površino cca 95.000 m2. V območje OPPN so vključena tudi zemljišča s parc. št. 2748/26, 2708/36, 2729/2, 2729/3 in del 2718/14 k.o. Vrhnika v lasti Občine Vrhnika, ter druga zemljišča, v kolikor bi to zahtevali nosilci urejanja prostora v svojih smernicah. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1) Strokovne rešitve za OPPN pripravi načrtovalec, ki ga izberejo investitorji OPPN. 2) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - prikaza stanja prostora, - Prostorskega plana Občine Vrhnika, - PUP V3, - investic^skih namer investitorjev OPPN, - smernic nosilcev urejanja prostora. 3) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravno v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. 4. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) 1) Postopek priprave OPPN teče na podlagi 57. do 61. člena ZPNačrt in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih: 1. Osnutek OPPN - jun^ 2010 2.Pridobitev smernic, pridobitev odločbe o CPVO - jul^ - avgust 2010, 60 dni 3. Dopolnitev osnutka OPPN in priprava osnutka programa opremljanja - september - november 2010 4. Javno naznanilo - november 2010, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve 5. Javna razgrnitev in javna obravnava - december 2010 - januar 2011, 30 dni 6. Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti - februar 2011 7.Priprava predloga OPPN - marec 2011 8. Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora - marec - april 2011, 30 dni 9. Priprava usklajenega predloga OPPN in končnega programa opremljanja - maj 2011 10. Predložitev usklajenega predloga OPPN Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo, Predložitev usklajenega predloga OPPN občinskemu svetu v sprejem - maj - jun^ 2011 11. Sprejem OPPN z odlokom in objava v uradnem glasilu - jun^ 2011. 2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje tudi članom Odbora za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine ter krajevnima skupnostma Vrhnika - Breg in Sinja Gorica. 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. DARS d.d., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana 2. Ministrstvo za obrambo, Di-rektorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana 3. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 4. Agenc^a RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Einspiler-jeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana 5. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana 6. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovence, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana) 7. Elektro Ljubljana d.d., Distri-buc^ska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 8. Telekom Slovence d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana 9. Geoplin plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, p.p. 3720, 1001 Ljubljana 10. Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 11. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene zadeve in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 12. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 13. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, CPVO, geodetskega načrta, OPPN ter smernic, mnenj in objav zagotavljajo investitorji OPPN: CEEREF Projekt Pot na Tojnice d.o.o., Dunajska 9, 1000 Ljubljana, Andrej Rozman, Stara cesta 51, 1360 Vrhnika, Stanislav Marinčič, Tržaška cesta 5, 1360 Vrhnika ter Cveta Berginc, Zaplana 117, 1360 Vrhnika in Milan Rodošek, Ster-nenova 17, 1360 Vrhnika. Kot sestavni del odloka OPPN se sprejme tudi program opremljanja, ki ga naroči in plača Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. 7. člen (končne določbe) S tem sklepom preneha veljati Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za proizvodno - obrtno - komunalno cono Tojnice (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) (Ur. l. RS, št. 47/09). 8. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi v Našem časopisu in na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-8/2008 - 23 (5-08) Vrhnika, dne 25. 5. 2010 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar • Številka: 3505-2/2010 (5-06) Datum: 19. 5. 2010 staliSča do pripomb in PREDLOGOV podanih v času javne razgrnitve sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Blatna Brezovica Na podlagi šestega odstavka 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07 in 70/2008-ZVO-1B) je Občina Vrhnika, Oddelek za prostor pripravila stališča do pripomb in predlogov javnosti na dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Blatna Brezovica, podanih v času javne razgrnitve od 3. 5. 2010 do vključno 17. 5. 2010. Stališča so sestavni del spisa postopka priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Blatna Brezovica in bodo javno objavljena na občinski spletni strani http://www.vrhnika.si ter v Našem časopisu. Stališča bodo poslana vsem podajalcem pripomb. Pripravljena so stališča do pripomb in predlogov: - podanih v knjigi pripomb v času javne razgrnitve; - prispelih po pošti na Občino Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika; - podanih pisno ali ustno na javni obravnavi dne 15. 7. 2009; - prispelih po elektronski pošti na naslov: prostor.obcina-@vrhnika.si. PRIPOMBE in STALlSČA I. Branko Skubic, predsednik KS Blatna Brezovica, Blatna Brezovica 12, 1360 Vrhnika Pripomba 1: KS Blatna Brezovica izraža ne-strinjanje s smernicami Zavoda za varstvo narave, ki govori o 15 metrskem pasu, ki ga ohranjajo nepozidanega, čeprav je naslednja parcela v celoti kmet^sko zemljišče. Prepričani smo, da je smiselno varovati kot zeleni pas zemljišča, ki so kmet^ska in so v neposredni bližini. Za samo predmetno zemljišče bi bilo v celoti potrebno dopustiti gradnjo. Stališče: Pripomba št. 1 se delno upošteva. V postopku priprave prostorskega akta mora občina kot priprav-ljalec akta skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09) zaprositi pristojne nosilce urejanja prostora, da podajo smernice za načrtovane prostorske ureditve iz njihove pristojnosti. Nosilci se v nadaljnjem postopku v izdanem mnenju opredel^o do upoštevanja smernic. Občina Vrhnika se je udeležila usklajevalnega sestanka na Zavodu RS za varstvo narave, dne 19. 5. 2010. Stališče zavoda je, da se gradnja lahko predvidi na SV delu parcele 2/3 k.o. Blatna Brezovica, JZ del omenjene parcele v širini približno 12 m pa naj ostane nepozidan in neutrjen. Pripravila: Irena Kramarič, u.d.i.k.a. Svetovalka - urbanistka Vodja oddelka Aleksandra Rode Turšič, u.d.i.a. 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 23 Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 372, 31. maj 2010 •Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 372, 31. maj 2010 • Številka: 3505-9/2009 - 27 (5-08) Datum: 18. 5. 2010 S T A L I Š Č A DO PRIPOMB IN PREDLOGOV PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO V1: VRHNIKA - CENTER (območje urejanja V1P/8, morfološka enota 6E/7 - IUV) PRIPOMBE: Krajevna skupnost Vrhnika - Center, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika KS Vrhnika - Center predlaga, da se z odlokom prepreči vsa dejavnost, ki bi negativno delovala na tem območju; glede hrupa, smradu, poslabšanja bivalnih pogojev. STALIŠČE: Pripomba se upošteva. V PUP-u se skladiščenje in promet v smislu logistične dejavnosti oz. logističnega centra opredelita kot nedovoljena dejavnost. Skladiščenje je dovoljeno v smislu skladiščenja surovin in materialov, ki jih za obratovanje potrebuje proizvodna dejavnost v IC oz. izdelkov, ki nastanejo v IC. Glede prometa naj bi ostali tr^e vhodi kot sedaj, kajti s samo enim vhodom s Sušnikove je nemogoč dostop do zgradbe ob Mali Ljubljanici, ravno tako do zgradb ob Tržaški cesti. Mala Sušnikova cesta pa na splošno ne bi prenesla te frekvence prometa za celotno industr^sko cono. Po nepotrebnem obstaja strah povečanja prometa po Tržaški cesti, kajti ta bo ostal v vsakem primeru isti. STALIŠČE: Pripomba se upošteva. Vhodi v cono ostajajo tr^e; eden iz Sušnikove ceste, dva iz Tržaške ceste. Predlagamo tudi, da bi v tej coni bilo možno izvajati turistično in športno dejavnost. Sicer pa se z ostalimi spremembami strinjamo. STALIŠČE: Pripomba se ne upošteva. Proizvodna cona IUV, ki se nahaja na vzhodni strani Tržaške ceste, ostaja industr^ska cona zaradi obstoječe infrastrukture (proizvodni objekti, čistilna naprava). Namenska raba območja šivalnice pa se s pripravo občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika spreminja v območje centralnih dejavnosti, ki je namenjeno oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. •Številka: 3505-10/2009 - 31 (5-08) Datum: 18. 5. 2010 S T A L I Š Č A DO PRIPOMB IN PREDLOGOV PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO V2: VRHNIKA - VERD (območje urejanja V2P/4, morfološka enota 6E/1 - LIKO) PRIPOMBA: Anton Znidaršič. Verd 6, 1360 Vrhnika Občinska pot poteka skozi industry-sko cono Liko. Včasih je bila odprta, sedaj pa je zaprta za javnost. Pot naj se odpre za osebni promet. S tem bodo imeli prebivalci Verda krajšo pot iz smeri Borovnica do gasilskega doma Verd. STALIŠČE: Pripomba se ne upošteva. Skozi industr^sko cono Verd res poteka pot (zemljišče s parc. št. 1771/4 k.o. Verd) v lasti Občine Vrhnika. Pot je kategorizirana kot javna pot le v dveh delih: kot JP 966591 od ceste v kamnolom Verd do glavnega vhoda v IC v dolžini cca 110 m ter kot JP 966611 v delu od stranskega vhoda 2 do ceste proti Borovnici v dolžini cca 80 m. V preostalem delu je pot na nekaterih delih nezgrajena in neprevozna, saj se uporablja kot parkirišče. Da bi cesta postala javna, bi jo bi bilo potrebno fizično ločiti od IC Verd. To pomeni, da bi bila ograja ponekod postavljena ob industr^ske objekte in s tem preprečen dostop do njih. V spr. in dop. PUP se predpiše, da zemljišče s parc. št. 1771/4 k.o. Verd ostaja nepozidano, rezervirano za vzpostavitev javne poti, vendar je del IC. Ureditev v IC Verd mora omogočati prevoznost med obema deloma JP 966591, ki bi se odprl za javno rabo v primeru vzpostavitve obvoza ali nujne intervenc^e. PRIPOMBE: Andrej Šebenik, LIKO Vrhnika d.d., Verd 107, 1360 Vrhnika Liko predlaga, da se črta pogoj, da dejavnosti, za katere je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje oz. pridobiti okoljevarstveno dovoljenje oz. okoljevarstveno soglasje, niso dovoljene. STALIŠČE: Pripomba se ne upošteva. Dejavnosti, za katere je potrebna izdelava PVO oz. pridobitev okoljevarstvenega soglasja, so definirane v Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 78/06, 72/07, 32/09). Dejavnosti in naprave, za katere je potrebna pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, so definirane v Uredbi o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur. l. RS, št. 97/04,71/07,122/07). Smatramo, da zaradi vplivov na okolje ti posegi ne sod^o v indu-str^sko cono, ki se nahaja v naselju, zato pogoj ostaja v spr. in dop. PUP. Na stranskem izhodu 2 naj bodo vrata široka 3 m, tako da je možen dostop tudi za intervenc^o (gasilski avto ipd.). STALIŠČE: Pripomba se upošteva. Določba o postavitvi ograje ob Ljubki znotraj IC se črta, ker izvedba ograje v večjem delu ni možna in bi preveč omejevala lastnika zemljišča. STALIŠČE: Pripomba se delno upošteva. Ograja se postavi tudi ob potoku Ljubka z namenom preprečiti poseganje na območje potoka, ki je zavarovan kot naravna vrednota in kulturna dediščina. Ograja ob potoku ne bo omejevala lastnikov zemljišč, saj poseganje onkraj ograje po Zakonu o vodah ni dovoljeno. Mostovi čez Ljubno ostanejo prosti za prehajanje. Na mestu, kjer se obstoječi objekt približa potoku 5 m ali manj od zgornjega roba brežine, postavitev ograje ni potrebna. Če se nov objekt postavi na mejo 5 m od zgornjega roba brežine potoka, postavitev ograje ni potrebna. PRIPOMBA: Vsi prisotni na javni obravnavi Dop. osnutek akta naj se umakne iz javne obravnave dokler se ne uredi področje prometa, ker je to prvo, kar je potrebno urediti preden se sprejme spr. in dop. PUP-a. STALIŠČE: Pripomba se ne upošteva. Urejanje prometne problematike je vezano na pripravo občinskega prostorskega načrta (OPN), ki bo predvidoma sprejet leta 2011. Z OPN občina poskušala pridobiti traso nove ceste iz kamnoloma Verd do naselja Verd in dalje proti avtocestnemu priključku po vzhodni (barjanski) strani avtoceste. Z vzpostavitv^o te trase bi preusmerili promet iz Borovnice, kamnoloma Verd in IC Verd izven nasely Verd in Vrhnika. Vendar je sprememba namenske rabe za traso ceste v OPN šele prva stopnja reševanja prometne problematike. Dokončna rešitev je konkretna izgradnja nove ceste in preusmeritev prometa; to pa lahko traja še več let. Da bi s spremembo PUP-a čakali do takrat je nesmiselno in nemogoče. Nesmiselno zaradi dolgega časovnega obdobja do rešitve prometne problematike, nemogoče pa zaradi prenehanja veljave PUP-ov s sprejemom OPN. Omejitev dejavnosti v IC Verd je nujna čimprej, saj se pričakuje hitra menjava lastnikov zemljišč oz. objektov in s tem verjetno tudi nove dejavnosti v coni. PRIPOMBA: Sanja Pajnkihar, Verd 58, 1360 Vrhnika Prometna infrastruktura je že sedaj obupna! V kolikor bi se na tem območju uredila skladišča, bi bil še večji problem. Že sedaj kamyoni ogrožajo tako šoferje kot tudi pešce. Urediti bi bilo potrebno prvo prometno infrastrukturo. STALIŠČE: Pripomba se delno upošteva. V PUP-u se skladiščenje in promet v smislu logistične dejavnosti oz. logističnega centra opredelita kot nedovoljena dejavnost. Skladiščenje je dovoljeno v smislu skladiščenja surovin in materialov, ki jih za obratovanje potrebuje proizvodna dejavnost v IC oz. izdelkov, ki nastanejo v IC. Odgovor glede reševanja prometne problematike je naveden že v prejšnjem stališču. PRIPOMBE: CEEREF Upravljanje d.o.o., Dunajska cesta 9, 1000 Ljubljana 10. člen: »Ni možno opravljati dejavnosti, če je potrebno okolje-varstveno soglasje oz. dovoljenje.« Celovita presoja vplivov na okolje je predpogoj za izdajo soglasja oz. dovoljenja. Vsekakor je navedba vseh treh dokumentov nesmiselna. STALIŠČE: Pripomba se delno upošteva. Izdelavo celovite presoje vplivov na okolje država predpiše samo v postopku priprave občinskega prostorskega načrta (OPN) ali občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). V primeru pridobivanja gradbenega dovoljenja brez OPPN, kot je primer v območju urejanja V2P/4 in morfološki enoti 6E/1, obstajata samo dve možnosti: izdelava PVO in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ter pridobitev okoljevar-stvenega dovoljenja. Predpogoj za izdajo okoljevar-stvenega soglasja je presoja vplivov na okolje. V IC Verd ni dovoljeno opravljanje dejavnosti, za katere je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje oz. pridobiti okoljevarstveno soglasje oz. okoljevarstveno dovoljenje. Kot lastniki zemljišča in glede na podane pripombe krajanov predlagamo, da se območju razširi namembnost tudi v mešano oziroma stanovanjsko rabo. Tako (prav tako 1 0. člen) se besedilo nove a. točke »Vrste posegov v prostor« glasi: »V coni Verd (industrysko se črta) je možno opravljanje industryskih, proizvodnih, obrtnih, skladiščnih, prometnih ter spremljajočih in servisnih (trgovskih, poslovnih) dejavnosti. V delu območja je dovoljena tudi stanovanjska gradnja.«. STALIŠČE: Pripomba se ne upošteva. Naziv cone »industr^-ska cona Verd« ter dejavnosti dovoljene v njej izhajajo iz Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev ob-močy sanacy razpršene gradnje in območy za razvoj in širitev nasely (Ur. l. RS, št. 99/07). Mešanje in-dustr^skih dejavnosti in bivanja s stališča vplivov na okolje ni dovoljeno. Namensko rabo dela območja iz proizvodne v stanovanjsko rabo je možno spremeniti samo v občinskem prostorskem načrtu (OPN), ne pa v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih. Le-ta določa samo podrobnejšo namensko rabo ter merila in pogoje za posege v prostor. •Številka: 3505-17/2008 - 31 (5-08) Datum: 20. 5. 2010 S T A L I Š Č A DO PRIPOMB IN PREDLOGOV PODANIH V ČASU PONOVNE JAVNE RAZGRNITVE ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO V3: VRHNIKA - SINJA GORICA PRIPOMBA 1: Marta Drašler, MDM d.o.o., Pod gradom 26, Lukovica Črta naj se pogoj za opravljanje skladiščenja v zaprtem prostoru. Zahteva se, da ostane možnost zunanjega skladiščenja, ker ta dejavnost ne povzroča hrupa. Investitorji so kupili objekte z odprtim skladiščem. GUT&PET d.o.o., Betajnova 15, 1360 Vrhnika, EKO-TEH d.o.o., Polhov Gradec 46a, 1355 Polhov Gradec, Avtoprevozništvo Mirko Marolt s.p., Jamnik 37, 1360 Vrhnika, Avtoprevozništvo Oblak Marko s.p., Mokrice 3 1360 Vrhnika, Orel d.o.o., Ljubljanska 16, 1360 Vrhnika, MDM d.o.o., Brnčičeva 49a, 1231 Ljubljana - Črnuče, Sestavljanje izdelkov iz plastičnih mas Jeraj Damjan s.p., Blatna Brezovica 91, 1360 Vrhnika PRIPOMBA 2: Glede določila o opravljanju dejavnosti v zaprtem prostoru: za vlagatelje, ki svoje obstoječe dejavnosti opravljamo tako v zaprtih kot tudi odprtih prostorih, nikakor ni sprejemljivo, saj bi to za nas v primeru morebitne širitve dejavnosti pomenilo, da bi morali novim, zaprtim prostorom v celoti prilagoditi tudi obstoječe odprte prostore, kar bi zelo verjetno bilo povezano z velikimi stroški. Glede na to, da bo cona v delu, ki meji na parcele krajanov (stanovalcev) Sinje Gorice, ograjena s protihrupno ograjo (ki je že naročena), je nujna zaprtost prostorov nesmiselna in sploh nepotrebna. STALIŠČE 1, 2: Pripombi se delno upoštevata. Dovoli se skladiščenje na odprtem prostoru v smislu skladiščenja surovin in materialov, ki jih za obratovanje potrebuje proizvodna dejavnost v gospodarski coni Sinja Gorica (v nadaljnjem besedilu: GC) oz. izdelkov, ki nastanejo v GC. PRIPOMBA 3: Glede določila o nedovoljenih dejavnostih: Določilo je neustrezno in nesorazmerno posega v obstoječe pravice vlagateljev ter je v nasprotju z veljavno zakonodajo ter Ustavo RS, saj v primeru širitve obstoječih dejavnosti ne dopušča do sedaj obstoječih načinov uporabe lastnine. Osnutek odloka s tem posega v veljavno okolje-varstveno zakonodajo oziroma v pravice vlagateljev pridobljenih na podlagi predmetne zakonodaje. Vlagatelji smo zemljiškoknjižni lastniki nepremičnin; ob nakupu le-teh smo povsem legitimno zasledovali namen, da jih bo dopustno uporabljati v skladu z veljavno zakonodajo in za dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo. Predlagane omejitve opravljanja dejavnosti nesorazmerno posegajo v obstoječe pravice vlagateljev, ker bomo v primeru, da se sporne omejitve sprejmejo, prej ali slej prisiljeni ukiniti oziroma preseliti dejavnost, katere opravljamo, saj omejitve onemogočajo kakršenkoli razvoj (širitev) obstoječih dejavnosti (ali dejavnosti potencialnih pravnih naslednikov obstoječih podjetnikov). Ukinitev ali preselitev obstoječih dejavnosti ne bi bila povezana le z ogromno škodo in visokimi stroški za obstoječe podjetnike, ampak tudi z visokimi odškodninskimi zahtevki oziroma nadomestili zaradi spremembe lo-kacye opravljanja dejavnosti, hkrati pa bi to vplivalo tudi na zaposlitveno sliko predmetnega območja, saj bi zaradi ukinitve dejavnosti vlagatelja izgubilo zaposlitev večje število občanov (okoli 100). Iz zgoraj navedenih razlogov tako nasprotujemo 10. členu osnutka odloka, ki uporabe določil spremenjenega odloka sicer ne predvideva za pravne osebe ter samostojne podjetnike posameznike in za dejavnosti, ki so obratovale in so se izvajale skladno z zakonodajo in podzakonskimi akti v GC pred uvelja-vitv^o novega odloka, jih pa v primerih širitve dejavnosti oziroma pridobitve dodatnih dovoljenj po uveljavitvi odloka. Še enkrat poudarjamo: - da smo ob nakupu nepremičnin na osnovi takrat veljavnih prostorskih ureditvenih pogojev povsem legitimno zasledovali namen, da bo navedene nepremičnine dopustno uporabljati v skladu z veljavno zakonodajo in za razvoj dejavnosti, s katero se ukvarjamo; - da so predlagane omejitve nesmiselne, saj opravljanje naših obstoječih dejavnosti dejansko ne povzroča prekomernega hrupa, prahu ali bistveno poslabšujejo bivalne razmere krajanov (v nasprotnem primeru tudi ne bi dobili vseh potrebnih dovoljenj), prav tako se to ne bi zgodilo v primeru, da bi naše dejavnosti širili, ko bi ponovno predhodno morali pridobiti vsa potrebna dovoljenja; - da bo z de facto ukinitvyo dejavnosti na celotnem področju, do katere bo prišlo v primeru sprejetja osnutka odloka in omejitev v le-tem, prej kot izboljšanje bivalnih razmer krajanov sledilo poslabšanje le-teh glede na to, da navedeno območje številnim krajanom in občanom zagotavlja zaposlitev. STALIŠČE 3: Pripomba se ne upošteva. Izdelavo celovite presoje vplivov na okolje država predpiše samo v postopku priprave občinskega prostorskega načrta (OPN) ali občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPPN). V primeru pridobivanja gradbenega dovoljenja brez OPPN, kot je primer v območju urejanja V3P/2 in morfološki enoti 6E/2, obstajata samo dve možnosti: izdelava presoje vplivov na okolje (v nadalnjem besedilu: PVO) in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ter pridobitev okoljevar-stvenega dovoljenja. Dejavnosti, za katere je potrebna izdelava PVO oz. pridobitev okoljevarstvenega soglasja, so definirane v Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 78/06, 72/07,32/09). Dejavnosti in naprave, za katere je potrebna pridobitev okoljevarstve-nega dovoljenja, so definirane v Uredbi o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur. l. RS, št. 97/04, 71/07, 122/07). Smatramo, da zaradi velikih vplivov na okolje ti posegi ne sod^o v GC, ki se nahaja ob naselju, zato pogoj ostaja v dopolnjenem osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3: Vrhnika - Sinja Gorica (v nadaljnjem besedilu: spr. in dop. PUP). V GC se ne dovoli opravljanje dejavnosti, za katere je potrebno izdelati PVO oz. pridobiti okoljevarstveno soglasje oz. okoljevarstveno dovoljenje. Kot izhaja iz 10. člena, spr. in dop. PUP ne posega v obstoječe pravice podjetnikov za opravljanje dejavnosti v GC, t.j. gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje. Spr. in dop. PUP namreč ne more vplivati na že izdana dovoljenja. Spr. in dop. PUP določa podrobnejšo namensko rabo ter merila in pogoje za gradnjo, kar je v pristojnosti občine in skladno z veljavno prostorsko zakonodajo. PUP je občinski prostorski akt, ki se lahko kadarkoli spremeni, ostati pa mora skladen z veljavnim prostorskim planom občine oz. namensko rabo, ki jo ta določa. Obstoječe dejavnosti v GC (kovinska galanter^a, trgovina ipd.) so dovoljene tudi s spr. in dop. PUP, kar pomeni, da je tudi širitev teh dejavnosti dovoljena, vendar pod pogojem, da se opravlja v zaprtem prostoru. Poudarjamo, da se spr. in dop. PUP pripravlja zaradi varstva okolja in prebivalcev v prihodnosti, torej z namenom omejevanja dejavnosti, ki bi se lahko v GC razvile v bodoče in negativno vplivale na prebivalce naselja Sinja Gorica. Sprejem spr. in dop. PUP ne bo povzročil ukinitev dejavnosti ali celotne GC. PRIPOMBA 4: Rado Boh, Sinja Gorica 69, 1360 Vrhnika Mobilna betonarna ne sme biti postavljena v coni. STALIŠČE 4: Pripomba se ne upošteva. Spr. in dop. PUP se pripravlja v splošni obliki, ki bo veljala za vse vrste posegov in dejavnosti v GC. PRIPOMBA 5: Andrej Jeseno-vec, Sinja Gorica 68, 1360 Vrhnika Predlagam, da se južna in zahodna stran gospodarske cone ogradita s protihrupno ograjo. STALIŠČE 5: Pripomba se ne upošteva. Emisse hrupa so preprečene s pogojem delovanja dejavnosti v zaprtih prostorih. Vplivi na okolje zaradi hrupa se urejajo z državnima uredbama: Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05, 34/08) in Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 121/04). Če meritve 24 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 372, 31. maj 2010 •Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 372, 31. maj 2010 pokažejo, da so emis^e hrupa prevelike, država določi ukrepe za zmanjšanje emis^ (npr. postavitev protihrupne ograje), kar je dovoljeno v 7. členu spr. in dop. PUP. •Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovence za leti 2010 in 2011 (Ur. list RS, št. 99/2009 in 29/2010), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovence (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008 in 99/2009-ZIPRS1011), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/2009), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2010 (Naš časopis, 367/2009), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE UREDITVE IN NAKUPA OPREME ZA OTROŠKA IGRIŠČA ZA LETO 2010 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje ureditve in nakupa opreme za otroška igrišča na območju občine Vrhnika. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČENOST STROŠKOV Upravičene osebe po tem razpisu so Krajevne skupnosti v občini Vrhnika, ki posedujejo in/ali uporabljajo površine za namen otroškega igrišča (v nadaljevanju: upravičene osebe). Projekt je investic^ski poseg pri vzdrževanju in/ali posamični sklop opreme, ki je v celoti in v svojih delih namenjen uporabi na razpisnem področju. Zaprošeni znesek financiranja posameznega projekta lahko dosega do 50 % vseh predvidenih stroškov del opravljenih v letu 2010. Financiranje pomeni, kadar se uporablja samostojno, tako financiranje kot sofinanciranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvidenih odhodkov in prihodkov finančne konstrukcije celotnega projekta (odhodki = prihodki). 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU 3.1 Na razpis se lahko pr^av^o predlagatelji (upravičene osebe), ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo otroško igrišče v svoji lasti oz. imajo soglasje lastnika ali zakupnika zemljišča (dokazilo: podpisana izjava o lastništvu oz. soglasje); • zagotavljajo dostopnost površine uporabnikom z dostopom na javno površino (dokazilo: podpisana izjava predlagatelja); • upravljajo oz. bodo upravljali z otroškim igriščem, ga tekoče vzdrževali in vzpostavili igriški red (dokazilo: podpisana izjava predlagatelja) in • imajo urejeno tehnično doku-mentac^o (natančen načrt obnove in popis del s količinami ter cenami). 3.2 Izpolnjevanje razpisnih pogojev: Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komis^a, ki jo imenuje župan. Pri odpiranju vlog bodo iz nadaljnjega postopka izločene vse vloge, ki: • niso bile oddane v razpisnem roku; • jih ni vložila upravičena oseba. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je pet delovnih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev, in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov, spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 4. RAZPISNI KRITERII 4.1 Splošni kriterii razpisa Projekt ustreza splošnim kriterijem, če: • ohranja ali povečuje učinkovitost uporabe otroških igrišč, • je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko obrazložen in načrtovan, • je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo ter • zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi v višini vsaj 50%. 4.2 Prednostni kriterii • celotna višina vrednosti projekta, • postavitev novega igrišča ali celovita prenova igrišča, • število potencialnih uporabnikov otroškega igrišča, • oddaljenost od prvega urejenega otroškega igrišča, • nujni projekti obnove, brez katerih bi bila uporaba prostorov bistveno okrnjena, nepopolna ali celo onemogočena ali katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu, • upravičena oseba je pridobila sponzorska oz. donatorska sredstva (priložiti izjavo sponzorja oz. donatorja). 5. UPORABA KRITER^EV Izbrani bodo projekti, katerih predlagatelj in projekt bo izpolnjeval vse splošne kriter^e ter bo visoko ocenjen pri prednostnih kriter^ih razpisa. Prednostni kriterii z večjo težo so navedeni na začetku seznama. Komis^a bo ustreznost vloge preverjala iz podatkov, ki bodo navedeni na pr^avnih obrazcih, v obveznih prilogah ter na morebitnem drugem priloženem materialu ter na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga iz uradnih evidenc. 6. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2010, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 8.000,00 EUR. 7. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2010 oz. v plačilnih rokih, kot jih določa Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slo-ven^e za leti 2010 in 2011 (Ur. list RS, št. 99/2009 in 29/2010). 8. RAZPISNI ROK Razpis se prične 31. 5. 2010 (datum izida Našega časopisa) in zaključi 22. 6. 2010. 9. RAZPISNA DOKUMENTA-C^A Razpisna dokumentac^a obsega: besedilo razpisa, pr^avne obrazce za prgavo posameznega projekta in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s pr^avnimi obrazci vlagatelji lahko prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informac^ski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si - Razpisi, natečaji in naročila. 10. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentac^i. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - RAZPIS OTROŠKA IGRIŠČA 2010«, do vključno 22. 6. 2010 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Dopolnjevanje delov vlog ali vlog v celoti je možno le v razpisnem roku z nujno oznako, na katero vlogo ali del vloge se dopolnitev nanaša. Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 22. 6. 2010 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika - pisarna št. 22 - tajništvo. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali celotna vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne do-kumentac^e. Občina Vrhnika bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev: • ki jih ni vložila upravičena oseba; • prepozne vloge in prepozne dopolnitve vlog; • vloge in dele vlog, ki so nepopolne. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriterii razpisa. 11. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACE IN POJASNIL: Informac^e in pojasnila lahko zainteresirani dob^o v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/755-54-20. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov druzbene.obci-na@vrhnika.si. 12. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Izpolnjevanje pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednotenje le-teh bo izvedla komis^a, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zaključku razpisa. Na sklep o izboru se vlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe. ŽUPAN Dr. Marjan Rihar • Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 16/2008, 123/2008), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovence za leti 2010 in 2011 (Ur. list RS, št. 99/2009 in 29/2010), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovence (Ur. list RS, št. 50/ 2007, 61/2008 in 99/2009-ZIPR-S1011), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/2009), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2010 (Naš časopis, 367/2009), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE INVESTIC^SKEGA VZDRŽEVANJA IN IZBOLJŠAV SAKRALNIH SPOMENIKOV V LETU 2010 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje investic^skega vzdrževanja in izboljšav sakralnih spomenikov na območju občine Vrhnika. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČENOST STROŠKOV Upravičene osebe po tem razpisu so pravne osebe, registrirane v RS, ki so lastniki ali upravljavci sakralnih spomenikov v občini Vrhnika (v nadaljevanju: upravičene osebe). Sakralni spomenik je nepremična dediščina, vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, in v registru označena kot sakralna stavbna dediščina. Projekt je investic^ski poseg pri vzdrževanju, ki je v celoti in v svojih delih namenjen uporabi na razpisnem področju. Zaprošeni znesek financiranja posameznega projekta lahko dosega do 50 % vseh predvidenih stroškov del opravljenih v letu 2010. Financiranje pomeni, kadar se uporablja samostojno, tako financiranje kot sofinanciranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvidenih odhodkov in prihodkov finančne konstrukc^e celotnega projekta (odhodki = prihodki). Upravičeni stroški so stroški gradbeno-obrtniških in konser-vatorsko-restavratorskih posegov na sakralnih spomenikih. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU 3.1 Na razpis se lahko pr^av^o predlagatelji (upravičene osebe), ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: • so pravne osebe, registrirane v RS in so lastniki ali upravljavci sakralnega spomenika (dokazilo: podpisana izjava o lastništvu oz. soglasje); • imajo urejeno tehnično do-kumentac^o (natančen načrt izvedbe del in popis del s količinami ter cenami). Drugi pogoji: • projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu s predpisi o gradivi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja; • projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine. 3.2 Izpolnjevanje razpisnih pogojev: Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komis^a, ki jo imenuje župan. Pri odpiranju vlog bodo iz nadaljnjega postopka izločene vse vloge, ki: • niso bile oddane v razpisnem roku; • jih ni vložila upravičena oseba. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je pet delovnih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev, in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov, spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 4. RAZPISNI KRITERII 4.1 Splošni kriterii razpisa Projekt ustreza splošnim kriterijem, če: • je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko obrazložen in načrtovan; • je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo ter • zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi v višini vsaj 50%. 4.2 Prednostni kriterii • celotna višina vrednosti projekta; • nujni projekti obnove, katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu. 5. UPORABA KRITER^EV Izbrani bodo projekti, katerih predlagatelj in projekt bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in splošne kriter^e ter bo visoko ocenjen pri prednostnih kriterijih razpisa. Prednostni kriter^ z večjo težo je naveden na začetku seznama. Komis^a bo ustreznost vloge preverjala iz podatkov, ki bodo navedeni na pr^avnih obrazcih, v obveznih prilogah in na morebitnem drugem priloženem materialu ter na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga iz uradnih evidenc. 6. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2010, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 9.180,00 EUR. 7. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2010, najkasneje do 30. 11. 2010, kar je tudi rok za oddajo zahtevkov z dokazili o izvedbi del. 8. RAZPISNI ROK Razpis se prične 31. 5. 2010 (datum izida Našega časopisa) in zaključi 22. 6. 2010. 9. RAZPISNA DOKUMENTA-C^A Razpisna dokumentac^a obsega: besedilo razpisa, pr^avne obrazce za prgavo posameznega projekta in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s pr^avnimi obrazci lahko vlagatelji prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informac^ski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si - Razpisi, natečaji in naročila. 10. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentac^i. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - RAZPIS SAKRALNI SPOMENIKI 2010«, do vključno 22. 6. 2010 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Dopolnjevanje delov vlog ali vlog v celoti je možno le v razpisnem roku z nujno oznako, na katero vlogo ali del vloge se dopolnitev nanaša. Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 22. 6. 2010 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika - pisarna št. 22 - tajništvo. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali celotna vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne do-kumentac^e. Občina Vrhnika bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev: • ki jih ni vložila upravičena oseba; • prepozne vloge in prepozne dopolnitve vlog; • vloge in dele vlog, ki so nepopolne. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriterii razpisa. 11. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACE IN POJASNIL: Informac^e in pojasnila lahko zainteresirani dob^o v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/755-5420. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov druzbene.obcina@vrhni-ka.si. 12. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Izpolnjevanje pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednotenje le-teh bo izvedla komis^a, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zaključku razpisa. Na sklep o izboru se vlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe. ŽUPAN Dr. Marjan Rihar 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 25 v Zupanova sporočila 1. Dela na pokopališču so se začela. Podrobnejše poročilo pričakujte v naslednji številki, ko bo bilo kaj več videti. 2. Ker bo zaradi del na pokopališču parkiranje oteženo ali celo onemogočeno, smo uredili začasno parkirišče za kinodvorano. 3. I. faza kanalizac^skih del na Lazih in Dolu je končana. 4. Dela na rekonstrukc^l ceste v Brezovici potekajo po planu. Vzrok začasne prekinitve pa so bile povečane potrebe (mehanizac^e in delovne sile) pri dokončanju objekta na Stožicah. 5. Objekt na nogometnem igrišču na Dolu dobiva dokončno obliko in mislim, da dokončanje vsi krajani težko pričakujete. 6. Letošnja slavnostna prireditev ob praznovanju Dneva državnosti bo 25. jun^a ob 10. uri (petek dopoldan) pred vrtcem v Borovnici. Bodite pozorni na javno obveščanje. Vabljeni! Lep pozdrav Z U P A N Andrej Ocepek Praznik, borovnic Borovnica, 23.in 24. julij 2010 Kako bomo gradili kanalizac^'o v Borovnici Po več letih usklajevanja in priprave skupnega projekta »Odvajanje in čiščenje odpadnih vod na območju povodja zgornje Ljubljanice - Čista Ljubljanica« je bila konec aprila 2010 na Ministrstvo za okolje in prostor oddana vloga za sofinanciranje iz evropskega^ kohezyskega sklada. V projektu poleg Občine Borovnica sodelujejo še občine Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica in Vrhnika. Občina Borovnica ima v skupni vlogi vključene naslednje projekte: •projekt A: Izgradnja kana-lizac^e Dol-Laze v skupni dolžini 5428 m in dve črpališči, • projekt B: Podaljšanje kanalizac^e Dol-Laze v skupni dolžini 2904 m. Predmet investic^e je gradnja sanitarnih kanalov v naseljih Dol in Laze. Odvajanje odpadne vode je gravitac^sko, le na enem kanalu je predvidena gradnja dveh črpališč. •projekt C: Izgradnja kana-lizac^e Breg-Pako v skupni dolžini 5532 m z vakum-sko postajo s črpališčem. Predvidena je vakuumska kanalizacija z vakuumsko postajo s črpališčem. •projekt D: Izgradnja kana-lizacje Stara postaja v dolžini 394 m. • projekt E: Izgradnja čistilne naprave Borovnica kapacitete 6000 PE. Stara čistilna naprava, ki ima trenutno kapaciteto 1000 PE (PE = populacjskih enot), se bo odstranila in približno na isti lokacji zgradila nova čistilna naprava kapacitete 6000 PE, kar naj bi zadoščalo za celotno občino vključno s predvideno rastjo prebivalcev. Začetna kapaciteta bo 4000 PE. Predvidena tehnologja obdelave odpadne vode je MBR teh-no ogia, osnova čiščenja je biološka obdelava odpadne vode z ultrafiltracjsko fazno separacjo. Kot je razvidno iz tabele, je ocenjena vrednost projektov, ki jih je Občina Borovnica prjavila za sofinanciranje iz evropskih kohezjskih sred- stev, 6.771.227,00 evrov. Pričakujemo sofinanciranje v višini 4.832.964,00 evrov. Občina Borovnica bo morala v naslednjih petih letih zagotoviti skupaj 3.552.867,00 evrov: - delež financiranja za ko-hez^ske projekte v višini 1.938.262,00 evrov, - sredstva za dodatna dela, ki jih bo ob izvedbi ko-hez^skih projektov potrebno izvesti, v višini 1.614.605,00 evrov. Za občinski proračun je financiranje celotnega programa skoraj neizvedljivo, s pomočjo evropskih sredstev pa bo še vedno potrebno veliko odpovedovanja na drugih področjih oziroma kasnejša izvedba nekaterih nujnih in-vesticj . V proračunu je za leto 2010 načrtovanih 3.497.977,00 ev-rov prihodkov, od tega jih je 255.415,00 evrov od prodaje premoženja (zemljišča, stanovanje), 200.000,00 evrov od države za sofinanciranje s pogodbo dogovorjenih investici, ter 400.000,00 od drugih občin za investicje (za investicje v kanalizacjo zaradi varovanja vodnega vira). Če načrtovane prihodke očistimo naštetih virov ugotovimo, da ima občinski proračun letno za financiranje vseh programov na razpolago 2.642.562,00 evrov. Tekočih izdatkov (za redno financiranje vseh dejavnosti) je v letu 2010 načrtovanih 1.928.285,00 evrov. Za investicjske izdatke torej lahko namenimo iz proračuna letno okrog 700.000,00 evrov, ter dodatno še sredstva, ki jih občina dobi s prodajo svojega premoženja, s sofinanciranjem države ali podobno. Eden od virov sredstev je komunalni prispevek, ki ga plačajo občani, ki gradjo. Plačajo ga tudi obstoječi lastniki stanovanjskih objektov za komunalno infrastrukturo, s katero se na novo opremlja zemljišča. Komunalni prispevek bo določen s programom opremljanja, ki ga sprejme občinski svet. Vrednost se izračuna iz vrednosti investicje (ki bremeni občino), preračuna se na m2 stavbne parcele in m2 neto tlorisne površine. Strošek komunalnega prispevka tudi za vse občane, ki se bodo morali priključiti na kana-lizacjo, ne bo zanemarljiv. Okvirna višina komunalnega prispevka za kanalizacjo v območju naselja Borovnica danes za povprečno veliko hišo (125 m2 neto tlorisne površine in cca 550 m2 parcele) znaša okrog 1800 evrov. Kateri pa so poleg kanaliza-cje naši največji žulji, ki še niso finančno ovrednoteni: - prostori za knjižnico, - prostori za občinski urad, - večja prenova zdravstvenega doma, - obnova športnih objektov, - ureditev Molkovega trga, - rekonstrukcje posameznih cest, - asfaltiranje makadamskih cest, - igrišče za otroke, - kulturni dom, - ostanek viadukta, - obnove in podaljšanje vodovodnega sistema, - obnove obstoječih kanali-zacjskih vodov, - gradnja in prenova javne razsvetljave, - ureditev zbirnega centra za odpadke. To so le večji investicjski projekti, katerih vrednost skupaj verjetno presega delež, ki ga mora občina zagotoviti za kohezjo. O prioritetah in terminskih okvirih se bo odločal občinski svet. Verjetno pa bo morala občina poiskati poleg naštetih še druge možne finančne vire (kredite, javno zasebno partnerstvo idr. Vsi skupaj, občani in občina, bomo morali torej za izboljšanje bivalnega standarda vložiti znatna finančna sredstva in medsebojno sodelovati, ne nasprotovati. Z U P A N Tabela: Ocenjene vrednosti del in viri financiranja Investic^a Kanalizac^a Dol-Laze Kanalizac^a Breg Pako Kanalizac^a Stara postaja Podaljšanje kanalizac^e Dol Laze CČN Borovnica Skupaj Vloga za kohezjo 1.878.824 1.574.984 163.934 553.024 1.471.924 5.642.689 DDV 375.765 314.997 32.787 110.605 294.385 1.128.538 Vloga za kohez^o z DDV 2.254.589 1.889.981 196.721 663.629 1.766.309 6.771.227 Pričakovano sofinanciranje 1.672.889 1.317.729 124.798 444.741 1.272.809 4.832.964 Kohez^a v breme Občine z DDV 581.700 572.252 71.923 218.888 493.500 1.938.262 Dodatna dela, ki jih bo ob investic^ah potrebno izvesti** 549.125 784.320 188.820 92.340 0 1.614.605 Stroški Občine skupaj z DDV 1.130.825 1.356.572 260.743 311.228 493.500 3.552.867 **meteorno odvodnjavanje, asfaltiranje cest, obnova ali novogradnja vodovodov,dokumentacia za ta dela, javna razsvetljava ipd. Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah Nove sirene na gasilskih domovih V sklopu prenove slovenskega sistema javnega alarmiranja, ki ga financira Uprava RS za zaščito in reševanje, so konec aprila tudi na gasilskih domovih v Borovnici in Brezovici pri Borovnici namestili nove sirene s pripadajočo sodobno elektronsko opremo. Poleg tega, da jo je možno sprožiti iz republiškega Centra za obveščanje, ima nova naprava tudi to prednost, da deluje kljub morebitnemu izpadu električne napetosti. Za razliko od stare sirene je možno preko nove naprave tudi govoriti. Ob preizkusu je bila predvajana Avsenikova Na Golici. Če SAZAS pri tem ni dobil svojih procentov, ni prav nobene škode. Vrtec je zbiral odslužene baterce K nedavni akcji zbiranja nevarnih odpadkov je Vrtec prispeval zajeten kup odsluženih baterj. Otroci so jih pridno zbirali več mesecev, nato pa jih na dan akcje v spremstvu vzgojiteljice Jožice Kenig tudi odnesli na zbirno mesto. Od predstavnikov podjetja Kemis so za svoj trud prejeli sladko nagrado. 21. aprila so sicer iz Borovnice odpeljali kar 2587 kg nevarnih odpadkov. Devetošolci zbrali 28 ton papirja Devetošolci so si že plačali svoj končni izlet, saj so v zadnji akcji zbiranja starega papirja, 22. aprila, na dan zemlje, zbrali kar neverjetnih 28 ton. denarjem se bodo devetošolci podali v Aqualand, kjer sledi kopanje v vodnem parku, popoldne ogled okoliških mest, nato večerja in disko ter v poznih urah vrnitev domov. Polfinalno tekmovanje v nogometu za osnovnošolce 21. aprila je OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v sodelovanju s KMN Optimisti organizirala polfinalno področno tekmovanje v nogometu za mlajše učence (6. in 7. r.)^ Zmago je odnesla vrhniška ekipa OŠ Ivana Cankarja, v kateri presenetljivo igra tudi ena ig- S papirjem, ki so ga organizirano vozili z vseh koncev doline na samo-kolnicah, vozičkih, kolesih in tudi z avtomobili so napolnili cela dva zabojnika. Dobro organiziranost svojih učencev je pohvalil vodja akcje, učitelj Darjan Geohelli, ki je dodal, da je vesel dobrega odziva Borovničanov, ki so pred hišami puščali lepo zapakiran papir. Pohvalil je tudi starše, ki so priskočili na pomoč. Ena od mamic je menda celo poskrbela, da so v njenem podjetju dobiček od 5-6 ton odpadnega papirja nakazali kar šoli. Dinos je letos ponudil kar enkrat višjo ceno za tono papirja - 60 EUR. Z zbranim ralka (Ana Gotvanj). Vrhničani so se pozneje v postojnskem finalu uvrstili na drugo mesto. Borovnica rešuje akc^o hoje na 2km V petek, 7. maja, je potekal spomladanski preizkus hoje na 2 km, ki ga že lep čas izvaja ZD Vrhnika. Ne glede na muhavo vreme se ga je tudi tokrat udeležilo nad 50 Borovničanov in Borovničank vseh starosti, ki svojo telesno pripravljenost jemljejo kaj resno. Po besedah organizatorke Urše Debevec Borovnica s svojo številčno udeležbo rešuje obstoj sicer dobro zastavljene akcje. S tega mesta tudi sam poudarjam, da je akcja prav koristna za zdravje, obenem pa tudi zabavna, zato vsi lepo vabljeni k udeležbi. Akc^a »Na vsako polico cvetlico« je postala tedenska Že tradicionalna prireditev »Na vsako polico cvetlico«, ki jo v sodelovanju z Občino in Vrtnarstvom Rahne pripravlja Turistično društvo, se je letos odvjala malce drugače. Namesto enega dneva je namreč potekala kar cel predzadnji teden v aprilu. Po cvetlice, ki jih subvencionira občina, pa so se zainteresirani morali odpraviti kar v Rahnetove rastlinjake na Dolu. Odločitev se je izkazala za odlično, saj je bil promet tako varnejši, logistika pa olajšana. Kljub izjemnemu odzivu Borovničanov do enkratnega navala, zavoljo razpotegnjenosti na cel teden, ni prišlo. Zabočevo je dobilo že tretji vodnjak Aprila je Zabočevo postalo bogatejše za še eno kamnoseško mojstrovino. Na prošnjo Janeza Debevca je namreč znameniti kamnosek Aleš Medle na mestu prejšnjega vodnega korita pri »Mlekarni« postavil čudovit kamnit vodnjak. Gre za že drugi vodnjak v Zabočevem izpod rok mojstra Med-leta, ki je tudi avtor Marjine kapelice vrh Zabočeva. Izvirni vodnjak, ki ga krasjo številne podrobnosti kot je nadmorska višina kraja (352 m), relief klasja in žrebca ob desnem boku, v sklenjene dlani oblikovan pritok vode ter pramenasto izklesan iztok, kar vabi popotnika, da svoj trudni korak usmeri k bližnji klopci ter se okrepča z osvežujoče hladno studenčnico. Mojstra Medleta, ki je v zadnjem času svoj pečat pustil tudi v centru Borovnice, sem povprašal o prihodnjih načrtih glede njemu tako ljubega Zabo-čeva. Menda ima že izdelan osnutek za zadnji, še ne obnovljeni vodnjak na vasi, a čaka na odločitev lastnikov. Ker Zabočevo s svojimi znamenitostmi ne neha presenečati, bi se kaj rado zgodilo, da bomo v kratkem spet poročali od tam in seveda o Medletovih slavnih podvigih. Damjan Debevec m m 26 NAŠ ČASOPIS Občina Postavili kip dr. Ivanu Korošcu Četrt stoletja od poimenovanja borovniške osnovne šole po našem rojaku dr. Ivanu Korošcu je le dozorel čas, ko smo Borovničani pred njeno pročelje postavili tudi doprsni kip, ki ga je že daljnega leta 1985 v ta namen izdelal akademski umetnik Jakov Brdar. Ob nedavni postavitvi doprsnega kipa dr. Ivanu Korošcu pred osnovno šolo v Borovnici sem začutil neustavljivo potrebo po tem, da znova preletim članek Miroslava Ravbarja, Borovniška COŠ poimenovana po dr. Ivanu Korošcu, objavljen v Našem časopisu decembra 1985. 29. novembra, na dan republike, je bila dotlej celodnevna Osnovna šola Borovnica prekrščena v OŠ dr. Ivana Korošca, potekale pa so priprave na postavitev njegovega kipa. V naslednjih letih je razpadla stara federac^'a, rodila se je dolgo sanjana slovenska država. V zmešnjavi tranzic^e in gradnje Borovnica 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si nato pa še nasutje zemlje. Na točki, ko se je spomenik že kazal v vsej svoji lepoti, je mojster livar Roman Kamšek z Gore pri Komendi pripeljal bronast odlitek četrt stoletja stare umetnine Jakova Brdarja, s katerim tudi sicer redno sodelujeta. Menda je oba neznansko presenetila »borovniška najdba«. Tik pred slavnostnim odkritjem je spomenik zazelenil Andrej Rahne, klop pa je izdelal Kogovšek iz Ligojne. Če se povrnem k izvornemu vprašanju, čemu spomenik šele zdaj, mi je kaj izviren odgovor nanj povedal sam župan Andrej Ocepek: »25 let je zagotovo Izjemen podstavek spomeniku je izdelal mojster Franci Vrhovec (r. 1942) si je pri delu pomagal z leš Medle. vojaško lopatko iz leta 1942. Aleš Me Prireditev si je ogledalo veliko ljudi. demokracie je kazalo, da so vsi pozabili na dr. Ivana Korošca. Vsi, razen učitelja Darjana Ge-ohell^a, ki je »kip« hranil celih 25 let, zvečine ker je šlo za delo priznanega umetnika Jakova Brdarja. Največja preizkušnja zanj je bil požar leta 2003, ko je bila uničena spominska vitrina, »kip« pa poškodovan v sanac^'i. Najpogostejši odgovor, ki sem ga dobil na vprašanje, čemu toliko časa ni bil izdelan bronasti odlitek, je bil: »Ni bilo interesa.« A kako naj si potem razlagamo Geohell^evo skrb, kako zagnanost in požrtvovalnost vseh, ki so prostovoljsko popr^eli za delo v začetku letošnjega maja, če pa »ni bilo interesa«. V prav kislih vremenskih razmerah je iz kamna borovniškega viadukta (izvirnega »podpečana«) prav imeniten podstavek izklesal mojster Aleš Medle, ki s tem pušča neizbrisen pečat tudi v središču Borovnice. V prav enakih razmerah je bil dan za dnem na delovišču Franci Vrhovec in z njim g. Mavsar, pa g. Mevec in g. Debevec. Hitro napredujoča dela je »na trnih« spremljal in usmerjal Geohelli. Z velikim zanimanjem so delo spremljali tudi številni mimoidoči. Spomenik so najprej primerno utemeljili, nato položili Mineralov tonalit in podstavek spomeniku, sledila je drenaža, predolga doba, da smo čakali. Zakaj ravno zdaj? Župančič je nekoč zapisal: Ko vihar gre čez hrib, se drevesa svojih korenin zavedo. In mislim, da je bil tole skrajni, skrajni čas.« Slavnostno odkritje doprsnega kipa dr. Ivanu Korošcu Ponedeljkov večer, 17. maja, 68 let po Koroščevi smrti, je potekala prisrčna slovesnost v organizac^'i osnovne šole. Tako kot pred 25-imi leti je imela vse niti v rokah učiteljica Metka Pristavec-Repar. Učenci in učenke so prebrali Koroščev življenjepis, recitirali njegove pesmi Romanca in Dve pismi ter del novele, vse skupaj pa popestrili z glasbenimi točkami. Slavnostna beseda je bila dana županu: »Spoštovani, daljnega leta 1985, takrat smo bili še v drugi državi, smo našo šolo poimenovali po našem rojaku, pesniku, partizanu dr. Ivanu Korošcu, Gorjanovemu Janezu iz Laz. Na prireditvi ob poimenovanju smo predstavili doprsni kip v mavčni izvedbi, ki ga je mojstrsko izdelal akademski kipar Jakov Brdar. Mavčni odtis je čakal celih 25 let, da smo ga odnesli v livarno umetnin v Goro pri Komendi, kjer je mojster Kamšek izdelal bronasto umetnino, ki je danes tu pred nami. Idejna postavi- nič posebnega v vašem učnem programu, le marsikdo od vas bo vprašal kdaj, kdo pa je bil tisti dr. Ivan Korošec, ki me tako pr^azno sprejema pred šolo in s pogledom spremlja mojo pot. Upam, da boste dobili odgovor, pošten odgovor. tev je delo gospoda Saša Blei-weisa, arhitekta iz Primisa. Pri postavitvi spomenika, ki bo, v to sem trdno prepričan, poživitev in ponos šoli in celemu kraju, pa je sodelovala vrsta domačih izvajalcev, ki so kljub nagajivemu vremenu uspešno opravili svoje delo. Tesarska in zidarska dela je vodil ter tudi večino opravil gospod Franci Vrhovec, kamnoseška pa gospod Aleš Medle, ozelenitev je prispeval Andrej Rahne. Okvir je iz pohorskega tonalita, kamen na katerem stoji kip, pa je od borovniškega viadukta. Med potjo sem se je ustavil pri Medletovih, kjer ga je Aleš res mojstrsko obdelal. Vsem, ki ste sodelovali pri izvajanju del, se lepo zahvaljujem. Posebno zahvalo pa s tega mesta izrekam g. Darjanu Geohell^u za dolgoletno čuvanje mavčnega odlitka, bedenjem nad potekom del in svetovanje pri odločitvah, posebej pa mu tudi čestitam za iskreno navdušenje nad doseženim. Dragi šolarji in šolarke, to je vaša šola. S postavitv^o tega spomenika se ne bo spremenilo PRIHAJA DAN, KO BOMO ODŠLI S PLESOM NA POČITNICE ZGODILO SE BO V PETEK, 18. 6. 2010, OB 19.30 V VEČNAMENSKEM PROSTORU OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA. NASTOPILI BODO PLESALCI RAZLIČNIH STAROSTI IN PREDSTAVILI PISANO PALETO PLESNIH ZVRSTI, PREDSTAVILA SE BO TUDI MLADA GLASBENA SKUPINA Vstopnina 5 evrov, otroci brezplačno Vivian, d. o. o. PLES - radost - smeh - sprostitev - zabava - rekreac^a - pr^ateljstvo in VEČNA MLADOST! Slavnostno odkritje kipa dr. Ivana Korošca Dr. Ivan Korošec (1913-1942); intelektualec, pesnik, idealist in borec Za danes in za tu prisotne bi bil odgovor sledeč: Bil je pošten in zaveden Slovenec, intelektualec, ki se ni mogel spr^azniti z okupatorjem in zavojevalcem. Organizirano se je uprl in to plačal s svojim življenjem. Če ne bi bilo njega in njemu podobnih, bi bila Slovenca in z njo Slovenci danes izbrisani kot ljudje, kultura in narod. Zato hvala in slava vsem, na današnji dan posebej hvala dr. Ivanu Korošcu za njegov prispevek k naši svobodi in samostojnosti. Čast mu!« Sledilo je slavnostno odkritje spomenika, ki so ga opravili učenci sami. Položili pa so tudi cvetje na Koroščev grob. Dr. Ivan Korošec (1913-1942) Za podroben življenjepis dr. Ivana Korošca priporočam bralcem omenjeni članek iz l. 1985, pa tudi posebno številko Coklarčka iz istega leta. Ivan Korošec se je rodil 13. januarja 1913 v železničarsko družino v Prestranku. Ko so po ital^anski zasedbi Primorske začeli železničarje preseljevati v notranjost Italie, je oče z družino zbežal v Grabstein na Koroškem. Od tam se je družina preselila na domačno Gorja-novih na Lazih pri Borovnici. Ivan je osnovno šolo končal v Borovnici, šolanje pa nadaljeval na državni klasični gimna-zi'i v Ljubljani, kjer je brez posebnih preglavic maturiral leta 1931. Že v gimnazi'i je začel literarno ustvarjati, a do danes sta se ohranili le dve pesmi in novela. V gimnaziskih letih je v njem zrasel močan uporniški značaj, ki mu je v zadnjem letu šolanja prinesel kar dva disciplinska ukrepa in ga tudi pozneje močno zaznamoval. Po maturi se je vpisal na Filozofsko fakulteto, a se tam ni našel, zato se je prepisal na pravo. Hrano svojemu idealizmu je tedaj našel v levičarskih strujah Univerze, akademskem klubu Borba in marksističnem klubu Mladi Triglav, kjer je svobodno verjetno nadaljeval s študiem na Filozofski fakulteti, če mu načrtov ne bi prekrižala vojna. Že maja 1941 je bil med organizatorji tedaj še Protiimperia-listične, pozneje Osvobodilne, fronte. Ko pa je bila jeseni 1941 organizirana partiska celica na Dolu, je bil sprejet v Partio. Po zrušitvi borovniškega viadukta se je priavil za delo v Učenci so pripravili prisrčno slovesnost. razpravljal o politični in nacionalni problematiki. Aktiven je bil tudi v Borovnici, kjer je bil leta 1937 med ustanovitelji Delavskega prosvetnega društva Vzajemnost. Zavoljo svojih aktivnosti je bil dve leti pred tem tudi po nedolžnem aretiran, zatem pa pod stalnim nadzorom oblasti. Nekako v tistem času je verjetno prišel tudi do spoznanja, da brez formalne izobrazbe pač ne gre. Še enkrat je dokazal svoje izjemne sposobnosti, saj je v pičlih nekaj letih opravil vse izpite in rigoroze ter 24. 6. 1939 promoviral za doktorja prava. Še istega leta je bil vpoklican v vojsko, ki jo je do l. 1940 služil v Mariboru. Po vrnitvi domov ni imel pretirane sreče z iskanjem službe in bi Margioru. Najprej je delal na Španovem mostu, nato so ga premestili na Štampetov most, od tam pa v Logatec, kjer je bil s skupino Logatčanov interniran v Gonars. Fante so po in-tervenciah logaškega župana kmalu izpustili domov. Že naslednji dan je odšel v partizane, kjer je opravljal nalogo poli-tkomisarja v 3. četi 1. bataljona Ljube Šercerja NO. V noči s 17. na 18. maj 1942 je bil ustreljen v bližini svojega doma. Vojno poročilo št. 21. bataljona Ljube Šercerja NO od 18. do 22. maja 1942 o tem pravi: »18.V.1942. 3. četa obstreljevala vojaške barake na Dolu pri Borovnici. Ubit en vojak in en oficir, več pa jih je bilo ranjenih. Pogrešan polit. komisar Krimski.« Po pričevanju njegovih soborcev naj bi bil žrtev osebnih zamer dotedanjega politkomisarja Žana. Starši so ga na skrivaj pokopali na vrtu poleg čebelnjaka, da bi zakrili njegovo smrt pred italianskimi okupatorji. Kljub temu so slednji za dogodek že kmalu izvedeli, a ker so menili, da gre za civilista, so ga domačim dovolili pokopati na borovniškem pokopališču. Leta 1956 so mu na kraju smrti postavili spomenik, leta 1985 pa po njem poimenovali borovniško šolo. Damjan Debevec V OPOJNEM KRESNEM ČASU SE BOMO PONOVNO SREČALI POD LAŠKARJEVIM KOZOLCEM IN TEDAJ NAJ CITRE MILO ZAPOJO IGRAL BO TOMAŽ PLAHUTNIK. SLOVENSKO LJUDSKO PESEM BODO ZAPELI FANTJE NA VASI. DOBIMO SE V SOBOTO, 26. 6. 2010, OB 20.30 V ZABOČEVEM PRI BOROVNICI. Vstopnina 5 evrov, otroci brezplačno. 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 27 Po novem bomo praznovali 27. jul^a Občinski praznik Občine Borovnica bo po novem 11. julij, dan odprtja Južne železnice. 10. marec ostaja spominski dan, ko se bomo poklonili vsem žrtvam druge svetovne vojne. Občinski svet Občine Borovnica je na zadnji seji, 22. aprila 2010, z enajstimi glasovi od dvanajstih prisotnih svetnikov in svetnic sprejel drugi Odlok o občinskem prazniku v zgodovini občine. Prvi je bil objavljen še v samoupravnih časih občinskega ljudskega odbora, ki je vladal ozemlju od Padeža pa do Jezera, in sicer 16. marca 1956, za praznik pa je določil 19. 10. marcem (streljanje talcev v Gramozni jami l. 1942), ki je dobil 330 glasov, 13. marcem (prva omemba kraja l .1257), ki je dobil 293 glasov in 28. oktobrom (prihod prvega vlaka l. 1856), ki je dobil 186 glasov. Občinski svet pa se je na zadnji seji kljub vsemu - in tudi malce nepričakovano - odločil, da za občinski praznik uzakoni 27. jul^', dan, ko je maj v spomin na ustanovitev prvega osvobojenega ozemlja na Gor. Brezovici leta 1942. Borovničani so odlok upoštevali le do razpustitve lastne občine leta 1959, nakar so se vrnili k datumu, ki ga je občinski ljudski odbor potrdil že 27. maja 1953 - 10. marcu. Zanimivo pa slednjega nikdar niso uzakonili z občinskim odlokom. Ravno zato se je Občinski svet leta 2007 odločil za javno zbiranje predlogov datumov za občinski praznik. V ta namen je bila ustanovljena tudi komis^a, ki je pripravila vse potrebno za izvedbo občinske ankete o prazniku. Na slednji, jun^a lani, smo se Borovničani odločali med tremi predlogi: bila leta 1857 slavnostno odprta Južna železnica (Ljub-ljana-Trst). Tej odločitvi je glede na razpravo botrovalo več razlogov: od tega, da dogodek ni ideološko pogojen in zatode luje bolj povezovalno, do zgodovinske pogojenosti razvoja kraja z izgradnjo železnice, pomembno pa je bilo tudi sovpadanje datuma s praznikom borovnic in farnim žegnanjem ipd. V odlok je bilo ob tem zapisano še, da bomo na ta dan obeleževali prvo omembo kraja. 10. marec, dosedanji »praznik«, pa je po mnenju svetnikov in svetnic končno dobil pomen, ki mu glede na tragično vsebino pritiče, in sicer je v odloku opredeljen kot spo- minski dan. Na ta dan se bo občina spomnila vseh žrtev 2. svetovne vojne, tako da bo občinska delegac^a položila cvetje pri spomenikih na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca ter pred cerkv^o sv. Marjete, organizirala pa bo tudi žalno slovesnost v Gramozni jami v Ljubljani. Kako je bilo 27. jul^a 1857? O dogajanju v ponedeljek, 27. jul^a 1857, na 240. strani poročajo »Novice gospodarske, obertn^ske in narodske« z dne 29. jul^a 1857: »Iz Ljubljane. V nedeljo zvečer je bilo vse živo v Ljubljani. Prišli so, slovesno sprejeti, proti 8. uri presvitli Cesar s štirimi gg. nadvojvodi iz Dunaja, in kmalu za njimi štirje gg. ministri in mnogo druge gospode iz Dunaja, Gradca, Celovca, Zagreba itd. in tudi iz ptujih dežel. V pondeljk zjutrej je krasno okinčani hlapon »Capo d' Istria« peljal v Terst Njih Veličanstvo Cesarja in vse gori omenjeno gospodo, kteri so se pridružili tudi gospodje iz Ljubljane: radostni »Živio-klici« so doneli od vseh strani presvitle-mu Veličanstvu. Kakor »Triest. Zeit.« piše, so prišli 15 minut po 10. uri dopoldne v Terst; topovi so pokali in »Eviva-klici« doneli, da je bilo kaj; vmes pa je muzika igrala cesarsko pesem. Slovesno sprejeti od teržaške gospode so se podali presv. Cesar, spremljeni od prečast. g. škofa in višje duhovščine teržaške, k zidanemu mostu železnice, da so položili tam zadnji kamen; potem so škof blagoslovili hlapon in železnico, in s pesmyo »Bog, Tebe hvalimo« so bile končane slovesnosti na železni cesti, ktera se je ta dan pervikrat odperla za navadno vsakdanjo vožnjo.« Damjan Debevec Dom vaške skupnosti Dol-Laze dobiva svojo podobo Kot je bilo objavljeno že v prejšnji številki Našega časopisa, se nadaljuje izgradnja prizidka k objektu NK Borovnica oziroma doma vaške skupnosti Dol - Laze poleg nogometnega igrišča. Gradbena dela so v zaključni fazi, postoriti pa bo treba še veliko, da bo naš dolansko-lažanski dom dobil svojo končno podobo. Doslej so posamezni krajani opravili na desetine prostovoljnih delovnih ur, od obrtniških do organizac^skih. Ob tem želim izraziti vse priznanje Miru Ogrinu za koordinac^o in delo na objektu, Srečku Vrhovcu za izdelavo celotne napeljave elektrike, Romanu Žitku za izdelavo unikatnih stopnic, Francku Suhadolniku za napeljavo vode, Francu Drašlerju in Ivanu Vidoviču za tesarska dela. Seveda niso edini, ki nesebično sodelujejo pri izgradnji. Priznanje velja tudi vsem drugim krajanom Dola in Laz, ki so doslej kakor koli pomagali, predvsem pa vsem članom DFV, brez katerih objekta še vedno ne bi bilo. Ob Pestri prvomajski dnevi Borovničani so prvomajske praznične dneve začeli s številnim^ kresovanji po dolini. 1. maja so se številni pohodniki tradicionalno podali na Župnco, 1. maja pa na Mali Srebotnik. Zadnji aprilski večer je še pred mrakom borovniško dolino prepredel žar številnih manjših in večjih kresov. Domala vsaka vas, zaselek, do-mač^a oz. zaključena družba je ob prazniku dela ter v luči že precej odmaknjenega in obledelega kolektivnega spomina na protiturške opozorilne ognje prižgala svojo bero pomladnega obrezovanja sadnega drevja in druge lesne nabirke. Avtomobilskih pnevmatik ter drugih nebodigatreba sodobnih produktov v vršičkih lesenih kopic bojda - po izjavah organizatorjev - ni bilo najti v 300 ljudi, kar gotovo velja pripisati sončnemu, a ne preveč vročemu vremenu. Na priredit- harmoniki so nekateri vztrajali tudi do druge ure popoldne. Pojavljajo pa se že ideje, da bi Nekateri so se na Župnco podali peš, drugi s kolesi. Povpraševanje po pasulju je bilo veliko. tem velja poudariti da je pred nami se veliko dela, ki ga moramo opraviti sami. Pozivam vse, da se pridružite našim delovnim akc^am, če ne drugače, tudi s kakim zabojem piva. Poziv še posebej velja mladim, kajti v bližnji prihodnosti boste vi tisti, ki boste upravljali in uporabljali dom za svoje aktivnosti. Ne pozabimo, da bo to dom VSEH krajanov Dola in Laz za najrazličnejše aktivnosti, od volitev do družabnih dogodkov. Nenazadnje ne smemo pozabiti našega župana Andreja Ocepka, ki je doslej držal obljubo in zagotovil finančna sredstva v ta namen in upam, da bo obljubo držal tudi v prihodnje, predvsem glede ureditve premoženjsko pravnih razmer^'. Tudi ne bi bilo nič narobe, če bi se kdaj na našem » gradbišču« pojavil kateri od občinskih svetnikov (doslej si je objekt ogledal le eden), da ne bo v prihodnje glede tega kakšnih zlonamernih in nevoščljivih komentarjev na sejah občinskega sveta. V NOVE ZMAGE Z DFV NAPREJ!! Janez Čerin, član Vaškega odbora Dol-Laze pretiranem številu, tudi zaradi dveh predhodnih čistilnih akc^' in zbiranja nevarnih odpadkov. Letos je osrednje kresovanje potekalo na železniški postaji v Borovnici, njegov patron, borovniški župan Andrej Ocepek, pa je poskrbel, da ogenj ni pretirano osušil grl udeležencev, našlo se je tudi kaj za kruleče želodčke. Letos na srečo ni deževalo, se je pa zahrbtni veter kar grdo poigral z živci marsikaterega organizatorja in je marsikje zagorelo tudi tam, kjer ni bilo načrtovano. Nekaterim pa je očitno ostalo še nekaj »bojne« zaloge od prazničnih novoletnih dni, saj je nebo nad pokojiškim koncem kar nekaj časa razsvetljeval soj raket. Od 250 do 300 ljudi na Župnco Razgibanemu kresovanju je sledil lep sončen dan, ki ga je množica Borovničanov izkoristila za že tradicionalni prvomajski pohod na Župnco. Po ocenah organizatorja, Turističnega društva Borovnica, se je njihovo število gibalo od 250 do venem prostoru je razposajeno množico pričakal velik šotor z mizami in klopmi, ki jih kljub letošnjemu rekordnemu številu še ni bilo dovolj. Prodali so približno 150 porc^' pasulja, pošla pa je tudi vsa zaloga brez- bilo pohod in piknik dobro nadgraditi z organiziranimi družabnimi igrami ter tako še dodatno popestriti dogodek. Na Mali Srebotnik v spomin na Faškarsko četo Dan zatem so se številni občani udeležili tudi shoda na Malem Srebotniku, kjer je bila 4. maja 1942 ustanovljena t. i. Faškarska četa. Za dobro voljo je bilo na vrhu, kljub malce slabšemu vremenu, dobro poskrbljeno. Borovniško Združenje borcev za vrednote NOB je pripravilo krajšo slovesnost ob spomeniku, kjer je bil slavnostni govornik župan Andrej Ocepek. V svojem nagovoru se je spomnil vseh tistih mož in fantov z Brega in Pakega ter alkoholnih p^ač. Slednje velja pripisati bolj zdravemu načinu življenja Borovničanov, zlo-bnejši pa so kljub temu navrgli, da se je pohoda pač udeležilo veliko voznikov, saj bolj ko si se približeval jasi, več avtomobilov je bilo parkiranih ob cesti ^ Ob pr^etnem druženju in njihovih usod, ki so daljnega leta 1942 ustanovili 2. četo 1. bataljona Ljuba Šercerja. Sledil je recital partizanske poezie ter poslanica ZZB NOB Slovence ob 65. letnici konca druge svetovne vojne. Prireditev se je za udeležence končala s pr^etnim piknikom. Damjan Debevec PREJELI SMO ! • PREJELI SMO ! • PREJELI SMO ! • PREJELI SMO ! »Kritizerjev« odgovor Prisežem, da če bi županova kritika iz prejšnje številke Našega časopisa glede mojega pisanja o praznovanju občinskega praznika ostala zgolj pri nekih normalnih argumentih ali pa tudi zmerljivkah, kot je »kritizer«, nanj ne bi repliciral. Tako pa se je župan dotaknil naše nacionalne svetinje - himne, za katero trdi, da se »na lokalnih prireditvah, katere niso namenjene praznovanju državnega praznika, ne sme uporabljati.« Ne pomnim, da bi našega župana v bližnji preteklosti povzdignili v nekakšnega »velikega šerifa«, katerega beseda bi bila zakon. Zato tudi ne razumem, kako more samovoljno odrejati, kaj se sme oz. »ne sme« v primeru državne himne. »Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovence ter o slovenski narodni zastavi« iz leta 1994 je namreč glede uporabe državne himne restriktiven zgolj v pomenu, da se mora izvajati »svečano in usklajeno z običaji, s katerimi navzoči pozdravljajo himno« ter da je »ni dovoljeno izvajati z namenom tržnega oglaševanja oziroma zaznamovanja storitev.« Županov nega-tivistični imperativ tako nima prav nikakršne zakonske podlage. Zgolj domnevam lahko, da si je Zakon prebral malce po »komunistično«, češ, kar ni izrecno dovoljeno, je prepovedano. Na tak način si je ob pomanjkanju izrecne omembe občinskega praznika zlahka ustvaril napačno sodbo. Ker te debate ne načenjamo prvič, upam pa da zadnjič, bom glede tozadevne problematike citiral kar prvorazredno pravno avtoriteto dr. Rajka Pirnata, dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani: »4. Točka /22. člena - op.p./ dovoljuje uporabo himne v vseh primerih, ko se himna izvaja na način, skladen z zakonom, čeprav ne gre za primer iz 1. do 3. Točke. To po mojem mnenju nedvomno vključuje tudi občinske slovesnosti, pa tudi druge slovesnosti (n.pr. društev, političnih organizaci in podobno), kjer se z izvedbo himne podari pripadnost Republiki Slovenci in s tem počasti Republiko Slovenko.« Menim, da je s tem povedano vse. Glede dr. Ivana Korošca pa sem prepričan, da si je s svojim življenjem in delom več kot le prislužil poklon s slovensko himno. Navsezadnje se je boril tudi proti posameznikom, ki so rojake svarili pred pretirano rabo slovenskih simbolov in ki so jim že pred njegovim časom naši predniki nadeli vzdevek »nemškutarji«. Damjan Debevec 28 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si »Očistimo Borovnico 2010 !« Vseslovenske akcye Očistimo Slovenyo! se je na borovniškem koncu udeležilo več kot 450 prostovoljcev, ki so zbrali 160 m3 oz. 16 ton odpadkov. Pri čiščenju štirih glavnih odlagališč se je domačinom pridružila tudi Slovenska vojska. Le pol meseca po barjanski čistilni ak- podobne ropotje. Zatem so se nekateri, kot že povedano, odpravili na postajo in naprej v Mavčevo dolino, druga skupina pa je nadaljevala pot proti cji so se borovniški občani in občanke podali na lov za smetmi še v okviru vseslovenske čistilne akcje Očistimo Jelenskim viaduktom, se je z veliko zagnanostjo lotilo PGD Borovnica. Delo zares ni bilo lahko, saj so ne-marneži smeti po bregu navzdol valili sta zagotovila traktorski prevoz, pa ne bi šlo, je še dodal. Zgodila se je tudi neverjetna peripetja, ko se je neki možak, menda bolj zagorele polti, po hišah predstavljal kot Aleš Kržič in pobiral železo. Precej nenačrtovano je bilo nesrečno dogajanje glede kupov salonitne kritine, ki so jo v nekaj dneh v Mavčevo dolino navozili številni posamezniki. »Ljudje so vozili, rečeno mi je bilo, da je zmenjeno za odvoz. zadnjih letih vedno sodeloval. Potem mi je zmanjkalo časa in šele ko se je približeval 17. april, sem šel gledat na splet, kjer je bila sredi Slovenje ena rdeča pika, in ko sem jo približal, je bila ta pika Borovnica. Se pravi, Borovnica v tistem času še ni imela občinskega koordinatorja in je bila to med zadnjimi desetimi občinami v Slovenji. Borovnica in še nekaj občin v Prekmurju - to mi je bilo čisto pod Borovnico so čistili tudi najmlajši. Slovenjo! Konstantna medjska kampanja, brezmejna ekološka ozaveščenost prebivalcev te doline ter prelep sobotni dan je v gibanje spravilo več kot 450 prostovoljcev in prostovoljk, ki so čistili štiri večja črna odlagališča pa tudi številna manjša. Tisti dan so se po travnikih, zelenicah, ob cestah, po gozdu in še kje gibali posamezniki in skupine z vrečami za smeti. Tu si videl nekoga, ki kotali traktorsko pnevmatiko bliže k cesti, tam so izza grmovja privlekli star štedilnik, dva ovinka naprej so strumno korakali vojaki s kosovnimi odpadki na ramah, spet drugje se je skupina s prepolnimi vrečami umikala traktorju z zvrhano prikolico starega železja in Brezovški gasilci so čistili skupaj z vojsko. Paškemu mostu, kjer je prav tako večja deponja. Članice so sočasno čistile po Jelah, člani pa so se zakadili v kotanjo pod Lazami, od koder so odvlekli več starih kmetjskih strojev. Čiščenje vodnega prepusta na Pakem Na drugem koncu »stare proge«, v vasi Pako, pa je skupina, katere del je bil tudi spodaj podpisani, čistila 160 let star vodni prepust. Slednji je bil pred leti po nemarnem zasut s smetmi, zemljo in kamenjem, posledice takega nespametnega dejanja pa so bile vidne ob vsakem obilnejšem deževju. V akcjo smo se sicer nekateri podali že Borovniški gasilci so se pogumno zagnali v breg Mavčeve doline. Floorballisti so nabrali 30 ton železa. Vodni prepust na Pakem prej in potem druge nesnage. Borovniška dolina je bila v gibanju in le malokdo je pri tem ostal ravnodušen. Borovnico so čistili otroci in šolarji Že ob 9. uri zjutraj so se pred vrtcem v Borovnici zbrali najmlajši s svojimi starši, ki so nato skupaj z delavci Vrtca očistili bližnjo okolico s šolskim igriščem ter pešpotjo mimo Molkovega trga vred. Spet drugi so čistili okolico stebra viadukta in pot ob Borovniščici za Likom. Nabrane odpadke so nato znesli na zbirno mesto na železniški postaji. Čiščenje depon^e pri »Ital^anki« Čiščenje stare deponje na področju »Italjanke«- - starega bunkerja nad železniško postajo - se je lotila borovniška sekcja za floorbala. »Italjanka je bila zelo težek teren za pobiranje smeti. Pri čiščenju je sodelovalo petnajst ljudi in so kar hitro pospravili, nato pa še pomagali sortirati na postaji,« mi je povedal njihov vodja Aleš Kržič. Našli so vse od stekla, železa, salonitk pa do starega kavča, peči in Čiščenje prepusta je terjalo veliko iznajdljivosti. 27. marca, ko je Tadej Debevec z me-hanizacjo naredil prepust, dostopen z obeh strani. Delo se je tokrat začelo že ob 8. uri. Obogateni z izkušnjami od lanskega podobnega projekta smo v tesnem sodelovanju s komunalo na sam kraj dogajanja dobili zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Nekajurno garaško delo je sicer pokazalo, da smo precenili količino odpadkov, podcenili pa količino zemljine, ki sta jo v pre-pust nasula voda in ljudje. Še največ je bilo stekla ter železja. Pa tudi za dve samokolnici razbitih salonitk se je našlo ... Vsaka skrb po prekoračenju proračuna je bila sicer odveč, saj smo ves čas uporabljali sejalno mrežo. Zato pa smo do poldruge ure popoldne iz pre-pusta vozili zemljo in kamenje. Za seboj smo pustili urejeno okolico, ki po novem ne bo več domovala v registru črnih odlagališč. Nakopana, zelo fina zemlja zdaj čaka ob cesti vsakogar, ki bi želel razširiti svoje solatne gredice. Vrvež v Mavčevi dolini Čiščenja bregov pod Staro postajo v Mavčevi dolini, med skakalnico in desetletja, po izjavah čistilcev sodeč pa temu še dandanes ni konca. Poleg velike strmine je teren težaven tudi zaradi mehke podlage, ki mu domačini pravjo »mist«. Gre za tisoče ton pepela od parnih lokomotiv, katerega deponja je bila ravno v tej dolini. Gasilci so tako morali uporabiti vse svoje spretnosti, da na spolzkem in udirajo-čem terenu ni bilo neljubih poškodb. Kljub veliki količini zbranih odpadkov bo ostalo še dovolj materiala za prihodnje akcje. V Mavčevi dolini je bilo tudi sicer zelo živahno, saj so si borovniški floorballi-sti na večnamenskem prostoru »omislili« zbirni center za železo. Tja so že od petka vozili staro železo z vseh koncev borovniške doline, v soboto pa se je promet tako povečal, da je bilo že težko usmerjati promet na ozki cesti skozi dolino. Šlo je za akcjo, s katero namerava sek-cja za floorball opremiti svoje najmlajše sekcije (vrtec, U10, U15). Do nedelje so napolnili šest velikih zabojnikov, vsega skupaj je bilo 30 ton železja in bele tehnike, od česar si obetajo zaslužek več kot 3500 evrov. Levji delež starega železja so z domov pripeljali Borovničani, kar Kržič komentira kot »zavednost Borovničanov in pripravljenost na pomoč ter akcjo«, obenem pa dodaja, da »smo pa tudi iz gozdov nabrali. Mi sami smo čistili dve večji odlagališči, pa tudi ostali so ga veliko nabrali.« Brez neprecenljive pomoči Roka Korošca in Klemena Koširja, ki Ziga Munda, šef čistilne akc^e v Borovnici. Jaz s temi nevarnimi odpadki nisem hotel imeti prav nič,« se očitkov brani Kržič. Pod Strmecem so čistili vojaki in gasilci Teren pod Strmecem na skrajnem južnem delu borovniške doline so si prišli predstavniki Slovenske vojske ogledat še pred samo akcjo. Sprva so nameravali čistiti samo neposredno bližino skladišča in Centra za ravnanje s strelivom, a so na sam dan ak-cje dobili okrepitve z generalštaba, ki so jih poslali čistit vojaške jarke iz prve svetovne vojne, t. i. »Šance« pri Brezovici pri Borovnici. 40 vojakom z logističnega poveljstva ter 50-im z generalštaba so se pri akcji pridružili tudi domačini, v veliki meri člani PGD Brezovica pri Borovnici. Z več desetletj starih odlagališč so na zbirno mesto navlekli za tri tovornjake odpadkov vseh vrst, predvsem pa starega železja. Že samo s »Šanc«, za katere ureditev v kulturni spomenik vojaškega pomena poteka dialog med Slovensko vojsko in občino, so pripeljali za zvrhano traktorsko prikolico različnih odpadkov. Da bi jih očistili, bi morali vajo sicer ponoviti še vsaj desetkrat. »Brez traktorja s Šanc ne bi odpeljali nič,« je povedal koordinator, višji vodnik Aleksander Zajec in dodal, da gre v tem primeru za »odlično sodelovanje z domačini.« Vsekakor sodelovanje, ki bi ga kazalo v prihodnje še okrepiti, saj je vojska s to akcjo nedvoumno dokazala, da je konstruktiven sogovornik z lokalno oblastjo. Koordinator za Borovnico, Ziga Munda, je »zelo zadovoljen« z akc^o V veliki akcji Očistimo Borovnico je bilo zbranih dobrih 16 ton odpadkov. Od tega 11 ton mešanih, 520 kg lesenih, 620 kg kovin, 680 kg plastičnih, 140 kg stekla, 340 kg raznih aparatov, bele tehnike in 2770 kg avtoplaščev. Nenačrtovano pa je nastal tudi odvoz večje količine salonitne kritine, ki je je bilo kar za slabih 9 ton. Račun bo seveda poravnala občina ^ Kako je zadovoljen z akcijo, sem povprašal koordinatorja Žigo Mundo: »Naslednji dan, ko sem potegnil črto, pa razčistil v glavi, sem bil zelo zadovoljen. Mogoče sem bil malce besen na vse tiste, ki so akcjo smatrali kot en velik kosovni odvoz.« Kako si se sploh zapletel v to zgodbo? »Poleg sem bil že pri ustanovnih sestankih te akcje, pa sem potem zadevo opustil zaradi pomanjkanja časa in sem le pomagal pri PR-u ak-cje znotraj akcje. Sočasno se je čistila tudi slovenska obala, pri čemer sem v častjo, zato sem se javil, ker nekdo je pač moral prevzeti, da ne bi ostali »na suhem«. Ti je uspelo hitro zbrati ekipo in navezati stik z občino? Koordinatorja čistilne akc^e pod Str-mecem: višji vodnik Aleksander Zajec in podpolkovnik Vlado Pakiž »Na dan akcje so mi pomagali arterj-ci, moja ekipa. Čeprav so se organizatorji akcje Očistimo Slovenjo v enem dnevu! trudili zadevo speljati, da bi se vse akcje združile na en datum, je barjanska akcja ostala. Tudi tam sem sodeloval. Mislim, da je bila zaradi te akcje občina malce skeptična. Se pravi, v zadevi so videli dvojni strošek. Sicer je bilo treba malce prositi, da smo podpisali soglasje, ker je bilo le to osnova za vse skupaj, saj občina prevzame vse stroške odvoza. Ampak glede občine nimam kakšnih slabih misli ali mnenj.« Nato se je zgodila akcja. Kakšni zanimivi dogodki, situacje, izjave v teku dogajanja? »Ker so se reklame za akcjo pojavljale dnevno tudi v najbolj gledanih medijih, sem sklepal, da so ljudje dojeli zadevo. Na dan akcje je bilo zbirno mesto za odpadke na železniški postaji. Ko sem prišel tja, nas je že čakalo 30 pnevmatik in podobnega materiala. Se pravi, da je šla zadeva od ust do ust in so ljudje v noči na soboto stvari že pripeljali tja, kar se je nato nadaljevalo ves dan. Ljudje so vozili od lončkov za vlaganje, ki jih lahko odložimo na vsakem ekološkem otoku, do rabljenega olja, čeprav je bila akcja zbiranja nevarnih odpadkov le nekaj dni zatem. Dobivali smo še vse od jogjev do omar ^ Ljudje niso čistili narave, ampak lastne domove.« Bi upal podati oceno, kolikšen delež zbranih odpadkov so ljudje pripeljali od doma? »Za vse ne. A glede na tvojo fotografijo avtoplaščev sem preštel, da jih je 130 plus. Jaz mislim, da se jih je v naravi našlo mogoče deset ^ Zanje vem, da so ljudje izkoristili akcjo. Od začetka tega nisem odobraval, potem pa je neki gospod, ki jih je pripeljal, 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina rekel, saj ni problema, bo kmalu prvi maj. To mi je dalo misliti, zato sem tudi dovolil, da jih vozio na postajo, ker raje vidim, da jih pripeljejo loga, ker se je vseslovenska akci a delno financirala tudi iz železa, ki bi ga nabrali prek akcie. Jaz srčno upam, da se bodo vsi tisti zbrani hladilni- S to cevjo bodo plačali najmanj en dres za mlade floorballiste. na akcio, kjer bodo normalno deponirane, kot pa da bi jih kurili za prvi maj.« V Mavčevi dolini se je nabral zajeten kup salonitk. Kako je prišlo do tega? »To gre na račun akcie znotraj akcie. Sekcia za floorball se je odločila zbirati staro železo za nabavo nove opreme. To spoštujem, ni mi pa prav iz raz- ki, računalniki, televizorji in podobne stvari primerno reciklirali. Ker v končni fazi so to nevarni odpadki in ne želim, da bi končali v neki drugi občini v naravi. Od tu tudi izvor teh salonitk, za katere so fantje očitno rekli, da ni problema, če jih pripeljejo. Tako je nastal strošek občine, ki pa v bistvu ni povezan z našo akcio, ker znotraj akcie naj ne bi pobirali salonitnih odpadkov.« So udeleženci dovolj dosledno ločevali odpadke? »Če gledam na splošno celotno Slovenio, so ljudje glede na podatke, ki sem jih dobil, precej vestno ločevali. Ampak tu je borovniška občina malce bolj specifična. Ker vsi tisti, ki so pobirali razpršene odpadke, so jih vestno ločevali, medtem ko so divja odlagališča druga zadeva. Tam, kjer smo čistili, se je odmetavalo minulih 30 let. Tako je bil del materiala zakopan in se ga ni dalo ločevati, ker umazane embalaže se tako ali tako ne ločuje.« Naslednje leto; kaj načrtuješ, glede na to, da na državnem nivoju nič ne načrtujejo? »V državnem merilu se načrtuje akcia čez dve leti, ko se računa, da bi na isti dan čistil ves svet. Prihodnje leto bomo pa videli. Saj čistilno akcio imamo vsako leto. Bi bilo pa v redu, če bi se rezerviral neki znesek v proračunu, da se čisti tudi odlagališča gradbenih odpadkov, ki jih je največ.« Damjan Debevec Okolica čuvajnice 666 Kako malo je potrebno in pogled na okolje in tudi na zgradbo - čuvajnico 666 je povsem drugačen. Tokrat je za to poskrbel (sicer pa tudi že večkrat) novi lastnik sosednje hiše g. Štefan Ivanušec. Kadar ureja oziroma kosi travo okoli svoje hiše, pa še malo zavie levo in desno in pokosi travo tudi na sosedovem. Tako dejanje si zasluži vso pohvalo, saj se že kar težko najde človek, ki to naredi z veseljem in tako prispeva za urejenost nečesa, kar bi sicer moral storiti nekdo drug. Štefan, hvala za trud in lepo urejeno okolico. Prispevek pripravil: Franc Klančar Borovnica NAŠ ČASOPIS 29 Naše okolje ^ Aprilska čistilna akcia je bila uspešna na vseh področjih. Povsod smo brali, koliko smeti je bilo zbranih tu in koliko zopet drugje. Tudi sam sem obšel podnožje železniškega nasipa proge Borovnica-Ljubljana na vzhodni strani - Podgora. Raznih smeti je bilo za dobre tri vreče. Pa to ni glavni problem. Na tem terenu sem namreč našel zelo zaskrbljujočo onesnaženost in ogroženost našega okolja ali natančneje ogroženost našega vodnega vira - Vršaj druga varstvena cona. Na fotografiji je lepo viden vodni odtočni kanal, ki pa se žal ne odteka nikamor in je praktično mrtev rokav, v katerem je črna gosta smrdljiva brozga, ki se tam zadržuje že kar nekaj časa (menim, da je to najnižja točka območja Podgora). Na kraju tega kanala je bila ob nastanku nove proge ponikalnica, ki se je navezovala na potok Borovniščica, sedaj pa je to povsem zasuto, za povrhu pa se tam zbira odpadni material in tudi salonitne plošče (glej fotografijo). Ob vsem komentar sploh ni potreben, saj že fotografije povedo dovolj. Pripravil: Franc Klančar Opuščeni mrtvi odtočni kanal s črno smrdljivo brozgo Pogled in stanje mrtvega kanala ob samem vznožju proge - vzhoda stran Smetišče in salonitne plošče na sami nekdanji ponikalni jami Občina Borovnica Naslov: Paplerjeva 22, Borovnica Telefon: 01 7507 460; Faks: 01 7507 461 Elektronska pošta: obcina@borovnica.si URADNE URE UPRAVE OBČINE BOROVNICA ponedeljek - petek: od 8:00 do 12:00 sreda: od 8:00 do 12:00 in od 13:00 do 16:30 Stranke prosimo, da upoštevajo urnik uradnih ur in ob neuradnih dneh ne motio občinske uprave. Hvala za razumevanje! KNJIZNIGMDRJMARJEIBORSNIKIBOROVNICA Novosti v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Knjige za odrasle 0 Splošno, knjižničarstvo, enciklo-ped^e, zborniki Schuster, Klaus: 11 menedžerskih grehov, ki bi se jim morali izogniti 1 Filozofija, etika, okultizem, psiho-log^a Covey, Sean: 7 navad srečnih otrok Harvey, Steve: Bodi ženska, razmišljaj kot moški 2 Verstvo Campbell, Joseph: Poti do sreče Tošič, Mišo: Najstarejše svetovne prerokbe : prerokbe iz Ved 3 Družboslovje Byron, Tanya: Mali vragci Legan Cvikl, Jerca: Za pr(a)vi korak Okoliš, Stane: Zgodovina šolstva na Slovenskem Pitamic, Leonid: Na robovih čiste teorie prava Rigert, Joe: Zlorabe, molk in laži Slovenia - duhovna domovina : zgodbe političnih emigrantov 5 Okolje, matematika, astronom^a, fizika, kem^'a, biolog^'a Darwin, Charles: O nastanku vrst Hecker, Frank: Živali in rastline v Alpah 6 Naravoslovje D'Adamo, Peter J.: 4 načini zdravega življenja za 4 krvne skupine Dervišević, Edvin: Vodič športne prehrane Diagnostične preiskave za vsakdanjo uporabo Fink, Candida: Bipolarna motnja za telebane Greiner, Karin, biologinja: Lončnice Hill, Philip: Shizofrenia, moja sopotnica Hrovat-Kuhar, Eva: Poporodni izziv Lutzner, Hellmut: Prerojeni s postom Ruschitzka, Gudrun: Rukola in če-maž Tautz, Jurgen: Čudežni svet čebel 7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport Freeman, Michael: 101 vrhunski nasvet za digitalno fotografijo 80/81 Jezikoslovje Merše, Majda: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 82 Književnost Avsenik Nabergoj, Irena: Hrepenenje in skušnjava v svetu literature 82-1 Poez^'a Bertolucci, Attilio: Svetilke ljubezni Collins, Billy: Kidanje snega z Budo 82-3 Romani, kratka proza Brown, Sandra: Zrcalna podoba Cast, P. C.: Zaznamovana Child, Lee: Velika prevara Crusie, Jennifer: Lahkoživke Dietrich, William: Ključ iz Rosette Dor, Milo: Mož, ki je znal leteti Frediani, Andrea: Jeruzalem : velika zgodovinska romanca Giordano, Paolo: Samotnost praštevil Gomez-Jurado, Juan: Emblem izdajalca Grossman, Lev: Čarovniki Howard, Linda: Mackenziejeva gora Ignatius, David: Telo laži Johnson, Jane: Pirati srca Kerrigan, Kate: Gracin dar Leljak, Roman: Teharske žive rane -Huda Jama Lenarčič, Barbara: Voščilo je najlepše darilo McGowan, Kathleen: Knjiga ljubezni Miller, Alex: Pokrajina slovesa Morrison, Boyd: Barka Parks, Adele: Konec igre Patterson, James: 8. priznanje Rufin, Jean-Christophe: Vonj po Adamu Sivec, Ivan: Saga o Karantanii. Cesar Arnulf Topol, Jáchym: Hladna dežela Vidmar, Janja: Pleme 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina, biografije Carlin, John: Nepremagljiv Kozinc, Željko: Okrog Ljubljane Simčič, Miro: Ženske v Titovi senci Vinčec, Milan: Istra : Koper, Izola, Piran : kulturno turistični vodnik Žvanut, Maja: Plemiške zgodbe Knjige za otroke in mladino 0 Splošno Morris: Billy the Kid Morris: Mesto duhov Morris: Tortilje za brate Dalton Morris: Western circus 3 Družboslovje Foster, Juliana: Knjiga za punce Hoffman, Mary: Velika knjiga o družinah Schmidt, Matjaž: Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu 6 Naravoslovje Barbalarga, Sandro: Mihec Dobro-jedec 7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba Petelinček Petelanček 82 Mladinska književnost Bell, Alison: Zibby Payne in dramatična igra Bell, Alison: Zibby Payne in težave na zabavi Bell, Alison: Zibby Payne in težavna trojica Bell, Alison: Zibby Payne in upor na rdeči preprogi Busch, Wilhelm: Picko in Packo Casalis, Anna: Mišek Tip zamuja! Casalis, Anna: Zajček Skokec. Mama, mama — kje si? Ely, Lesley: Luka je med nami Friesen, Gayle: Iskanje večnosti Funke, Cornelia: Smrt iz črnila Jeffers, Oliver: Izgubljen & najden Kerrin, Jessica Scott: Martin Bridge. Na preži! Kerrin, Jessica Scott: Martin Bridge. Pripravljeni na vzlet! Knister: Mala čarovnica Lili in divji duhovi Kokalj, Tatjana: Zajec in rogljiček Makarovič, Svetlana: Kokokoška Emilia McKain, Kelly: Mega moda McKain, Kelly: Stilski izziv Meadows, Daisy: Nadja, smaragdna vila Mieghem, Linda van: Nevoščljivi Violi Mieghem, Linda van: Stradieve sanje Millard, Glenda: Perry Mongredien, Sue: Oliver Lunca in zmajeva zmešnjava Mongredien, Sue: Oliver Lunca in napoj zmedajoj Phillips, Susan Elizabeth: Reci da Podgoršek, Mojiceja: Mimi je drugačna Pregl Kobe, Tatjana: Vila Lila in Gaj, papirnati zmaj Rajšp, Martina: Zala na kmetii Sanders, Addie Meyer: Ne, ne grem Stewart, Amber: Zajčji uhlji Stone, Rex: Divji dir edmontozavrov The Beastly Boys: Volkodlak in zma-jevka Vukmir, Andreja: Lolo obrne hišo na glavo Wiebe, Trina: Veličastni Max Zupan, Dim: Bela noč v črni vasi Žorž, Danila: Primer neznanega letečega predmeta 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina Le Goff, Jacques: O srednjem veku za otroška ušesa 30 NAŠ ČASOPIS Občina Borovničani so zapeli z Ad^'em Smolarjem in Ansamblom Zakrajšek Borovnica 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Ženski pevski zbor Tonja je v nedeljo, 16. maja, pripravil pr^eten koncert z naslovom Zapojmo skupaj nocoj. Obiskovalcem so zaigrali člani na-rodno-zabavnega Ansambla Zakrajšek ter kantavtor Adi da malce bolj Smolarjeve, že skoraj ponarodele pesmi, ki jih je v Borovnici prepeval že tretjič (dvakrat pred prepolno šolsko dvorano), a tudi Ansambel Zakrajšek z borovniško pevko Urško ni zaostajal pri »Ko sem bil mlad, sem bil trapast, zdaj ko sem star, sem še bolj,« je trdil Smolar. Ansambel Zakrajšek je vnovič nastopil v Borovnici. Smolar. In kot je napovedovalo geslo večera, smo zapeli skupaj z nastopajočimi. Mor- ogrevanju množice. Za domiselno povezovanje je skrbela navihana mama Johanca (So- Koncert je privabil številne obiskovalce. Mama Johanca trdi, da bi bila lahko 21. Smolarjeva ljubica ^ nja Kostanjevec) iz vrhniškega doma upokojencev, ki je rekla tudi nekaj pikrih čez hitrost izgradnje mrliške vežice ter doma starejših občanov. Damjan Debevec Iz zgodovine ^ Kaplan Simon Robič, zagret naravoslovec, je kmalu po prihodu v borovniško faro pisal v »Novice gospodarske, obrtniške in narodne« z dne 4. maja 1864 (let. 22, št. 18), str. 149: »Iz Borovnice 29. aprila. - Naravoljubom, posebno bo-tanikarjem, oznanjam, da zala cvetica »Primula carniolica«, ktero ponosno domačinko imenujemo, ker samo na Kranjskem in še tu le na redkih krajih raste, se v tukajšnji pičlo uro od Borovnice oddaljeni dragi, »Peklo« imenovani, v najlepši krasoti razcveta. Ako koga mika, je svoji zbirki pridobiti, jo zdaj lahko ali sam si poišče ali pa po tukajšnjem kaplanu dobi, kteri se je z mnogimi preskrbel. Najboljše bi vendar bilo, da se naravo-ljubi sami sem potrudio, ker memo znamenitih cvetic si znameni- morejo še druzih tih stvark nabrati, na priliko: »Helix Ziegleri«, vse štiri species »Vertigo«, potem »Caryc-hium minimum« in skorej vse povodne polžke.« Pol stoletja pozneje je eden od mnogih navdušencev nad borovniškim Peklom o njem znova pisal v »Slovenski narod« z dne 27. aprila 1914 (let. 47, št. 94), str. 3: »Izlet v Pekel. Iz Borovnice se nam piše: V našem Peklu začenja cveteti znamenita kranjska trobentica (Primula carniolica). To je najlepši čas za izlete v Pekel, na katerega smo pri nas tako ponosni, da ga celo v pesmih slavimo. N. pr.: Navadno se povsod ljudje pekla še na vso moč boje, mi hodimo se vanj hladit, klobase jest in vince pit!« Letošnjo spomlad je kranjski jeglič oz. Primula carnioli-ca prav tako bogato cvetel po skalah in stenah romantične soteske Pekla, poleg njega pa še vsa ostala »peklenska« flora nebeške lepote. Dobro utrjene poti ob razpenjenih brzicah, mimo globokih tolmunov in mogočnih slapov turista zdaj kar kličejo, naj na lep sončen dan pogumno usmeri svoj korak v ta »nebesa turistova«. Damjan Debevec Iz zgodovine O sadjarstvu v naših krajih 1867,24.4. (let. 25, št. 17), Novice gospodarske, obrtniške in narodne., str. 140-141 Iz Borovnice 16. apr. R. - Od samega veselja se širi človeku srce v prsih, ko vidi, kako marljivo se je tukajšnje ljudstvo sadjereje popr^elo. Kodar koli je za to pripraven prostorček, ga z cepljenimi drevesci nasadio. Vso čast in slavo pa zaslužno v tej zadevi za povzdigo sadjere-je jako vneti blagi gospod župnik Jugovec, ki ne samo v vsaki priliki z besedo vedno bud^o ljudstvo, temveč tudi z djanjem velike hvale vrednim, ker so sami en cel hribček, kterega je nedavno še zanikrno grmovje zarašalo, se stotinami požlahnjenih drevesec raznih plemen obrodili. - O tej priliki naj še omenim, da naši gaji, v kterih razne tičice že delj časa veselo po-pevajo svoje svatbe obhajajo, so jeli zeleneti. Že se ogrinja bukva (Fagus sylvatica; L.), breza (Betula alba; L.), leska (Coryeus Avellana; L.), razne vrbe (Salices), česminje (Berberis vulga- ris; L.) itd. se zelenim listjem. Črni trn (Prunus spinosa; L.), črešnjevo drevo (Prunus cerasus; L.), hruševo drevo (Pyrus), slivovo drevo (Prunus domestica; L.) se razcvetajo, kot bi je bil mladi sneg opadel. Mimo brezštevilnih raznih cvetlic se v čarobni krasoti razcveta Primula Carniolica (Jacq.) po skalnatih razpokah ter je čudo lepo kinči; med nizkim grmovjem pa Daphne Laureola (L.) in Ruscus Hypoglos-sum (L.), ktere cvetke se ne dobivajo za vsako ograjo. Lastovke (Hirundo urbica; L.) švigajo že nekaj dni okoli in danes smo prvikrat slišali kukovico (Cuculus canorus; L.) kukati. Kogar naravoslovje, zlasti rastlinstvo veseli, naj dojde v tukajšnjo okolico nabirat; z bogato nabir-ko raznih in znamenitih cvetic se zadovoljen povrne od tod. Za objavo pripravil: F. Klančar Državni prvaki v teku trojk Luka Mejač, Janez Vodeb in Denis Turšič so v soboto, 8. 5. prvo mesto. Dobro so tekmovali tudi drugi, saj je delitev 2010, na Državnem prvenstvu 10. mesta pripadla naši 2. in v teku trojk v Ljubljani zanes- 3. ekipi. ljivo opravili s konkurenco 60 Teden pozneje, smo se ude- ekip iz vse Slovence in zasedli ležili Državnega prvenstva v krosu - Dnevnikovega krosa. Vreme je bilo deževno, proga pa zelo blatna in težavna. Naši atleti so se hrabro borili in v zelo močni konkurenci, saj je v vsaki kategorii tekmovali 70 tekačev iz vse Slovenije, zasedli skupno 4. mesto, kar je za našo malo šolo velik uspeh. Skupno letniki 1995 (Luka Mejač, Janez Vodeb, Neja Drašler in Maja Rako-njac) pa so osvojili 1. mesto, skupno letnik 1999 (Žan in Matic Dobrovoljc, Klavd^a Leben in Doroteja Košir) pa 4. mesto. Posamično so se najbolj izkazali s 4. mestom Janez Vodeb, s 5. mestom Luka Me-jač, 7. mesto je pripadlo Neji Drašler, 10. mesto pa Žanu Dobrovoljcu in Klavd^l Le-ben. (ks) Ekovrtec Borovnica in velika čistilna akc^'a Letošnje leto je že tretje, ko v projektu Ekošola sodelujeta tudi Vrtec in Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica. Vedno bolj se je treba zavedati, da je temelj odgovornega odnosa do okolja izobraževanje, ki ni le posredovanje in pridobivanje znanja, ampak dejavno spreminjanje kulture obnašanja in ravnanja. Zdajšnji otroci bodo že v bližnji prihodnosti lahko sprejemali pomembne odločitve. Najpomembnejša naloga ekošo-le je, da deluje zunaj »svojega dvorišča«, na območju celotnega okoliša. V Slovenci je 17. 4. 2010 potekala največja čistilna akc^'a doslej. Tistega dne je našo deželo čistilo približno 250 000 prostovoljcev. Skupaj smo iz narave odstranili 80 000 kubičnih metrov odpadkov. V akc^'i smo sodelovali tudi delavci, starši in otroci Vrtca Borovnica. Zjutraj smo se strokovne delavke Vrtca Borovnica zbrale na parkirišču vrtca. Občinski organizator Žiga Munda nam je prinesel vrečke za odpadke in gumbaste rokavice. Dobile smo tudi navodila, kje naj čistimo. Prišlo je tudi 49 otrok s starši, tako da je v akc^'i sodelovalo skoraj 150 prostovoljcev. Ker nas je bilo toliko, smo se razdelili v dve skupini. Jaslični otroci so s starši in njihovimi vzgojiteljicami čistili ob- motivirani, saj so jim zgled dajali straši. Zdaj so ponosni na svoj prispevek k čistemu okolju. Ko smo po čistilni akc^'i odšli na sprehod, so navdušeno vzklikali, da je pr^etno hoditi po očiščenih poteh Borovnice. Takoj močje okoli vrtca in šolskega igrišča, starejši otroci pa so skupaj s starši in svojimi vzgojiteljicami čistili pot na obeh straneh Borovniščice od Poti v Jele do Ljubljanske ceste. Nabrali smo ogromno odpadkov, med njimi je bilo veliko plastenk in stekla. Vreče smo dostavili na železniško postajo, kjer je bilo zbirno mesto za odpadke. Otroci so bili v akc^'i zelo opazko na novo odvržene smeti in komentirajo: »Zakaj so ljudje tako nemarni?!« V vrtcu tudi povedo, da doma starše opozarjajo na pravilno ločevanje odpadkov. Takih akc^' bi morali organizirati več in spodbuditi tudi čim več staršev, saj se bodo otroci le z zgledom odraslih naučili pravilnega ravnanja z naravo. Lea Maček Svetovni dan družine pri Muckih 15. maj je svetovni dan družine in vsako leto ob tej priložnosti v vrtec povabimo poleg staršev tudi stare starše. Čeprav smo Mucki naj- bil lep sončen dan in popoldne smo se polni energie zbrali pred vrtcem. Prišli smo vsi, ki radi storimo kaj pozitivnega za svoje zdravje mlajša skupina v vrtcu, stari smo komaj 1 do 2 leti, smo se pogumno odpravili na naš prvi »pohod treh generac^«. V ponedeljek, 17. maja, je in imamo radi dobro družbo, poleg otrok in staršev tudi nekaj babic ter Romana in jaz. Pot ni bila preveč dolga - ob pokopališču smo prišli do potoka Borovniščice in ob njem hodili do mostu, potem pa smo se vrnili k vrtcu. Na našem pohodu smo si vzeli čas za opazovanje potoka, otrokom je bil še posebno všeč šumeči slap. Srečali smo nekaj kužkov, ki so se sprehajali s svojimi človeškimi pr^atelji in ob vsakem smo se malo ustavili in si ga ogledali. Mamice, babice in očetje so priložnost izkoristili tudi za sproščen pogovor. Tako nam je pot hitro minila in treba se je bilo posloviti, saj so bili malčki precej utrujeni. Vsem tistim, ki se nam tokrat niso pridružili, pa lahko rečemo le eno - nasvidenje prihodnje leto na našem »pohodu treh generac^«!!! Vzgojiteljica Mateja Milosavljević 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Itak sport Borovnica državni prvaki Po sedmih sezonah sodelovanja v državnem prvenstvu v velikem floorballu se je borovniška ekipa prvič povzpela na sam vrh. V velikem finalu so ugnali dolgoletne tekmece, večkratne državne prvake in najtrofejnejšo ekipo na slovenskem prostoru - InSport Škofio Loko. Tak velik uspeh je nagrada za dolgoletno trdo delo, ki so ga igralci in pomočniki opravljali od samega začetka obstoja floorballa v borovniški kotlini. Borovnica NAŠ ČASOPIS 31 V letošnji sezoni so bili igralci ekipe Itak Sport Borovnica dominantni skozi celotno sezono. Že v rednem delu so slavili na 13 tekmah, ena tekma se je končala z neodločenim rezultatom. Izgubili pa so prav tako le enkrat. Edini poraz so jim prizadejali prav tekmeci iz finala in takrat še aktualni državni prvaki iz Ško^e Loke. Svojo pripravljenost so stopnjevali prav do končnice, kjer si niso privoščili nobene napake. Najprej so v polfinalu na dveh tekmah premagali FBK Žiri. Na domači tekmi so slavili z rezultatom 10 : 3, v gosteh pa so uvrstitev v finale potrdili z rezultatom 2 : 7. Tretja tekma tako ni bila potrebna. Ločani pa so imeli v polfi-nalu nekaj več težav z Zelenci iz Kranjske Gore. Po dveh tekmah je bil rezultat v zmagah izenačen in potrebna je bila tretja, odločilna tekma. Na domačem terenu so Ločani pokazali svojo kakovost in nasprotnike izločili z rezultatom 10 : či so zopet malo lažje zadihali. Z lepo prednostjo je prišla tudi nekoliko bolj lahkotna igra. Ob dokaj velikem vodstvu so se pomaknili nekoliko v obrambo in nasprotnikom puščali vse več prostora za kreac^o napadov. V dveh poizkusih jim je celo uspelo zatresti mrežo in ponovno so bili v aktivnem položaju z le zadetkom zaostanka. 20 sekund sta sodnika domačim dosodila dvominutno kazen, zaradi igre s šestimi igralci v polju. Gostje so iz vrat potegnili vratarja, ki ga je zamenjal šesti igralec, tako da so imeli močno številčno premoč, ki pa je na srečo niso izkoristili. Druga finalna tekma: 15. 5. 2010 ob 17.00 v športni dvorani Poden, Ško^a Loka: InSport Ško^a Loka : Itak Sport Borovnica - 3 : 8 (1 : 1; 0 : 2; 2 : 5) V mesto, takrat še aktualnega prvaka, je prišlo hrabrit borovniške člane veliko navijačev. Poleg polnega avtobusa Kapetan Benjamin Bajec dviguje pokal 3 in se uvrstili v finale, kjer so jih že čakali Borovničani. Prva finalna tekma: 8. 5. 2010 ob 19.00 v OŠ A. M. Slomška Vrhnika Itak Sport Borovnica : InSport Ško^'a Loka - 6 : 5 (4 : 2; 1 : 1; 1 : 2) Prvo finalno tekmo so odigrali na Vrhniki, v domači dvorani naših igralcev. Pomembnost tekme je na tribune pripeljala veliko nav^ačev (okoli 250), ki so ustvarili neverjetno vzdušje. Tako borovniški navlači kot tudi loški. Borovniški klub je pripravil na vlaške majice in šale, ki so tribune pobarvali z rdečo in belo barvo. Pred tekmo ni bilo izrazitega favorita. Domači so stavili na dobro igro, s katero so dominirali skozi celotno sezono, gostje pa na bogate, dolgoletne izkušnje. Že v prvih minutah tekme so povedli gostje, domači pa so odgovorili s pravo kanonado, ki je bila za razplet tekme najverjetneje tudi odločilna. V le šestih minutah so dosegli kar štiri zadetke in si priigrali lepo prednost. Do konca tretjine so gostje zmanjšali na dva2 zadetka zaostanka, v drugi tretjini pa so se še bolj približali. V zaključku druge tretjine je prednost zopet povečal igralec Itak Sport Borovnica, Luka Ča-sar, ki je bil na koncu izbran za igralca tekme. Isti igralec je zadel tudi v uvodu zadnje tretjine in doma- dvema goloma prednosti. V šesti minuti zadnjega dela je bil pri domačih izključen Blaž Kržišnik. Naši igralci so ponujeno priložnost izkoristili in prek naveze Korošec-Pri-stavec povečali na 4 : 1. Za 5 : 1 se je akc^a zopet začela v kotu in floorball je prerasel okvirje rekreac^e in z leti večal apetite po uspehih. Članska ekipa se je s časom precej spreminjala in jedro ekipe je postala mladina, ki napreduje iz leta v leto.« Ekipa je še vedno izrazito mlada, saj je povprečna starost le 22 let, kar obeta še precej let igranja na visokem nivoju. Eden od mladih igralcev je Luka Časar, ki je prejel pokal za najboljšega igralca prvenstva. Čeprav je star šele 19 let, pa ima že bogate izkušnje tudi na mednardnem nivoju. Sodeloval je že na dveh svetovnih prvenstvih v članski kategorii, uspeh in obstoj vsakega športnega kluba v podmladku. Velikokrat je zaznati več zagona in energie pri mlajših ekipah, vendar pa to še zdaleč ni zagotovilo za uspeh.« Veseli ga dejstvo, da Ločanom v tem finalu ni uspelo vnovčiti bogatih izkušenj, poleg tega pa smo jih, po njegovem mnenju, dohiteli v taktičnem in tehničnem pogledu. Pohvalil je tudi zveste nav^ače in se jim zahvalil za ves trud in podporo. »Opažam, da so borovniški navlači vsako leto glasnejši in številčnejši, kar je v slovenskem prostoru zelo lepo in vredno vsake Prvaki Itak Sport Borovnica z navijači se je v Ško^o Loko pripeljalo še ducat avtomobilov. Končna številka zlatih nav^ačev je presegla številko 100. Na tribuni so številčno prekosili in tudi preglasili domače navlače in naredili enkratno vzdušje, kakršnega si državni prvaki tudi zaslužno. Ločani so že od prve sekunde začeli s pokrivanjem po celotnem igrišču, kar jim je prineslo želeni cilj - večjo posest žogice. Tako kot na prvi tekmi so tudi na tej prvi povedli igralci InSporta. V začetnih minutah so imeli domači igralci občutno terensko premoč in vse je kazalo, da bo tokrat zmaga ostala doma. Kljub temu je našim borcem uspelo rezultat izenačiti, ko je iz razdalje žogico pod stičišče prečke in vratnice poslal Luka Časar. Prva tretjina se je končala z rezultatom 1 : 1. V nadaljevanju se zgodba ni spremenila. Ločani so napadali, naši pa so se uspešno branili in hitro prehajali v protinapade, ki so jih morali nasprotniki zaustavljati z prekrški, kar je Borovnici prineslo tretji »power play« na tekmi. Po začetnih podajah je žogico v kotu priboril Anže Pristavec, ki je pred golom našel Aleša Kržiča, ta pa je povišal na 2 : 1 v korist Borovnice. V štirinajsti minuti 2. tretjine je po podaji Davida Kavčnika vratarja premagal Rok Korošec in Borovničani so v zadnjo tretjino vstopili z za loškim golom, od koder je Jernej Debevec pred gol podal Zoranu Petroviču, ta pa je ru-tinirano premagal domačega vratarja. Sledil je še močnejši pritisk na vrata odličnega Bajca, ki se je izkušenimGorenjcem obrestoval, saj so do šestih minut pred koncem rezultat zmanjšali na 5 : 3 in poskrbeli za napeto končnico tekme. Bo-rovničani so odgovorili s tremi zadetki, ki so zapečatili usodo letošnjega državnega prvenstva. Najprej je Časar pred golom našel Pristavca, ki je dobrih pet minut pred koncem povečal na 6 : 3. Nato je Rok Korošec zaposlil Časarja, ki je povečal na 7 : 3. Priložnost so proti koncu tekme dobili tudi igralci z manjšo minutažo. Eden od njih, Nejc Debevec, se je odlično znašel in žogico 6 sekund do izteka časa poslal pod prečko in postavil končni rezultat, 8 : 3, v korist novih državnih prvakov! Poleg pokala za 1. mesto sta v Borovnico v večernih urah prispeli še dve odličji: pokal za najboljšega vratarja in pokal za najboljšega igralca prvenstva. Prvega je prejel kapetan prvakov, Benjamin Bajec. V ekipi je že od samega začetka - celo desetletje (pred sezono 2003/ 04 je Borovnica sodelovala v državnem prvenstvu v malem floorballu), tako da je podrobno spremljal spremembe in napredek tega športa v Borovnici, pa tudi na širšem območju. »Prva leta mojega udejstvo-vanja v floorballu so bila več ali manj spoznavanje športa. Učili smo se bolj ali manj na tekmah, ki smo jih igrali. Bilo je zelo zabavno in hkrati tudi zelo težko, saj je vsak začetek v športu zelo težak.« S temi besedami je opisal prve sezone in nadaljeval: »Naša floorball družina se je širila in floorball je v naših srcih postajal šport, kateri je vreden odrekanja. Rojevalo se je vedno več selekc^ na katerih je bil tudi že izbran za igralca tekme. »Nad nagrado sem pr^etno presenečen. Ta nagrada je jasen dokaz, da sem na pravi poti in mi vliva veliko dodatne energie za nadaljnje treniranje.« O mladosti ekipe pa je dodal: »Prepričan sem, da je recept za dolgoročni pohvale. Igrati pred tako publiko je za nas nekaj novega in neverjetnega. Igralce napolni z energ^o in nam da v ključnih trenutkih dodatnih moči. Na-v^ači, veliko ste pripomogli k osvojitvi naslova. Hvala!« V prihodnost vsi gledamo z nasmeškom na obrazu. Benja- min Bajec pravi, da klub deluje odlično in da »imamo veliko mladih, ki so željni igranja flo-orballa, imamo občinsko ligo, ki odlično združuje zabavo in šport pa seveda ljudi, ki radi delajo v floorballu in upam, da bo ostalo tako tudi v prihodnje.« Z njim se strinja tudi vodja sekc^e floorball, Aleš Kržič, ki ima s svojo ekipo pomočnikov še veliko načrtov, ki jih bodo realizirali v prihodnosti. »Zahvalil bi se rad vsem, ki so kakor koli pomagali pri tem uspehu. Uspeh ne pride čez noč, vendar pa je sedaj postavljena zdrava podlaga za še lepšo prihodnost floorballa v Borovnici in okolici. V prihodnosti nameravamo še več poudarka nameniti mlajšim selekc^am, saj so oni naša prihodnost, poudarek bo tudi na izobraževanju prepotrebnega kadra, vključevanju in povezovanju z lokalno skupnostjo, naša večna želja pa ostaja večja telovadnica, kjer bi lahko nemoteno trenirali, saj je borovniška za naše potrebe premajhna. Zavedamo se, da z rezultati pride še večja odgovornost, vendar pa hočemo dokazati, da smo iz pravega testa!« V sekc^i floorball bi se ob tej priložnosti radi zahvalili vsem pomočnikom, podpornikom, navlačem, sponzorjem, do-natorjem, Občini Borovnica z županom Andrejem Ocepkom na čelu, Gostišču Godec, OŠ Borovnici in seveda naši krovni organizac^i TVD Partizan Borovnica za vso pomoč, ki ste nam jo namenili v vseh dosedanjih letih. Uspehi, ob taki podpori, tudi v prihodnosti ne morejo izostati! (JT) Sončki AVONčki prvaki lige Končala se je že 10. sezona borovniške floorball lige, v kateri je sodelovalo rekordnih enajst ekip. Spremljali smo lahko izredno izenačene tekme, na koncu pa so o mestih no slavili in ponovili lanski uspeh, Mirni živci pa so padli z 2. na 4. mesto. V velikem finalu pa so AVONčki ponovili lanski uspeh in ubranili naslov pr- Sončki AVONčki zmagovalci BL 2009/10 odločale nianse. V polfinalu so se pomerili Sončki AVON-čki in Pacienti. Prvo tekmo so dobili AVONčki, druga tekma pa se je končala z neodločenim rezultatom. V finale so se tako uvrstili Sončki AVONčki. Drugi polfinalni par pa je bil Mirni živci - Biro ES. Slavili so slednji. Oba polfinalna para smo lahko videli že v lanski sezoni, zmagovalec pa je bil isti le pri prvem paru. Biro ES so se oddolžili za lanski poraz in se po letu premora znova uvrstili v finale. Za tretje mesto sta se tako udarili ekipi Pacientov in Mirnih živcev. Pacienti so na zadnji tekmi sezone ponov- vaka. Najboljši strelec je bil z naskokom Klemen Košir (Borovnica Firefighters), najboljši podajalec pa Luka Časar (Sončki AVONčki). Končni vrstni red Borovniške lige za sezono 2009/10: 1. Sončki AVONčki 2. Biro ES 3. Pacienti Inc. 4. Mirni živci 5. Green Peace 6. Borovnica Firefighters 7. Čunga Lunga 8. Skriti talenti 9. Čokolino mafija 10. Los Party Animales 11. Backstreet Girls Večer zvezd V FBC Borovnica smo kot zaključek sezone organizirali Večer zvezd. Igralci so odigrali štiri tekme, vse pa je potekalo v pr^ateljskem duhu. Za začetek so se med seboj pomerili naši najmlajši igralci. Vrtčevski otroci trenirajo pod vodstvom Jerice Preskar in Anamar^'e Košir in so izredno zagnani in tudi številčni. Tekma je bila izredno zanimiva z velikim številom zadetkov. Kot drugi so na igrišče stopili borovniški dečki do 10 let in člani vrhniške osnovnošolske sekc^'e, ki prav tako vadi v okviru FBC Borovnica. Po pričakovanju so bili boljši iz-kušenejši Borovničani, vseeno pa so tudi Vrhničani pokazali zavidljivo raven znanja glede na to, da trenirajo prvo leto. Kot tretja je bila na vrsti osrednja tekma, poimenovana All stars. Tekmovali so najboljši predstavniki posameznih ekip borovniške lige, ki so bili razdeljeni v dve ekipi. Tako kot že lani so tudi tokrat odločali kazenski streli, saj je bil po rednem delu rezultat neodločen (6 : 6). Za zaključek so se pomerili še borovniški veterani in veteranke. Veterani so sicer tekmo dobili, a so se jim njihove boljše polovice zelo upirale in dosegle tudi nekaj zadetkov. Celoten dogodek je bil lahkotne narave in namenjen predvsem druženju, kot se za konec sezone tudi spodobi. (JT) 32 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si S pancarjem in šnorklom že 10. leto na počitnice Ne umri, preden si nisi izposodil, kupil ali naredil potapljaške maske, da z njo sam pogledaš v podmorski svet, je že davnega leta 1928 izjavil veliki pustolovec in raziskovalec morja William Beebe in enakega mnenja je tudi veliki zaljubljenec v morje Mate Dolenc, ki je napisal veliko zgodb, povezanih z morjem, potapljanjem, ribolovom ^ in jih je vredno prebrati. Prav ta misel je vodila tudi Petelin. Že od vsega začetka smo na teh počitnicah poudarjali dve dejavnosti: potapljanje na vdih in tekmovanje v savudrjskem mnogoboju. S potapljanjem na vdih otroku približaš morski svet, ga seznaniš z opremo in nevarnostmi. Skratka, naučiš ga nekaj temeljnih veščin potapljanja, tako da lahko v nekaj metrih vode varno in samostojno raziskuje morski svet. Rad se spominjam dveh sestric, mene, ko sem začel razmišljati, da bi otroke peljal na morje. Navsezadnje sem se prej znal potapljati kot plavati in celotno otroštvo sem preživel v vodo in njo, kjer sem ves čas raziskoval in opazoval življenje pod vodo ter z vilicami (pozneje s puško) preganjal morski živež, ki ga je bilo nasproti Brionov še na pretek. Morje me je že zelo zgodaj zasvojilo in še vedno sem zaljubljen vanj. Tako sem pred desetimi leti, na kritiko občine in nekaterih staršev, da med počitnicami ni nič poskrbljeno za naše otroke pod okriljem šole, organiziral aktivne počitnice na morju. Pri iskanju lokacje sem iskal kolikor mogoče čisto vodo in zanimivo morsko dno; tako da sem se moral osredotočiti na Hrvaško. Seveda ni šlo brez zapletov. Na sestrino pobudo sem našel odlično lokacjo v kampu zraven Fažane, ki pa je bila žal v lasti vojske. Ko je bilo že vse dogovorjeno in otroci prjavljeni, se je zapletlo s hrvaško vojsko in predvidena lokacja je padla v vodo. Na srečo sem s pomočjo prijatelja Lada našel drugo primerno lokacjo v Savudrji, tako da smo lahko daljnega leta 2001 odšli na prve počitnice na morju, ki se jih je udeležilo 25 osnovnošolcev iz Borovnice. Kot učitelj je z mano odšel takratni sodelavec Sebastjan Mihajovič, s katerim sva v naslednjih letih skupaj nadaljevala zgodbo. Pomagal pa nama je še nadebudni športnik Matevž v improligi, imeli žur, aerobiko, s pomočjo Bobja spuščali ladjice v noč ... Seveda je na koncu sledil še potapljaški krst, pri katerem nas je obiskal bog Po-zejdon in nove potapljače sprejel v svoje kraljestvo. Pri tem sta mu pomagala dva »rabeljčka«, ki sta to uspešno izvajala s pla-vutko po zadnji plati. Glede na starost potapljača in živahnost delovanja v minulem tednu sta pri krstu uporabila večjo ali manjšo silo. Ne bom pozabil, ko sta pri enem od starejših fantov morda malo pretiravala, tako da je zbežal stran in potočil nekaj solzic. Menim, da je prav takrat postal pravi »dec«, kar je še vedno. V Savudrji smo večkrat odšli na izlet: na krajšega z rolerji po okolici in na zaključnega z ladjco ali peš do Umaga, kjer smo si privoščili zabavo na toboganih in se vrnili s turističnim vlakcem. Zelo lepa štiri leta smo preživeli pri Đevđini svojo lastno plažo, do katere nas loči le 100 m. Na ogromni terasi s čudovitim pogledom nas razvajajo z dobro hrano. Uigran tim nas treh (oba Se-bastjana in jaz) je nadaljeval tam, kjer smo končali, vsako leto pa smo dodali kaj novega. Z nami je potovalo vedno več otrok z Vrhnike, tako da je približno polovica otrok prihajala iz Borovnice, drugi pa so bili od drugod. Ker nam šoli nista hoteli ali smeli nuditi okrilja, smo bili prisiljeni ustanoviti svoje društvo. In res smo ga 24. 1. 2006. Glavni ustanovitelji smo bili mi trje. Ideja o imenu je zrasla na Sebastjanovem M. zelniku in nam je bila takoj všeč. Tako smo postali Športno društvo Pancr in Šnorkl. Zakaj šnorkl - dihalka je popolnoma jasno, pancar pa je nekaj novega, saj smo se takrat odločili, da otroke peljemo tudi na aktivne počitnice na snegu. Tudi to nam zelo dobro uspeva, saj brez nas in mi brez njih. In da se ne bi naveličali, smo vseskozi morali razmišljati o novostih. Še vedno ostaja največji izziv uvajanje novosti. Vsako leto dodamo kaj novega tudi Vsako leto se nam pridružjo novi otroci, tisti stalni pa še kar ostajajo z nami, tako da imamo čedalje več srednješolcev. Nekatere, ki so z nami že od samega začetka, smo že vključili med vaditelje; se posebno bi rad omenil Ajdo, ki je z nami od samega začetka. Tako se sedaj počasi bližamo številki 70 otrok. Čeprav je delo zelo naporno, saj počitka tako rekoč ni, in povrhu še zelo odgovorno, saj smo skoraj ves dan v vodi in se večkrat vprašamo, če nam je tega treba, to odtehtajo zado- ki smo ju s pomočjo maske in dihalke naučili plavati. Ko potopiš glavo v vodo, postaneš namreč bolj ploven. Na začetku zelo preplašeni deklici smo dolgo prepričevali, da sta sploh šli v vodo in pomočili glavo v vodo, a v naslednjih letih sta postali pravi morski ribici. Za otroka je osupljiv občutek, ko prvič zagleda ribo, raka, sipo, ugorja, si »stavha« školjko, prvo pravo svojo školjko. V Savudrji, točno Bešanji, smo imeli na voljo tudi odprt bazen, ki je nudil dodatno zabavo. Dodatno zabavo pa je nudil tudi pomol, s katerega smo se prav radi »metali« v vodo in pri tem izvajali različne like. Druga dejavnost, s katero smo zapolnili večino prostega časa, je bilo tekmovanje za sa-vudrjski mnogoboj. Vsak dan smo se pomerili vsaj v dveh, ne prav vsakdanjih aktivnostih. Še vedno se spominjam, kakšne umetnine so otroci naredili v peskovniku na plaži. Otroci so tekmovali tudi v vlečenju vrvi, dvoranskem hokeju, balinanju, pikadu, »odštekanih« štafetnih in družabnih igrah, vedno najbolj zaželenem lovu za skritim zakladom, v raznih vodnih igrah in seveda v pantomimi, plesni predstavi, pesniškem večeru, dramskem večeru ^ Zelo veliko časa smo namenili socialnim dejavnostim, saj smo se v večernih urah veliko pogovarjali v krogu, si izmenjavali pričakovanja, želje, se pomerili v Savudrji. Ko pa je gospa pretiravala s ceno, štela vsak me-sek na krožniku ali pohojeno travico na vrtu, pa tudi prostor je bil že premajhen, smo zamenjali lokacjo. V tem času smo vsako leto peljali na morje od 25 do 35 otrok iz Borovnice, zadnje leto pa se nam je pridružilo že nekaj otrok z Vrhnike. Poleg mene in Sebastjana so z nami v savudrjskem času gradili program še Matevž, Larisa, Bobi, Jasmina ter Sebastjan Jeršino-vec, ki je še vedno z nami in je postal nepogrešljiv član aktivnih počitnic. Ves čas je nudil še dodatno varnost, saj je kot študent medicine vedno poskrbel za zdravstvene težave. Na pobudo Sebastjana M., ki je bil tam v šoli v naravi, smo še uspešneje nadaljevali zgodbo v Dugi uvali, ki leži na vzhodni obali Istre. Majne sobice smo zamenjali za ne prav nove počitniške prikolice s svojo lastno teraso. Dobili pa smo ogromna igrišča in ogromno prostora, ki je samo naše. Dobili smo tudi smo letos zimsko počitnikova-nje izvedli že četrtič. Z nami je odšlo kar 70 otrok, ki so bili zelo zadovoljni. V zadnjem času smo izpolnili še znak, ki je pravi za nas, tako da lahko otroke vedno obdarimo s kakšnim našim spominčkom (majico, trakom, kapico). Z letnimi aktivnimi počitnicami smo nadaljevali v Dugi uvali. Savudrjski mnogoboj smo zamenjali za šnorklov in vsako leto dodali novo igro. V to smo bili prisiljeni, saj je večina otrok z nami odhajala vsako leto, nekateri celo od samega začetka. Nekako ne morejo na naši plaži. V vodi imamo igrišča za vaterpolo, odbojko, vodno košarko, desko za skakanje v vodo, traktorski »šla-uf«, kajak, letos pa bomo dodali še vodni trampolin, tako da bo lahko vsak res našel nekaj zase. Tudi samo metodiko potapljanja smo dodelali do podrobnosti. Sestavili smo kompleks vaj prostega potapljanja, dodali nekatera predavanja in postavili potapljaške poligone. Sestavili smo tudi naloge za osvajanje zlatih, srebrnih in bronastih »šnorklov«. Seveda je vse sestavljeno tako, da je na prvem mestu varnost in vse poteka v plitvi vodi in pod našim budnim očesom. Vsaj enkrat v tednu se odpravimo na krajši potapljaški izlet, in to s pravcatim gliserjem. Včasih poleg školjk prinesemo z izleta tudi morske ježke, ki jih z veseljem pomalicamo. Vsake aktivne počitnice zaključimo s celodnevnim izletom z »zmajevo« ladjico in ribjim piknikom okoli Brionov, kjer nemalokrat zapojemo ob spremljavi kitare celo zaplešemo. voljni obrazi otrok. Zavedamo se, da je za nekatere otroke to edino morje, ki ga bodo poleti videli, zato se nam zdi vredno vztrajati in otrokom dati čim več. O tem nas pa nemalokrat prepričajo tudi solzice sreče, ki jih marsikdo potoči ob zaključnem skupnem pogovoru v krogu. Prepričani smo, da mnogim otrokom ostanejo izkušnje, doživetja, prjateljstva še dolgo po naših počitnicah. Prav veseli smo, da je pred časom v našem časopisu Nastja, čeprav zelo domišljjsko, opisovala prav naš teden v svojem dnevniku in verjamem, da bo šla z nami tudi letos. Za konec bi se rad zahvalil vsem, ki ste z nami gradili program v vseh teh letih, vsem staršem za zaupanje in otrokom za lepe trenutke ter našim bližnjim za razumevanje ob odsotnostih. Če sem vas navdušil, pa se vidimo od 25. 6. do 30. 6. 2010. Vse informacje lahko dobite na naši spletni strani: pancrins-norkl@20m.com. Klemen Stojanovič LDS arbitražni sporazum: • ker bo pravično rešil problem meje s sosednjo Hrvaško in zagotovil, da bo Slovenija dobila stik z odprtim morjem; • ker bo omogočil vstop Hrvaške v EU, kar bo pripeljalo do boljšega gospodarskega sodelovanja med državama; • ker s sporazumom ne moremo izgubiti, lahko le pridobimo. Ostajamo pomorska država z dostopom do mednarodnih voda. SOZITJE V SPOSTOVANJU (Ivan Oman, maj 2010) - Za spremembe in lepšo prihodnost v Občini Borovnica Spoštovane Borovničanke in Borovničani, v torek, 1. jun^a 2010, ob 19.30 Vas vabimo na okroglo mizo, ki jo bomo imeli v večnamenski dvorani oS dr. Ivana Korošca v Borovnici. Na okrogli mizi, v organizacji borovniškega Gibanja za kulturo dialoga, bomo govorili o naslednjih AKTUALNIH TEMAH: 1. Slovenca in južna meja (uvodničar bo g. Dušan Puh iz Portoroža, partizan, udeleženec bojev za slovensko južno mejo, dolgoletni sodnik in upokojeni odvetnik). 2. Informac^a o ustanovitvi Neprofitne razvojne agencée BARA (pobudniki: Edvard Bešlagič, Tone Palčič in Bojan Čebela) ter projekt Internet za vse v Občini Borovnica. Add1.: G. Dušana Puha smo povabili kot udeleženca in živo pričo mnogih pomembnih dogodkov, povezanih z nastajanjem slovenske južne meje po 2. svetovni vojni, posebno na območju Slovenske Istre. Zaprosili smo ga, da nam bo strokovno in nepristransko predsta- vil svoje osebne izkušnje in poglede na mejo s Hrvaško ter nas opremil z informacjami, ki nam bodo pomagale pri razumevanju problematike, ki jo zadnjih 20 let rešuje slovenska politika. Kaj meni o Sporazumu o arbitraži? Ali je za Slovenko dober ali slab? Add2.: OO Slovenske demokratske stranke (OO SDS) Borovnica je v volilnem letu 2010 povabil vse Borovničanke in Borovničane, ki so pripravljeni delati v interesu kraja, v katerem živimo, k pripravi NOVIH PROGRAMSKIH IZHO- diSč občine borovnica za obdoBJE 2010-2014 in naprej. Vabilu sta se poleg mnogih občanov odzvala tudi OO SLS Borovnica in OO LDS Borovnica. V prejšnjih mesecih so bile usklajevane skupne programske usmeritve in pripravljen SPORAZUM O SODELOVANJU. Kot ena izmed prvih skupnih nalog pobudnikov je ustanovitev neprofitne razvojne agencje, BARJANSKA RAZVOJNA AGENCUA (BARA). In prva naloga agencje BARA je projekt Internet za vse v Občini Borovnica. Splošno je znano, da pomeni danes nezmožnost dostopanja do interneta biti drugorazredni občan. In kaj pomeni programsko sodelovanje občinskih odborov SDS, SLS in LDS na lokalnih volitvah 2010? Vsi vljudno vabljeni! Bojan Čebela, Tone Palčič, Edvard Bešlagič ZA 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 33 V KAKŠNI OBČINI BI RADI ŽIVELI - realnost ali utop^'a? Tudi letos so božični in novoletni prazniki minili hitro in začela, bolje nadaljevala, se je ustaljena dirka s časom. Gradiva, ki so začela prihajati iz glavnega tajništva so opozarjala, da je treba takoj nadaljevati z delom, ker čas beži. Letos, med 22. avgustom in 17. oktobrom, bomo imeli namreč že 5. lokalne volitve v samostojni Slovenii. V »normalnih časih, tradicionalnih družbah in normalnih državah« bi pomislili: »Pač volitve kot volitve«. Tako verjetno razmišljajo v Švici in še kje, o njihovih volitvah slišimo zelo malo. Pri nas pa? Ali si lahko privoščimo podobno razmišljanje? N I K A K O R !!! Pred dvajsetimi leti smo začeli in skoraj ev-forično verjeli v prihajajoči čas, v lastne sposobnosti, v lastno državo, ki smo jo začeli ustvarjati. In kaj imamo danes po dvajsetih letih? Imamo množico vseh mogočih jubilejev, ki jih proslavljamo. Poslušamo slavnostne govore, v katerih se primerjamo z drugimi republikami nekdanje Jugoslavie, ki nam dajejo občutek, da je še kar. Resnica pa je prav nasprotna. Smo ubiti, brez idej in ustvarjalne energie, apatični in ne vidimo izhoda iz stanja, v katero smo prišli. To, kar imamo, niso bile naše sanje, je realnost, v katero so nas pripeljali tranziciski eksperimenti z lastno državo. Tuje izkušnje in dobre prakse nas niso zanimale, pogosto so bile celo moteče, ker so opozarjale, da so lahko dobri rezultati le posledica pametnega gospodarjenja in trdega dela. In kaj in kako zdaj? Ali naj se še enkrat ponovi že videno? Lokalne volitve, tekanje za županskimi kandidati in svetniki, prepričevanje občanov, kazanje s prstom na to, kaj je kdo naredil, pa ne bi smel in česa kdo ni naredil, pa bi mora oz. je obljubil? Ne, to ne koristi nikomur. VSE JE TREBA ZAČETI OD ZAČETKA. In kje je začetek? Kako začeti še enkrat »od začetka«? Vsak, ki je kdaj obdeloval zemljo, ve, da je treba pred sejanjem njivo najprej očistiti in šele nato lahko začnemo orati. In podobno je tudi v drugih primerih. Konkretno: če govorimo o občini, bolj učeno »lokalni skupnosti« in prihajajočih lokalnih volitvah, pomeni, da je treba najprej narediti inventuro in ugotoviti, kaj nas je polnilo in razveseljevalo ter kaj žalostilo in nam jemalo energio brez potrebe. Vsekakor v Borovnici hitro ugotovimo, da so mnoga društva v občini tista, ki so nas s svojim delom in aktivnostmi razveseljevala, ko smo občudovali čudovite izdelke Klekljarske sek-ci'e Kulturnega društva Borovnica, poslušali petje in se smejali pri gledanju veseloiger ali pa opazovali zagnanost športnikov in zanos ter ljubezen pridelovalcev medu, borovnic in drugih domačih pridelkov, ko so nam predstavljali svoje pridelke na vsakoletnem praznovanju Dneva borovnic. In kaj nas je žalostilo? V glavnem skoraj vse, kar je bilo povezano z občinsko politiko, županovim delom, delom Občinskega sveta in posameznih odborov. Ko opravimo analizo, ugotovimo, da ne gre za stranke, leve ali desne. Gre za konkretne ljudi, posameznike, ki mislio, da le oni vedo, kaj je prav in v interesu nas, občanov. O poštenju in vrednotah ne bi pisal. Zato smo v Občinskem odboru Slovenske demokratske stranke Borovnica sklenili, da povabimo vse Borovničanke in Borovničane, ki so pripravljeni delati v interesu kraja, v katerem živimo, k pripravi NOVIH PROGRAMSKIH IZHODIŠČ OBČINE BOROVNICA ZA OBDOBJE 2010-2014 in naprej. Združiti želimo znanje in zamisli, ki bi nas povezovale. Strankarska pripadnost pri tem ni pomembna. Našemu vabilu sta se poleg mnogih občanov odzvala tudi OO SLS Borovnica in OO LDS Borovnica. Po nekaj skupnih sestankih in mnogih urah delovnih razgovorov so se izoblikovale skupne programske usmeritve, ki so postale podlaga za SPORAZUM O SODELOVANJU. Naj na kratko naštejem nekatere glavne usmeritve, ki so podlaga za programsko povezovanje: - ohranjanje kmeti in gospodarska prenova le-teh ter usmeritev v trajnostni razvoj Borovnice, - organizirana samooskrba s hrano, posebno tisto, ki je pridelana ekološko, - priprava lokalnega energetskega koncepta (LEK) občine, ki bo usmerjen v večjo samooskrbo občine z energio in bo podpiral občane pri uvajanju obnovljivih virov energie, - razvoj občine v smeri »mikroturistične de-stinacie«, ki bo vključevala revitalizacio ter čim večjo ekonomsko samozadostnost starega vaškega jedra občine, ohranjanje tradicionalnih dejavnosti, naravne in kulturne dediščine kot podlage za razvoj sodobnih turističnih produktov, povezanih s podeželjem, - skrb za šibkejše, posebno starejše občane Borovnice, z vzpostavitvio kakovostno organizirane ponudbe različnih storitev na domu (zdravstvene in terapevtske storitve, pomoč na domu, oskrba, urejanje okolice, prevozi, pravna pomoč) ter specializirane dnevne oskrbe v Centru za starejše, - podpora mladim Borovničanom, ki se odločajo, da bi gradili dom v domači občini (urbanistični pogoji, program komunalnega opremljanja, pridobivanje projektne doku-mentacie ...), - upoštevanje okoljskih normativov in predpisov na področju celotne občine, skrbno gospodarjenje s prostorom, nadzorovana rast poseljevanja do največ 5000 prebivalcev, ohranjanje podeželja, nadzor in aktivno odpravljanje onesnaževanja okolja te, načrtovana skrb za obstoječo ter izgradnja nove občinske javne infrastrukture, posebno internetne, ki bo podpirala gospodarski razvoj kraja v skladu s strateškimi usmeritvami, - krepitev pogojev za varno kulturno, športno ter družabno življenje občanov, posebno mladih; izvedba projekta Celovite ureditve Borovnice, v katerem bodo obravnavane društvene in rekreaciske potrebe vseh občanov (družabni in rekreaciski objekti odprtega in zaprtega tipa), posebno potrebe občanov, ki gravitirajo na večje zaselke občine (Brezovica pri Borovnici, Breg - Pako in Dol - Laze); zagotovitev celovitega in organiziranega upravljanja skupne infrastrukture, - razvoj in podpora podjetniškim projektom, ki so usmerjeni v odpiranje novih delovnih mest v občini, ki bi temeljili na storitvah in znanju, usmerjenih v turistične, športne, izobraževalne, zdravstvene, socialne, intelektualne, obrtne in druge storitve, samostojno gospodarjenje in upravljanje s komunalnim področjem, samostojno gospodarjenje in upravljanje z naravnimi viri v občini, samooskrbo z energio na temelju obnovljivih virov ter v urejanje in ohranjanje zdravega okolja. Kot ena izmed prvih skupnih nalog podpisnikov sporazuma je ustanovitev neprofitne razvojne agencie, ki smo jo poimenovali BARJANSKA RAZVOJNA AGENC^A (BARA). In prvi razvojni projekt agencie je Internet za vse v Občini Borovnica. Splošno je znano, da pomeni danes nezmožnost dostopa do interneta nezmožnost izobraževati se, nezmožnost poslovati, biti drugorazredni državljan. Vzporedno bo agencia nadaljevala s projektom zaščite vodnih virov in izgradnjo kanalizacie s centralno čistilno napravo ter sistemom čistilnih mikroenot oddaljenih zaselkov, saj nas že stroka opozarja, da je problem zaščite vodnih virov rešljiv samo s političnimi ukrepi države. Izhajajoč iz PROGRAMSKIH IZHODIŠČ je že začel nastajati tudi konkretni skupni PROGRAM, ki v delu, ki se nanaša na okoljsko problematiko, predvideva intenzivno odstranjevanje črnih deponi na območju vodonos-nika Planina z zaledjem, nadaljevanje začetega sodelovanja s Slovensko vojsko, dokončanje kolesarske povezave Borovnica-Preserje po stari progi, izvedbo projekta Pekel in sanacio stebra viadukta. Želimo si, da bi SKUPNA PROGRAMSKA IZHODIŠČA in na njih temelječ PROGRAM postala izziv za novega skupnega kandidata za župana in prihodnje občinske svetnike, ki bodo z roko v roki sodelovali, se dopolnjevali pri iskanju najboljših rešitev in uresničevali skupne projekte. Pred nekaj dnevi nam je starosta slovenske politike, kmet Ivan Oman, podal iztočnico, krasno misel, ki nam vliva novo upanje: »SOŽITJE V SPOŠTOVANJU.« Edvard Bešlagič, predsednik OO SDS Borovnica ŠPORTNO-NARAVOSLOVNI TEDEN, 1. razred dom Jurček, Kočevje, 14.4.-16.4.2010 V sredo, 14. aprila 2010, ob 8.30 smo se prvošol-ci osnovne šole Borovnica skupaj z učiteljicami Natašo, Anjo in Barbaro odpravili na tridnevni tabor v dom Jurček v Kočevje. Prvošolci so takole opisali svoja doživetja. Naš dom v Kočevju se je imenoval Jurček. V sobi smo bile skupaj Klara, Nika in jaz. Najbolj mi je bila všeč vožnja s kanujem. Obiskali smo tudi jamo, kjer so kapniki. Zvečer smo imeli ples. Zelo smo se zabavali. Trie dnevi so še prehitro minili. Anja Ofentavšek Naravoslovnega tabora v Kočevju sem se že pred odhodom zelo veselila. V avtobusu smo gledali risanko, ampak pot je bila vseeno dolga. V Jurčku sem se imela zelo lepo. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli čolnarit. Zanimiva se mi je zdela tudi medvedova jama z odtisom medvedje šape. V četrtek zvečer smo plesali in se zabavali. Na tak tabor bi z veseljem še kdaj šla. Lina Škoda V Kočevju mi je bilo najbolj všeč, ko sem šel na sprehod in videl strupeno drevo. Všeč mi je bil tudi zadnji dan, ko smo kurili ogenj. Tudi veslanje mi je bilo zelo všeč. Zanimivo mi je bilo tudi, ko sem šel v medvedjo jamo. Od vse hrane so mi bili najbolj všeč makaroni z mesom. Tilen Hribar V Kočevju sem se imela lepo. Hodili smo na izlete, obiskali Medvedovo jamo. Peljali smo se v čolnu. V gozdu smo zakurili ogenj in pekli kruh. Na koncu smo imeli ples in vsi smo bili zelo veseli. Ana Jurišić Tačke pomagačke na obisku Vsi smo že komaj čakali četrtek. V razred so prišle Tačke pomagačke. Povedale so nam zelo veliko zanimivih pasjih reči. Izvedeli smo celo, s katero pasto jim moramo umivati zobe. Spoznali smo dve psički: ŽANO in OLI. Zdaj vem že skoraj vse podrobnosti o psih. Povedali so nam za novo pasmo labradudl. Učenci smo se postavili v krog in psička Žana je počela vse, kar smo hoteli. Ona je terapevtski kužek. Bila je res pridna in prima. Lahko bi jo še gledala in gledala. Čisto na koncu pa smo jih lahko še božali, seveda z dovoljenjem skrbnika. Za spomin smo dobili knjižico o Tačkah poma-gačkah. Tudi mi smo jim dali skromna darilca. Ob slovesu bi se skoraj zjokala ,ampak sem se zadržala. Nas pa je čakalo še izdelovanje kuž-kov, ki smo jih pritrdili na lesene paličice in jih odnesli na razstavo. Učiteljica je obljubila, da se bomo z njimi še srečali. ANA KLAJ, 4. B DEJAVNOSTI EKOSOLE Eko dan - Dan Zemlje - 2010 Dan Zemlje je dan, ki si ga je naša šola izbrala za svoj Eko-dan. 22.aprila 2010 smo tako izvedli že tretji Ekodan. Na tak način smo praznovali svetovni dan Zemlje in na različne načine razmišljali o našem odnosu do okolja, o tem, kako živimo in kaj lahko storimo, da ohranimo naravo čistejšo. Učenci razredne stopnje so si najprej ogledali lutkovno predstavo Makov škrat in povodni mož v izvedbi Mavričnega gledališča. Nato so se razdelili po razredih in začeli z različnimi pravili razstavo. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje in uspešno izvedbo še enega Ekodneva. Ekokoordinatorici Oš Borovnica Ekodan Ekodan je bil za vse učence in učenke naše šole aktiven. Vsi učenci so nekaj izdelovali ali storili za našo šolo in okolje. Že štirideset let po vsem svetu praznujejo dan Zemlje. Na ta dan se poskušamo bolj spomniti na naravo in jo varovati. Na začetku smo si ogledali lutkovno predstavo Povodni mož in makov škrat. Iz te zgodbe smo se naučili, da ne smemo odvreči odpadkov v vodo in naravo, saj tako škodujemo naravi. Po malici se je naš razred odpravil gozd. Vodil nas je gospod Jaka, ki je prav poseben človek, saj čuti gozdne vile in druga bitja narave. Odšli smo v Jelensko jamo, kjer smo videli netopirje in žabo in naprej do Zakotka, kjer smo v potočku opazovali mla- dejavnostmi, ki so potekale v obliki delavnic: skrb za zdrave zobe, skrb in odnos do živali na kmetii, ogled vrtnarie in zasaditev rož, Tačke pomagač-ke, urejanja šolskega sadovnjaka in gozdna delavnica. Učenci predmetne stopnje so zbirali star papir, ogledali so si ekokmetio, izdelali maketo Življenje nekoč, proučevali Bo-rovniščico, pripravili »zdrav obrok« in spoznali negativno stran energiskih napitkov. Ob zaključku Ekodneva smo v večnamenskem prostoru pri- de močerade. Pri treh mladih bukvah pri borovniškem mostu nas je Jaka naučil plesati vilinski ples in začutila sem vile. Bil je kar dober občutek. Jaka nam je pokazal tudi čemaž. Nekateri smo ga poskusili. Malo peče, a je bil okusen. Na poti proti šoli smo se pogovarjali o dnevu, ki smo ga doživeli nekoliko drugače kot običajne šolske dni. Naučila sem se veliko novih stvari in zdaj vem, da je treba bolj skrbeti za našo naravo. Klara Zajc, 5. b 34 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Letni koncert Mešanega pevskega zbora Horjul V soboto, 8. maja 2010, se je za zaključek letošnje pevske sezone v Prosvetnem domu v Horjulu domačemu občinstvu predstavil Mešani pevski zbor z zborovodjem Gorazdom Janom. Člani zbora so na koncertu zapeli skupaj štirinajst pesmi v dveh delih. Za popestritev koncerta so v goste povabili Mladinski pevski zbor Osnovne šole Horjul, flavtistko Jasmi-no Šubic in Kvartet Štirji deci. Program je povezoval mojster pr^etnega govora Matko Zde-šar. Ob klavirski spremljavi Nadje Rus je zbor zapel Na-buko, zbor hebrejskih sužnjev iz tretjega dejanja G. Verd^a, in Barkarolo Jaquesa Offen-bacha. Sledil je Gavisi sunt J. Gallusa opus musicum, Slovo od gozda; Felixa Mendelsohna Bartholdya ter V Tamar Danice Bizjak. Zatem je nastopil mladinski pevski zbor Osnovne šole Horjul, ki ga vodi zborovodja Imre Farkaš. Mladi pevci so zapeli tri pesmi, in sicer : Zlato rožo; G. B. Pergolessia na besedilo J. Humerja Kako se polžku mudi; D. Švare in s pesm^o Materi; J. Tometa. Za tem je Matko Zdešar napovedal nastop flavtistke Jasmine Šubic, ki je zaigrala: 7 Aneis; E. Gismont^a, Esse cara; C. Velosoja in Um a Zero; Pixin- guinha. Za Jasmino, mojstrico flavte, je prišel na oder moški kvartet z nenavadnim imenom Kvartet štirje deci pod vodstvom Mat^e Bizjana v družbi brata Tomaža, Simona Čadeža in Andreja Nagodeta, ki so s pesmimi Večerna; Dekle moje in prav tako z ljudsko Ta družba poželi enkraten aplavz. V drugem delu koncerta Me PZ so pevci zapeli devet pesmi, in sicer: Prleško v priredbi Albi- na Weingerla, koroško Gor čez jezero in Je pa davi slanca pala; harm. M. Hubada, Kukavica; ljudska, prir. G. Ipavca, Dober večer; ljudska, prir. M. Rožan-ca, Pohojena travica; ljudska prir. F. Venturin^a, Za našim humenkom; moravska prir. Z. Lukašem, in Iz daleke zemlje; prekmurska prir. M. Seiberja. Ko so izzveneli zadnji akordi koncert, je voditelj sklenil prireditev z besedami : »Na koncu Mešani pevski zbor Horjul z zborovodjem Gorazdom Janom Mladinski pevski zbor Osnovne šole Horjul, ki ga vodi zborovodja Imre Farkaš. Flavtistka Jasmina Šubic Voditelj in povezovalec programa Matko Zdešar je predstavil Kvartet Štirje deci. Šopek tudi za pianistko Nadjo Rus se pesem zapre v svoje tihceno skrivališče. A pevec vstane, po tihem gre in jo nezamuden poišče. Kot kresnico jo dene v dlan. Naj sveti, če je ta prava. In potem skozi noč bog ve kam - k nam morebiti odtava. Torej odprite dlan, morda v njej tiči tudi pesem in zapojte si katero ob vašem vsakdanu, da si stisnemo dlan.« Še buren aplavz obiskovalcev pevcem in podelitev šopkov zborovodjem in solistom. France Brus Območno srečanje folklornih skupin Ljubljana okolica 2010 V soboto, 17. aprila 2010, sta v Prosvetnem domu v Horjulu Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana okolica, in Prosvetno društvo Horjul organizirala območno srečanje folklornih skupin Ljubljana 2010. Folklorna skupina Velike Lašče, Društvo podeželskih žena Velike Lašče, se predstavi. Nastop FS Grof Blagaj iz Polhovega Gradca. Folklorna skupina Klas iz Horjula je zaplesala plese iz okolice Ljubljane. Srečanja, ki je potekalo pod geslom Hitro zasuč se okol so se udeležile štiri folklorne skupine, in sicer FS Velike Lašče, FS Grof Blagaj iz Polhovega Gradca, FS Rožmarin iz Vnanjih Goric in FS Klas KD Horjul. Folklorna skupina iz Velikih Lašč, Društvo podeželskih žena Velike Lašče, se je pod vodstvom Marte Debeljak in avtorice odrske postavitve Nataše Hribar predsta- Spominske plakete za srečanje v Horjulu je vodjem skupin podelila Tatjana Avsec, vodja JSKD območne izpostave Ljubljana - okolica. vila s plesi Štefanji dan. Folklorna skupina Grof Blagaj KUD Polhov Gradec je pod vodstvom vodje skupine in avtorice odrske postavitve Anite Kobe zaplesala splet plesov Volna je spre-dena. Folklorna skupina Rožmarin, KUD Vnanje Gorice, pa se je horjulskem odru pod vodstvom Andreja Kuneja in avtorjem Folklorna skupina Rožmarin KD iz Vnanjih Goric je predstavila tržaške plese. odrske postavitve Edvardom Zoretom predstavila s Tržaškimi plesi z okolico. Domača - horjulska skupina, Klas PD Horjul, je z vodjo skupine in avtorice odrske postavitve Mar^e Čipić Rehar zaplesala ples Kontrabantarji v okolici Vrhnike - plesi iz okolice Ljubljane. Vasja Samec, strokovni spremljevalec srečanja, ki se je z ljudskim plesom srečal že v svoji rani mladosti in se kot študent vključil v Akademsko folklorno skupino Študent v Mariboru, svoje bogato plesno znanje na številnih seminarjih prenaša na mlajše ljubitelje folklore. Zato še vedno spremlja delo folklornih skupin in vodi številne seminarje zlasti v odrski postavitvi, ki jih odlikujeta predvsem igrivost in sporočilnost. Območno srečanje folklornih skupin Ljubljana okolica 2010 je spretno vodil domačin, kulturni delavec Matko Zdešar. Ob zaključku prireditve je Tatjana Avsec, vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana okolica, vodjem vseh štirih folklornih skupin predala priznanja, ki bodo krasila njihovo zbirko v prosvetnih domovih, od koder prihajajo. Prireditev so podprle občine: Horjul, Brezovica, Velike Lašče in Dobrova - Polhov Gradec, za kar se jim organizatorji tega srečanja iskreno zahvaljujejo. France Brus 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 35 Sekstet Odoica navdušil! Leto in pol delovanja je za šestimi mladimi fanti, navdušenimi nad petjem in glasbo, ki sestavljajo sekstet Odoica. Štirje člani, Rudi, Gašper, Toni in Blaž, so iz Žažarja, Miha prihaja iz Rovt, Janez pa je Vrhničan. Med seboj so se hitro ujeli in prve vaje so pokazale, da je vredno nadaljevati. Treba pa je bilo izbrati še ime in fantje so dobili idejo ob gledanju znane Sekstet Odoica začenja svojo glasbeno pot. Avtor fotografije: Jure Burjek risane ser^e Pipi in Melk^ad. Kaj so se v svojem obdobju uspeli naučiti, so pokazali na Prvem tradicionalnem koncertu, kot so zapisali na vabilih. Glede na večinsko sestavo seksteta so svoje pevske talente najprej razkrili pred občinstvom v Žažarju. Nabito polna dvorana gasilskega doma je bila premajhna za vse željne poslušalce, ki niso vedeli, kaj lahko pričakujejo. Najprej se je z ubranim petjem predstavila že skoraj legendarna zasedba - Trio iz Žažarja, ki ga je občinstvo nagradilo z velikim aplavzom. Sledil je sekstet Odoica, ki je s pravo mešanico resnih in šaljivih pesmi poskrbel za navdušenje vseh zbranih, ki so sekstet nagradili z dolgim aplavzom. Kot so obljubili, njihov koncert ne bo zadnji, pa tudi nastopov bo veliko in če le imate možnost, se ga udeležite - ne bo vam žal. Mj Izobraževanje gasilcev V Gasilski zvezi Horjul smo v začetku leta 2010 skupaj z GZ Dolomiti organizirali tečaj za specialnost strojnika. Tečaj je potekal v dveh sklopih. Tečajniki so najprej poslušali teoretično predavanje, nato pa so pridobljeno znanje preizkusili še praktično na poligonu v Centru za izobraževanje gasilcev na Igu ter na terenu v domačih krajih. Predavatelji in inštruktorji so jih naučili upravljanja s strojno opremo, ki je v rabi v gasilstvu. Na koncu so morali pridobljeno znanje dokazati na Novi strojniki GZ Horjul. Avtor fotografije: Janez Jazbar praktičnem in teoretičnem izpitu, ki so ga vsi tečajniki uspešno opravili. Tako je v obeh gasilskih zvezah na novo izšolanih 30 gasilcev strojnikov, ki bodo pridobljeno znanje lahko s pridom uporabili na operativnih vajah ter intervenc^ah. Na tem mestu bi se zahvalil Jožetu Rožmancu z Vrzdenca, ki nam je odstopil prostor, kjer smo lahko izvajali praktične vaje na terenu, prav tako pa prebivalcem Gradišča za potrpljenje ob našem delu. V GZ Horjul smo organizirali še nadaljevalni tečaj za gasilca ter tečaj za vodjo skupine, ki so ju obiskovali tečajniki iz društev v GZ Horjul. Tečaj za gasilca je uspešno opravilo 45 tečajnikov, 18 gasilcev pa je uspešno opravilo tečaj za vodjo skupine. Sedaj je pred njimi odprta pot, da pridobio čim več koristnega znanja, ki ga bodo lahko uporabili pri delu v gasilski organi-zac^l in operativnih enotah. Za pomoč pri organizac^l in izvedbi tečajev bi se zahvalili vsem društvom in posameznikom v gasilskih zvezah, ki so prispevali prostor in opremo, prav tako vodstvu gasilskih zvez in komisní za izobraževanje GZ Horjul za vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi Občini Horjul, ki nam je omogočila, da smo pri starem vrtcu v Horjulu lahko izvedli praktične vaje. Brez predavateljev in inštruktorjev tečaja ni mogoče izvesti, zato velja tudi njim vsa zahvala. Predavatelji in inštruktorji najlepše zahvaljujemo Janezu Maroltu s Korene za košarico dobrot. Seveda pa je znanje tisto, ki šteje in zato velja zahvala vsem tečajnikom, ki so zavzeto obiskovali in opravili tečaje ter tako pridobili novo znanje. Prav to je verjetno edina dobrina na svetu, ki bolj ko ga delimo z drugimi, več ga je, je izjavil gasilski strokovnjak Boris Stevanovič. Janez Jazbar Prvomajska budnica Vrhniški pihalni orkester pod taktirko Milana Matičiča je že kar nekaj let zapored za prvi maj, praznik dela, sredi dopoldneva s prijetno glasbo predramil Horjulce iz prazničnega spanja. Tudi letos so se kapelnik in člani orkestra domenili s horjulskim podžupanom Franciem Piškom, da se bodo zbrali na parkirnem prostoru pri bencinski črpalki v Horjulu in se napotili po Ljubljanski in Slovenski cesti do Doma starejših občanov. Po predhodnem dogovoru je letos pr^etna glasba pihalnega orkestra predramila tudi Vrzdenčane. Iz Zelene doline so se člani orkestra napotili po glavni cesti do konca vasi, kjer so jim gasilci postregli s pivom. Ker je pihalni orkester letos v prelepem sončnem vremenu prebudil Horjulce in Vrzdenčane, sta jih ob koncu nastopa v bifeju na bencinskem servisu v Horjulu čakala malica, za katero je poskrbel podžupan Franci Pišek, in p^ača lastnika lokala Franca Lončarja. Prvomajska budnica v Horjulu Odvoz kosovnega materiala Javno podjetje, d. o. o., Snaga iz Ljubljane, ki skrbi za tedenski odvoz odpadkov iz horjulske občine, je enaindvajsetega aprila letos organiziralo odvoz kosovnega materiala, ki so ga občani Horjula zbirali pri Športnem parku na Vrhniški cesti. Ker je odvoz teh odpadkov sovpadel z akc^o Očistimo Slovenko v enem dnevu, ki jo je organiziralo Društvo ekologov brez meja, so občani poleg kosovnega materiala pripeljali na zbirno mesto tudi veliko materiala, ki ga sicer pri odvozu kosovnega materiala ne odvažajo. Med tak material spadajo stare avtomobilske gume, salonitne plošče, električne naprave in še nekateri drugi predmeti. Ob letošnjem odvozu kosovnega materiala iz Hor- Na zbirališče so občani pripeljali veliko starih izrabljenih gum in salonitnih plošč. jula so tako odpeljali 300 kubičnih metrov odpadkov, 20 palet salonitnih plošč, 2 kontejnerja gum in 1 tovornjak vrečk, ki so jih zbrali na očiščevalni akc^l. France Brus Zamenjava izveska - table za matični urad Na občinski stavbi na Slovenski cesti 7 so z ličnimi izveski označeni uradi, ki po- Delavec podjetja Mreža iz Do-brepolja pri zamenjavi izveska matični urad z napisom Krajevni urad Horjul. Vabimo vas, da se nam pridružite pri praznovanju 80-letnice društva v nedeljo, 27. 6. 2010. Po slovesnosti in gasilski paradi ob prevzemu praporja vas vabimo, da se z nami poveselite še na gasilski veselici z Ansamblom Veseli svatje. Žažarski gasilci in gasilke bomo veseli vaše družbe! Vrhniški pihalni orkester je letos zaigral tudi na Vrzdencu. Temeljita obnova farne cerkve Leta 1996 so se horjulski farani odločili, da bodo obnovili dotrajano streho na farni cerkvi svete Marjete in zvonik prekrili z bakreno pločevino. Vsa dela na strehi in na zvoni- cerkev ogrevali s toplotno črpalko in v ta namen na žup-nůskem vrtu izvrtali vrtino in cevi napeljali do cerkve. Letos spomladi so začeli z napeljavo talnega ogrevanja v Obnovitvena dela v horjulski farni cerkvi slujejo v tej zgradbi, na primer Občina Horjul, Gasilska zveza Horjul, Državni zbor - poslanska pisarna in Upravna enota Ljubljana - Sektor za upravne notranje zadeve - matični urad. Ker so matični urad preimenovali v Krajevni urad Horjul, je takoj po prvomajskih praznikih delavec podjetja Mreža iz Dobrepolja zamenjal tablo z napisom Krajevni urad Horjul. Že od zadnjih volitev ne deluje več poslanska pisarna, v kateri so območnemu poslancu občani Horjula in sosednih krajev lahko potožili o svojih težavah in povedali svoje predloge. Izvesek še vedno opozarja, da je v stavbi poslanska pisarna. Morda bomo občani na prihodnjih volitvah zopet dobili svojega poslanca in bo tako poslanska pisarna postala zopet aktualna. F. Brus Strojno odstranjevanje vlažnega ometa ku so opravili delavci Krovstva in kleparstva Šušteršič. Lani so se odločili, da bodo cerkvi pa tudi z odstranjevanjem vlažnega zidu. Odstranjeni omet so nadomestili s sanirno malto proti vlagi. Vsa zidarska dela v cerkvi opravljajo delavci Zidarstva Zdešar. Pri obnovi cerkve so s prostovoljnim delom precej pomagali nekateri zasebniki s svojimi stroji. Poleg novega talnega ogrevanja bodo v cerkvi zamenjali vso električno instalac^o, okna, klopi in spovednici. Poleg tega bodo očistili glavni oltar pa tudi oba stranska. V pogovoru mi je cerkveni ključar Anton Zdešar dejal, da bodo obnovitvena dela v horjulski cerkvi končana do jeseni. France Brus Skrb za sadovnjake okrog hiš Horjulci in prebivalci drugih vasi v horjulski občini lepo skrbjo za urejenost vrtov in sadovnjakov okrog svojih hiš. Najpridnejši vrtičkarji in sadjarji so se lotili opravil na vrtu in v sadovnjaku že v začetku koledarske pomladi, to je prvega marca. Nič niso zamudili tudi tisti občani, ki so se lopatenja, sajenja in sejanja vrtnin ter obrezovanja sadnega drevja lotili nekoliko pozneje. Res je v dolini nekoliko prej pomlad kot na Koreni ali Samotorici, zato vaščani sami iz izkušenj najbolje vedo, kdaj naj se lot^o opravil na vrtovih in v sadovnjakih. V Žažarju je v soboto v drugi polovici aprila pri obrezovanju sadnega drevja kamera takole zabeležila Milana Kovačiča, poklicnega voznika vlačilca, ki mu delo v sadovnjaku ob prostih dneh, ko je doma, pomeni sprostitev Marjan Kovačič se po utrujajoči vožnji med zadovoljstvo. tednom sprošča z delom v sadovnjaku. France Brus 36 NAŠ ČASOPIS Občina v Ženski turnir v hokeju in line v Horjulu Ženska ekipa hokeja in line Jake babe iz horjulskega kluba Dinamiti Horjul je v nedeljo, 8. maja 2010, v Športnem parku v Horjulu na Vrhniški cesti organizirala prvi ženski hokejski turnir in line v Slovenci, na katerem je sodelovalo šest ekip iz vse države. 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Največ zaslug za organizacijo in izvedbo turnirja ima domačinka, igralka ekipe Jakih bab Tina Zuljan. Večina ekip, ki je sodelovala na turnirju v Horjulu, igra poleg hokeja in line tudi hokej na ledu. Na turnirju v Horjulu so se pomerile ekipe: Jake babe Horjul, Olimp^a, Kranj, Maribor, Jake Srake Ljubljana in Jesenice. Domače Jake babe so pokazale dobro in lepo igro in se skozi vse tekme odlično »držale« zaradi odlične pa tudi izredne vratarke Ksen^e Bož-nar. V postavi: Katja Biščak, Tina Zupan, Barbara Sečnik in Nina Lončar, Barbara Kern, Maja Leben, Polona Zdešar, Ana Pišljar, Laura Vidmar in vratarka Ksen^'a Božnar vse do finalne tekme niso dovolile nasprotnicam, da bi plošček spravile v njihovo mrežo. Šele v finalni tekmi z Mariborom, ki je doslej neporažena tudi v državnem prvenstvu, je nadigrala domačo ekipo Jakih bab in jih premagala s 5 : 1. Častni zadetek za Jake Babe je na lepo podajo Tine Zuljan dosegla igralka Katja Bišček. Ženski turnir v hokeju in line v Horjulu je dokaz, da tudi Finalno srečanje med ekipama Jake babe iz Horjula in Mariborom, ki so ga Horjulke izgubile. med dekleti vlada zanimanje za ta šport, ki si ga je do nedavnega lastil le močnejši spol. Dokaz za to je več ženskih ekip v klubih kot zanimanja deklic za hokej. Na turnirju v Horjulu sta zaigrali tudi 10-letna Laura Vidmar in 11-letna Sara Con-tidenti. Uvrstitev posameznih ekip : 1. Maribor 2. Jake Babe Horjul 3. Olimp^'a Ljubljana 4. Kranj 5. Jesenice 6. Jake Srake Ljubljana Organizatorke turnirja se zahvaljujejo vsem udeleženkam turnirja, navlačem za vneto in glasno nav^anje ter zasebnikom, ki so prispevali za izvedbo uspešnega turnirja v ženskem hokeju in line. France Brus S podelitve pokalov in priznanj Pogled na gledalce na tribuni Spominska fotografija ekip Jake babe in Mariborčanke s srečanja ekip na turnirju v Športnem parku v Horjulu. Dobro obiskane ure pravljic Knjižnica Horjul namenja veliko pozornost delu z mladimi bralci. Tako pripravljajo najrazličnejše otroške ustvarjalne delavnice, knjižne kvize, uganke in vsak drugi in četrti po- Z ure pravljic v horjulski knjižnici Knjižničarka Katarina Seliger zbira risbe za razstavo na panoju. Risba, ki jo je narisala Rebeka. nedeljek v mesecu pravljično uro za otroke, starejše od štirih let. V ponedeljek, 10. maja letos, se je pri uri pravljic, ki jo je vodila študentka Anita Peklenk, v knjižnici zbralo okrog petnajst otrok. Otroci so prisluhnili pravljici avtorice Isabel Abedi Alberta se zaljubi in si ogledali ilu-strac^o Andree Hebrack. Otroci so pozorno spremljali zgodbo, v kateri Alberta sprašuje mamo, kaj je pomlad in kaj je ljubezen. Mama ji odgovarja, kako takrat tudi miškam zaigrajo srca, kako zaplešejo metulji in kako je vsem lepo. Alberta se odloči, da poišče ljubezen. Sreča miška Fred^a, s katerim se odpravita iskat ljubezen in jo tudi najdeta. Po branju pravljice so se otroci pogovorili o vsebini pravljice in o vsem, kar jim je v njej najbolj ugajalo. Za konec so na svoj način narisali posamezne like iz pravljice in risbe razstavili na panoju. France Brus Pr^etne urice Pr' Kozinc V torek, 11. 5. 2010, smo se v okviru izbirnega predmeta turistične vzgoje odpravile v Pizzer^o Pr' Kozinc. Gospod Janko nam je predstavil vse podrobnosti o gostinstvu. Povedal nam je, da natakarjeva slaba volja ne sme vplivati na njegovo delo. Če nastane zastrupitev s hrano, lokal raziščejo in lahko zaprejo. Velika je tudi denarna kazen. Nato nas je gospod Janko odpeljal v kuhinjo, kjer smo spekle tri pice. Medtem, ko smo čakale na pice, smo pripravile mize: pribor, kozarce in servie-te. Naše pice so bile zelo okusne. Ko smo pojedle, smo vse pospravile in počistile mize. Ugotovile smo, da so vsi poklici v gostinstvu zelo težki in naporni. Vemo pa, da noben poklic ni tako naporen, če ga opravljaš z veseljem. Rade bi se zahvalile gospodu Janku za povabilo in odlično razlago. Učenke 8. a in b. razreda POVABILO Dragi občani in občanke! Vabimo vas , da ob prihajajočem prazniku osamosvojitve Slovence s ponosom izobesite našo zastavo. Za OO SDS Horjul, Andrej Zelnik Referendumi in volitve odslej v mali telovadnici v OŠ Horjul Vse volivce iz nasel^' Horjul, Koreno, Samotorica in Ljub-gojna, ki vol^o na volišču s sedežem v osnovni šoli Horjul, obveščamo, da bodo v prihodnje referendumi in volitve V PROSTORU MALE TELOVADNICE v OSNOVNI ŠOLI HORJUL in ne v avli šole kot doslej. Dostop do male telovadnice je z zgornjega velikega parkirišča. Občinska uprava Vse predloge za pozitivni razvoj Občine Horjul na vseh področjih (zadrževalniki, lokalna samouprava, infrastruktura ...) z veseljem sprejemamo na e-naslovu: horjul@sds.si Na isti e-naslov naslov lahko pošljete tudi predloge za okrogle mize. Priporočamo vam redno spremljanje naslednjih internetnih strani: http://www.horjul.sds.si/ in http://www.sds.si/ Občinski odbor SDS Horjul Občinski odbor SDS Horjul čestita vsem občankam in občanom za občinski praznik. Vzeli so nam Koroško, Trst in Gorico. Morja ne damo. 6. jun^'a glasuj proti! Državljanke in državljani bomo 6. jun^a ponovno odločali o vprašanju slovenske suverenosti, tokrat na morju. Gre za najpomembnejše vprašanje po odločitvi za samostojno Slovenijo! Udeležba na referendumu je zato ključnega pomena, saj bomo tako pokazali, da ne podpiramo škodljivih rešitev, ki jih sporazum prinaša Slovenci. Glavni argumenti proti sporazumu so naslednji: 1. Potrditev arbitražnega sporazuma (AS) na referendumu bi za vedno zaprla Slovenci teritorialni dostop do odprtega morja. 2. Za Slovenko je AS slab, ker ogroža: - njen pomorski status; - gospodarske nacionalne interese luke Koper in Slovence; - njeno suverenost v času, ko ima Slovenca najmočnejši mednarodni položaj v zgodovini. 3. AS bo v »najboljšem« primeru Slovenci omogočil »služnost« oz. »neškodljiv prehod« preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda. 4. Slovenska vlada je sporazum podpisala brez usklajevanja in obveščanja strokovne javnosti in opozic^e ter nas razdvojila in sprla. Tako smo prisiljeni izbirati med bolj in manj slabimi odločitvami. 5. Ni res, da bodo državne meje z vstopom Hrvaške v EU izgubile svoj pomen. Odpravljena bo samo carinska kontrola, meja pa bo ostala nadzorovana. 6. Zagovorniki AS namerno zanemarjajo dej- stvo, da prepričljiva večina slovenskih volivk in volivcev podpira zahtevo po nesporni in pravični določitvi naše južne meje še pred vstopom Hrvaške v EU. 7. Zavrnitev AS na referendumu ne bo poslabšala slovenskega pogajalskega položaja, ampak ga bo, nasprotno, okrepila. EU je v bližnji preteklosti preživela že več zanjo bistveno pomembnejših odklonilnih referendumov. Po njih se je vedno poiskalo nove, sprejemljivejše rešitve. PROTI sporazumu so se izrekli tudi številni ugledni pravniki in druge ugledne osebnosti, med drugim: Dr. Miro Cerar: »Arbitražni sporazum je za Slovenko preveliko tveganje, neprimerno večje kot za Hrvaško. Mi lahko izgubimo vse, oni lahko izgubio nekaj.« Dr. Marko Pavliha: »Nezaslišano in protidržavno je, da se nekateri oglašajo v dnevnem časopisju in brezsramno pravdo, da Slovenca nikoli ni imela celo- tnega Piranskega zaliva ali dostopa do odprtega morja. Če bi bili bolj brez dlake na jeziku, bi lahko rekli, da gre za veleizdajo.« Slovenski pisatelj Boris Pahor: »Prepričanje, da bo arbitraža Slovenci omogočala stik z odprtim morjem, je le pobožna želja.« Predsednik SDS Janez Janša: »Slovenca lahko izgubi vse, Hrvaška nič.« Dr. France Bučar: »Ne gre le za mejo, ampak za vprašanje obstoja Slovence. Jaz tega sporazuma ne bi nikoli podpisal. Toliko Slovenca pa že sem, da tega ne bi storil, saj bo to odločitev za vse večne čase.« ALI Dr. France Bučar: »Pahor se obnaša, kot da je slovenski narod skupnost mentalno zaostalih ljudi. To je oživljanje mentalitete, ki smo jo z osamosvojitvyo pustili za sabo.« Slovenci bomo drugič v zgodovini na plebiscitu odločali o svoji meji - o naši južni in morski meji, o slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Ta odločitev bo pomembnejša od običajnih političnih odločitev in pomembnejša od volitev, ki so vsake štiri leta. Nikoli več je ne bi mogli spremeniti. V prejšnjem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, zdaj je ogrožena naša suverenost na morju. Tega slovenski državljani ne moremo več dovoliti. Zato vabimo vse, da se referenduma udeležite, nanj povabite svoje pr^atelje in znance ter obkrožite PROTI! Več na www.sds.si OO SDS Horjul 31. maj 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 37 V Polhovem Gradcu gradijo šolo Zgradba obstoječe šole je neverjetno slaba V času obnove polhograjske šole in gradnji njenega prizidka se je pokazalo dvoje: da je močvirnat teren za šolo je izredno neugoden za gradbene posege in da je objekt obstoječe šole izredno slab. del so bili potrebni tudi popravki dokumentac^e, ki je potegnila za seboj še potrebo po spremembi gradbenega dovoljenja. Projekti so bili namreč zasnovani tako, da za nemoteno izvajanje progra- vrtca in športno rekreac^o občanov. Lokac^o bodo zaradi gradbenih del morali začasno menjati tudi otroci vrtca. Na občini pravdo, da predvidevajo njihovo selitev 14. jun^a, Zadaj za šolo počasi raste telovadnica. V času našega obiska (sredi maja) so že položili prve nosilne loke za streho telovadnice. Levo je oporni zid za gradbeno jamo, ki le še s težavo kljubuje neugodnemu terenu. Potreben bo korenit poseg za utrditve stene. Pogled iz druge strani gradbene jame. Sprednji del šole, tam kje ie bila nekoč učilnica za gospodinjstvo in tako imenovana pionirska soba. pionirs Od konca lanskega leta GH Holding preko podizva-jalca Konstruktor VGR vrši prenovo oziroma adaptac^o polhograjske šole. Kljub popisu del, pa se je pojavilo kar nekaj dodatnih, ki prinašajo tako dodatne stroške kot ter- Z večine učilnic so odstranili prednje lesene fronte z okni in se lotili utrjevanja stropov oziroma betonskih plošč. Šolska jedilnica: tam kjer so bila nekoč okna s pogledom na telovadnico, je sedaj surov zid. Onkraj njega gradio novo telovadnico. minske zamike. Že takoj po začetku del je bilo ugotovljeno, da za zaščito gradbene jame ne bo dovolj predvideni oporni zid, temveč oporni zid s piloti. Prav tako je izvajalec ugotovil, da mora premakniti elektro vode. Oboje so kasne- je tudi izvedli. Dodatna dela so se pokazala tudi ob obnovi starega dela šole, saj kvaliteta betonov v delu, kjer je predvidena kuhinja z jedilnico (to je prostor v pritličju kjer je nekoč stal bazen) zelo slaba. Še več, nekateri naj bi bili brez temeljev, z zelo malo armature, na drugih delih pa so bile vidne razpoke. Ko so kasneje pregledovali beton še na drugih delih stare šole, so ugotovili podobne pomanjkljivosti. Zato je občina naročila preiskavo armiranobetonske konstruk-c^e. Ugotovljena je bila pove-šenost nosilcev, slaba trdnost in gostota betona v ploščah, stenah in stebrih ter razpoke v stenah. Sanac^a je bila neizogibna, tako za obstoječo varnost kot za gradnjo prizidka. Da pa bi bil terminski plan zaradi tega čim manj okrnjen, bodo učenci prvih treh razredov od 17. maja pa do prve polovice jun^a imeli pouk kar v dobrovski osnovni šoli. In kot bi to že ne bilo dovolj, je pri izkopu gradbene jame prišlo do večjih premikov pilotne stene, ki jo ščiti. Strokovnjaki so opravili več pregledov in na koncu ugotovili, da zgrajena podporna konstrukc^a ne bo zdržala premikov. Potrebna bo nova podporna konstrukc^a z dolgimi sidri. Poleg dodatnih gradbenih ma devetletke ni bilo zadosti učilnic, sanitarne v vrtcu so bili za drugo starostno skupino otrok težje dostopni, izpadla je mala telovadnica, ki bi jo lahko koristili za potrebe preselili pa jih bodo prostore dobrovske šole ali vrtca. Lo-kac^a bo točno določena, ko bo razvidno, koliko otrok bo dejansko v tem času obiskovalo vrtec. Gašper Tominc Stropi učilnic oziroma nosilne plošče imajo tako slab beton, da bodo morali čisto vse utrditi z železnimi traverzami. Obvestilo lastnikom kmet^skih zemljišč na območju Krajevne skupnosti Polhov Gradec in Krajevne skupnosti Črni Vrh Za škodo, ki jo povzroči divjad na kmet^skem zemljišču, se obrnite na gospodarja Lovske družine Polhov Gradec. Gospodar je g. Vili Jankovec Srednja vas 20 1355 Polhov Gradec Tel. 041-497-800. Za Lovsko družino Marjan Plestenjak KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA ULICA VLADIMIRJA DOLNIČARJA 2 1356 DOBROVA OBVESTILO Obveščamo vse uporabnike vodovodnega sistema Dobrova, da bo zaradi rednih vzdrževalnih del na vodovodnem sistemu Dobrova občasno motena oskrba s pitno vodo v času med 4.6. in 14.6.2010. Hvala za razumevanje. Marjan Pograjc l.r. Predsednik KS Dobrova 20. DAN POD LOVRENCEM 20. jun^ 2010 Polhov Gradec PROGRAM PRIREDITVE: - Začetek ob 14.30 uri s sprevodom koč^', konjenikov, vpreg in narodnih noš z Briš proti Polhograjski graščini. Na avtobusni postaji v Polhovem Gradcu se jim pridruži še godba in mažoretke. - Ob 15. uri v grajskem parku: - Prikaz žegnanjske nedelje v Blagajevih časih (pritrkavanje, stojnice, kupčke, priložnost za srečanje dveh zaljubljenih src,^) - Dramska skupina Neptun - Folklorna skupina Grof Blagaj, otroška Folklorna skupina Nagajivčki - Sprevod se skupaj z igralci in obiskovalci odpravi proti prireditvenem prostoru pri Pograjskem domu - ob 16.00 - na prireditvenem prostoru: - semenj z v Blagajevih časih (stojnice, kupčke) - prihod sprevoda na prireditveni prostor - »grof Blagaj in domačini na sejmu« - dramska skupina Neptun - Kratka predstavitev vseh 19 dosedanjih prireditev - pestra ponudba domačih izdelkov in dobrot za obiskovalce - kmečke in zabavne igre - otroške ustvarjalne delavnice - domače jedi in dobrote iz krušnih peči - srečelov - od 17.00 ure dalje Ansambel Lojzeta Slaka - prireditev bo povezoval Ivan Hudnik Vabljeni. Občina Dobrova-Polhov Gradec Stara cesta 13 1356 Dobrova Upravni prostori na Dobrovi (Stara cesta 13) Uradne ure: Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure Petek od 8.00 do 12.00 ure Telefon: 01 3601 800, telefaks: 01 3601 805 Elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Pisarna v Polhovem Gradcu (Polhov Gradec 13) Telefon: 01 3601 800, telefaks: 01 3601 805 Koliko malčkov bo ostalo pred vrati vrtcev, bo znano jun^'a Končan je rok za oddajo vlog za sprejem otrok v občinske vrtce. V štirih vrtcih (Dobrova, Polhov Gradec, Brezje in Šentjošt) so prejeli 288 vlog. Kot so pojasnili na občini, se je komis^a za sprejem otrok v vrtca na Dobrovi in v Brezjah sestala dvakrat. Pregledala je popolnost vlog, vsem vlagateljem, katerih vloge niso bile popolne, pa je poslala zahtevke za dopolnitev. Nov sestanek je predviden konec maja, ko bo potekalo točkovanje vlog. Sestala se^ je tudi komis^a za sprejem otrok v vrtca Polhov Gradec in Šentjošt. Glede na število vlog bi ob pogoju, da bi občinski svet potrdil oblikovanje štirih novih oddelkov jasli v Polhovem Gradcu, omenjeni vrtec sprejel vse otroke. Če pa občinski svet ne bo podal soglasja k temu, bo treba sprejem narediti na podlagi meril, določenih v Pravilniku o sprejemu otrok in plačevanju oskrbnine v Občini Dobrova - Polhov Gradec. V Vrtec Šentjošt bodo lahko sprejeti vsi otroci. Sicer pa bodo natančne številke, koliko otrok bo prvega septembra ostalo brez vrtca, znane, ko bo končan postopek javnega razpisa za sprejem otrok v vrtce za prihodnje šolsko leto. Torej, ko bodo s strani staršev vrnjene podpisane pogodbe o vpisu otroka v vrtec. To bo predvidoma v drugi polovici jun^a. (gt) 38 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova Projekt Evropska vas - spoznavamo Belgijo in Nizozemsko Združeni v raznolikosti Osnovna šola Dobrova je tudi letos, že drugič zapored, vključena v projekt z naslovom Evropska vas. V okviru projekta so učenke in učenci čez leto raziskovali državi članici Evropske unje - Belgjo in Nizozemsko. Obe državi so na zanimiv način predstavili na prireditvi v sredini aprila, ki sta jo obiskala tudi veleposlanika obeh predstavljenih držav. V okviru dneva Evrope so 7. maja potekale prireditve po vsej Slovenji, med drugim tudi v Ljubljani, kjer so se predstavili tudi učenci Oš Dobrova. - Polhov Gradec 31. maj 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si V projekt Evropska vas, v katerem sodeluje kar 14 osnovnih šol iz Ljubljane in okolice, se je vključila tudi Osnovna šola Dobrova, ki sodeluje že drugič. Cilj projekta je spodbujati med- naučili pa so se tudi nizozemsko ljudsko pesem Slovo. Najstarejši učenci so znanje o Nizozemski in Belgii osvajali pri likovnem in glasbenem ustvarjanju, etiki, geografiji, fiziki, multimedii, so jim knjižničarka in učiteljici slovenščine pred spanjem brale delo nizozemske pisateljice Mar-jol^'n Hof, z naslovom Mama številka nič. Na prireditvi na zanimiv način predstavili Belgjo in Nizozemsko, veleposlanika obeh predstavljenih držav navdušena V okviru projekta Evropska vas je Osnovna šola Dobrova 16. aprila v dopoldanskem času v avli organizirala prireditev Spoznavamo Belg^o in Nizozemsko, ki sta se je udeležila tudi veleposlanik Belgie Louis Engelen in veleposlanik Nizozemske Johannes Douma. Ob zaključku prireditve se je zbranim pridružil tudi zadržani župan Lovro Mrak. Organizatorji so pripravili zanimivo, razgibano prireditev, na kateri so obe državi predstavili tako, kot ju vidi'o učenke in učenci sami. Skozi O obeh državah sem se veliko naučil zlasti pri geografiji, kjer smo izdelovali plakate in jih predstavljali pred razredom. Pri likovnem snovanju sem ustvarjal hiške in tako spoznal nizozemsko in belgi'sko arhitekturo, na delavnicah pa sem izbral pečenje piškotov Speculas. Veliko novega sem se naučil, ko sem si ogledal razstavo, na prireditvi pa mi je bila najbolj všeč predstava Dnevnik Ane Frank. Tom Schwarzmann, 7. a igro Smrkci, ki je navdušila predvsem najmlajše učence, dramska igra Tintin po znanem belgi'-skem stripu pa je pritegnila nekoliko starejše. Tudi predstavitev Nizozemske ni v ničemer zaostajala za belgisko, saj so učenci na odru pripravili pravo predstavo. Otroški zborček je zapel pesem Vi maken een kringetje, učenci pet- Veleposlanika Belgie in Nizozemske sta bila navdušena nad pred-stavitv^o držav. Belg^o so predstavili z dramsko igro Tintin. Nizozemsko in Belg^o so predstavili skozi kviz Male sive celice. Všeč so mi bili Smrkci in Male sive celice. Na-vi'ala sem za oranžne (Nizozemsko). Rada imam nogomet in košarko. Tudi Nizozemci so dobri nogometaši. Zarja Sušnik, 1. r ega razreda pa so se predstavili z nizozemsko ljudsko Slovo. Učenka 4. razreda Luci'a Stopar je na flavto zaigrala nizozemsko De vastenavond die komt an, učenci osmih razredov pa so uprizorili dramsko igro po istoimenski knjigi Dnev- privlačno predstavitev so pritegnili pozornost učencev, ki so na svojih sedežih z zanimanjem opazovali dogajanje na odru. V uvodu so starejši učenci zapeli nizozemsko himno. V nadaljevanju so Nizozemsko in Belgio predstavili skozi kviz Male sive celice. Na odru so učenci odgovarjali na vprašanja, ki so bila povezana z Pobarvali so »nizozemsko« kolo. kulturno razumevanje, strpnost, sprejemanje drugačnosti, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav članic Evropske un^e ter se ob vsem tem zavedati tudi lastne kulturne identitete. Učenci OŠ Dobrova so letos spoznavali Belgi'o in Nizozemsko. Z obema državama so se dodobra seznanili pri pouku prek celotnega šolskega leta, obe državi pa so spoznali na različnih področjih. Učenci prve triade so bili dejavni na likovnem področju, izdelovali so tulipane, cokle ter hiše Smrkcev. Učenci druge triade so Nizozemsko in Belgio spoznavali skozi likovno in glasbeno ustvarjalnost, izdelovali so mline na veter, kipe amsterdamskih ulic, reprodukci'e Van Gogha, tulipane in zastave, Ustvarjali so belg^ske hišice. svoje razumevanje obeh držav pa so med drugim predstavili tudi skozi gledališko igro. Pod njihovimi rokami so nastajali plakati, na katerih so predstavili obe državi, ustvarjali so križanke, slikali ter med drugim pobarvali »nizozemsko« kolo. Ob mednarodnem dnevu otroških knjig so nekateri učenci preživeli noč v knjižnici, kjer Pri likovnem pouku sem ilustriral portrete Van Gogha, med delavnicami pa sem izbral dramatizaci'o belgi'skega stripa TinTin. O Belgii in Nizozemski sem se veliko naučil tudi s plakatov, ki so bili razstavljeni. Na predstavi pa so mi bili najbolj všeč Smrkci. Jaka Oven, 6. b Projekt Evropska vas mi je vsako leto bolj všeč. Morda tudi zato, ker sem to leto bolj sodelovala. Nastopala sem pri dramski igri Tintin in pela J'aime la vie. V Ljubljani sem predstavljala Belgio na stojnici, zato sem bila oblečena v Smrketo. To je bilo za gledalce še bolj zanimivo. V Ljubljani je bilo zelo zanimivo in pestro. Bilo mi je zelo všeč. Barbara Petrovčič, 7. r Všeč mi je bilo, ko smo pri delavnicah izdelovali model diamanta (belgisko mesto Antwerpen je namreč znano po diamantih). Naredil sem najbolj redkega in dragocenega. Pobarval sem ga v rdečo barvo. Nejc Omahen, 3. r obema državama, spodbujali pa so jih navia-či, ki so tako kot v kvizu glasno naviali. Vmes so obe državi predstavili z različnimi točkami. Učenke Barbara Petrovčič, Aleksandra Krajno-vić in Tina Rožmanec so zapele belgi'sko zmagovalno pesem Evrovizie iz leta 1986, Jaime la vie. Belgio so učenci predstavili še z dvema gledališkima igrama. Dramski krožek je pripravil nik Ane Frank, katere dogajanje je postavljeno v nizozemsko glavno mesto Amsterdam. Nad prireditvio sta bila vidno navdušena tudi oba veleposlanika, ki sta pohvalila odlično izgovorjavo ter zanimivo predstavitev obeh držav. Veleposlanik Belgie Louis Engelen je zbranim učencem z nasmeškom na ustih povedal, da vsi Belgici niso modri tako kot Smrkci. Na šoli so tisti dan potekale tudi različne delavnice na temo Belgie in Nizozemske, pripravili pa so tudi razstavo del, ki so nastajala vse šolsko leto. V popoldanskem času so se nastopajoči še enkrat predstavili na prireditvi, ki so jo pripravili za starše. Vesna Erjavec Projekt evropska vas v Ljubljani Projekt Evropska vas nas učence spodbuja, da spoznamo države članice EU, njihove običaje, zastave, grbe in način življenja ljudi. Naša šola se je letos že drugič udeležila tega projekta in ga tudi uspešno zaključila. Nizozemsko in Belgjo, državi, ki smo ju letos predstavljali, smo spoznavali medtem, ko smo ustvarjali plakate in razne izdelke. S temi izdelki pa smo se 7. maja 2010 odpravili tudi v Ljubljano na Hribarjevo nabrežje. Tam je vsaka šola okrasila dve stojnici v slogu ^^svoje^^države ter dve državi eU predstavila s točkami na skupni prireditvi. Pri projektu sem sodelovala tako, da sem pri kiparstvu izdelovala amsterdamske hiše, pri pouku pa smo se naučili nizozemsko pesem Slovo. To smo dekleta iz 5. a in 5. b razreda zapele tudi na prireditvi. Všeč mi je bila razstava, še posebno sončnice, ki jih je naslikala učenka Anja Setničar, na predstavi pa mi je bila najbolj všeč pesem J'aime la vie. Pri projektu sem se naučila veliko novega o Nizozemski in Belgii. Nina Kljajič Rus, 5. r. Dan smo zaključili ob treh popoldne. Vsi smo bili zadovoljni, da je vse potekalo tako, kot smo si želeli. In vsi upamo, da bomo pri projektu sodelovali tudi prihodnje leto. Nina Kostrevc, 8. a Mi smo v Ljubljano prispeli ob 8.30. Potem, ko smo iz kombia prinesli vse izdelke, smo začeli okraševati stojnice in s svojim končnim izdelkom smo bili zelo zadovoljni. Vmes nas je tudi zmotil dež, zato smo se vsi hitro poskrili pod streho. Na Nizozemski stojnici so se bohotili mlini na veter, nizozemske hiške, tulipani ter slaven nizozemski sir in piškoti Speculas, ki smo jih ponujali tudi obiskovalcem. Pred stojnico je stalo lepo kolo, ki smo ga pobarvali v barve nizozemske zastave in okrasili s papirnatimi tulipani. Plakate smo lepo razvrstili okoli stojnice, da si je vsak lahko prebral, kar je bilo napisano. Belgiski stojnici so kraljeva- Evropska vas je Evropa. Na Nizozemskem se radi vozio s kolesi, tam raste veliko tulipanov. Tudi jaz sem naredila tulipan iz žice, ga ovila v povoj, zalila z mavcem in pobarvala. Ta tulipan ne diši in ga ni treba zalivati. Je zelo lep in je na razstavi. Klaud^a Sečnik, 1. r majhno presenečenje - Smrkec. Medtem, ko smo bili učenci polno zaposleni, nas je prišel pogledat celo nizozemski veleposlanik. Najprej je po zvočniku vsem zaželel lep dan in pohvalil naše delo, potem pa si je šel ogledat stojnico, ki je predstavljala njegovo državo. Tam je v dar prejel tulipan. Na belgiski stojnici tudi ni pozabil vzeti Smrkca. Za oboje je moral pravilno odgovoriti na vprašanje. Pozneje so se nam pridružili še učenci, ki so nastopali na skupni prireditvi. Belgio smo predstavili z evrovizisko pes-mio J'aime la vie ter plesom Smrkcev, Nizozemsko pa z gledališko igro Dnevnik Ane Frank. Všeč mi je bilo, ko smo pri delavnicah izdelovali model diamanta (belgisko mesto Antwerpen je namreč znano po diamantih). Naredil sem najbolj redkega in dragocenega. Pobarval sem ga v rdečo barvo. Nejc Omahen, 3. r li Smrkci. Smrketa je skrbno čuvala belgiske piškote, Smrkec pa se je skrival med hiškami. Tudi tu so stale znamenite bel-giske hiše in se kazale v svoji veličini, razstavili pa smo tudi model kristala diamanta, saj je belgisko mesto Antwerpen znano po diamantih. Na vse tiste pa, ki so želeli preizkusiti svoje znanje o Belgii, je čakalo 31. maj 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 39 Delitev Občine Dobrova - Polhov Gradec Ko v Našem časopisu beremo o aktivnostih za samostojno oobčino Dobrova, še mnenje članov stranke Zares. Kot prvo spoštujemo mnenje tistih, k hočejo svojo občino. To je legitimna pravica vsakega posameznika. Ni pa v redu kritika vseh tistih, ki se ne strinjajo s tako delitv^o. Stranka Zares ni za delitev že tako majhne občine na dva ali več delov predvsem zaradi racionalnega upravljanja občine. Če se občina razdeli, bo vsaka dobila mnogo manj sredstev kot sedaj skupna občina. To ni res, da Dobrova finančno podpira preostali, predvsem hribovski del občine. To ni res. S takim mnenjem se zavaja ljudi. V zadnjih letih je Dobrova dobila veliko sredstev, s katerimi je bila izgrajena kanalizac^a na Dobrovi, Šujci, Gaberju in še kje. Zgrajena je bila plinifikac^a v omenjenih naseljih. Zgrajena sta bili šola in športna dvorana na Dobrovi, v pripravi je projekt kanalizac^ske povezave z Ljubljano in še bi lahko naštevali pridobitve, ki so izboljšale življenje občanov v Krajevni skupnosti Dobrova. Polhov Gradec krepko zaostaja v razvoju za Dobrovo. Res se sedaj gradi šola v Polhovem Gradcu in prepotrebna kanalizac^a v Podrebri in Pristavi. O plinifikac^i pa Polhov Gradec lahko samo sanja. Najbolj nesmiselno pa je na tem prostoru imeti dva župana, dva občinska sveta in, kar je največji strošek, dve občinski upravi. Že tako nas občinska birokrac^a veliko stane, vendar nič ne moremo, ker to od nas zahteva država. Prepričani smo, da s pametnim dogovorom vseh svetnikov nobeno območje ne bo zapostavljeno. Tudi doslej ni bilo. To je zasluga predvsem župana, ki enako gleda na celotno občino. Še o finančni izravnavi, ki so poleg lastnih sredstev tudi sredstva države. Brez državnih sredstev večina ma- jhnih občin ne bi preživela ali pa bi životarila in se ne bi mogla razvrati. Res je, da Dobrova dobi nekaj več denarja od vplačane dohodnine občanov, ker imajo nekateri prebivalci Dobrove večji dohodek. Polhograjska in preostale krajevne skupnosti pa dob^o več na račun hribovskega dela občine, na število kilometrov makadamskih cest. Obstaja formula za izračun finančne izravnave, po kateri lahko vsak občan izračuna, kolikšni so finančni prilivi v občino. Pobudniki za samostojno občino so porabili veliko energie in časa za samostojno občino. Ali ne bi bilo bolj smiselno, da bi to energ^o porabili za napredek celotne občine, proti raznim zadrževalnikom, za izgradnjo trgovskega centra na Dobrovi, izgradnjo trgovine v Polhovem Gradcu, za ureditev ceste Ljubljana-Polhov Gradec in še mnogo prepot-rebnih stvari. Ko pogledamo pobude in pred- loge občinskih svetnikov, so posamezne pobude take, kot da je že ustanovljena Občina Dobrova. Če pogledamo pobudo za ureditev ceste Ljubljana-Polhov Gradec. Pobud je bilo kar nekaj, vendar so bili predlogi samo za ureditev ceste Kozarje-Dobrova, kot da se ta cesta konča na Dobrovi. Tudi drugih pobud je bilo veliko, vendar v glavnem zadevajo Krajevno skupnost Dobrova, kot da ni drugih Krajevnih skupnosti. Del krivde nos^o svetniki iz Krajevne skupnosti Polhov Gradec. Nimamo namena kritizirati pol-hograjskih svetnikov, vendar bi od njih pričakovali več aktivnosti. Ocenjevali jih bodo volivci. Nekatere manjše občine v Slovenci že delajo skupne razvojne programe in zmanjšujejo stroške. Priporočilo države je, naj bi se majhne občine združevale, vendar zaradi slovenske miselnosti še nekaj časa ne bo tako. Če bi država spodbujala tako združevanje z razvojnimi sredstvi, bi se to marsikje tudi zgodilo. V naši občini že deluje medobčinski inšpektorat, ki dela v več občinah in ga sofinancira država. Lahko bi po tem vzoru ustanovili medobčinski zavod za urbanizem ali pa medobčinsko pravno službo. Ker bo treba v doglednem času odmeriti vse ceste in jih pravno urediti, bi bile take službe dobrodošle za vse občane. Tudi krajevne skupnosti bi morale pokazati več aktivnosti. Tu bi izpostavili Krajevno skupnost Polhov Gradec, ki doslej niso pokazali ničesar. Odgovornost nosi predsednik krajevne skupnosti. Zato smo v stranki Zares proti razdelitvi občine na dva ali več delov, ker smo prepričani, da je to nesmiselno in bomo ostali pri teh stališčih. Želimo več medsebojnega sodelovanja brez delitve na naše in vaše. Tega stališča ne vsiljujemo nikomur, vendar smo prepričani, da skupno sodelovanje vseh občanov vodi v večji napredek in boljši razvoj naše občine. Predsednik Občinskega odbora Zares Nova politika, Marjan Plestenjak Prizadevanje za novo občino se nadaljuje TUDI USTAVNO SODIŠČE PODLEGLO POLITIKI - NA VRSTI JE EVROPSKO SODIŠČE V zadnjem prispevku v aprilu sem že nakazal dvom v pravno državo in tudi v institucyo ustavnega sodišča. Že zadnjič nisem preveč zaupal glede na dvoumne sodbe, ki jih izreka zadnje čase, s katerimi dokazuje, da služi LE interesom trenutne vladajoče opcye (referendum!). Moj dvom je bil upravičen. Ustavno so- ču za človekove pravice v Strassbourgu. dišče nam je namreč kar tako mimogrede, Čeprav je po mnenju nekdanjega ustav- kot da gre za neko nepomembno zadevo, zavrglo našo ustavno pritožbo z uteme-ljitv^o, da je ni vložila upravičena oseba. Enkrat prej sem že pisal, da naša sodišča odločajo tako, kot jim trenutno ustreza. Na Odboru smo po posvetu s pravniki sklenili, da bo ustavno pritožbo vložil svet KS, ki predstavlja občane Dobrove, ki so neposredno prizadeti zaradi zavrnjene pobude za lastno občino, kar pa za Ustavno sodišče ni bilo dovolj. Da Ustavno sodišče odloča tako, kot je trenutna klima, dokazuje tudi to, da je leta 2006 obravnaval našo ustavno pritožbo, ko nam je Državni zbor prvič zavrnil našo pobudo za svojo občino in jo je prav tako vložil Svet KS. Takrat je bila naša ustavna pritožba zavrnjena, ker se nismo pritožili na vsebino takratnega referendumskega vprašanja; o tej pravici pa nas takrat Državni zbor ni obvestil in torej nismo mogli vedeti, da se na referendumsko vprašanje lahko tudi pritožimo! Da je takrat pritožbo vložil svet KS, sodišča ni motilo. Ustavno sodišče se je sedaj, ko je zavrglo naše pritožbe, le elegantno izognilo ugotavljanju neenakosti državljanov pred zakonom, ki je v primeru Dobrove več kot očitna. Ker pa se je sedaj strahovito zapletla zadeva glede sprejemanja novih občin Ankaran in Mirna zaradi umazanih višjih interesov kapitalizma, v katerega se naša država vedno bolj pogreza, v primeru Dobrove sodniki niso želeli še bolj pokazati, kako je naša država nepravična do svojih občanov, zato so poiskali zanje najlažjo rešitev ter pritožbo preprosto zavrgli. Pozorno sem pregledal ves zakon o ustavnem sodišču, pa nikjer nisem videl določbe, katera upravičena oseba lahko vlaga ustavno pritožbo. 55.b člen govori le, da se pritožba zavrže, če jo vloži neupravičena oseba, kdo pa je to, pa iz zakona ni razvidno. Isti člen nadalje določa, da se ustavno pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic in ^ Ta del člena pa sodniki niso hoteli uporabiti. Zanimiva bo odločitev sodišča, ker so občani Ankarana in Mirne vložili podobno pritožbo. Mi gremo pa naprej, ker še vedno sveti lučka na koncu predora! Sedaj bomo pač poiskali pomoč na mednarodnem sodiš- nega sodnika Jambreka nad ustavnimi sodniki le še modro nebo, v to trditev ne verjamemo, ker še vedno obstaja neka oblast, ki je višja, in to je v našem primeru mednarodno sodišče. Ko sem pridobival potrebne obrazce, so me na predstavništvu Sveta Evrope sicer opozorili, da je ta postopek nekoliko daljši. Odgovoril sem jim, da bolje pozno kot nikoli. Na koncu se bo le izkazala naša pravica do enakosti pred zakonom! Sedaj imamo sodno odločbo Upravnega sodišča RS in sklep Državnega zbora, v katerih oba dokumenta ugotavljata, da Dobrovčani ne moremo imeti svoje občine, ker preostali del ne more živeti brez nas (morda mislio pri tem na naš denar?). Vendar se občani Dobrove s to ugotovitv^o ne strinjajo, saj sedanja občina ne zagotavlja boljšega razvoja ne nam ne preostalemu delu občine. V obeh aktih pa ne omenjajo, da je Polhov Gradec pred leti hotel svojo občino, ker je dokazoval, da je za to sposoben. Tudi Državni zbor takrat temu ni oporekal, občino pa je takrat zavrnil, ker tudi takrat leva opc^a ni imela razumevanja za majhne občine. Že večkrat sem utemeljeval, zakaj je manjša, vendar homogena občina uspešnejša, pa bom še tokrat navedel, zakaj sem prepričan v to. V raziskavi , ki jo je pripravila Akademka Sirius v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede (podatke dobite na internetu) o najuspešnejših občinah v Sloveniji, je na prvem mestu naša sosednja Občina Log - Dragomer, tretja je tudi majhna Občina Majšperk, med prvimi dvajsetimi je trinajst majhnih občin z manj kot 5000 prebivalci. Naša sedanja občina pa je v zadnji tretjini, točno 161.! Tudi Ljubljana je bolj v ozadju! V raziskavi so podatki o: prometu, dohodnini, število porok, naravnem prirastu, izgradnji stanov. površin, številu diplomantov, številu otrok, vključenih v vrtce, število zaposlenih, razvoju trgovine in družbenih dejavnosti, številu samostojnih - uspešnih podjetnikov in drugi podatki, ki govorno o zadovoljstvu občanov s svojo občino. Še vedno trdim in sedaj mi tudi omenjena raziskava potrjuje, da občani v majhni, a zaključeni skupnosti lahko veliko uspešneje razv^ajo svojo občino, ker se zave- dajo, da svoje neposredne interese lažje uresničujejo kot v veliki in zato nepregledni občini. Že sedaj je mogoče združevati nekatere naloge z drugimi občinami zaradi ekonomičnosti poslovanja, vendar se za to občine dogovorno, če ugotov^o obojestranske interese, ne pa zaradi prisilnih ukrepov višje oblasti. In tako sodelovanje potem zagotavlja tudi uspeh. Če bo država nekaj pristojnosti prenesla na pokrajine, se bodo zmanjšale tudi finančne obveznosti občin ter bo tako odpadlo »nakladanje« nekaterih politikov leve opc^e, kako so občine drage! In še vedno mi »prosvetljeni absolutisti«, ki mislio, da bi bilo najbolje imeti le nekaj velikih občin, niso postregli s podatkom, da je neka majhna občina zaprosila za sprejem nazaj k veliki materi ali da je bankrotirala! Pa že večkrat prav izzivam, naj mi dajo take podatke! Ker sem že navajen napovedovati, kaj bomo morali storiti za lastno občino, naj tudi tokrat napovem, da bomo morali počakati na odločitev mednarodnega sodišča, še prej pa bodo verjetno nove volitve v Državni zbor. Takrat se bomo verjetno zahvalili sedanji opc^l SD, Zaresa in De-susa, ki ne marajo majhnih občin in pač pomagali na oblast drugi opc^l, ki bo imela boljše razumevanje za ustanavljanje majhnih občin. Takrat pa bomo vložili novo pobudo. Že jeseni bomo morali na občinskih volitvah izbrati take svetnike in župana, ki bodo imeli razumevanje za našo krajevno skupnost, sicer se bo Dobrovi slabo pisalo. To dokazuje tudi letošnji rebalans proračuna! Marsikdo iz preostalega dela občine misli, da imamo z novo šolo in dvorano dovolj standarda in da ne rabimo urejene trgovine, mestnega prometa, športnega parka, urejenega standarda za starejše občane, urejenih komunalnih naprav in cest. Če ne bomo izvolili dovolj prizadevnih svetnikov z Dobrove, bo neuspešen tudi boj proti zadrževalnikom, s katerim hoče oblast uničiti dobrovsko dolino zaradi interesov kapitala v Ljubljani. Zaradi tega nam tudi ne odobrio lokac^'e za novo trgovino. Občani Dobrove imamo viz^o, kakšno krajevno skupnost in prihodnjo občino želimo, zato moramo dobiti tudi tako vodstvo, ki bo sposobno to uresničiti. Anton Potočnik Odbor za novo občino Dobrova Plakat, ki smo ga izdelali. v Akc^a OČISTIMO SLOVENKO 17. april je bil pomemben dan za vso Slovenko, saj je potekala čistilna akc^a OČISTIMO SLOVENKO. V Borštu se nas je zbralo 13 prostovoljcev. Skupaj smo očistili del gozda pod Toškim Čelom, obrežje zgornjega dela Jarčevega potoka, pometli lokalno cesto ter očistili meteorne jaške v Borštu. V četrtek je moj oči na občini prevzel vrečke, letake, plakat in rokavice. V soboto je bilo zbirno mesto pred našo hišo. Vsem udeležencem smo ponudili čaj in jim razdelili pripomočke za čiščenje. Nekateri so čistili na svojih parcelah in tudi po gozdu smo čistili. V gozdu je bilo kar nekaj smeti. Pri gozdu pa je divje odlagališče, v katerem je gradbeni material. Čistili smo do dveh popoldan. Ko je ura odbila 14.00, smo imeli malico, ki nam jo je pripravila mami, še prej pa jo je šla iskat h gasilskemu domu na Dobrovi. Po malici smo šli čistit cesto in očistili smo kar nekaj smeti. Namen čiščenja v Borštu je bil spodbuditi lastnika divjega odlagališča, da odpadke odpelje na deponk'o, ne pa v naravo, ter očisti okolico Jarčevega potoka. Zvečer smo vrečke z ločenimi odpadki odpeljali na zbirno mesto pri športnem igrišču v Gabrju. Zame je bil ta dan zelo lep in upam, da bo takšnih akck še več. Tina Fabjančič, 6. A, OŠ Dobrova Blaž Janša Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, boš vsak naš korak spremljal v tišini. Praznina ostaja, kakor bolečina, ker te ni več med nami. Sedem let smo preživeli skupaj, sedem let nas je razveseljevala tvoja vedrina, radost do življenja, tvoj smeh. Bil si marljiv, vesten, odgovoren, vsestransko uspešen pri opravljanju našega dela. Imeli smo še mnogo skupnih načrtov, a usoda te nam je vzela, žal, za vedno. Dragi Blaž, čeprav si odšel, boš za vedno ostal z nami. Sodelavci Tesarstva Marko Rus 40 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 31. maj 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si POLHOGRAJSKI TURIZEM in TZ DOLOMITI Turistična zveza Dolomiti je 11. marca gostila vse glavne igralce turizma v občini, in to kje drugje kot v gostišču Pograjski dom, ki ga oddaja v najem TD Polhov Gradec! Kakor lani je tudi letos sklical občni zbor predsednik zveze Marjan Plestenjak, kateremu je prav konstruktivno nekajkrat priskočila na pomoč v besedi in idejah Helga Kucler, njegova predhodnica. Vzdušje po precej zaskrbljenem nagovoru predsednika, ki ga skrbi premajhna samoiniciativnost članov, je vzdignila Program dela za 2010: - ureditev okolice Pograjskega doma - postavitev informativnih tabel - udeležba na prireditvah sosednih občin - pomladno čiščenje okolja - postavitev ekoloških otokov, klopi in miz - tematska pot - najti interesente za kmečki turizem in prenočišča - tečaj za turistične vodiče - natečaj za najlepše urejen kraj - ohranitev krajinskega parka Dolomiti -Polhograjsko hribovje z besedami, da se nima smisla spraševati o pomenu zveze, temveč raje bolje delovati. Kajti zveza je nastala pred 10 leti na pobudo občine in v šestih letih vodenja zveze se je uspešno spopr^ela z izzivi in pustila s svojim vodenjem pečat odličnosti predvsem pri prireditvah, ki sta sedaj malo zamrli: Blagajevi dnevi in Miklavžev sejem. Pozdravlja pa uspešno širjenje turističnih kmet^ Mehačk in Bitenc. Helga pozdravlja tudi drugačno financiranje društev s strani občine, ki sedaj denar deli strogo namensko po posameznih projektih. TZ Dolomiti pa naj, kot predlaga, več naredi na področju promoc^e posameznih društev prek sejmov in drugje, potem predlaga ocenjevanje najbolj urejenega zaselka ali hiše v občini, kot tretji predlog ureditev prenočišč in parkirišč ter dodatna dela za ureditev gostišča Pograjski dom in pa predvsem rekreac^skih površin ob gostišču. Na vprašanje podžupanu, če so na občini sredstva za izredno financiranje društev brez razpisa, nam je Franci Setnikar razložil, da ima župan nekaj sredstev na voljo, ampak gre za majhen fond, ki praviloma ostaja nerazporejen. Franci je poudaril, da je revizor pri pregledu poslovanja občine Dobrova Pol-lov Gradec izrecno opozoril na neupravičeno razdeljena sredstva mimo razpisov, tako da se občina izogiba takega pavšalnega deljenja denarja. Tudi zato je TZ Dolomiti dobila relativno majhna sredstva (2.768 evrov) in to šele decembra lani. Milka Kobal je tudi ena od najzaslužnejših kulturnozgodovinskih delavk v naši občini, avtorica številnih knjig in predavanj. Njeno vprašanje se je glasilo na rjave table ob Blaga-jevi krožni poti, kajti zmotila jo je njihova velikost in dosti praznega nepopisanega prostora na njih. Podžupan ji je razložil, da pri tem niso imeli široke razprave, verjetno pa je šlo tudi za enotno oblikovanje. Milka je poudarila tudi razliko v poimenovanju; namreč ves čas govorimo o Polhograjskih Dolomitih, ki pa se pravilno imenujejo Polhograjsko hribovje. Marjan Plestenjak se je strinjal, a povedal, da je med ljudmi uveljavljeno ime. Podžupan Franci Setnikar je še enkrat poudaril, da prireditveni prostor v lasti občine še ni najbolje zaživel in tudi ni zgrajen, ker še ni sprejet prostorski akt. Presenetil je z izjavo, da turizma v občini pravzaprav ni, saj turizem pomeni organizirano delovanje ljudi. Udeležba na turističnih prireditvah je najcenejši način promoc^e občine. Trenutno so dogovorjeni z gospo na tržnici za viškim Intersparom, ki deli prospekte občine, pa še to le kot dodatek svojemu rednemu trgovskemu delu. To bi lahko opravljalo eno od društev. Franci vidi TZ Dolomiti kot povezovalni organ vseh društev, ne pa eno od njih! V finančnem poročilu je očitno, da nadzorni organ zveze ni imel težkega dela, saj praktično ni bilo gotovinskih transakc^. Na računu zveze je 5633 evrov, kljub le 2768 evrov veliki dotac^i s strani Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki je plačala šele decembra. Na to temo se je odzval podžupan, ki je razložil, da je bil pravilnik o financiranju društev pripravljen lani in tudi izpeljan. Razpis je vsako leto pomladi in na podlagi dela v minulem letu se tudi točkuje. Če pa je projekt društva večjega pomena, se lahko vodi in financira tudi kot občinski projekt, vendar spet ne kot plačilo vnaprej. Marjan P. je podžupanu predstavil željo po velikem prireditvenem šotoru, za katerega je od lokalnega podjetja že pridobil predračun v višini 4.800 evrov. Tak šotor imajo v TD Briše, ampak bi ga posodili kvečjemu proti plačilu, kar pa se podžupanu ne zdi nič spornega; zakaj bi imeli dva velika šotora, če niti eden ni dovolj v rabi? Helga Kucler je povedala svoje mnenje glede muzeja na prostem, ki je pravzaprav vsako leto jun^a ob Dnevu pod Lovrencem že postavljen s strani TD Briše. Menila je, da to niti ne bi bil pravi muzej niti ni to najprimernejši prostor. Velika zelenica naj bo raje rekreativni prostor in ne statična postavitev česar koli. Prostorski akt za ta prostor, ki ga je od denaci-onalizac^skega upravičenca pred leti odkupila občina, se sprejema že pet let, zaustavilo se je na ministrstvu za Okolje in prostor. Dobra novica za vse planince je, da se bo končno postavila spet brv čez vodo za Pograjskim domom, kakor je nekoč že stala. In ne le to, od nje bo skozi gozd označena in urejena Krkina planinska pot do Mehačka, ki ne bo več prečkala dvorišča kmetje, zaradi česar je gospodar prepovedal prehod planincev. S tem bo Pograjski dom še bolj poln, predvsem pa njegova parkirišča. Vili, predsednik TD Polhov Gradec, nam je zaupal, da žel^o na drugi strani vode urediti pravi kamp. Vendar je treba prej še urediti dokumentac^o od parcele, saj so jo pred nekaj desetletji zamenjali, a lastnine niso nikoli vpisali v zemljiško knjigo. Omenjali so tudi najem prostora za piknike, za kar velja dogovor, da mora vsak, ki želi organizirati piknik, na občini izpolniti poseben obrazec, nato pa se z Ireno Mrežar, s. p., najemnico gostišča Pograjski dom, uskladiti glede termina in dela glede piknika. Od plačane pristojbine za piknik dobi 2/3 Irena, 1/3 pa TZ Dolomiti (lani prejeli 90 evrov iz tega naslova). Na negodovanje nekaterih, zakaj se ne računa piknikov vsem, se pojavi zelo logičen odgovor - ker TZ Dolomiti še ni postavila table o prepovedi piknika brez dovoljenja. Tako nekateri ne vedo, da je za piknik potrebno soglasje in plačilo! Enako se je odgovornost za neurejene koše za smeti znašla na strani TZ Dolomiti, saj na pripombe glede pomanjkanja smetnjakov občina ni dolžna le-teh kupovati, piknike pa potem računa gostom TZ Dolomiti! Glede betonskega plesišča oziroma igrišča za košarko pa je Vili povedal, da imajo elektriko na njem napeljano kar iz gostilne, resda z odštevalnim števcem, ter da ob prireditvah večkrat zaradi preobremenitve zmanjka toka. Predlagal sem jim vgraditev dodatnega števca elektrike z dodatnimi glavnimi varovalkami, saj ima lahko vsak objekt do dva glavna števca brez težav. Hkrati je Vili pohvalil najemnico Ireno Mrežar, s. p., ki se je v vlogi gostinke odlično znašla in že ureja in adaptira objekt ter se pripravlja na oddajo turističnih prenočitev! Predsednik balinarjev pa je razočaran nad številnimi organizatorji prireditev, ki si od njih izposojajo elektriko in je tako lani društvo balinarjev dobilo 518 evrov doplačila ob poračunu električne energie, ki jih komaj plačujejo na obroke! Problem balinarjev je tudi njihova celotna stavba, ki še vedno ni legalizirana, saj ni prostorskega načrta, sprejetega za celotno območje, niti sredstev. Črni vrh, Mačkova »štala« se ruši in je problem ... Tine in sestra sta v sporu in ne gre. Koši za smeti manjkajo, je povedal balinar ... Ja, zakaj pa iz 5000 ne damo? Zadnji del razprave je bil namenjen vseslovenski čistilni akc^i z zbornim mestom pred gasilskim domom. Podžupan je kot strokovnjak za številna področja, ki mu ni žal časa uza stik z občani in je redno tudi na sejah KS, podal tudi načrte občine, da uredi dva dodatna parkirišča, eno v Žirovniku, kjer ima občina v lasti 600 m2 veliko parcelo in eno v Polhovem Gradcu. Razpravo smo zaključili smo malo pred 20 h in se nato prepustili kulinaričnemu razvaja-nju, naj pa sklenem dogajanje z mislio, da turizem smo ljudje, ter da naj vsak pri sebi stori prvi korak, ne pa le išče koga, ki bo korakal namesto njega! Sebastjan Vehar Slovenko smo čistili tudi v Brezju Brezje pri Dobrovi - V soboto, 17. 4. 2010, je vsa Slovenija čistila divja odlagališča. V Brezju se je zbralo kar nekaj vaščanov in interesnih skupin (ribiči, lovci, športno društvo, gledališka skupina), ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živ^o. S skupnimi močmi so zbrali velik kup smeti. Občinski koordian-tor čistilne akc^e Tilen Tehovnik je bil z opravljenim delom zadovoljen. Je pa enodnevna čistilna akc^a Očistimo Slo- venko v enem dnevu pokazala, da tudi Brezjani nismo imuni za človeško malomarnost in da bi v vasi in njeni okolici lahko vsako leto organizirali podobno čistilno akc^o. U.R., FOTO: R.Č., U.R. (Naš) srnjak - divja in domača žival Ko je pomlad že topla, trava visoka in gosta, zaropotajo kosilnice, zaprašio se krtine, zdrobi se kamen in tik ob kosilnici včasih za-joče mladiček, lahko pa pod kosilnico ostanejo le koščice in dlaka, kot bi podrl praprot. Takrat je res nekaj zajokalo. Kosec je drobiž in nožice, ki so bile še prešibke, da bi skočile. ,,Kaj naj zdaj?,, Spomnil se je na lovsko pravilo: Pusti mladiče tam, kjer jih najdeš, mati se bo vrnila in jih zredila! In če se ne vrne? Vse že smrdi tam okrog, bencin, traktor, olje, močan vonj človeka ^ Čez noč ga bo požrla lisica! Odločil se je, stisnil je mladička srnjač-ka pod pazduho. Hitel je. Zdelo se mu je, da gre prepočasi. To so bili za vse dobri dnevi, odhajal je in se vračal. Zgodaj spomladi, ko ozeleni čemaž, je zbolel. Dobil je grižo. ,,Joj, kakšen revež si!,, sta zastokala zjutraj. Oči je imel kalne, drža je bila klavrna, kot bi se postaral. Žena ga je pazljivo očistila in umila s toplo vodo, sam pa je šel v delavnico po zdrobljeno oglje in mu ga vtaknil v gobček. Čez dober teden je ozdravel. Oddahnila sta si, kot takrat, ko je začel sesati mleko. Jedel je, prežvekoval, dirkal, ležal ^ Zgodilo se je lani sredi poletja. Srne in srnjaki so začeli iskati svojo razburljivo ljubezen - prsk. Našega srnjaka zjutraj ni bilo. Jazbečar vstani, no, greva spet okrog! ,,Deset minut pa bom tam v tisti hišici tik pod skalnatim hribom. Lovca poznam, z ženo že dolgo živita tam sama. Vedno pa imata kakšno srnico in jazbečarja. Najraje se pogovarjata o živalih v gozdu.,, ,,O, ti živalca moja,« ga je pobožal po suhem gobčku, zdaj sva pa že blizu; vidiš, kakšen skalnat breg boš imel, pa bršljana ti ne bo manjkalo. No, zdaj sva pa tam.,, Pobožal ga je in jima ga oddal. Kar zastokala sta pred hišo: ,,Joj, kakšen drobiž, pa suhcen je. Kdaj boš pa shodil, ušesca ti moja!,, Odnesla sta ga v sobo: ,,Jaz grem k sosedu po kravje mleko, ti pa poišči dudo in steklenico. Pa brž dajva!« Naslednji dan je srnjaček že shodil in vsak teden je bil močnejši in lepši. Nekega večera je postal nemiren. Nekaj ga je potegnilo v breg med grmovje. Zjutraj sta zaslišala, kako je kopitljal po lesenih stopnicah pred hišo. Dala sta mu spet mleko, pohrustal je piškot in narezano jabolko. Čez dan se je potikal okrog hiše, zvečer pa je skrivnostno izginil. Je že mrak, kliče ga gozd. V koritce ob poti sta mu narezala jabolka, natresla koruzo, piškote, bršljanove liste, da bi ga duh po hrani privabil nazaj. Nič ni pomagalo. Minil je mesec, dva ... Hude misli so ju preganjale. Zjutraj je kar brez puške odrinil po srnjačkovi stezici v breg. Precej je bila poraščena. Sem in tja je poteptal zemljo s škornji, s prsti zmehčal listje, da bi mu pomagal najti pot domov. Kričal je na vse strani bregov: ,,Miško, Miškoooo!,, Dan je bil turoben, večer in noč še bolj. Sedela sta pred tevejem in molče razmišljala vsak zase, kako sta ga občudovala in božala po dlaki in čohala med rogmi, kar je imel najraje. Še tisto noč se je zgodila pravljica. Zgodnja jesen je od nekod privabila srnjaka nazaj na njegovo sled. Zjutraj je priskakljal k njima, igriv in močan se je podrgnil ob nj^u in ju gledal naravnost v oči. Maja bo njegov tretji rojstni dan. Takrat bo spet dobil v svoje korito ob poti darilo, ki mu bo zadišalo že od daleč. Jože Praprotnik Kupivà sončnoj^anjšofl /naravi. JščevajvjmjrilPolho » hribovja. Nepremičn •^Stpavsem^rljirtDJok 31. maj 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 41 V Zalogu se igra, pleše in ... » dogaja « V dolini pod Črnim Vrhom, kjer si roko podata Potrebuježev in Jernejčkov graben, kjer se stikajo vasi Praproče, Setnik in Smolnik, je zaselek, ki ga poznamo po imenu Zalog. Dolina je stičišče okoliških hribov in dolin, v zadnjem času pa tudi kraj, kjer se večkrat srečujemo tukajšnji in okoliški prebivalci. V teh krajih je že več kot 50 let prisotno Prostovoljno gasilsko društvo Zalog. Največja pridobitev v zadnjih letih delovanja društva je gasilski dom, ki sedaj počasi pridobiva načrtovano podobo. V društvu se vztrajno trudimo, da gasilski ce igre namiznega tenisa. Udeleženci smo se redno srečevali enkrat do dvakrat na teden. V zimskih mesecih smo organizirali plesni tečaj družabnih plesov. Plesalci smo z veseljem in v pri'etnem druženju urili naše plesne korake in zadovoljni življenja. Tistega nedeljskega popoldneva smo se na svoje domove vračali z mislio in upanjem, da bodo prireditve takšne vrste postala navada. Sedaj, v spomladanskih mesecih, pa smo člani Prostovoljnega gasilskega društva Zalog njem gasilskih cevi. Kot je že v navadi, bomo tudi letos junia organizirali pravo gasilsko veselico. Dogodek, ki z veliko prostovoljnega dela združi vse gasilce in krajane. Skupno delo je tudi spodbuda za naprej. »Zaloški« gasilci imamo še dom ne bi služil samo za delovanje društva, ampak si predvsem želimo, da bi postal tudi mesto za srečevanja, druženja, prireditve, skratka, da bi bilo to mesto, kjer kraj lahko zaživi kot celota. S to misli'o se je lani in letos v dvorani gasilskega doma zvrstilo kar nekaj dejavnosti. Z jesenjo smo odprli vrata večnamenske dvorane za navdušen- sklenili, da bomo s tečajem nadaljevali v jeseni. Da bi privabili še več tukajšnjih prebivalcev, smo aprilav goste povabili člane Kulturno-umetniškega društva Ligojna. Predstavili so nam veseloigro Zakonci stavkajo. V nabito polni dvorani je bilo obilo smeha in dobre volje, saj igra na hu-morističen način predstavi težave in lepote zakonskega del svojega prostega časa že namenili vadbi in pripravam na jesenska gasilska tekmovanja. Društvo se lahko pohvali z velikim številom mladih članov, ki se ob podpori staršev redno udeležujejo gasilskih vaj. Članice društva, ki smo na občinskih gasilskih tekmovanjih že večkrat dosegle odlična mesta, pa se tudi letos že spopadamo s spajanjem in razvia- veliko načrtov, volje nam ne primanjkuje, možnosti so odprte ^ V prihodnost zremo z upanjem, da nam bo uspelo uresničiti še veliko načrtov in da bomo s prostovoljnim delom in sodelovanjem zmogli ustvariti še več možnosti za oživitev in povezovanje teh krajev. Za PGD Zalog Ana Oblak in Urška Jankovec Praznovanje 1. maja Prvega maja se vsi veselimo, kajti takrat staršem ni treba iti v službo, šolarjem v šolo ^ Toda zaradi česa nam ni treba vsega tega? Seveda zaradi praznika dela, ki ga praznujemo na ta dan. Praznik dela vsako leto praznujemo v več državah po svetu. Praznujemo ga v spomin na splošno stavko delavskih organizaci in delavcev, ki so se borili za več delavskih pravic, med drugimi tudi za 8-urni delavnik, ki ga imamo sedaj. Prva pa ga je uradno potrdila Sovjetska zveza. Na ta dan v mnogih vaseh in krajih zakurio kres v nočnih urah. Ta dogodek privablja veliko ljudi, med drugim tudi mladih. Marsikdo pa sploh ne ve, kaj pomeni ta praznik. Izobesim tudi slovenske zastave. Na kakšnih krajih se lahko tudi zastonj okrepčaš s čajem, delio pa tudi rdeče nageljne, ki so simbol Slovenie. Prost dan mnoge družine izkoristio za izlete v hribe ali na morje. Ljudje, ki se ukvarjajo s turizmom, to s pridom izkoriščajo. Agencie delajo reklame za razna potovanja na ta dan ali celo ves teden. Mnogi muzeji nudio tudi popuste in podobne stvari, da bi privabili več ljudi. Naša družina tega praznika sicer ne praznuje, ampak kakšno leto pa vseeno gremo na kres. Urša Maček, 9. r. OŠ Polhov Gradec Premiera črne komedie Dobrova, 16. maj 2010 - Gledališka skupina KUD Dolomiti Dobrova je zadnjo aprilsko soboto, 24. 4. 2008, v Kulturnem domu na Dobrovi prvič uprizorila Črno komedjo angleškega dramatika Petra Shafferja. Od prve vaje oktobra 2009, ko smo se "amaterci" Vesna Cestnik Tehovnik, Roman Černigoj, Uroš Kristan, Miha Prebil, Urša Remškar, David Tehovnik, Matevž Tehovnik in Tina Zuljan pod vodstvom Nataša Tehovnik. Sceno so po načrtih Francka Končana in Davida Tehovnika so izdelali Slavko in Miha Prebil, David in Miro Tehovnik, Tina Zul-jan in Uroš Kristan. Pri izbiri kostumov in maske nam je selektorja Javnega sklada za kulturno dejavnost RS, ki je sedel med občinstvom in po premieri napisal naslednje: „Tokratna interpretaci'a Shaf-ferjeve Črne komedie ponuja predvsem presenetljivo dobro režiserja Francka Končana ponovno zbrali v gasilskem domu Brezje, pa vse do bučnega aplavza ob koncu premiere je bilo potrebnih več kot 40 vaj ter neštete ure samostojnega učenja in priprav na vaje. Naša srečanja dvakrat do trikrat na teden, ki so bila delavna, vzgojno-izobraževalna, ustvarjalna, sprostitvena in zabavna, so nas povezala v odlično ekipo že tako dobrih priateljev. A to še ni vse - h končni podobi igre so pripomogli še mnogi drugi. Na vajah nas je iz zadrege reševala šepetalka pomagala Gordana SAmidt. Da smo lahko igrali v popolni temi in soju odrskih luči, je poskrbel Robert Rupnik. Za pomoč se zahvaljujemo tudi PGD Brezje in vsem, ki so kakor koli pripomogli k našemu gledališkemu poustvarjanju. Gledalci so bili nad pre-miero navdušeni. Glasen smeh med igro, aplavz ob koncu igre ter čestitke in izrazi navdušenja občinstva po igri smo si člani skupine prislužili z zavzetim delom in so bili največja nagrada za naš večmesečni trud. Godi pa nam tudi ocena območnega igralsko izvedbo. Vsekakor pa gre za polnokrvno uprizoritev, ki v povsem ljubiteljskih kontekstih dokazuje, kako pomemben je pristop h ko-mediski formi in kako lahko tudi komedia polno deluje z vsemi dramskimi prvinami." S to utemeljitvi'o je selektor našo Črno komedio uvrstil v izjemno močno konkurenco polprofesionalnih gledališč tekmovalnega dela regis-kega izbora za 49. Linhartovo srečanje. Naš uspeh na državnem tekmovanju amaterskih skupin bo znan najpozneje jeseni, ko bodo razglasili najboljše igralce in predstave 49. Linhartovega srečanja. Več informaci je na voljo na e-naslovu: gsdobrova@gmail. com. Urša Remškar, FOTO: Anže Krže ILUSTRACUA: Jure Vrbančič Na namiznoteniškem turnirju je sodelovalo osemnajst igralcev iz širše okolice Šentjošta. v V šentjoštu so se pomerili za zelenimi mizami Šentjošt, 15. maj - Namiznoteniška sekci'a Športnega društva Šentjošt je v dvorani kulturnega doma pripravila turnir v namiznem tenisu. Največ športnega znanja je pokazal Dare Makovec, pred Damjanom Miklavčičem in Jožetom Petrovčičem. Četrti je bil Lado Gerdina. Kot je pojasnil Hine Košir, vodja sekci'e, se je tekmovanja udeležilo 18 tekmovalcev iz širše okolice. »Z odzivom smo zadovoljni, kajti gre za naš prvi turnir po daljšem času. Želimo si, da bi tovrstne turnirje organizirali tudi v bodoče in da bi jih obiskalo še več mladih.« Namizni tenis je bil namreč pred desetletjem ali dvema med mladimi zelo priljubljen, med drugim tudi v Šentjoštu, zdaj pa ga preigrava le še peščica. »Zato bomo poskušali stopiti v stik z vodstvom šentjoške osnovne šole in mu ponuditi možnost, da si učenci za eno od svoji prostočasnih dejavnosti izberejo tudi igranje namiznega tenisa. Človeka, ki bi bil pripravljen učiti mlade, imamo, prostor pa tudi,« je še dodal Hine. Kljub majhnemu številu igralcev namiznega tenisa v Šentjoštu pa je sekci'a zopet zabeležila velik uspeh. Nedavno je že četrtič zapored osvojili naslov prvakov v žirovsko-idriski namizno-teniški ligi. (gt) Knjižnica Dobrova Tudi v Knjižnici Dobrova prodajamo knjige po 3 evre v okviru projekta Knjige za vsakogar. Več o knjigah in vsebinah: http://www.mklj.si/index.php/za-medije/arhiv-novic/433-prodaja-knjiqe-za-vsakoqar Izberite kakovostno poletno branje tudi vi! Junija vabljeni na: Malo šolo ličenja z vizažistko Natašo Logar - četrtek, 10. 6. ob 17. uri. Na zadnjem, petem srečanju bomo spoznali trendni makeup (uporaba bleščic, umetnih trepalnic ... ) Prijave v knjižnici/na tel. št.: 01 364 20 40/na e-naslov: dobrova@mklj.si ^ Razstava - 10. 6. - 31. 8 Razstava otrok iz Osnovne šole Dobrova - 1., 2. in 3. razred pod mentorstvom Vesne Bozovičar, Antonije Bozovičar in Barbara Burjak, Andreje Kogoj in Urše Bukovec ter Andreje Mutec in Tatjane Diaci. Naslov razstave je Hura, počitnice! Knjižnica Dobrova Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Prežihov Voranc Ul. Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova www.mklj.si Tel.št.: 01/364 20 40, E-naslov: dobrova@mklj.si Vodja knjižnice: Maja Car Marn Urnik knjižnice: pon.: 8.00-14.00 tor.: sre., pet.: 13.00-19.00 čet.: zaprto 42 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gradca »Jaz sem se z zobmi držal« PD Blagajana iz Polhovega Gradca bo jeseni praznovalo 30-letnico. Zato si je za letos postavilo še posebno bogat program. V soboto, 10. aprila 2010, je prvič organiziralo enodnevno izobraževanje o plezanju s teoretičnim in praktičnim delom, ki je potekalo na Gradiški turi (Furlanova pot). Teoretični del je obsegal napotke o hoji po zahtevnih poteh, o uporabi palic in o nevarnostih v gorah, praktični pa vzpon po okrog 30 metrov visoki steni v plezališču Pikapolonica in vzpon po Gradiški turi ter sestop čez Plazje. Udeležba je bila velika, 22 kandidatov je skušalo obuditi zametke svojih plezalnih sposobnosti. Strokovni del je ob pomoči dveh sotovarišev vodil Jani Bele, avtor več knjig o pohodništvu v gorah. - Polhov Gradec 31. maj 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si V prvem delu smo se seznanili z varno hojo v gorah. Dihanje je eno od pokazateljev stanja našega telesa. Če je oteženo, moramo zmanjšati hitrost hoje. Če je le mogoče, stopamo po celih podplatih, tako zmanjšamo utrujenost nog. Pozorni moramo biti na šume okrog nas, tako zlahka prepoznamo padanje večjih ali manjših kamnov, skal. Hodimo po zgornjem robu steza, ker je spodnji pogosto spodjeden. Palice prispevajo k vzdrževanju ravnotežja in razbremen^o kolke, kolena in gležnje. Roke naj ne bodo preveč trdno vpete v jermenčke, da bi jih lahko, če je treba, čim prej osvobodili. Čelada ne varuje samo pred kamenjem, ampak tudi pred udarci z glavo v skale. Razčlembe nesreč so pokazale, da Tone Kavčič v akc^i so najbolj usodne nesreče z udarci v glavo. Največ nesreč nastane med sestopom, ko popusti zbranost. Vipavska dolina, še posebno okrog Gradišča, se je zelenila pod nami, ko smo se vzpenjali po ozki stezi do plezališča, kjer smo začeli pridobivati prve spretnosti. Znanje nekaj vozlov, osmice, varovalnega vozla, bičevega vozla in polvozla bo treba obnavljati, če ne bo hitro poniknilo v pozabo. Letos je bila ena od pridobitev društva nakup varovalnih kompletov, ki vključujejo plezalni pas, čelado in samovarovalni pas. Seveda smo vse preizkusili v praktičnem delu, ko smo bolj ali pa manj spretno tipali za oprimki in kolovratili čez strme, skoraj pokončne skale, ki na srečo niso bile krušljive. A kompaktnost kamna le ni pripomogla, da ne bi kdo dobil kakšne alpinistične praske. Lažje se je bilo spuščati po steni navzdol; tam Greben je bil prepaden na obe strani. Del udeležencev tečaja. foto: Jerica Škrlj ni bilo treba upoštevati pravila o treh trdnih točkah. Občutki vseh ob koncu so bili pr^etni, prav tako tudi po končanem vzponu po zahtevni Gradiški turi. Ponekod je prav izpostavljena in le z enim očesom smo škilili v prepade pod nami; bolje je, da drugo ostane pripeto navzgor, za vsak primer. Pretikanje vponk samovaro-valnega pasu ob količkih na jeklenici je bilo res zamudno, a kaj hočemo: bili smo v šoli. Po trudapolni poti, ki so jo nekateri prehodili že četrtič in ob jo koncu sklenili z izjavo: »Danes zadnjikrat, nikoli več«, je Jani Bele, ki je ves čas prizadevno razdajal svoje znanje, še zadnjič povzel besedo: »Vsako novo plezalno sredstvo (mislil je na samovarovalni pas) plezanje časovno podaljša in podraži. A varnost je v gorah na prvem mestu, zato je tudi pretikanje med uporabo samovarovalne-ga pasu nujno, ne smemo se spustiti.« Nekdo, ki ponavadi kipi od duhovitih domislic, pa strokovno podajanje hitro dopolni: »Jaz sem to naredil, a sem se držal z zobmi.« Konec plezar^e je bil tak: udeleženci, ki jim rosna mladost ravno ne kipi po telesu, so bili veseli, da jih je društvo popeljalo v nova hribovska doživetja. Milka Bokal Vseslovenski izlet bralnih značkarjev v Benetke »Jutr gremo pa v Benetke komi čakam ej, kva boš uzela s sabo To in še marsikaj se je slišalo po hodni- od mojih sošolk izstopila zaradi bolečin kih naše šole, kajti bližal se je težko priča- v trebuhu. Po avtocesti smo se odpravili kovan izlet bralnih značkarjev v Benetke. do ital^anske meje, od tam pa naravnost V torek,11. 5. 2010, smo se učenci OŠ v Benetke. Kljub dolgi vožnji se mi je pot Polhov Gradec, ki smo vseh devet let pridno brali knjige za bralno značko, odpravili v Benetke. Odhod izpred naše šole je bil že dvajset minut čez peto zjutraj, zato sem morala vstati precej zgodaj. Pot smo začeli v Polhovem Gradcu, nato pa smo se odpravili še na Dobrovo in Horjul, kjer so se nam pridružili učenci teh šol ter učenci Preserja, ki so si prav tako kot mi zaslužili izlet v Benetke. Pot smo nadaljevali proti Vrhniki, kjer je ena zdela kratka, ker sem vmes spoznala nekaj novih pr^ateljev, opazovala naravo, se pogovarjala, vsake toliko časa pa nam je tudi vodička povedala kaj zanimivega. Končno smo prispeli na cilj. Vsi smo nestrpno poskakali iz avtobusa in hiteli proti ladjici, ki nas je popeljala do mesta na vodi - Benetk. Vožnja z ladjico je bila prav zanimiva, ker me je v mislih že popeljala na počitnice, ki so pred menoj, predstavili pa so nam še druge učence, ki so se ne pozab fotiča pridružili izletu (»zlate bralne značkarje« je v Benetke popeljalo šest avtobusov). Benetke - mesto na vodi. Čudovito mesto, polno raznih znamenitosti, ki so vse po vrsti vredne ogleda. Tu je vedno veliko obiskovalcev, pa tudi ogromno golobov, ki se posedejo tudi po ljudeh, če jim po-nud^o hrano. Ogledali smo si gondoljerje na gondolah, s katerimi prevažajo turiste po beneških kanalih. Na žalost je bil dan prekratek in nismo imeli časa za to, smo si pa zato ogledali mnoge druge znamenitosti, npr. Most vzdihljajev, ki je povezoval Doževo palačo in zapore. Most je dobil tako ime zato, ker je imel zapornik tu zadnjo možnost uzreti dnevno svetlobo. Mnogim puncam je tu hitreje začelo biti srce, ko je vodička omenila Cassanovo, kajti bil je edini junak, ki je ušel tem zaporom. Med potjo do čudovite cerkve sv. Marka, smo videli tudi mestno knjižnico. Cerkev je v celoti posuta s mozaiki. Sredi Markovega trga smo videli astronomsko uro, vodička nam je zaupala, da je ta ura res nekaj posebnega, sploh glede na to, kdaj je bila narejena. V Benetkah je veliko majhnih trgovin, v katerih smo videli tudi značilne beneške maske, čipke in steklo ... Po ogledu vseh znamenitosti smo imeli nekaj prostega časa, da smo si nakupili spominke, morda šli na pravo ital^ansko pizzo in se lahko še fotografirali za spomin. Nato smo se z ladjico spet odpeljali nazaj do avtobusa in proti domu. Dan je bil res lep. Imeli smo priložnost spoznati del Italce, izvedeli smo marsikaj novega in zanimivega, predvsem pa se neizmerno zabavali in uživali, kljub oblačnemu in deževnemu vremenu v Benetkah. Vsem učencem, ki se vam morda zdi, da ni vredno opraviti bralne značke, naj povem, da je nagrada, ki jo lahko dobite v devetem razredu, vsekakor vredna vašega truda. Poleg tega, da boste v devetih letih prebrali kar nekaj zanimivih knjig, ki jih morda sicer ne bi, boste lahko odšli še na izlet v Benetke. Pa še izvedeli boste, zakaj je v Benetkah toliko golobov (: Luc^a Trobec, 9. b Dan varnosti in čistilna akc^a 17.4.2010 smo z našo šolo sodelovali v vseslovenskem projektu Očistimo Slovenjo v enem dnevu. Zbrali smo se ob osmi uri zjutraj in najprej imeli požarno vajo, tako da smo se »pred ognjem« evakuirali na naše zborno mesto (šolsko igrišče), kjer so preverili, da ni nihče ostal v šoli. Potem smo se po skupinah odpravili na teren, kjer smo naravo čistili smeti. Naša skupina je čistila teren nad termami Briše. Najprej smo se z avtobusom odpeljali do Briš, izstopili in se razdelili. Z nami je bil tudi gospod iz Briš, ki je dobro poznal teren, tako da nas je lahko dobro vodil. Najprej smo preverili območje ob reki, kjer je bilo kar veliko smeti, nato smo odšli malo višje po cesti in končno zavili v gozd, kjer pa smo naleteli na kar težaven teren. Bilo je ravno po dežju, zato je bilo zelo blatno, dosti pa je tudi drselo. Ob studencih v gozdu je bilo kar veliko plastičnih zabojev in vrečk. Velikokrat nam je spodrsnilo, a smo vseeno, čeprav nekoliko umazani, veseli prišli iz gozda. Nato smo malo počivali, pomalicali in nadaljevali s čistilno akc^o. Ob reki smo odšli proti Polhovem Gradcu, kjer tudi ni manjkalo smeti. Po določenem času smo se obrnili in se po drugi strani reke napotili nazaj na Briše, kjer smo na avtobusni postaji počakali avtobus. Malo umazani in dobre volje smo se vrnili domov. Bilo je zabavno in koristno, zato upam, da bomo prihodnje leto akc^o ponovili. Krištof Janša, 8. a Vtisi: Počutil sem se odlično, ker sem vedel, da delam dobro za našo prelepo naravo. Matjaž, 8. b Na čistilni akc^'i sem se imela zelo lepo, kajti ob pobiranju smeti smo se namreč tudi zelo zabavali. Počutila sem se odlično, ker sem delala nekaj dobrega za naravo. Tako akc^o bi bilo treba ponoviti vsako leto. Očistimo Slovenko! Neja, 8. b Zelo umazano, zasmeteno, mokro, pogovorno, pa tudi smeha ni manjkalo. Našli smo celo avto in podobne stvari. Predlagam pa, da bi lahko čistili tudi v svojem domačem kraju. Anonimni Na čistilni akc^'i smo se zelo zabavali. Najbolj mi je bil zanimiv prvi odvrženi predmet, ki smo ga našli, to je bil valjček za pleskanje. Take akc^e bi morali organizirati večkrat. Liza, 7. a Akc^a je bila zelo koristna za Slovenko in če bi to počeli vsako soboto, bi bil svet veliko lepši. Akc^a je bila zelo poučna. Tomaž, 7. a Zdelo se mi je v redu, ker je bila dobra družba, bilo nas je več in vse je potekalo zelo sproščeno kljub temu, da smo pobirali smeti. Ta čistilna akc^a je bila koristna za celo Slovenko. Simona, 7. a Že zamisel je bila super, a ker se je je udeležilo veliko ljudi, je bilo še toliko bolje. Naša šola je po skupinah temeljito prehodila vse, tudi manjše, poti. Na koncu je bilo smeti ogromno, a mi ni bilo všeč to, da vseh odpadkov nismo smeli pobirati (nevarnih) in tako Slovenca nikoli ne bo popolnoma čista. Janez, 8. b 31. maj 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 43 v v Začaran dan na POš šentjošt Z učenci v podaljšanem bivanju POŠ Šentjošt smo se ves mesec zabavali ob izdelovanju sladolednih maskot - Brihtnih fac. Domišlji'e in ustvarjalnosti nam nikoli ne primanjkuje, za vztrajnost pa je tokrat poskrbela želja po osvojitvi nagrade, ki je bila nastop čarovnika Grega. Naš trud je bil poplačan, saj so naši izdelki navdušili žirio. 4. maja je k nam prišel čarovnik Grega. Dogodek smo želeli podoživeti z vsemi učenci naše šole pa tudi z vrtičkarji, mlajšimi bratci in sestricami ter starši. Nikomur ni bilo dolgčas, saj nam je pričaral uro smeha, petja, čarovný in predvsem dobre volje. Najpogumnejši so se mu pridružili na odru, prav vsi pa smo se ob njegovih vragoliah pošteno nasmejali. Urica druženja je prehitro minila. Ostali so nam prietni spomini in upanje, da nas bo čarovnik obiskal še kdaj. Irena Gabrovšek Še nekaj misli otrok ... Čarovnik Grega je bil zelo smešen. Zabaval nas je s petjem. Ko sem se priklonil, je rekel, naj pazim, da mi ne bodo počile hlače. (Job, 2. r.) Čarovnik Grega nas je povabil na zabavo. Nekateri otroci so prišli tudi na oder. Všeč mi je bila pravljica o sladoledih, ko smo se igrali vlakec, ko je čarovnik pel in čarovnia s palicami in rutka-mi. Obljubil nam je, da bomo po pošti dobili tudi njegov CD s pesmicami. (Alen, 1. r.) Najbolj všeč mi je bila čarovni'a s časopisom. Čarovnik je časopis natrgal na majhne kose, ko pa ga je začaral, je bil časopis naenkrat cel. (Neža, 3. r.) Všeč mi je bilo, ko so se iz palice izstrelile pisane rutke. (Jan, 1. r.) Čarovnik je zabaval vse otroke, šolske in vrtčevske. Povabili smo tudi starše in mlajše sestrice in bratce. Za vse je pripravil zelo smešno predstavo. (Peter, 5. r.) Vzeli so nam Koroško, Trst in Gorico. Morja ne damo. 6. jun^'a glasuj proti! V nedeljo, 6. jun^a bomo državljanke in državljani sprejemali najpomembnejšo odločitev po osamosvojitvi. Gre za naše morje, gre za našo suverenost na morju, gre za pomorski status Slovence, na preizkušnji so naši gospodarski interesi, vezani na luko Koper in Slovenko kot logistično okno v svet za Srednjo Evropo. Veliko volivcev je še neodločenih in rezultat referenduma bo odločen v dneh in tednih do referenduma. Od vsakega izmed nas je odvisno, kakšen bo rezultat! Spomnimo se Koroškega plebiscita pred 90-imi leti, ko smo vitalni del našega narodnostnega ozemlja in 11 % prebivalstva izgubili za nekaj tisoč glasov. Za vedno! Nič ni pomagalo poznejše objokovanje napak, ki so bile narejene v kampanji. Ne dovolimo, da se to žalostno poglavje slovenske zgodovine ponovi danes, ko Slovenci ni treba sprejemati nobenega nepotrebnega tveganja pri odločanju o naši morski meji. Nikamor se nam ne mudi in nobeno nervozno in rokohitrsko reševanje mejnega problema se nam ne izplača. Za Slovenko je arbitražni sporazum (AS) slab, ker ogroža: - njen pomorski status - potrditev sporazuma na referendumu bi za vedno zaprla Slovenii teritorialni dostop do odprtega morja; - gospodarske nacionalne interese luke Koper in Slovence; - njeno suverenost in jo izpostavlja nesorazmernem tveganju v času, ko ima Slovenca najmočnejši mednarodni položaj v zgodovini. AS bo v »najboljšem« primeru Slovenci omogočil »služnost« oz. »neškodljiv prehod« preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda. Slovenska vlada pa je takšen sporazum podpisala brez usklajevanja in obveščanja strokovne javnosti in opozic^e ter nas razdvojila in sprla. Tako smo prisiljeni izbirati med bolj in manj slabimi odločit- vami. Ni res, da AS nima alternative, saj so tudi druge rešitve: • sporazum, v katerem bo izrecno pisalo, da mora sodišče določiti mejo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), o katerem je bilo leta 2007 doseženo soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami v Slovenii; • sporazum, v katerem bo nedvoumno zapisano, da se podpisnici strinjata, da ima Slovenca zagotovljen Piranski zaliv in teritorialni stik z mednarodnimi vodami; • ratifikaci'a sporazuma Drnovšek - Račan, ki za Slovenko pomeni še sprejemljiv kompromis določitve južne meje. Slovenci bomo drugič v zgodovini na plebiscitu odločali o svoji meji - o naši južni in morski meji, o slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Ta odločitev bo pomembnejša od običajnih političnih odločitev in pomembnejša od volitev, ki so vsaka štiri leta. Nikoli več je ne bi mogli spremeniti. V prejšnjem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, zdaj je ogrožena naša suverenost na morju. Tega slovenski državljani ne moremo več dovoliti. Zato vabimo volivke in volivce, da se referenduma udeležite, nanj povabite svoje prijatelje in znance ter glasujete PROTI! Več informaci na www.sds.si, lO OO Dobrova - Polhov gradec, SOJ SDS obljubljanske regie, e-naslov: soj.obljubljanska@sds.si Občinski odbor DOBROVA - POLHOV GRADEC Spoštovane občanke in občani, drage Slovenke in Slovenci! Državni zbor RS je g na svoji 23. izredni seji odločil, da se bomo v nedeljo, 6. junia 2010, odpravili na volišča in odločali o arbitražnem sporazumu o slovensko-hrvaški meji. Vsebina samega arbitražnega sporazuma marsikaterega uglednega slovenskega pravnega strokovnjaka izredno bega. Svoje nestrinjanje so izrazili dr. France Bučar, dr. Miro Cerar ml., dr. Marko Pavliha, dr. Tine Hribar, dr. Janez Čebulj in drugi ugledni pravniki. Arbitražni sporazum nam ne zagotavlja teritorialnega stika z odprtim mor- vključno z vojaškimi premiki naših in tujih ladi do naše obale brez možnosti kakršnih koli posegov s strani sosednjih držav. Naj ob tem opozorim, da bo razsodba arbitražnega tribunala mednarodno zavezujoča in bo obveljala ne glede na to, ali se bodo politične razmere v Evropi spremenile. Tako lahko arbitražni sporazum o slovensko-hrvaški meji sčasoma pripelje do slabitve Luke Koper, izgube strateškega položaja in preusmeritve transportnih poti mimo slovenskega ozemlja, kar bi bila zagotovo nacionalna gospodarska katastrofa. Prav je, da ponudimo alternativo. Začnimo z zavrnitvio arbitražnega sporazuma na referendumu in pokažimo, da ne bomo nikomur dovolili samovolj- ki prikazujejo nesporna dejstva v našo korist. Nobene potrebe ni po reševanju nečesa na vrat na nos, saj je še vedno bolje danes ne imeti nobenega epiloga kot se zavezati k pomanjkljivi rešitvi v prihodnosti. Odločitve, ki jih sprejemamo za dobro Slovenie v mednarodnih odnosih, morajo biti sprejete v skupnem duhu enotnosti. Prepričan sem, da to zmoremo. Spoštovani, 6. junia ne boste dajali glasov ne politiki in ne politikom. Odločali se boste izključno o tem, ali bo ta dan postal zgodovinska prelomnica in obeležje vnovične izgube nacionalnega ozemlja ali pa bo to odskočna deska za poznejšo, za nas sprejemljivejšo rešitev. Že vnaprej se vam zahvaljujem, ker jem, še več - predstavlja možnost, da izgubimo tisto, kar je vedno bilo in je v celoti nesporno slovensko - Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi. Teritorialni stik zagotavlja neovirano plovbo vsega ladiskega prometa, nega odločanja v škodo slovenskemu ozemlju. Nato pa predstavimo mednarodni politiki, zakaj je teritorialni stik za nas tako ključnega pomena. Pojasniti moramo, da se o pravici, ki nam je bila od nekdaj priznana, preprosto ne moremo pogajati. Na voljo je ogromno arhivske dokumentacie in zapisov, vam ni vseeno za domovino, za njeno ozemeljsko celovitost in teritorialni stik Slovenie z mednarodnimi vodami - slovensko okno v svet. Albin Oven, predsednik OO Mag. Radovan Žerjav, predsednik SLS Kolobar Načrtovanje kolobarja oziroma menjave kultur na njivah se v zadnjih letih močno uveljavlja. Razlog so nekatere zakonske omejitve in zahteve ( »navzkrižna skladnost«, pojav koruznega hrošča^ ) in pa priporočila stroke, saj menjavanje različnih med seboj ne sorodnih rastlin na istem mestu pomeni manj rastlinskih bolezni, manj škodljivcev in plevelov, boljšo izrabo vseh hranilnih snovi v tleh ter manjšo porabo mineralnih gnojil. Vse skupaj pa manjša stroške pridelave. Zahteve navzkrižne skladnosti: Obvezen je ustrezen kolobar na najmanj 50 % njivskih površin celotnega kmetiskega gospodarstva. Kot ustrezen kolobar se šteje vsak kolobar, ki ustreza izbrani tehnologii pridelave in lahko kot takega štejemo že dveletni kolobar, priporočljiv pa je triletni. Trave, detelje, travno-deteljne mešanice in deteljno-travne mešanice na njivskih površinah so del kolobarja in so lahko na isti površini več kot tri leta. Praha, podsevki in dosevki se štejejo kot kolobarni členi. Koruza na vseh njivskih površinah gospodarstva se lahko v monokulturi prideluje največ tri leta . Če se predpisan kolobar ne upošteva , kmetisko gospodarstvo 1. leto dobi 50 kazenskih točk . Priporočilo: Letos poteka preverjanje navzkrižne skladnosti že 5 leto, zato bi morali vsi, ki že več kot 3 - 4 leta na njivah pri- delujejo travo, travno deteljno mešanico ali koruzo in v tem času niso v subvenciskih vlogah najavili krmnega dosevka za jesensko - zimski čas, morali posejati na njive ( GERK 1100) drugo kulturo. Na navedene zahteve kmetiska svetovalna služba opozarja že več let, še posebej pa na vsakoletnih inštruktažah pred začetkom izpolnjevanja subvenciskih vlog. Kljub temu pa opažamo, da še vedno veliko nosilcev kmetiske dejavnost ne posveča dovolj pozornosti kolobarjenju na njivah. Vsem, ki se ne nameravajo več ukvarjati s poljedeljstvom pa priporočamo, da v izogib težavam pri kontroli, GERK-e z rabo 1100 - NJIVA, na pristojni Upravni enoti spremenio v rabo 1300 - TRAJNI TRAVNIK. Izpostava Ljubljana Vič Nada Gabrenja, kmetiska svetovalka 44 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Državno prvenstvo v športnem plezanju Balvani 2010 V steni so se pomerili slovenski plezalni asi Log, 8. in 9. maj 2010 - V Športnem parku na Logu so se športni plezalci prvič letos pomerili v tekmi državnega prvenstva v balvanskem plezanju, ki ga je organiziralo Športno plezalno društvo Korenjak. Tekmovanja, ki je potekalo na največji balvanski plezalni steni v Slovenci, so se udeležila vsa velika imena slovenskega športnega plezanja, razen Klemena Bečana. V steni so obiskovalci spremljali zanimiv boj za zmago med članicami, ki je pripadla Ptujčanki Mini Markovič. Med člani je tudi letos prepričljivo slavil Jernej Kruder. V dveh plezalnih dneh se je v steni pomerilo rekordnih 239 tekmovalcev. Odlično izpeljano državno prvenstvo je dobra popotnica za organizacyo tekme svetovnega pokala, za katero se potegujejo organizatorji. Zmaga Markovičevi in Kruderju V Športnem parku na Logu so se v soboto, 8., in nedeljo, 9. maja, na uvodni tekmi v balvanskem plezanju zbrali najboljši slovenski športni plezalci. V dveh tekmovalnih dneh so na tekmovanju nastopile prav vse starostne skupine - tako začetniki - cicibani pa tudi najbolj izkušeni plezalci - v kategorii članov in članic. pa so svoje moči, vzdržljivost in gibčnost merili mladinke in mladinci, kadetinje in kadeti ter članice in člani. Tako kot lani je največ zanimanja požel nedeljski članski finale, tudi zato, ker je organizatorjem na tekmovanje uspelo privabiti slovensko plezalno smetano. Gledalci so v ženski članski konkurenci v steni spremljali vse štiri favoritinje, Natal^o Gros, Majo in Katjo Vidmar ter Mino Markovič, slavila lani, letos pa se je uvrstila na četrto mesto, ter Majo Vidmar, ki se je povzpela na tretje mesto. Prvovrstno presenečenje je pripravila Mateja Hohkraut, ki se je uvrstila tik pod vrh in svojim tekmicam dala vedeti, da je tudi sama izjemno močna tekmica. Mina Markovič je ob svoji zmagi povedala: » Res super tekma sploh dopoldan, ko je svetil sonček, zvečer pa je svoje naredila publika in je bil užitek ple- za njim se je uvrstil Jure Bečan. S tretjim mestom je presenetil komaj 16-letni Domen Ško-fic, ki je zmagal v kategorii kadetov. Zmagovalec Jernej Kruder je povedal, da je imel pred tekmo visoka pričakovanja. O svoji zmagi je dejal: » Nisem presenečen, sem pa vesel.« Tekmovalec, ki ga že maja čakajo tekme svetovnega pokala, se zaveda, da bo treba v svetovnem merilu narediti še nekoliko več: » V svetovnem Gledalci so športno spodbujali vse tekmovalce. V soboto jih je bilo kljub slabemu vremenu nekoliko več kot lani. Tudi cicibani in cicibanke so vztrajno premagovali najtežje bal-vanske probleme. V deževni in hladni soboti so se v steni pomerili najmlajši. Prvenstva se je skupaj udeležilo rekordnih 239 tekmovalcev, med njimi tudi vsi najbolj izkušeni slovenski plezalci, ki sodijo v sam vrh svetovnega plezanja, razen odsotnega Klemena Bečana. V soboto so se med seboj pomerili cicibanke in cicibani, mlajše deklice in dečki ter starejše deklice in dečki. V drugem tekmovalnem dnevu ki se v svetovni konkurenci uvrščajo med najboljših deset. Tekmovalke so v finalni tekmi pomerile na štirih balvanih. Na najvišjo stopničko se je presenetljivo povzpela Ptujčanka Mina Markovič, ki je osvojila vrh treh balvanov, neznanka ji je ostal le zadnji, četrti. Mar-kovičeva je premagala obe prvi favoritinji Natal^o Gros, ki je zati.« Markovičeva je dejala, da so organizatorji tekmo odlično izpeljali, pripravljeni pa so tudi na gostovanje svetovne plezalne elite: »Log je definitivno pripravljen na svetovno prvenstvo, jaz pa tudi.« V kategorii moških članov je tako kot lani prepričljivo slavil Jernej Kruder, ki je preplezal vseh pet balvanov. Takoj V kategorii članov je slavil Jernej Kruder, za katerega še tako zahteven balvan, ni bil pretrd oreh. Med članicami se je na najvišjo stopničko povzpela Ptujčanka Mina Markovič. Prvi favoritinji Natal^o Gros in Majo Vidmar je presenetila Markovičeva. merilu, bi lahko plezal nekoliko boljše. Če bi bila to tekma za svetovni pokal, današnja pripravljenost ne bi zadostovala za tako visoko uvrstitev.« Vodja organizacýskega odbora in predsednik ŠPD Korenjak Lorin Moscha je navdušen nad udeležbo tekmovalcev na prvenstvu : »Zahvalil bi se slovenskim reprezentantom, ki so se odzvali povabilu na tekmo. Prava redkost je, če pridejo na tekmo v balvanih, saj svojo kvaliteto potrjujejo na svetovnem merilu, kjer so vse štiri reprezentantke med prvih deset. Njihova udeležba je za nas potrdilo, da se resnično dela dobro.« Uspeha so se veselili tudi organizatorji, ŠPD Korenjak, saj je njihov član Gašper Potrebuješ v kategorii mladincev zasedel odlično tretje mesto. Uspeh sta dopolnili cicban-ki Tina Vintar s 7. mestom in Manca Patačko Koderman z 9. V kategorii starejših deklic sta Manca Alič in Danuša Vižin-tin zasedli 6. in 7. mesto, med kadeti pa je bil deveti Jonatan Jarc. Lorin Moscha je dejal: » Za naše društvo je to izjemen uspeh, ki je celo nad pričakovanji. Imamo izreden podmla- dek, saj tekmuje kar 14 tekmovalcev, ki so zasedli odlična mesta. S tretjim mestom nas je presenetil Gašper Potrebuješ, ki je kljub temu, da je plezanje nekoliko postavil na stranski tir, dokazal, da je izjemno perspektiven plezalec.« Pripravljeni na tekmo svetovnega pokala Organizatorji državnega prvenstva v balvanskem plezanju so tudi letos postregli z odlično tekmo, ki je ni zmotilo niti slabo vreme. Na svoj račun so prišli ljubitelji športnega plezanja, ki so se nekoliko šte-vilčneje udeležili nedeljskega finala med člani in članicami. Organizac^ski odbor se je odlično izkazal, saj je tekmovanje potekalo nemoteno: »Organizatorji so bili na svojih mestih in tudi sobotni dež ni bil pretrd oreh zanje. Tekmovanje je potekalo nemoteno, tekmovalci pa so nastopali brez težav, saj je bil tekmovalni prostor pokrit. Je pa res, da je bil dež nekoliko nepr^eten za gledalce,« je povedal vodja tekmovanja Lorin Moscha. Organizatorji so ob tekmovalnem delu pripravili tudi dodatni program za gledalce in obiskovalce prireditve, ki so se lahko poskusili v več zabavnih in gibalno zanimivih nalogah. Najmlajši so se pomerili v izdelovanju lesenih možicev in z njimi tekmovali v plezalni olimpiadi, najboljši tr^e so bili nagrajeni z odličjem s podpisom Petre Majdič. Nekoliko starejši so svoj čut za ravnotežje preizkusili na hoji po vrvnem traku in se zapeljali z nagajivim skirojem. Športno plezalno društvo Korenjak je za najboljše plezalce v katego-r^l članov in članic zbralo 1.500 evrov, ki jih je razdelilo med najboljše tri v vsaki kategorii. Tako kot lani so organizatorji na prireditev povabili Natal^o Gros in Majo Vidmar, vrhunski slovenski plezalki, ki sodita v sam svetovni vrh športnega plezanja. V soboto je prireditveni prostor obiskala Natalia Gros, aktualna evropska prvakinja v balvanih 2008, ki se je svojim oboževalcem podpisovala na fotografije in majice. V nedeljo pa je obiskovalce s podpisanimi fotografijami in majicami razveseljevala Maja Vidmar. Tekmovalci so medalje med drugim prejeli iz rok župana Mladena Sumine ter poslanca v Evropskem parlamentu Iva Vajgla. Mladen Sumina, župan Občine Log - Dragomer, je ob tej priložnosti povedal: » Športna pravljica tega tedna se končuje. Verjamem, da ste čutili športni duh v naši občini, ki se iz leta v leto krepi, stopnjuje in razv^a. Vsi skupaj bomo delali naprej, potrudimo se in poskusimo doseči in uspeti v kandidaturi za svetovni pokal v naslednjem letu.« Organizatorji so tekmovanje izpeljali še na višji ravni kot lani in so nedvomno pripravljeni na organizac^o tekme sve- tovnega pokala naslednje leto. Če bo kandidatura uspešna, v kar ne dvomi prvi mož športnega plezanja Tomo Česen, se bo na svetovni zemljevid prizorišč športnega plezanja vpisala tudi Občina Log - Dragomer. Rezultati: Državno prvenstvo v balvanskem plezanju Log 2010: CICIBANKE: 1. Janja Gambret - Šaleški AO 2. Tjaša Slemenšek - Šaleški AO 3. Tinkara Capuder - ŠPO Kamnik 7. Tina Vintar - ŠPD Korenjak 9. Manca Patačko Koderman - ŠPD Korenjak 18. Tina Arnšek - ŠPD Korenjak CICIBANI: 1. Luka Drolc - ŠPO Kamnik 2.Lenart Oblak - PK Ško^a Loka 3. Matic Kotar - ŠPO Rašica 17. Lan Moscha - ŠPD Korenjak MLAJŠE DEKLICE: 1. Jul^a Kruder - ŠPO Celje 2. Larisa Fabjan - AO Vipava 3. Urška Blejec - AO Črnuče MLAJŠI DEČKI: 1. Igor Primc - ŠPO Radovljica 2. Kristjan Jurčič - PK Ško^a Loka 3. Miha Hajna - PK Divača 20. Žiga Patačko Koderman - ŠPD Korenjak STAREJŠE DEKLICE: 1.Jera Lenardič - AO Kranj 2. Katja Kadič - ŠPK Andreja Kokalja 3. Živa Ledinek - AK Ravne 6. Manca Alič - ŠPD Korenjak 7. Danuša Vižintin - ŠPD Korenjak 17. Maša Arnšek - ŠPD Korenjak STAREJŠI DEČKI: 1. Klemen Dretnik - AK Ravne 2. Gregor Vezonik - AK Ravne 3. Martin Bergant - PK Ško^a Loka 31. Vid Humer - ŠPD Korenjak KADETINJE: 1. Katarina Fon - AO Kranj 2. Anja Šerbinek - ŠPO APD Kozjak Maribor 3. Tina Šušteršič - AO Kranj KADETI: 1. Domen Škofic - ŠPO Radovljica 2. Jure Raztresen - PK Ško^a Loka 3. Andraž Karničnik - AK Ravne 9. Jonatan Jarc - ŠPD Korenjak 11. Jure Gvozdanovič - ŠPD Korenjak 12. Nejc Erklavec - ŠPD Korenjak MLADINKE: 1. Polona Dobrovoljc - ŠPK Andreja Kokalja 2. Karin Tomažič - PS Društva prosti čas 3. Manca Mlakar - ŠPO Radovljica 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si MLADINCI 1. Urban Promožič - PK Sko^a Loka 2. Izidor Zupan - SPO Celje 3. Gašper Potrebuješ - SPD Korenjak ČLANI: 1. Jernej Kruder - SPO Celje 2. Jure Bečan - ŠPO Tržič 3. Domen Skofic - ŠPO Radovljica 13. Gašper Potrebuješ - ŠPD Korenjak 21. Nejc Potrebuješ - ŠPD Korenjak ČLANICE 1. Mina Markovič - PK 6b Ptuj 2. Mateja Hohkraut - PK Laško 3. Maja Vidmar - PK Sko^a Loka Sponzorji: UNION, IGLU SPORT, DFG CONSULTING, D. O. O., LJUBLJANSKA BANKA, Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 45 Prejemniki sredstev za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev letnega programa športa na območju Občine Log - Dragomer v letu 2010 DRUŠTVA ZNESKI Uspeha so se veselili domačini, Korenjaki, s tretjim mestom Gašperja Potrebuješa. TIFT TOSHIBA, JAN SPORT, WWW EUROTRADE SI, EUROPLAKAT, STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO INŽ. MARKO POPIT, S. P., TISK TAVČAR, MIZARSTVO NOVAKI, RADIO 1, ANVINA, HERVIS SPORT, ECOLAB, HESTIA PRO, PETZL, LEN-DON, COOL TRADE, D. O. O., SANTOMAS, PARMA, SAMSUNG, UNIPLAST INŽENIRING, D. O .O., KNISS, D. O. O., AVTOCENTER SPAN, EUROGRADNJE, FRUCTAL, FOCULUS, MOBITEL ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO LOG - DRAGOMER 3.557,87 evrov ŠPORTNO PLEZALNO DRUŠTVO KORENJAK 4.207,51 evrov OSNOVNA ŠOLA LOG - DRAGOMER 3.726,87 evrov DRUŠTVO UPOKOJENCEV DRAGOMER - LUKOVICA 313,85 evrov ŠPORTNO DRUŠTVO DRAGOMER - LUKOVICA 8.246,98 evrov NOGOMETNI KLUB DRAGOMER 4.397,53 evrov DRUŠTVO UPOKOJENCEV LOG 1.237,66 evrov ŠPORTNO DRUŠTVO LOG 1.445,16 evrov PLANINSKO DRUŠTVO REGA 666,57 evrov OBČINSKA UPRAVA Dvooddelčni prizidek k vrtcu bo gradil Domstan Dragomer, 18. maj - Občina Log - Dragomer je 21. aprila izbrala izvajalca za gradnjo dvooddelčnega prizidka k Vrtcu Dragomer. Na razpis je pravočasno prispelo šest vlog, med katerimi so bile tri popolne in ustrezne. S tremi ponudniki, ki so oddali popolne vloge, so bila opravljena pogajanja, na katerih je bil za izvajalca gradnje izbran Domstan, d. o. o., iz Velenja. Občina je trenutno v fazi podpisa pogodbe, pridobili pa so tudi gradbeno dovoljenje, ki trenutno še čaka na pravnomočnost. Obenem zbirajo tudi ponudbe za opremo prizidka. Postopki za izgradnjo dvooddelčnega prizidka k Vrtcu Log - Dragomer tako še vedno potekajo po načrtih. Prizidek naj bi bil zgrajen do 15. avgusta, svoja vrata pa naj bi odprl 1. septembra. V začetku aprila je občinska uprava objavila javno naročilo za oddajo ponudb za izgradnjo dvoodelčnega prizidka k vrtcu. Na povabilo naročnika je pravočasno prispelo šest ponudb, in sicer: VG5, Marles Hiše Maribor, Gradis GPL, Pan trade, Domstan in Eurogradnje. Ob javnem odpiranju ponudb, ki so ga na občini opravili 16. aprila, je bilo ugotovljeno, da sta vlogi VG5 in Pan trade nepopolni, naknadno pa je bila izločena še ponudba ponudnika Eu-rogradnje. S preostalimi ponudniki je občinska uprava opravila pogajanja. Daleč najugodnejši je bil izbrani Domstan s ceno 187.000 evrov brez DDV, sledil je Gradis GPL s ceno 227.000 brez DDV, najmanj ugoden pa je bil Marles Hiše Maribor, ki je oblikoval ponudbo v vrednosti 300 tisočakov brez DDV. Ker je občina kot naročnik uporabila merilo najnižje cene, je v skladu z razpisno dokumentac^o kot najugodnejšo izbrala ponudbo Domstana. Tako naj bi občina za izgradnjo prizidka k vrtcu skupaj z DDV odštela 224.400 evrov Izvajalec del mora v skladu s pogodbo do 15. avgusta končati z gradnjo prizidka po sistemu ključ v roke, prav tako pa mora biti do navedenega roka pridobljeno tudi uporabno dovoljenje. Načrtovani notranji del prizidka bo meril 257 m2, v njem bosta urejeni dve igralnici z ločenimi sanitar^ami in pokrito teraso, garderoba, prostor za shranjevanje igral, soba ter garderoba za osebje in pisarna. Prizidani del objekta bo pravilne pravokotne oblike, izdelan pa bo v montažnem sistemu z lesenimi izolac^skimi pa-neli, streha bo pločevinasta. Vesna Erjavec Obravnavali pobude iniciativnega odbora Polane Log - Dragomer, 19. maj 2010 - Občinski svet Občine Log - Dragomer se je v prostorih osnovne šole sestal na sedemindvajseti redni sej,i na kateri je obravnaval enajst točk dnevnega reda. Svet je na seji obravnaval pobudo iniciativnega odbora Polane ter se seznanil z informacyo o revizorskem poročilu. Na seji so svetniki sprejeli sklepe, ki se nanašajo na volitve ter med drugim tudi sprejeli spremenjen proračun za leto 2010. Civilni odbor Polane Svetniki in svetnice so se na seji obravnavali pobude iniciativnega odbora Polane, ki obravnava razmere soseske na Polanah v Dragomerju in potencialne pozidave na območju Liparjevega griča. Obravnavano območje Liparjevega griča je zazidljivo, predvidena pa je izdelava OPPN. Do njegovega sprejetja pa so na tem območju dovoljena samo nujna vzdrževalna dela in manjše komunalno urejanje. Iniciativni odbor, ki svoje aktivnosti vodi že od septembra 2009, je problematiko natančno proučil. Člani odbora so pregledali vso dostopno dokumentac^'o, opravili razgovore z nekaterimi, ki so v preteklosti sodelovali pri sprejemanju postopkov ter pri svojem delovanju sodelovali z občinsko upravo. Med drugim so stanovalci soseske Polane s petic^o nasprotovali uporabi Poti ob Snežaku in obstoječe Poti ob gozdu za dostop do morebitne novogradnje na Liparjevem griču. Podpisniki petic^'e so se strinjali, da je najprej treba urediti ceste, kanali-zac^o, odvajanje meteornih voda, napeljavo vodovoda, elektrike, telekomu-nikac^'e, cestno razsvetljavo in preostalo infrastrukturo. Kljub vsem prizadevanjem, da bi problematiko spoznali do podrobnosti, pa odbor nima vseh verodostojnih dokumentov, ki bi razjasnili problematiko. Odbor se tudi boji, da z novim OPN ne bo mogoče sanirati nakopičenih težav iz preteklosti, zato so se obrnili na župana, da bi sprožil razpravo na Občinskem svetu. Predlagali so, da bi na seji sprejeli takšne usmeritve in sklepe, na podlagi katerih bodo lahko upali, da se bivalne razmere v ničemer ne bodo poslabšale, temveč le izboljšale. Občinski svet se je na seji seznanil z informac^o o pobudi odbora ter sprejel sklepe, da se v fazi priprave Občinskega prostorskega na- črta in OPPN za Liparjev grič upošteva pripombe civilnega odbora. Pobude in pripombe iniciativnega odbora bodo posredovali izdelovalcem OPN z zahtevo, da jih upošteva skladno z županovim sklepom in zakonskimi določili. Sprejet je bil tudi sklep, da občinska uprava na podlagi dostopne arhivske dokumentacije pripravi informac^'o o postopku sprejemanja načrta in PUP za to območje. Priznanja Svetniki in svetnice so na seji Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dragomer - Lukovica z vsemi glasovi za podelili priznanje Občine Log - Dragomer. PGD Dragomer - Lukovica si je priznanje zaslužilo s kakovostnim delom v vsem svojem obdobju delovanja. Društvo vloži veliko truda v delo z mladimi in vzgajanje mladega kadra ter delo z veterani, poleg naštetega pa aktivno sodelujejo z občani, društvi in občino. Člani in članice gasilskega društva so tudi vedno pripravljeni pomagati in sodelovati pri prireditvah s svojo opremo in kadri. Volitve Svetniki in svetnice so na seji sprejeli sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2010 v Občini Log - Dragomer. Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za svetnike, katerih listam so pripadli mandati za svetnike v občinskem svetu, pripada pravica do povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 evra za dobljeni glas. Do delnega povračila stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župane, za katere je glasovalo najmanj 5 odstotkov skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, in sicer 0,12 evra za posameznega volilnega upravičenca v občini. Svet je sprejel Odlok o plakatiranju, postavljanju stojnic in transparentov v času volitev in referenduma v Občini Log - Dragomer. V Občini Log - Drago-mer je do sprejetja tega novega odloka veljal vrhniški odlok iz leta 2007. V novem odloku so med drugim opredeljena mesta plakatiranja, določeno je, da mora občina za brezplačno uporabo nameniti polovico obstoječih plakatnih mest, če pa se izkaže interes, občina lahko zagotovi še dodatna plačljiva plakatna mesta. V odloku so opredeljeni tudi postopki za pridobitev plakatnih mest ter tudi pogoji za postavitev stojnic in transparentov. Sprememba proračuna, zaključni račun in poslovno poročilo Svetniki in svetnice so na seji sprejeli Odlok o spremembi proračuna za leto 2010, Načrt razvojnih programov 2010-2013 ter spremenjen in dopolnjen Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine za leto 2010. Glavni razlogi za spremembo proračuna so, da trenutno še niso našli rešitve za projektiranje in gradnjo knjižnice, ki v letošnjem proračunu ne bo realizirana. V spremenjenem proračunu so več sredstev namenili za investic^'sko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest, povečala so se sredstva za Staro cesto, letos bodo rekonstruirali še Pot na Fer-janko, Pot na stan, Cesto v jami, Cesto na Breg in Rimsko cesto. Občinski svet je na seji sprejel zaključni račun in poslovno poročilo Občine Log - Dragomer za leto 2009. Reviz^a Občinski svet je na seji sprejel infor-mac^o o poročilu o opravljeni notranji reviz^'i za leto 2008. Reviz^a je bila opravljana na področjih javnih naročil, pravilnosti prevedbe plač in zaključnega računa. Na ugotovitve reviz^'e je občinska uprava v gradivu za sejo pripravila tudi pojasnila za svetnike. V. E. Tudi občini presežkov se zgodi spodrsljaj - kdo bo odgovarjal za napako Občina Log - Dragomer je leta 2009 ostala brez 27.000 evrov, ki bi jih za gradnjo ceste Pod gradom pridobili iz sredstev Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki so podeljena na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin, ZfO-1. SVLR je zahtevek občine po povrnitvi odobrenih sredstev za sofinanciranje investicye Pod gradom zavrnil. Občinam pripadajo deleži sredstev za sofinanciranje investic^ v letu 2009 v skupni višini dobrih 43,3 mil^ona evrov. Sredstva so zagotovljena na proračunskih postavkah Regionalne infrastrukture za lokalne ceste, opremljanje zemljišč in komunalo. Leta 2009 je Občini Log - Dragomer pripadalo 26.681 evrov, ki jih je občina želela koristiti za sofinanciranje investic^e Pod gradom. Občina je po objavi višine dodeljenih sredstev v roku oddala Načrt porabe za koriščenje deleža sredstev občine za sofinanciranje investic^ ter naročila izdelati DIIP, ki je podlaga za oddajo načrta porabe. 3. avgusta je občina prejela sklep o odobritvi sofinanciranja projekta gradnje ceste Pod gradom v višini slabih 27 tisočakov. Sele čez dobra dva meseca, 14. oktobra, pa so na občino prejeli podpisano pogodbo o sofinanciranju ceste Pod gradom, v kateri so opredeljene dolžnosti občine in SVLR. V pogodbi je opredeljeno, da je skrajni rok za oddajo zahtevka za nakazilo odobrenih sredstev 6. november 2009, ki ga je občina upoštevala, saj je še pred rokom oddala zahtevek za sofinanciranje projekta z vso potrebno dokumentac^o in prilogami. Pozneje se je izkazalo, da je bil zahtevek nepopoln zaradi neusklajenih finančnih številk, na kar je občino 25. novembra prek elektronske pošte obvestil skrbnik pogodbe pri SVLR, Tomaž Erik Žigon, ki je občino obvestil, da nakazila ni mogoče izvršiti: » Prosimo vas, da nam manjkajoče dokumente dostavite do 30. 12. 2009, v nasprotnem primeru bomo vaš zahtevek v celoti zavrnili.« Na občini so se lotili dopolnjevanja dokumentac^e, konec novembra so med drugim pri skrbniku pogodbe Žigonu po elektronski pošti preverjali, na kakšen način bi lahko dopolnili zahtevek. Že 9. decembra so prejeli obvestilo, ki je bilo napisano 3. decembra, da je zahtevek po nakazilu odobrenih sredstev zavrnjen na podlagi pomanjkljivosti, ki niso bile pravočasno odpravljene. Martin Martinčič, na občini zadolžen za finančno področje, je pojasnil, da so ob dopolnjevanju upoštevali dopis skrbnika pogodbe s strani SVLR-ja. V občinski upravi so še pojasnili, da je res, da je v ozadju pravilnik o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za leto 2009, kjer je kot skrajni rok naveden 30. november. Vendar se je pri dopolnjevanju dokumentac^e zaupalo informac^i Tomaža Erika Žigona o roku za oddajo popravkov 30. decembra, ki se je pozsneje izkazal za napačnega. Občina Log - Dragomer je tako ostala brez obljubljenega denarja. SVLR, ki se sklicuje na omenjeni pravilnik, je zahtevek občine po povrnitvi odobrenih sredstev zavrnil. Občina, ki meni, da ji sredstva pripadajo, je zadevo že predala odvetniku, ki jo še proučuje. Glede na njegovo mnenje se bo odločila, ali bo za dosego ciljev uveljavljala tudi pravna sredstva. V. E. 46 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Vse bliže težko pričakovani avtocestni priključek AC priključek Brezovica je eden izmed projektov, ki vključuje k sodelovanju občine Log - Dragomer, Brezovico in Vrhniko. Izbrana in potrjena je varianta, po kateri poteka občinska meja med Logom - Dragomerjem in Brezovico. Rezultat dosedanjega dobrega sodelovanje med nosilci urejanja prostora in nosilci naloge in obveznosti pri pripravi državnega lokacyskega načrta (DLN) za ta projekt je, da lahko sredi letošnjega poletja pričakujemo sprejem uredbe na Vladi RS in njene objave v uradnem listu RS. AC priključek bo imel za našo občino veliko prednosti, saj bo zagotovljena pretočnost prometa v dnevnih konicah in bomo hitreje opravili dnevne medkrajevne poti, zmanjšal se bo negativen vpliv izpušnih plinov na okolico stoječih motornih vozil, voznikom z južne strani Barja ne bo treba proti Ljubljani dvakrat prečkati avtoceste in še kaj bi se našlo. Kronolog^a dosedanjih dogodkov Spomnimo, da je pobudo za izdelavo državnega loka-epskega načrta za priključek Brezovica podal minister za promet 25. 8. 2004, št. 26444/2004/2-0032074. Pobuda je bila dokumentirana z gradivom Prometna štud^'a Barja in priključevanje tega področja na avtocestni sistem (proj. nal. 644/02, jun^' 2004) in je opredeljena v Odloku o prostorskem razvoju Slovence, določena kot prostorska ureditev državnega pomena in opredeljena v Reso-luc^l o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Slovenci. V programu priprave so bili določeni nosilci nalog, in sicer: • pripravljavec DLN je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Uprava za prostorski razvoj, • naročnik vseh strokovnih podlag in DLN je Družba za avtoceste RS - DARS, • investitor načrtovanja prostorskih ureditev je Republika Sloven^'a, ki jo kot izvajalec naročila zastopa DARS, ki tudi na javnem razpisu izbere Načrtovalca DLN. 11. 1. 2005 je bil izdelan osnutek programa priprave DLN (št. 350-04-22/2004/BL). 20. 1. 2005 je bila sklicana prva prostorska konferenca, kjer je bil razgrnjen prvi osnutek in o njej napravljen zapisnik. 12. 3. 2007 je bil s strani MOP izdan sklep o javni razgrnitvi predloga najustreznejše variante priključka in sklic druge prostorske konference (št. zapisnika 350-08-46/2005-BL.). 10. 6. 2008 je bila v uradnem listu RS št. 57/2008 objavljena Uredba o začasnih ukrepih za zavarovanje prostora na podlagi Programa priprave DLN za AC priključek Brezovica. 26. 9. 2008 je bilo iz MOP izdano javno naznanilo o razgrnitvi dopolnjenega osnutka DLN, ki je prikazan na sliki spodaj. MOP je 17. 3. 2009 objavil obširno razložena stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve dopolnjenega osnutka, ki je Zadnji osnutek posnetka različice umestitve avtocestnega priključka Brezovica v prostor si lahko ogledate na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor RS). potekala od 13. 10. 2008 do 11. 11. 2008. Dogodki v prihodnje Prvič. Na podlagi DLN, bo moral investitor čim prej izbrati projektanta za izdelavo Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ga revidirati po Zakonu o graditvi objektov, odkupiti potrebna zemljišča in pridobiti veljavno gradbeno dovoljenje za gradnjo priključka. Drugič. Izdelati bo moral Investic^ski program in zagotoviti sredstva v načrtih iz- gradnje in obnov avtocest ter izbrati projektanta za izdelavo Projekta za izvedbo (PZI) priključka (postopki lahko trajajo nekaj več kot dve leti). Tretjič. Investitor bo moral z javnim razpisom pridobiti izvajalca del in zgraditi avtocestni priključek. Drugi večji cestni objekti v občini Sočasno se bo ob regionalni cesti (Rn-409) Ljubljana-Vrhni-ka gradil pločnik z vso potrebno komunalno infrastrukturo in prometno signalizac^o za zagotovitev čim večje varnosti v prometu, predvsem pešcev in kolesarjev. Zaključek gradnje pločnika in njegovo navezavo na novo zgrajeni avtocestni priključek Brezovica bo moral, zaradi enovite ureditve, časovno sovpadati z izgradnjo tega. Zaključek Če sem članek začel z velikim optimizmom o napredovanju del pri gradnji AC priključka, pa moram izraziti globoko obžalovanje in razočaranje, da Vlada RS ni ohranila načrtovanega nadaljevanja izgradnje aktivnih in pasivnih prepotrebnih protihrupnih ukrepov ob AC Brezo-vica-Vrhnika v Letnem planu razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2010. Glede na dolgoletno obratovanje avtocestnega odseka in letno povečevanje števila vozil ter dodatnemu hrupu ob zaviranju in pospeševanja vozil prek največje cestninske postaje na avtocestnem križu Slovence si domačini zaslužno težko pričakovano zmanjšanje hrupa z avtoceste za normalno delo in počitek v domačem krogu. Glede na navedeno stanje je nujno potrebno, da občina takoj poveča aktivnosti in sodelovanje z Ministrstvom za promet Vlade RS in zagotovi nadaljevanje izgradnje protihrupnih ukrepov ob avtocesti A1 Ljubljana-Vrh-nika. Severin Maffi, Log pri Brezovici Zbrali skoraj 2,3 tone nevarnih odpadkov Dragomer, 20. april - Na parkirišču nekdanje KZ je aprila potekala akcya zbiranja nevarnih odpadkov, na kateri so občani Loga - Dragomerja zbrali 2285 kilogramov tovrstnih odpadkov. Akcya je potekala tudi na Vrhniki in Borovnici, kjer so skupaj zbrali še 5,4 tone takih odpadkov. 119 občanov Loga - Dragomerja je v aprilski akc^i zbiranja nevarnih odpadkov zbralo kar 2,3 tone tovrstnih odpadkov. Letos se je akc^e udeležilo še več občanov iz nasel^' Dragomer, Log in Lukovica kot lani, na akc^o jih je prišlo 119, prav tako pa so letos zbrali skoraj pol tone več nevarnih odpadkov. Občani so na akc^b prinesli kar 942 kilogramov barv, lepil in črnil, 240 kilogramov akumulatorjev ter 267 kilogramov onesnažene fol^e. Na akc^'i so zbrali tudi veliko jedilnega in motornega olja ter čistil. Občani so na akc^b prinesli še topila, zdravila, baterce, pesticide, kisline, alkalne, pršila in fluorescentne cevi. V okviru KPV akc^e zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev organizirajo že od leta 1997, in sicer dvakrat na leto, občani pa lahko nevarne odpadke pripeljejo tudi na CRO Vrhnika. Na KPV so letos zbrali 17,8 tone nevarnih odpadkov. V akc^l, ki se je je udeležilo 745 občanov iz občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika, so zbrali 7688 kilogramov, na zbirnem centru pa so v skoraj štirih mesecih zbrali 10 ton. Vrhniška komunala sodi v slovenski vrh po količini zbranih odpadkov na prebivalca, presegli pa so tudi količine, ki jih EU nalaga svojim članicam. Nevarni odpadki pomen^b veliko grožnjo za naše okolje in so zdravju škodljivi ali pa imajo več nevarnih lastnosti, zato jih nikoli ne smemo odložiti med druge odpadke. Med nevarne odpadke sod^b vsi ostanki izdelkov, na embalaži katerih so natisnjeni opozorilni znaki, ki opozarjajo na nevarne lastnosti posameznih izdelkov. Vesna Erjavec Na Logu je lepo gorel kres Tako kot skoraj v vsaki vasi je tudi na Logu gorel kres. Že ob sami čistilni ak-c^i smo z gasilci določili prostor, kamor bomo vozili vse lesene odpadke in kurili kres. Prostor nam je velikodušno odstopil g. Marko Remškar, kajti za kurjenje kresa ni primeren vsak prostor. Treba je paziti, da kmetu ne nastane škoda, da se na tistem kraju ne pase živina in ne kosi trava za živinsko krmo. Tak primeren prostor je bil v obrtniški coni. Tja smo zvozili vse lesene odpadke in jih stresali na kup; vse od drobnih odpadkov vej, palet. G. Prah je pripeljala celo pasjo uto. Tako je bil kres lepo pripravljen. Bil je precej dolg. Dogovorjeno je bilo, da bomo kres zakurili ob 20.30. Krajani so se kar lepo zbirali. Ob določenem času sva z g. Markom Remškarjem zakurila kres. Kmalu se nam je pridružil tudi župan Mladen Sumina. Pogovori med krajani pa niso bili nič kaj veseli, saj nas kriza vedno bolj stiska v svoj objem. Ljudje so se jezili na tajkune, odpuščanje delavcev, korupc^o in na nemoč naše vlade. Vse je podobno času iz Čikaga. Nekaj vedrine in dobre volje so prinesle članice našega odbora za ohranjanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev. Po njihovi dobri navadi so spet napekle razne dobrote in razvajale vse prisotne. Tudi „ta zelen" ni manjkal, da so se starejši lahko malo pogreli. Ogenj je počasi ugašal, čas je bil za spanje. Tudi naši pogovori so se skoraj končali. Ljudje so počasi odhajali domov. Eni smo odhajali z mislio, da smo spet „spravili stvar pod streho". Za letos je ena skrb manj. Ludvik Rožnik, predsednik odbora za varstvo kulturne dediščine in prikaz starih običajev Maša v čast svetemu Florjanu Cerkvena fara Brezovica ima tri podružnice, ki so: Vnanje Gorice, Dragomer in Log. Sveti Florjan je med drugim tudi zavetnik gasilcev. Kmalu po osamosvojitvi smo začeli praznovati ta lepi stari običaj. Med podružnicami smo sklenili dogovor, da bodo maše v čast sv. Florjanu vsako leto v eni podružnici. V štirih letih se krog enkrat zavrti. Pri nas na Logu je bilo to slavje letos četrtič., obiskal. Pred leti je prišel blagoslovit nove prostore Mizarstva Novak. Potem je blagoslovil na novo obnovljeno cerkev sv. Janeza Krstni-ka. Tudi njegov šofer in avto stanujeta na Logu v spodnjih dvakrat v gasilskem domu. Ker je na griču cerkev premajhna, je maša v novi kapeli. Ta je veliko bolj priročna, je velika, je ob glavni cesti in blizu gasilskega doma. Tudi za parkiranje je veliko prostora. Letos je bilo praznovanje še posebno slovesno. Za to priložnost nas je povsem nepričakovano obiskal gospod Uran, nekdanji nadškof iz Ljubljane. Gasilci in tudi vsi drugi smo bili začudeni, kako je to mogoče. Gospod nadškof nas je že večkrat prostorih naše kapele. Lahko tudi to malo pripomore. Na začetku maše je kar zadišalo po že tako polni kapeli. Pred oltar je prišel g. nadškof Uran v spremstvu našega župnika g. Mihelčiča. Vso organizac^b sta vodila predsednik gasilcev tov. Andrej Gubič in poveljnik tov. Rok Meglen. Kar zadeva pogostitve pri nas na Logu ni nikoli težav. Naša dekleta in gospodinje napečejo in pri-prav^b toliko dobrot, da se mize kar šib^b. Po končani maši smo vsi odšli v dvorano gasilskega doma. Tam je bilo že vse pripravljeno. Ljudje so se sprehajali ob mizah in poskušali ponujene dobrote, med tem pa modrovali, kako je dobro in vse tako lepo pripravljeno. Največja zvezda dneva pa je bil nekdanji nadškof gospod Uran. Lepo ga je bilo poslušati, ko je govoril o popotovanju po Sveti deželi. Tam je bil tri mesece. Večrat je ponovil, da tega ni mogoče opisati, to mora človek sam doživeti. Naši pevci so začeli peti in takoj je bil tudi on zraven. Zapeli so lepo in ubrano, da je kar donelo po dvorani, ki je bila nabito polna. Okrog sebe je imel vedno polno ljudi. Tudi naša Nataša, ki je fotografirala, je imela polne roke dela. Vsak bi se rad fotografiral z gospodom nadškofom Uranom ali pa vsaj spregovoril nekaj besed. Čas je zelo hitro tekel. Šofer je prišel že večkrat povedat, da je čas potekel, pa je gospod Uran vedno rekel: „Samo še malo." Tako je čas naše maše v čast svetemu Florjanu resnično potekel v veselem, prisrčnem in pristnem vzdušju. Gasilci in drugi občani smo se gospodu nadškofu Uranu lepo zahvalili, mu zaželeli še ve- I-.liiL.^^J liko trdnega zdravja in dolgo življenje. Pa kmalu zopet nasvidenje. Zapisati moram tudi to, da je nabirko od maše gospod župnik velikodušno odstopil Gasilskemu društvu Log, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Ludvik Rožnik 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 47 O dejavnosti Društva upokojencev Log Od zadnjega oglašanja v Našem časopisu smo v našem društvu postorili že marsikaj. 23. marca smo imeli občni zbor, ki se ga je udeležilo več kot sto naših članov. Po zapeti himni našega zbora Spominčice, pozdravu pred- Izleti sednika društva župana Mladena Sumine, predsednika GD Log Andreja Gubiča in občinskega svetnika Ludvika Rožnika in opravljenih izglasovanjih delovnih teles zbora so sledila poročila o delu: tajniško poročilo, finančno poročilo, poročilo o izletniški dejavnosti (bili smo na Bledu, v Izoli -3 dni, po Furla-n^l, na Brionih, v Postojnski jami, imeli smo tudi srečanje šport Vaje Ženskega pevskega zbora Spominčice V četrtek, 6. maja, smo člani društva odšli na izlet po Dolenjski proti Kočevju. Tudi to pot je bilo veliko zanimanje za udeležbo. Najeti je bilo treba še kombi. V vasi Gradišče smo si ogledali, kako naravno suš^o sadje, orodje za pridelavo prosa, črno kuhinjo in pomalicali proseno kašo s suhimi slivami in kompotom iz suhega sadja (to zadnje je marsikomu obudilo spomine na mlada leta). Malo naprej od vasi je cerkev sv. Kan-c^'ana. V njej je bil l. 1508 krščen naš veliki mož Primož Trubar. Potem smo si ogledali grad Turjak, ki je delno obnovljen, in kapelo z grobnico Auerspergov. Pot nas peljala skozi Velike Lašče proti Ribnici, kjer nas je ob ogledu presenetila cerkev v središču kraja. Notranjščina daje videz večje, predvsem pa bogatejše kot od zunaj. Odpeljali smo se v smeri Kočevja in se ustavili v Gostišču Falkenau, kjer so nas postregli z obilnim kosilom (še za domov). Potem smo se zadovoljni odpeljali domov. Tudi to pot smo imeli srečo z vremenom ali pa ima Matej z onim poseben dogovor. Od 2. aprila po barjanskih poteh vsak petek od 9. do 10. dopoldne poteka tečaj nord^ske hoje. Udeležuje se ga približno dvanajst članov društva upokojencev. Tečaj vodi ga. Urša De-bevec, ki je usposobljena za učenje te hoje. Sam tečaj bo kmalu končan, če pa se zanimate, se bomo dogovorili. Vabljeni! 1. jun^a DU Log organizira izlet v rudnik soli pri Salzburgu in ogled Orlovskega gnezda pri Berchtesgadnu. Učenje kleklanja fest, krompirjev piknik, novoletno srečanje), o delu Ženskega pevskega zbora Spominčice, o pohodni dejavnosti (v času od lanskega zbora do tokratnega so članice in člani opravili šestindvajset pohodov po hribih in dolinah Slovence), o tečaju kleklanja, poročilo komisme za socialno delo - LOŽANKE ter poročilo predsednika društva, ki se je tudi zahvalil prisotnemu županu za finančni prispevek društvu in predsedniku GD Log za nudenje svojih prostorov za potrebe DU Log. Velika zahvala velja članom društva za delo in stalno pripravljenost za nudenje pomoči pri dejavnosti društva. Podano je bilo pozitivno poročilo nadzorne komisme. Zbor je pozdravili tudi župan Loga -Dragomerja, predsednik GD Log in občinski svetnik. Predstavljena sta bila program dela in finančni načrt za leto 2010, ki sta bila soglasno sprejeta. Predsednik društva je za uspešno in nesebično delo v UO DU Log podelil zahvalo - plaketo ge. Dragici Meglen in g. Avgustu Kranerju. Pevski zbor Spominčice je za zaključek zapel nekaj živahnih pesmi. Sledila je manjša pogostitev. Pred vhodom v grad Turjak Tečajniki na nord^ski hoji ' Novičke iz Občine Log - Dragomer • Novičke iz Gradnja javnega vodovoda v Dragomerju V Občini Log - Dragomer bo predvidoma od maja do avgusta potekala gradnja javnega vodovoda, na katerega bodo priključili uporabnike, ki so doslej uporabljali zasebne vodne vire. Gradnja javnega vodovoda bo potekala na Dragomerški cesti, Ob Snešaku in Kotni poti. V tem času je predvidena delna zapora Dragomerške ceste in ceste Ob Snešaku ter popolna zapora Kotne poti. KPV bo dela izvajal postopno po odsekih predvidoma 30 metrov, zato bodo tako prestavljali tudi zaporo. Andrej Treven s KPV je pojasnil: » V predelu Dragomerja še ni bilo zgrajenega sekundarnega vodnega vira. Po odloku o oskrbi s pitno vodo, ki zahteva ureditev stanja, se morajo stanovanjske stavbe, ki so priključene na zasebni vodni vir, v primeru da je priključitev na javni vodovod možna, na javnega priključiti najkasneje do 31. 12. 2015. Na občini so se odločili, da bodo stanje uredili še letos. Za potrebe gradnje vodovoda bomo prekopali polovico ceste. Trenutno se še usklajujemo z občino glede vgrajevanja dodatne infrastrukture.« To so potrdilu tudi v občinski upravi: » Občina že pospešeno išče rešitve za pridobivanje dokumentac^e za izgradnjo razsvetljave in kanalizac^ske infrastrukture.« Vrtna pot s prestavljanjem visoke cone do boljših tlakov Konec maja bo v Dragomerju potekalo prestavljanje jaškov visoke cone, ki jih bodo iz Rožne poti prestavili na Vrtno pot. Na KPV so pojasnili, da bodo na tak način izboljšali tlake na Vrtni poti. Andrej Treven iz KPV je povedal: » Na področju Dragomerja sta dve coni, visoka in nizka. Višje ležečim gospodinjstvom vodo zagotavljamo preko vodohrama, ta gospodinjstva so priključena na tako imenovano visoko cono. Vrtna pot je bila do sedaj priključena na nizko cono, vendar so tlaki tu nihali, saj je to območje najvišje na nizki coni. Sedaj bomo jaške prestavili za eno ulico nižje in na ta način bodo tudi uporabniki na Vrtni ulici imeli boljše tlake, ki bodo dosegli do največ 5 barov.« Na KPV ocenjujejo da bodo s prestavljanjem cone rešili težave nizkih tlakov ter nihanja tlakov na tamkajšnjem območju. Vesna Erjavec Ula Ana Leban - 3. mesto na svetovnem pokalu rokenrola V soboto, 15. 5. 2010, je potekal svetovni pokal v rokenrolu na Hrvaškem v kraju Sveti Martin na Muri. Tam se je zopet odlično izkazala 13-letna Ložanka ULA ANA LEBAN, učenka 8. a razreda Osnovne šole Log -Dragomer. Skupaj s soplesalcem Maticem iz Grosupljega sta v hudi konkurenci 55 parov iz vse Evrope osvojila odlično 3. mesto. To je zanju največji uspeh v njuni sedemletni plesni karieri. Na fotografiji sta skupaj z njunim odličnim trenerjem Robertom Kneževićem. Čestitamo jima in jim želimo še veliko uspehov! Obenem se zahvaljujemo tudi trenerju, saj brez njega ne bi bilo takih rezultatov. NK Dragomer na televiz^'i V nedeljo, 9. 5., smo si lahko na 2. programu RTV Slovenca ogledali oddajo Rad igram nogomet, kjer je bil predstavljen naš klub, NK Dragomer. Glavni nastopajoči so bili seveda naši mladi nogometaši, še posebno pa član ekipe, ki je osvojila drugo mesto v državi, Jošt. Izjemno smo veseli, da nas je lahko že po pičlih treh letih našega dela doletela čast, da je bila o našem klubu in delu posneta ena od oddaj Rad igram nogomet. Osvojeno drugo mesto v državi je izjemen dosežek, ki preprosto ne more in ne sme biti neopažen. Tak uspeh pa vendarle ni prišel kar čez noč. Za nami so tri leta dobrega dela z otroki pa tudi na drugih področjih dela in to se je začelo obrestovati. Poleg otrok in trenerjev, ki so si priigrali naslov vice prvaka države, velja zasluga za uspeh vsekakor tudi ljudem, ki so odgovorni za samo organizac^o in delovanje NK Dragomera. Nanje se mogoče včasih kar malo pozablja. Klub je namreč mnogo več kot samo igranje oz. tekmovanje. Nekaj zanesenjakom se je v zadnjih treh letih življenje obrnilo na glavo, saj ves prosti čas preživao v klubu in za potrebe kluba. Družinsko življenje je pri njih postalo postranska zadeva. Ko se drugi odprav^o na sobotne ali nedeljske družinske izlete, se oni odprav^o na Log. Ko se drugi po napornem delu v službi zleknejo na kavč v domači dnevni sobi ali na domačem vrtu, se oni po naporni službi odprav^o na »delo« na Log. Vendar tako pač je povsod v takšnih majhnih klubih ali društvih, kot je naše. To je davek, ki ga plačaš, ko sprejmeš odgovornost. Ko pa nastane tak uspeha, kot je drugo mesto v državi in ko se pogleda nazaj in vidi, kaj je v treh letih nastalo iz takratnega neuporabnega in zanemarjenega igrišča s celotno okolico, si človek napolni baterce za nadaljnjih nekaj let. Za naključnega mimoidočega ali naključnega gledalca katere od vsakotedenskih tekem naših selekc^ mogoče ni kaj dosti za videti, pač neograjeno nogometno igrišče, majhen športni objekt, pomožnega igrišča ni ^ No, večina naših občanov pa tudi tistih, ki poznajo razmere in vedo, kako je bilo prej, pa ve, da je bilo opravljeno ogromno dela v športnem parku Log. Vse to je nam športnikom uspelo tudi s pomočjo Občine Log - Dragomer, ki nam pomaga pri omogočanju vedno boljših razmer dela. Brez takih možnosti, kakršne dobivamo športniki v naši občini, pa ne more biti kakovostnega oz. vrhunskega športa. Tako dobrega nogometnega igrišča, kot ga imamo sedaj, naš kraj ni imel nikoli. Tako urejena športna hišica ni bila nikoli. Toliko registriranih igralcev ni bilo prej nikoli. Veliko gledalcev na domačih tekmah. Očitno je, da smo leta 2007z začetkom aktivnega delovanja dobro porinili voz v športnem parku. Prvo leto smo bili namreč nogometaši še sami, potem so prišli korenjaki, no, sedaj smo že štiri različna društva, ki vsak na svojem področju dela dobro in dosega dobre rezultate. Dobro se krepi tudi sodelovanje med društvi, ki delujejo v športnem parku Log, ki bi lahko nekoč postal vzor drugim podobnim parkom. 8. in 9. maja je športni park pokal po šivih, saj sta bili hkrati dve zahtevni prireditvi, ki sta si bili povsem različni. Korenjak je izpeljal državno prvenstvo v balvanskem plezanju, hkrati pa smo nogometaši NK Dragomerja v soboto gostili mednarodni, veteranski turnir in v nedeljo izpeljali dve prvenstveni tekmi. Na turnirju se tradicionalno srečujejo dve hrvaški in dve slovenski ekipi, in sicer veterani iz Os^eka in Lošinja ter veterani Dobrove in Dragomerja. Turnir je bil velik organizac^ski zalogaj, saj smo hrvaške ekipe gostili dva dni. Tako je bilo poleg tekmovalnega dela treba urediti tudi vse druge nastanitvene in logistične zadeve. Ker je namen turnirja predvsem krepitev pr^ateljskih stikov na osebni pa tudi na meddržavni ravni, rezultat ni pomemben. Vseeno pa mora ena ekipa domov odpeljati prehodni pokal, in to je bila letos ekipa Dobrove. Po končanem tekmovalnem delu je v gasilskem domu v Dragomerju sledilo veselo druženje. Ob tej priložnosti iki se zahvaljujemo gasilcem, ki nam vedno ob takih priložnostih od-stopio dvorano. Če so bili Dobrovčani najboljši v igri, so bili Osječani najboljši v petju, ki se je slišalo iz gasilskega doma do poznih nočnih ur. Če kdo v bližini ni mogel spati, se mu opravičujemo, vendar ob tako dobri interpretac^i lepih, vsem znanih dalmatinskih pesmi ni težko biti buden. Ker so bili na koncu vsi naši gostje izredno zadovoljni, imamo občutek, da smo se kot organizatorji izkazali. Vsi skupaj komaj čakamo prihodnje leto, ko se bomo zopet srečali, takrat v Os^eku. Na koncu naj vse člane, starše in privržence povabimo na zaključek sezone, ki bo 19. 6. na nogometnem igrišču na Logu, kjer bomo v sproščenem vzdušju končali letošnjo nogometno sezono. NK Dragomer 48 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si IV. Odprto prvenstvo Žabice Žabicam osem naslovov državnih prvakov Vrhnika, 9. maj 2010 - ŠŠD Log - Dragomer je v športni dvorani OŠ Martina Slomška že četrtič organiziral Odprto prvenstvo Žabice - tekmovanje v plesih cheerleading in cheer z mednarodno udeležbo, ki je v izbranih kategoryah tudi kvalifikacysko tekmovanje za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu. Svojo kakovost so ponovno potrdile Žabice in Žaboni, ki so osvojili kar osem naslovov državnih prvakov. Tekmovanja se je udeležilo rekordno število tekmovalcev, rekordno pa je bilo tudi občinstvo, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Sobota, 9. maja, je v športni dvorani na Vrhniki minila v znamenju nav^anja, vratolomnih metov in dvigov ter odličnega plesa. Organizatorjem ŠŠD Log - Dragomer je uspelo privabiti rekordno število tekmovalcev ter gledalcev, ki so glasno spodbujali vse nastopajoče. Na tekmovanju se je predstavilo več kot 450 tekmovalcev iz osemnajstih društev. IV. Odprto prvenstvo Žabice velja za VI. Državno prvenstvo Cheerleading zveze Slovence, v izbranih kategor^ah pa je tudi kvalifikac^sko tekmovanje za nastop na ICU, Evropskem prvenstvu 2010 septembra v Parizu in ICU, Svetovnem prvenstvu 2011 aprila v ZDA. V dopoldan so v dvorani potekale kvalifikac^e in uradni trening, popoldan pa so se tekmovalci pomerili na uradnem tekmovanju, ki so ga slavnostno odprli z mimohodom vseh nastopajočih. Zbranim je spregovoril župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, ki je izrazil upanje, da bodo v prihodnosti organizatorji tekmovanje lahko organizirali tudi v domači občini. Po himni in razglasitvi finalistov kvalifikaci se je začelo tekmovanje, ki je izmenično potekalo na tekmovalni površini za ples cheerleading ter plesni površini za ples cheer. Tekmovalci so se pomerili v dvanajstih kategor^ah v plesu cheerleading. Najuspešnejše so bile Žabice in Pegice iz ŠŠD Log - Dragomer, ki so osvojile kar šest prvih mest, štiri druga in tri so si pritekmovali tudi drugo in tretje mesto. Zelo uspešni so bili tudi člani ŠD Twist. Na tekmovanju v kar 14 plesnih kategor^ah v plesu cheer je bilo najuspešnejše športno društvo Twist z dvema prvima mestoma, ki so ju dopolnili še s drugim in tretjim mestom. Uspešne so bile tudi Žabice, ki so v kategorii otroških plesnih parov v plesu cheer in otroških Otroška plesna skupina cheer je stopila na najvišjo stopničko. Tekmovanja se je udeležilo rekordnih 450 tekmovalcev. Občinstvo je športno dvorano OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki napolnilo do zadnjega kotička. tretja mesta. Članska dekliška ektakularen nastop Mladinske skupine Žabice v plesu cheerle-ing je prepričal tudi žir^o. peterka si je z zmago priborila uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnjega aprila v ZDA. Petih prvih mest so se veselili člani AŠD Diamond, ki plesnih skupin v plesu cheer osvojile naslova državnih prvakov. Organizatorji so tekmovanje popestrili z revialnimi nastopi, na katerih so se predstavile Zbrane je nagovoril župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina. tudi Žabice in Bevške Žabice, ter nenapovedanim nastopom Žige Laknerja, ki se je v dvorani predstavil s pesmio Cvet z juga, s katero mu na prireditvi Slovenia ima talent ni uspelo prepričati žirie. Uspehi ŠŠD Log - Dragomer na IV. Odprtem prvenstvu Žabice: Mladinski dekliški skupinski dvigi: 1. Žabice, 3. Pegice Članski dekliški skupinski dvigi: 1. Žabice Članski mešani skupinski dvigi: 2. Žabice Mladinski partnerski dvigi: 1. Eva Kržič in Luka Samotorčan Članski partnerski dvigi: 3. Ida Grom in Matevž Remškar Otroški posamezniki: 1. Anja Vidmar, 2. Uršula Jušič Piber Mladinski posamezniki: 2. Eva Kržič Članski posamezniki: 1. Miha Gerbec Otroške skupine v plesu cheer- leading: 2. Žabice Mladinske skupine v plesu che- ereading: 1. Žabice Otroški plesni pari v plesu cheer: 1. Tjaša Žakelj in Jerneja Vonča Otroške plesne skupine v plesu cheer: 1. Žabice Članske plesne skupine v plesu cheer: 4. Žabice Vesna Erjavec Je v Športnem parku Log mogoče uživati? Zakaj pa ne, je odgovor, ki ga na to vprašanje ponujamo v Športnem društvu Log (ŠD Log). Športna rekreacya in treningi, glasba, knjiga in film, predvsem in najprej pa možnost druženja z ljudmi, ki jih imate radi, je tisto, kar ponuja Športni park Log (ŠP Log), kakršnega razvyamo za vas ^ Trenutna podoba in ponudba parka Območje ŠP Log je z vidika infrastrukturnih razmer urejeno tako, da so zagotovljeni vsi glavni pogoji za družabne, kulturne, umetniške in šport-no-rekreativne dogodke in prireditve. Zaradi kar intenzivnih infrastrukturnih vlaganj v zadnjih nekaj letih ŠP Log svojim obiskovalcem omogoča: • igranje nogometa na travnatem igrišču • igranje košarke na asfaltnem igrišču • plezanje na umetni plezalni steni • igranje otrok na travnati zelenici • druženje v lokalu Mosquito Sport Center • organizacio vseh vrst prireditev na prostem. V zadnjih dveh letih je ŠP Log gostil nekaj zelo odmevnih prireditev, med katerimi želimo izpostaviti zgledno organizirana državna prvenstva v bal-vanskem plezanju ter prireditve Športfe(j)st in Pozdrav jeseni. Udeležba ljudi na navedenih prireditvah nas utrjuje v prepričanju, da prebivalci Občine Log - Dragomer pozitivno sprejemate naša prizadevanja in da si želite tovrstne ponudbe. Dosedanje izkušnje in spomini, ki smo si jih ustvarili in podarili na dogodkih v ŠP Log, pa so brez izjeme pozitivni. Letos smo v ŠP Log že organizirali dva dogodka. Prvi je bil akcia Pripravimo Športni park Log za otvoritev in je v soboto, 27. marca, sovpadal s čistilno akcio v širšem lokalnem okolju, drugi pa je bil bolj družabne narave, ko smo se v petek, 21. maja, v ŠP Log zbrali članice in člani ŠD Log. V počitniških mesecih, ki prihajajo, pa za obiskovalce ŠP Log pripravljamo naslednje prireditve: • sobota, 12. juni, ob 10.00, prireditev Dan slovenskega cheerleadinga in cheer plesa 2010 • sobota, 26. juni, ob 17.00, prireditev Pozdrav poletju 2010 • juni-juli, ogled tekem na SP v nogometu 2010 • juli, mesec filma in knjige • avgust-september, ogled tekem na SP v košarki 2010 Prva od navedenih prireditev, torej Dan slovenskega che-erleadinga in cheer plesa 2010, bo namenjena praznovanju 5. obletnice ustanovitve Cheerlea-ding zveze Slovenie (CZS). Na njej se bodo zbrali predstavniki vseh društev, ki so včlanjeni v CZS, seveda pa pričakujemo najštevilčnejšo udeležbo na strani domačih Žabic. Prireditev bo potekala v znamenju delavnic, ki jih bodo pripravili nosilci slovenske plesne dejavnosti cheerleading in cheer, ter sproščenega druženja, ki je namenjeno poznavalcem te izjemno zanimive športne panoge pa tudi vsem tistim, ki zanjo še niste slišali. Na prireditvi Pozdrav poletju 2010 želimo v ŠP Log na isti dan v sproščenem druženju, podprtem z demonstraciskimi nastopi Korenjakov in Žabic ter priateljsko nogometno tekmo Dragomerčanov in Ložanov združiti člane vseh klubov in društev (NK Dragomer, ŠPD Korenjak, ŠŠD Log - Dragomer in ŠD Log), ki s svojimi dejavnostmi delujemo na območju ŠP Log. Prireditev želimo popestriti z nastopom DJ-ja in z glasbenim nastopom v živo, namenjena pa je vsem ljubiteljem in podpornikom sproščenega športnega druženja. Mesec filma in knjige nam bo na travnati zelenici v ŠP Log ponudil možnost ogleda filmov na velikem zunanjem zaslonu in branje knjig. V slogu letnega kina pod zvezdami bodo organizirani tematski večeri slovenskih črno-belih filmov (Vesna, Ne čakaj na maj, To so gadje jugoslovanskih komedi (Ko to tamo pjeva, Maratonci tečejo zadnji krog športnih in glasbenih filmov in filmov po izboru obiskovalcev. Ljubitelji knjig pa bodo lahko v ležalnih vrečah prebirali svoje najljubše knjige. Letos bodo na svoj račun prišli ljubitelji nogometa in košarke, saj bosta na sporedu svetovni prvenstvi v nogometu in košarki. Na velikem zunanjem za- mé v ^ / ■■ r V- i slonu bo Mosquito Sport Center športnim navdušencem omogočil ogled tekem z obeh SP. Prihodnost parka Na vsak način jo v ŠD Log vidimo v nadgradnji obstoječe infrastrukture in učinkovitem upravljanju, ki bo združevalo trženje in vzdrževanje komunalne infrastrukture ter objektov v ŠP Log. Kot smo podrobno predstavili v prejšnji številki mesečnika Naš časopis, želimo ŠP Log razviati v sodobno zasnovano, funkcionalno celovito in okolju priazno območje, ki ga bodo sestavljali: • travnato nogometno igrišče • nogometno igrišče z umetno travo • dvorana za mali nogomet • objekt z garderobnimi in društvenimi/klubskimi prostori • asfaltno košarkaško igrišče • travnata zelenica z otroškim igriščem • večnamenski oder s plezalno steno • večnamenska dvorana za družabne, kulturne in športne prireditve • asfaltirana parkirišča Dodatna vlaganja v razvoj ŠP Log predvidevamo izključno z enim samim ciljem - da ustvarimo možnosti za nadaljnji razvoj še bolj množičnih in še bolj kakovostnih dejavnosti, prednostno na področju rekreacie in tekmovalnega športa. Na območje ŠP Log želimo pritegniti še več ljudi, ki se bodo identificirali s tem prostorom in življenjsko kulturo, ki jo razviamo na njem. Za konec naj k sodelovanju povabim vse, ki želite sodelovati pri soustvarjanju možnosti za trajnostni razvoj družbenih dejavnosti v Občini Log - Dra-gomer in ki želite prispevati k razvoju športa in rekreacie na območju ŠP Log. Kot prva kontaktna oseba ŠD Log sem vam spodaj podpisani kadar koli na voljo na številki 041 234 000, vsem bralcem pa se iskreno zahvaljujem za naklonjeno pozornost in vas priazno pozdravljam. Simon Strgar, predsednik ŠD Log 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 49 Na Zasavski Sveti gori Zasavska Sveta gora ali nekoč imenovana tudi Taborska gora leži na levem bregu reke Save med Zagorjem in Lit^o in je med najbolje obiskanimi razglednimi točkami v Zasavju. Posebno doživetje tokratnega pohoda je bila vožnja z vlakom do Save in vrnitev z njim v Ljubljano. Zbrali smo se v torek, 27. aprila, ob pol sedmih pod uro na železniški postaji in pot do Save je hitro minila ob pr^etnem klepetu. Od tam smo se po strmi poti povzpeli do vasice Tirna, nadaljevali pot po makadamski in gozdni poti do asfaltirane ceste, ki nas je pripeljala do vasi Rovišče in naprej do našega cilja. Pred kočo sta nas pričakala Ciril in Dragica. Najprej smo se malo okrepčali, nato pa odšli občudovat razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in ve- lik del Posavskega hribovja. Potem smo se odpravili proti cerkvi Martinega rojstva, ki je bila prvič omenjena 1364. leta, v 18. stoletju pa so jo razširili in baročno preoblikovali. Obdana je z obzidjem in je domačinom nudila pribežališče pred Turki. V obzidju je ohranjena velika obokana veža s petimi lopicami - posebnost, kakršne ni drugje v Slovenci. Samostojno stoječi zvonik je prvotno služil za obrambni stolp, v njih so še vedno vidne strelne line. Sprehodili smo se še med kipci, križevim potom, kapelicami s podobami in malo hišo božje previdnosti, ki so v bližini cerkve. Vrnili smo se v kočo na toplo malico, kjer sta nas z obiskom presenetila Jože in Lili. Napravili smo še spominski posnetek, ki dokazuje, da smo bili vsi dobre volje, ter se spočiti in polni energie spustili v dolino. J. Trček Pohod na Ključ Tako kot pred 32 leti smo se tudi letos podali na tradicionalni pohod, ki sta ga organizirala PD REGA in PD IMP Ljubljana, ki s SD Dragomer - Lukovica sodeluje že od vsega začetka. Le-ta sega v leto 1977. Čeprav tistega ega leta pohoda ni bilo zaradi slabega vremena, pa je bil leta 1978 pod vodstvom g. Franeta Požarja, takratnega vodje planinske sekc^e pri SD Dragomer - Lukovica. Že po treh letih se je zelo »pr^el« in se ga je leta 1981 udeležilo kar 550 pohodnikov. Na pohodih so sodelovala vsa takrat delujoča društva in sekc^e: strelska sekc^a, ki jo je vodil g. Mladen Sumina, Pevski zbor Dragomer pod vodstvom Jožeta Jesenovca, takratna občinska struktura, vojaki JNA in GD Brezje, ki so nas vedno pričakali z živo glasbo in dobro hrano. Potekala sta tudi kulturni program in žrebanje nagrad, ki jih je večinoma prispevalo PD IMP in drugi sponzorji. Tako kot splošna kriza je tudi pohod doletela kriza in smo jo uspešno prebrodili, predvsem po zaslugi planincev, ki so vsa leta vztrajali. Po ustanovitvi PD REGA Log - Dragomer smo se povezali s planinci iz PD IMP in letos se nas je zbralo že okoli 100. Krenili smo iz Dragomerja na Ferjanko, kjer so nas pričakali pohodniki z Loga in Bevk. Imeli smo krajši postanek za vroč čaj in pecivo, kar so brezplačno delili naši člani. Po nagovoru župana Mladena Sumine, ki nas je pozdravil in nam zaželel varno pot, smo krenili proti Ključu. Malo smo pokramljali, pomalicali in se potem organizirano vrnili v Dragomer, kjer so nam pohodniki zaupali, da se bomo naslednje leto spet srečali. Predsednik PD REGA Dušan Trček Otroška civilna iniciativa za varno pot v šolo Učenci 4. a razreda Osnovne šole Log - Dragomer so skupaj z razredničarko Janjo Zadni-kar županu Občine Log - Dragomer Mladenu Sumini poslali dopis, v katerem mu predlagajo izvedbo ukrepov za varnejšo pot v šolo. Poslani prispevki so nastali na temo Varna pot v šolo. Otroci, ki vsak dan hod^o v šolo po nevarnih šolskih poteh, bi si želeli predvsem pločnikov, ležečih policajev ter prehodov za pešce. Občani že več desetlet^' opozarjajo pristojne na nevarnosti, ki so jim izpostavljeni otroci na območju Občine Log - Dragomer. Večina občinskih cest ni opremljenih s pločniki, poleg tega pa so ceste preozke za vse udeležence v cestnem prometu. Leta 2008 je občina prometno varnostno problematiko reševala z omejit-v^o hitrosti na 30 km/h. Kljub temu problem še zdaleč ni rešen, saj otroci še vedno hod^o po robu cestišča ali pa celo po njem. Poleg tega so analize pokazale, da veliko voznikov v naseljih ne upošteva prometne signalizac^e in tako resno ogrožajo življenja vseh pešcev in kolesarjev. Z reševanjem varne poti v šolo ob Tržaški cesti se je že začelo, saj je bil konec februarja izdelan projekt za izvedbo kolesarske poti in pločnika ob Tržaški cesti od meje z Občino Brezovica do meje med naseljema Log in Drago-mer. Z deli naj bi predvidoma začeli leta 2011. Takrat naj bi na Tržaški cesti označili tudi nove prehode čez cesto. Bolj problematično naj bi bilo projektiranje pločnikov v naseljih. Pri projektiranju so naleteli na številne težave; predvsem je problematična prostorska umestitev, odpirati bo treba tudi nekatere vodotoke, ob projektiranju pa razmišljajo tudi o smiselnosti večkratnega prekopavanja cestišča, v katerega bo v prihodnjih letih treba med drugim vgraditi tudi kanalizac^sko infrastrukturo. Stevilni občani in tudi občinska uprava so pred leti želeli problem varne šolske poti v Dragomer in na Lukovico rešiti s peš potjo prek travnikov. Idejna rešitev je bila že izdelana, vendar je padla v vodo, saj se z rešitv^o niso strinjali lastniki sosednjih kme-t^skih zemljišč, ki imajo slabe izkušnje z nekaterimi nevestnimi lastniki psov in odmetavanjem odpadkov. Vesna Erjavec Prispevki učencev 4. a razreda OŠ Log - Dragomer: Na Dragomerški cesti in Na pobočju (na Lukovici) bi potrebovali pločnik. Na Dragomer-ški cesti bi potrebovali dva ležeča policaja. Čez travnik bi naredili pešpot s klopcami. Na križišču ogledalo. V Dragomerju bi rabili več pasjih stranišč. Zala Vindišar, Zala Gruden, Nuša Gjerkeš, Maruša Povše, Katja Trček, Maruša Močnik, Nana Potokar Šolska cesta: Ležeči policaji in kolesarska steza. Vrhovčeva cesta: Pločnik, ker nekateri voz^o čez omejitev in težko se umaknem. Maj Jušič Piber Molska cesta: Da postavko pločnike. Gorazd Gorup Šolska cesta: Ležeče policaje Tržaška cesta: Več semaforjev in pločnik. Luka Judež Šolska cesta, Molska cesta: Da bi postavili kolesarsko stezo. David Kavčnik Log, Bevke: Več polic^skih kontrol. Jure Marinčiš Božič Log: Predlagam ogledalo na križišču Ceste 8. maja in ceste Ob cesti ter pločnik in kolesarsko stezo od Mlinčka do šole. Brina Gomboc Log: Na križišču med Tržaško in Solsko cesto predlagam semafor. Lesno Brdo: Potrebovali bi pločnik. Maj Ulčnik Log: Potrebovali bi pločnik Taja Leški Kosič Log: Da bi na Tržaški cesti pri Mlinčku postavili ogledalo. Laura Kozjek Spoštovani gospod župan! V Bevkah bi vam predlagali, da dodate pločnik čez cele Bevke do Loga, radarje in ležeče policaje. To sva napisala zaradi varnosti. Gaber Godeša in Martin Podlipec Predavanje o zdravju v Vrtcu Dragomer Vzgojiteljice Ivica Puzigača, Bojana Vogri-nec, Mojca Erjavec in Tomislava Zaletelj so konec aprila v Vrtcu Dragomer organizirale srečanje s starši otrok iz skupine Miške in Mucki. Na srečanje, ki je potekalo v okviru projekta Zdravje v vrtcu, so vzgojiteljice povabile medicinsko sestro Zdenko Suhadolnik, ki je v ZD Vrhnika nosilka zobne preventive in otroke spremlja od predšolskega obdobja do 5. razreda osnovne šole. Suhadolnikova je staršem strokovno predstavila pravilno umivanje zob, jim priporočila pripomočke za nego zob ter jih poučila o pravilnem umivanju rok. Spregovorila je tudi o negativnem vplivu razvad, kot so stekleničke, dude ... na zdravje zob in posledice razvad na zdravje. Vzgojiteljice so po predstavitvi staršem predstavile del otroških dejavnosti. V ta namen je vzgojiteljica Ivica Puzigača posnela utrinke iz oddelkov 1- do 2- in 2- do 3-letnih otrok o higienskih navadah, kulturi prehranjevanja ter navajanju na samostojnost pri higieni, ki jih je strnila v kratek film. Starši so postavili več vprašanj o navadah za zdravje. Ob koncu srečanja so jim vzgojiteljice razdelile še slikovno gradivo, pripravile pa so tudi knjižice s pesmicami, ki staršem pomagajo pri motiviranju otrok ob negi zob. Vzgojiteljice so organizirale srečanje, ker se zavedajo, da je treba otroke že zelo zgodaj navajati na zdrav način življenja. Navade za Medicinska sestra Zdenka Suhadolnik je na predavanju v Vrtcu Dragomer staršem predstavila pravilno umivanje zob. zdravje je najlažje doseči ob skupnem sodelovanju staršev in vrtca. Zdravje v otroštvu določa zdravje v celotnem življenju posameznika in tudi naslednje generac^e; predvsem je ključno obdobje do šestega leta starosti. Otroci, ki živ^o v zdravem okolju, spoznavajo zdrav način življenja, osvajajo zdrave navade in veščine, lahko odrastejo v zdrave odrasle osebe in pri tem lahko česa naučio tudi starše. Vesna Erjavec Očistimo in ohranimo okolje V soboto, 17. 4. 2010, je potekala čistilna akc^a Očistimo Slovenko. Tudi OS Log - Dragomer je sodelovala pri tem. Učenci 4. a in b razreda smo se peš odpravili na Mali plac. Na poti smo pobirali smeti in spoznavali pestrost rastlinskega in živalskega sveta. Ljudje onesnažujemo vodo, zrak in tla. Moteča sta tudi hrup in prevelika osvetljenost. Ljubljansko barje se razprostira sto petdeset kvadratnih kilometrov daleč med Ljubljano, Vrhniko, Igom in Skofljico. Na Barju so tudi zavarovane živali. To so želva sklednica, kačji pastirji, žabe in ptice. Želva sklednica živi v počasnih ali mirujočih potokih in rekah. Tod domuje več kot osemin-štirideset vrst kačjih pastirjev. Pri žabah se bom ustavil pri zeleni regi. Velika je od štiri do pet centimetrov. Ima zeleno kožo, ki lahko barvo prilagaja okolici. Ptic je na barju več kot sto. Re-paljščica ima najraje travnike, ki niso intenzivno gnojeni. Je ptica selivka, ki septembra odleti in se vrne aprila. Prehranjuje se s paglavci. Rastline na Barju so: močvirski tulipan, vodna perunika, šotni mah, mesojeda rosika, široko-listni munec in navadna rožmarinka. Mesojeda rosika oddaja sladek vonj in ko pride plen, ga ujame z lepljivimi kapljicami, objame z listi, pre- bavi in poje. Mali plac leži na osamelcu Kostanjevica na nadmorski višini 310 metrov. Je še edino najdišče šotnega mahu v južni Evropi. Visoko barje je za našo domačo pokrajino pravi biser, ki ga moramo ohraniti. Spoznal sem, da je na Malem placu zelo veliko različnih živalskih in rastlinskih vrst. Zelo spoštujem naravo, kajti nikoli nisem vrgel katere koli smeti na tla. Menim, da so čistilne akc^e potrebne po vsem svetu. Maj Ulčnik, 4. a, OS Log - Dragomer Očistimo Slovenko V soboto, 17. 4. 2010, smo imeli delovni dan. Ta dan je bila čistilna akc^a. Četrtošolci smo se zbrali pred šolo, potem pa peš odšli na Mali plac. Med potjo smo nabrali veliko smeti, ki smo jih odložili na zbirna mesta. Všeč mi je bilo, ko smo skakali čez jarke. V enem se videla p^avke. Se dobro, da sem imela škornje, ker sem skakala po blatu. To me vedno veseli! Na Malem placu smo imeli malico, sošolci pa predstavitev Barja. Na poti nazaj smo s sošolci iskali očesca iz bajke Vila Jezerka. V luži smo našli močerada. Sošolci so ga plašili. To ni bilo lepo. Ko je odbilo poldne, smo prispeli pred šolo in končali delovno soboto. Dan je bil poln novih doživet^'. Katja Trček, 4. a, OS Log - Dragomer 50 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 31. maj 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Napovedujem kandidaturo za župana Na mnoga vprašanja volivk in volivcev ter uradna in neuradna vprašanja predstavnikov nekaterih političnih strank, ali bom kandidiral za župana Občine Log - Dra-gomer na jesenskih lokalnih volitvah, javno odgovarjam, da bom kandidiral. Mladen Sumina Zgodovinski referendum Kaj Arbitražni sporazum (AS), ki je tako zelo razburkal slovensko politično dogajanje, sploh prinaša? Ker gre za sporazum, ki bo omogočil arbitražo oz. presojo s strani nekoga tretjega. Natančnih posledic v vseh točkah ne moremo napovedati, z gotovostjo pa lahko trdimo, da AS Slovenci ne omogoča neposrednega teritorialnega izhoda na odprto morje. Hrvaška je ob ratifikac^'i AS namreč sprejela posebno izjavo, v kateri piše: Nič v Sporazumu o arbitraži med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovence se ne bo smatralo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovence po teritorialnem stiku z odprtim morjem. Očitno je, da bo Hrvaška naredila vse, da Slovenci prepreči stik z odprtim morjem. Za Slovenko je AS slab, ker ogroža pomorski status slovenske države, ogroža gospodarske interese luke Koper in njenega zaledja, poleg tega pa Slovenko izpostavlja nesorazmernemu tveganju v času, ko ima Sloven^a objektivno najmočnejši mednarodni položaj v zgodovini. AS znova postavlja Slovenko v vlogo, ko mora popuščati večjim in se zaradi ne vem česa odpovedovati svojim že uveljavljenim pravicam, ki nikomur drugemu nič ne jemljejo ali škodujejo. Glavna značilnost AS v primerjavi z dosedanjimi dogovori je, da AS ne upošteva načela zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), o katerem je bilo leta 2007 že doseženo soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami v Slovenci. To načelo bi omogočilo, da sodniki prvenstveno upoštevajo zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je po drugi svetovni vojni več kot 120.000 Slovencev ostalo v Italiji, tam sta ostala tudi Trst in Gorica, medtem ko je Hrvaška dobila celotno narodnostno ozemlje in večji del Istre, ki v zgodovini nikoli prej ni bila njena. Ob pogledu na sam postopek nastajanja sporazuma se postavi vprašanje, zakaj se predlagatelju po dvajsetih letih reševanja meje naenkrat tako zelo mudi, da se je odrekel uskladitvi tako pomembne odločitve med parlamentarnimi strankami, odprti javni debati in širšemu strokovnemu mnenju. Zakaj je pripravljen tvegati, da tako usodno odločitev sprejme malo več kot polovica volivcev. Od vsega začetka se namreč ve, da AS nima široke podpore, kot sta so jo imela, npr., slovenska osamosvojitev ali vstop Slovence v EU. Ankete javnega mnenja v zadnjem času poleg tega kažejo, da je že več kot polovica volivcev proti AS. Zavrnitev AS slovenskega pogajalskega položaja ne bo poslabšala, ampak ga bo, nasprotno, še okrepila. Z zavrnitv^o sporazuma bo naša južna soseda dobila signal, da se Slo-ven^a razv^a v smeri samozavestne, suverene in tudi v praksi samostojne države. Pomislimo samo, komu v zasebnem življenju bolj zaupamo: nekomu, ki ve, kaj hoče in se je o tem pripravljen pogovarjati, ali nekomu, ki se upa zavzeti niti za svoje utemeljene in legitimne pravice ne. Tudi EU je v bližnji preteklosti preživela že več zanjo bistveno pomembnejših odklonilnih referendumov. Po njih se je vedno poiskalo nove, sprejemljivejše rešitve. Alternativa AS je dogovor, v katerem bo izrecno pisalo, da mora sodišče določiti mejo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), ali sporazum, v katerem bo nedvoumno zapisano, da se podpisnici strinjata s tem, da ima Slovenca zagotovljen Piranski zaliv in teritorialni stik z mednarodnimi vodami, sodišče pa naj določi njegov natančen potek. Na referendumu bomo odločali o vprašanju naše južne in morske meje, o slovenskem pomembnejša od volitev, ki so vsake štiri leta in od tega, katero vlado imamo v tem trenutku. Potrditev AS na referendumu bi Slovenci za vedno zaprla teritorialni dostop do odprtega morja. V prjšnjem stoletju smo izgubili Koroško, Trst in Gorico, zdaj nam grozi, da izgubimo suverenost na morju. 6. jun^a bomo imeli priložnost, da izgubo preprečimo z glasovanjem PROTI Arbitražnemu sporazumu. Mag. Domen Cukjati, občinski svetnik na listi SDS Draga bralka in bralec, ČESTITAMO Vam ob 20-letnici naše skupne odločitve za samostojno Slovenko in vam želimo, da bi lahko svobodno in veselo živeli v državi s posluhom za dobro ljudi. Občinski odbor SDS Log - Dragomer Ustanovljen Občinski odbor Socialnih demokratov Log - Dragomer 13. maja 2010 smo se zbrali na ustanovnem občnem zboru vsi članice in člani Socialnih demokratov s stalnim bivališčem v občini Log - Dragomer. Zbora se je udeležilo tudi nekaj sim-patizerjev stranke ter predstavnik Območnega odbora Socialnih demokratov Vrhnika Janez Kikelj. Po sprejetju statuta Občinskega odbora Socialnih demokratov Log -Dragomer je zbor obravnaval prejete vloge kandidature za volitve v organe ObO SD Log - Dragomer. Glede na prejete vloge in predstavitve predlaganih kandidatov je zbor z javnim glasovanjem soglasno izvolil predsednika in tajnika Občinskega odbora SD ter tri člane predsedstva Občinskega odbora SD Log - Dragomer. Za predsednika sem bil izvoljen Andrej Jerman Blažič, za tajnika Miloš Sumina ter za člane predsedstva Vesna Šavs Tavčar, Jožef Črnič in Ra-tomir Vidakovič. V nadaljevanju je zbor obravnaval vprašanja priprave občinskega odbora na jesenske lokalne (občinske) volitve, na katerih bo nastopil s svojo listo kandidatk in kandidatov za občinske svetnice in svetnike - listo Socialnih demokratov Log - Drago-mer. Glede kandidata za županjo ali župana Občine Log - Dragomer so vsi člani Socialnih demokratov iz nasel^' Log, Dragomer in Lukovica pripravljeni podpreti dosedanjega župana Mladena Sumino, če se odloči za ponovno kandidaturo. Člani Socialnih demokratov menimo, da je sedanji nov. Udeleženci zbora smo sklenili svoje srečanje z obravnavo trenutno najbolj aktualnega političnega in družbenega vprašanja - referenduma o arbitražnem sporazumu med Slovenko in Z leve: prvo predsedstvo ObO SD Log Jerman Blažič, Vesna Šavs Tavčar in Mi] župan s svojim dosedanjim delom in ravnanjem ter doseženimi rezultati pokazal, da našo občino lahko še naprej vodi med hitro se razv^ajoče in uspešne v dobro vseh njenih obča- -Dragomer Ratomir Vidakovič, Andrej oš Sumina (odsoten Jožef Črnič) Hrvaško. Soglasni smo bili v podpori sprejetja sporazuma o arbitraži, ki je edina razumna pot do ureditve naših sosedskih odnosov ter doseganja miru in sožitja v rastoči družini narodov združene Evrope. Člani in simpatizerji Socialnih demokratov ter drugi občani nam lahko pišete na e-naslov sd.logdragome-r@gmail.com. Andrej Jerman Blažič, predsednik ObO SD Log -Dragomer Gasilci v vrtcu na Logu Petek, 21. maja je bil za zaposlene in otroke v vrtcu Log prav poseben dan. V sodelovanju delavcev našega vrtca in PGD Log smo izvedli požarno vajo, na katero smo se pripravljali ves teden. Mlajše otroke, ki so občutljivi za nenavadne situac^e, smo na posredovanje gasilcev pripravile ob ogledu risanke o gasilcu Samu in s pogovori ob knjižnih junakih (Medo Jaka pri gasilcih). Vsak otrok je pobarval tudi svoj gasilski avto s svojo »gasilsko« fotografijo. V oddelku sta- rejših otrok pa so bili pogovori naravnani na resnične situac^e in ravnanje v primerih požara ali drugih nesreč, ki narekujejo evakuac^o, tako da so bili otroci na vajo dobro pripravljeni. Vaja je potekala po predvidenem scenar^u. Evakuac^a je stekla takoj po pojavu dima oz. po naznanitvi o požaru, prav tako pa je steklo tudi obveščanje (klic na obveščevalni center - 112). Stavba je bila spraznjena v zelo kratkem času (cca 2-3 min),. Vsi smo se zbrali na vnaprej določenem zbirnem mestu, kjer smo preverili tudi prisotnost in ugotovili, da nam »manjkata« otrok in vzgojiteljica. Kmalu smo zaslišali sireno gasilskega vozila, ki je naznanila prihod gasilcev. Steklo je »gašenje«, po sporočilu o pogrešanih osebah pa tudi »reševanje« le-teh. Skupaj z otroki smo na igrišču opazovali gasilce pri nudenju prve pomoči ponesrečenki. Pri tem so bili nekateri otroci kar malo zaskrbljeni, saj so se v demonstrac^o reševanja zelo vživeli. Tudi delavke vrtca smo k vaji pristopile z vso resnostjo. Ob zaključku pa smo ugotovile da smo organizac^- Gasilci z najmlajšimi udeleženci vaje Nudenje prve pomoči ponesrečenki Ogled opreme gasilcev sko dobro pripravljene za hitro obveščanje pristojnih in izvedbo izpraznitve prostorov. Ker nam je med vajo nekoliko po-nagajal dež, smo druženje z gasilci zaključili v igralnici, kjer so si otroci ogledali opremo gasilcev, ob tem pa je nastalo tudi nekaj simpatičnih fotografij. Dogovorili smo se, da se ponovno srečamo jeseni (predvidoma v oktobru), ko si bodo lahko otroci ogledali gasilsko vozilo in se preizkusili v brizganju na tarčo. K sodelovanju pa bomo povabili tudi trenerja reševalnih psov s psom reševalcem. Delavke in otroci vrtca Log se zahvaljujemo za sodelovanje in kličemo »NA POMOČ«. Damjana Toplak 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 51 Proslava v počastitev šeste obletnice vstopa v EU in praznika dela Občini Dobrova - Polhov Gradec in Horjul sta v petek, 30. aprila 2010, v počastitev šeste obletnice vstopa Slovence v Evropsko zvezo in praznika dela na Koreni nad Horjulom pripravili proslavo s kresovanjem. Proslave so se poleg številnih občanov iz obeh občin udeležili tudi gostje: nekdanja ministrica in pobudnica praznovanja na Koreni gospa Mojca Kucler Do-linar, podžupan Občine Dobro- va Polhov Gradec Franci Setni-kar, horjulski podžupan Franci Pišek in dr. Ivo Kerže, slavnostni govornik, in svetniki iz obeh občin. Pred proslavo, ki je bila na dvorišču kmetje odprtih vrat Pr' Lenart, je v cerkvi svetega Mohorja in Fortunata daroval mašo horjulski župnik gospod Janez Smrekar ob spremljavi pevcev Me PZ Gregor Rihar iz Polhovega Gradca. Proslava se je začela z nastopom horjulskih mažoret. Zatem je Me PZ Dobrova zapel slovensko in evropsko himno. Sledil je pozdrav voditeljice programa Andreje Zibelnik vsem udeležencem proslave. V svojem veznem besedilu med posameznimi kulturnimi točkami in govori je orisala pot nastanka EU, ki dandanes šteje 27 držav z okrog 500 mil^onov prebivalcev. ben dogodek. Naj bo to praznik dela, naj bo to priznanje za boljši jutri slehernega človeka, naj bo to združevanje brez meja v svoji državi ali združevanje v tej Evropski skupnosti. Je pot, po V cerkvi svetega Mohorja in Fortunata je mašo za domovino daroval gospod župnik Janez Smrekar. Gostje na proslavi ob prazniku dela in šesti obletnici vstopa Slovence v eU 1 Andreja Zibelnik, napovedovalka in povezovalka programa. Pozdravni nagovor horjulskega podžupana Francka Piška Zbranim je spregovoril tudi podžupan Občine Dobrova -Polhov Gradec Franc Setnikar. Mešani pevski zbor iz Šentjošta se je predstavil z Avsenikovima melodrama. Slavnostni govornik dr. Ivo Kerže Nastop horjulske Folklorne skupine Klas Moški pevski zbor iz Briš se predstavi. Pevski zbor Gregor Rihar iz Polhovega Gradca z zborovodkinjo Še posnetek pred prižigom kresa z baklami Mar^o Nartnik Lenartova ekipa, ki je poskrbela za lačne in žejne obiskovalce. Ansambel Jurčki je zabaval udeležence proslave. MePZ Dobrova je zapel državno in evropsko himno, horjulske mažorete so ob glasbi nastopile s svojo točko. kateri hodimo prava? Zagotovo! Zavedati se moramo, da je že sama pot cilj. Pomembno je, da si cilj želiš in ga hočeš doseči. Ni važno, kako velik in kako lep je ta cilj. Najvažnejše je, da obstaja že zato, da nas spravi na pot. Naš skupni cilj je prav dobrobit slehernega človeka. Ja, moramo biti kritični. Moramo dovoljevati različnost, le tako bomo ustvarjalni. Moramo dovoliti mladim, da živ^o za svoj danes in jutri. Veliko se je naučil od včerajšnjega dne, kdor je spoznal, da je minil. Brez bojazni povejmo, kaj mislimo. Za nekoga drugega še tako nemogoča misel opozarja na človeka, ki ima svojo glavo. Preprosto in lepo je biti človek. Živeti svoj vsakdan v skupnosti, uživati v dobrih stvareh, biti priča odraščanju otrok, delati, kar nas veseli, biti zadovoljen. Zato tudi nocoj, kot je zapisal naš pisatelj » eden drugemu ognja dajmo« združeni ob kresu.« V kulturnem programu so prepevali Me PZ Dobrova, ki je poleg slovenske in evropske himne, pod vodstvom Dominika Krta,ki je nadomeščal odsotnega zborovodjo Boruta Dolinarja, zapel priljubljeno pesem Ne čakaj na maj. MePZ Šentjošt je pod vodstvom zborovodkinje Marte Keršič predstavil Avsenikovi pesmi Lepo je biti muzikant in Viharnik, Moški pevski zbor TD Briše z zborovodjem Marjanom Malovrhom je zapel Ena ptička priletela in Eno devo le bom ljubil, MePZ Gregor Rihar iz Polhovega Gradca pa se je pod vodstvom zborovodkinje Mar^e Nartnik predstavil s pesmima Zgodnja cvetka in Mnogaja leta. Kulturni program so zaključili plesalci FS Klas iz Horjula. Proslavi je sledilo prižiganje kresa, ki so ga pripravili domačini, prižgali pa oba podžupana, nekdanja ministrica in slavnostni govornik. Sledila je prosta zabava ob zvokih narodnozabavnega Ansambla Jurčki ob golažu in če-vapčičih, ki so jih pripravili Pr' Lenart in tudi ob kozarcu p^ače. K uspešni prireditvi je kljub nekaj vetra veliko pripomoglo tudi suho vreme. Za redarsko službo in varno postavitev kresa ter za samo varnost pri kresu so poskrbeli člani PGD Horjul. France Brus Tako se je razplamtel kres na Koreni. Zvrstili so se še nastopi pevskih zborov, nastop Folklorne skupine Klas iz Horjula in pozdravna nagovora podžupanov Občine Polhov Gradec Franca Setnikarja in horjulskega podžupana Fran-c^a Piška. Slavnostni govornik, dr. Ivo Kerže, je v izčrpnem govoru orisal vsa zgodovinska obdobja vse od rimskih časov do nastanka EU, pa tudi njen pomen in delo. Franci Pišek, horjulski podžupan je na kratko orisal pomen srečanja z besedami: »Leto za letom se srečujemo na tem kraju, da bi obeležili nam pomem- 52 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zbor veteranov OZVVS Vrhnika - Borovnica Izvolili novo vodstvo Na rednem letnem in hkrati volilnem Zboru veteranov, ki je bil 26.2.2010 v gasilskem domu v Sinji Gorici, se je zbralo 50 članov društva. Majhni udeležbi je botrovalo več dejavnikov, tudi vreme, a vendar bi člane javno povabil k večji aktivnosti vsaj pri odločanju o temeljnih zadevah društva. Od povabljenih gostov so nas s svojo prisotnostjo in tudi s pozdravi počastili: župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar, župan Občine Borovnica g. Andrej Ocepek, podpredsednik PO ZVVS Lj. - okolica g. Kušar, poveljnik vojašnice sV "26. oktober" major Marko Košir, predsednik OZVVS Logatec g. Miro Pogačnik, predstavnik PVD SEVER, Odbor Vrhnika - Logatec g. Miroslav Drole, predsednik ZB za vrednote NOB Borovnica g. Franc Drašler, predstavnik OZVVS Log - Dragomer ter v imenu prijaznih gostiteljev poveljnik gasilcev Sinja Gorica g. Tine Gutnik in njihov podpredsednik g. Jože Mesec. vlogo so prevzele sedaj vojašnice. V državi je 14 domicilnih področ^' in za vsako od njih je zadolžena ena vojašnica. Na Vrhniki sta dve in ker je v eni PS SV, ki podpira državni nivo, je vojašnica, kateri poveljuje on, dobila domicil za območje občin Cerkno, Idr^'a, Logatec, Log - Dragomer, Borovnica in Vrhnika. Komunikac^'a gre vse prek njega, poveljnika. Sodelovanje šteje že doslej za tvorno. Miro Pogačnik je glede na to, da imamo mi manj družabnih dogodkov kot oni v OZVVS S fotografijami iz osamosvojitvene vojne na Vrhniki, državno in evropsko himno ter s simbolnim veteranskim dejanjem smo vzpostavili svečano vzdušje na zboru in v pozdravu je predsednik društva Tone Jesenko poudaril težke trenutke v Sinji Gorici leta 1991 za branitelje in domačine, ki so pogumno stali ob brani-teljih in jim nudili potrebno nastanitev. V nadaljni razpravi v pripravah na Glavni zbor ZVVS smo ponovno opozorili nosti. Pomembna je začrtana vsebina in kakšen je delovni motor društva - to pa je predsedstvo. Pohvalno je in občani so to že sprejeli kot nujnost, da se veterani ponosno pojavimo v uniformi tam, kamor smo po statutu zavezani. Veteransko društvo je tisto, ki obuja spomin na dogodke iz leta 1991 in je domoljubna organizac^'a. Pripadnost temu moramo raz-v^'ati tako, da ne smemo biti in-deferentni do dogajanj v tej državi. Slednja mora biti pravna vno vojno tudi nimamo še vse razčiščeno. Zato moramo razmišljati pošteno, tako do sebe kot do sočloveka. Dejal je, da če mislimo, da bi petic^'a županov kaj pripomogla, je on takoj za to. Gospod Kušar je v imenu veteranov pokrajine Ljubljana - okolica poudaril, da mi veterani ne prosimo za status, država ima to kot dolžnost, da uredi. Major Marko Košir, poveljnik 11. bataljona zvez SV in Prnetna dvoranica v gasilskem domu PGD Sinja Gorica je bila polna veteranov vojne za Slovenko in druženje se je nadaljevalo tudi po uradnem delu zbora ob domačih dobrotah. Tone Jesenko je predal vodenje društva, nadaljeval pa bo kot podpredsednik. državo, da je treba zakon o vojnih veteranih dopolniti tako, da ne bo razlikoval tistih, ki so tudi v Sinji Gorici branili samostojno državo z ramo ob rami. Pri tem je domačin pripomnil, da se počuti prikrajšanega za priznanje, da je enakovredno drugim branil domovino, saj mu je tankovska cev agresorske JLA pogledala skoraj skozi okno hiše. Poročila za leto 2009 in načrt aktivnosti za 2010 je zbor soglasno potrdil. Izvoljena sta bila delegata Jože Zor-man in Jožef Molk za glavni zbor ZVVS v Murski Soboti, katerima se je pozneje po novem poslovniku pridružil še tretji delegat, Peter Palčič. Delegati so dobili zadolžitev, da zagovarjajo transparentnost in zakonitost delovanja organov zveze ter da zahtevajo, naj zveza predlog za dopolnitev zakona o vojnih veteranih pripravi čim prej in ga pred sprejemom obvezno da na vpogled tudi v OZVVS. Po štirih letih dela so organi društva dobili razrešnico in za minulo delo jim je bila izrečena zahvala. Z javnim glasovanjem je zbor soglasno potrdil predlog predsedstva za nove organe društva. Novi predsednik društva Niko Stražišar iz Borovnice se je v imenu vseh zahvalil za zaupanje in prevzel obveznosti za nadaljna štiri leta. Izrečene besede gostov so nam godile in vsako leto smo veseli njihovih mnenj in pobud. Vrhniški župan je menil, da ni problem majhno število vključevanja članov v aktiv- in socialna in je nedopustno, da toliko let vleče dopolnitev zakona o veteranih. Zavzemati se je treba za svoje pravice in pomagati svojim članom. Zapis za zgodovino mora biti še naprej naša temeljna naloga. Pohvalna je bila akc^'a sodelovanja z OŠ I. Cankarja in odzivi kažejo, da smo na pravi poti. Pozdravlja zbiranje gradiva iz leta 1991 in to se mora urediti in trajno shraniti ter primerno objaviti, to mora iti naprej. Lepo bo tudi, če bosta obe veteranski organizac^l še naprej sledili zavezi sodelovanja med PVD SEVER, Odbor Vrhnika, Logatec, in našim društvom. Glede načrta aktivnosti za leto 2010 je menil, da je obširen in upa, da bo v večji meri uresničen, tako kot nam je uspelo lani. Glede Parka samostojnosti na Vrhniki pa je menil, da je to uspeh in, da je bilo tudi tu kar nekaj besed drugače mislečih. Prihodnje leto, je dejal, bo 20. obletnica državnosti in se v Parku samostojnosti lahko konča tudi spomenik. Borovniški župan je vse lepo pozdravil in takoj povedal, da so v Ljubljani postavili spomenik Stanetu Kavčiču na pobudo in hotenje Ljubljane in da v Borovnici niso odstopili od namena, da bodo pomnik tako pomembnem našem krajanu postavili tudi v Borovnici. Glede zavlačevanja z do-polnitv^o zakona o veteranih pa je dejal, da ga je malo sram, da tega še nimamo rešenega. Dejal je, da smo Slovenci pač taki; general Maister je bil v zgodovini enkrat tako, drugič drugače tretiran, za 2. sveto- poveljnik vojašnice 26.oktober, je dejal, da mu je v čast biti z nami in ima dolžnost, da nas seznani z novim delovanjem SV in njeno vpetostjo v prostor. Tipično v SV so trenutno re-organizac^a, racionalizac^a in veliko kadrovskih menjav. VTP od novega leta ni več, njihovo sko barje 27. marca in akc^o Očistimo Slovenko 17.aprila. Ponovno je predlagal zboru, da bi vsako leto ob dnevu spomina na mrtve obiskali grobove pokojnih naših članov in se jim poklonili s skromnim cvetom. Tako bi uresničili tudi besede iz simbolnega veteranskega dejanja »spomnite se jih ...«. Zbor veteranov je podprl predlog. Več o zboru lahko povedo v nadaljevanju tr^'e, na zboru sprejeti akti, s katerimi želimo, da je seznanjen vsak naš član in druga zainteresirana javnost, in sicer: Poročilo predsednika o delu v letu 2009, Plan aktivnosti v letu 2010 in izvoljeni novi organi društva. Jožef Molk, sekretar OZVVS Vrhnika - Borovnica Vid je bil kot vedno aktiven razpravljavec. Niko Stražišar je prevzel vodenje društva do leta 2014. Naši člani na čistilni akc^i 27. marca - našli so tudi glavo granate MM 120 mm. 17. aprila smo obnovili pomnik v vojašnici 26. oktober in na veteranskem pohodu po poti generala Maistra na Kogu so naši člani tudi čistili Slovenko. Logatec, vse lepo povabil na vse njihove dogodke in na koriščenje zmogljivosti VC Logatec. Branko Dolenc, ki se je sestanka udeležil v imenu društva za akc^o čiščenja Barja in Slovence, je vse navzoče seznanil z akc^o Očistimo Ljub lj an- Novoizvoljeni organi OZVVS Vrhnika - Borovnica za mandat do 26. 2. 2014 Predsedstvo v sestavi: predsednik: Nikolaj Bogdan Stražišar podpredsednik: Anton Jesenko sekretar: Jožef Molk blagajničarka: Stanka Drenik član - MSNZ sekc^a: Janez Čerin člani: Željko Acalinovič, dr. Marjan Rihar, Mar^a Dolenc, Jože Pišek, Branko Mihevc, Jože Zorman, Vid Drašček, Tomo Pejič, Mile Lilič, Dušan Rodošek, Peter Palčič Nadzorni odbor v sestavi: predsednik: Joko Čančar Ferdinand Rosna^, Karel Nikolavčič Častno razsodišče v sestavi: predsednik Jože Šušteršič, Franjo Suhadolnik, Peter Kavčič Iz poročila predsednika o aktivnostih v letu 2009 Iz programa ZVVS smo se udeležili: prvenstva ZVVS v veleslalomu v Cerknem, prvenstva ZVVS v smuku in streljanju na Golteh, pohoda pr^ateljstva ob kulturnem prazniku, glavnega zbora veteranov ZVVS v Sežani, pohoda generala Maistra v Lenartu, dneva ZVVS na Geossu in tudi pohoda na Triglav se je udeležil en naš član. Nismo se udeležili veteranskih športnih iger v Sežani, kolesarskega maratona veteranov v Vipavi, ribiškega veteranskega tekmovanja na Ptuju in teniškega prvenstva v Hrastniku. Iz programa PO ZVVS Lj. - okolica smo se udeležili: srečanja veteranov PO ZVVS Lj. - okolica v Stični (naš predsednik Tone Jesenko je prejel zlato plaketo ZVVS), družinskega pohoda veteranov na Goteniški Snežnik in športnega srečanja v Lit^l v novembru samo z nogometno ekipo. Udeležili smo se tudi štirih sestankov PO Lj. - okolica. Na povabila sosednjih OZVVS smo se udležili: letnega zbora OZVVS Logatec, pohoda veteranov od Veteranskega centra v Logatcu na Medvedje Brdo in odprtega teniškega turnirja veteranov Gorenjske v Kropi. Na našem območju smo izpeljali : naš redni letni Zbor v Borovnici, udeležbo delegac^'e ob prazniku dneva Občine Borovnica in prazniku dneva občine Vrhnika, udeležbo na pohodu po poti Cankarjeve matere v maju, dan državnosti v občini pri lipi samostojnosti (slavnostni govornica pri Lipi je bila MO Ljubica Jelušič - vročitev trakov ZČZSRS na praporje) ter počastitev maše za domovino na Sveti Trojici s praporjem, počastitev proslave pri pomniku samostojnosti RS v Borovnici 24. 6. (sl. govor je imel minister za Slovence po svetu dr. Žekš), srečanje OZVVS in veteranov enote Čivave ter Moris ob obletnici zavzetja skladišča JLA v Borovnici, proslavo v soorganizac^l s SV ob dnevu zmage 25. oktobra, pohod po poti Cankarjeve matere ter počastitev proslave ob dnevu samostojnosti 26. 12. na Vrhniki ter isti dan udeležbo naših članov na pohodu na Pokojišče. Letos nam je končno uspelo in smo odkrili spominske plošče na domovih, kjer so bila tajna skladišča na našem območju, kot najbolj ranljiv in pogumen del v zgodbi osamosvajanja Slovence. Na OŠ Ivana Cankarja v okviru DDE za 4. razrede so decembra učenci povabili Jožefa Molka, poveljnika TO območja v osamosvojitveni vojni za Slovenko, da jim je povedal. kako je takrat bilo in je tudi odgovarjal na njihova vprašanja. Povabili so tudi v okviru DDE za 8. razrede ob prazniku 26. decembra, kjer pa smo sodelovali skupaj s PVD SEVER Ljubljana - Odbor Vrhnika, Logatec. V veliko zadovoljstvo nam je, da je na našo pobudo del športnega parka pri LIPI poimenovan v Park samostojnosti. Ostati pa moramo še pobudniki, da se LIPA kot pomnik samostojnosti dopolni z umetniško skulpturo. V minulem letu je bilo novih sedem včlanitev in letos že šest, doslej je skupaj vpisanih 514 članov, doslej jih je umrlo 23, trenutno številčno stanje aktivnih članov je 398 (lani 35 aktivnih članov ni plačalo članarine, šest pa je zaradi dveletnega neplačila umaknjenih med neaktivne). Tone Jesenko, predsednik 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 53 PROGRAM AKTIVNOSTI ZA LETO 2010 Iz programa ZVVS se bomo (oz. smo se že) udeležili: - prvenstva ZVVS v veleslalomu v Cerknem 30. januarja, - prvenstva ZVVS v smuku in stre-janju na Golteh 6. februarja, - pohoda pr^ateljstva od Radovljice do Vrbe ob kulturnem prazniku, - glavnega zbora veteranov ZVVS v Murski Soboti 24.aprila, - dneva MSNZ 17. maja - dneva ZVVS na Geossu 22. maja, - pohoda generala Maistra 5. jun^a v Slovenskih goricah-Cerkvenjak, - veteranskih športnih iger 12. jun^a v Slovenski Bistrici, - pohoda veteranov na Triglav 09. in 10. jul^a, - družinskega pohoda veteranov na Goteniški Snežnik 18. septembra, - svetovnega dneva miru v Cerjah 21. septembra, - teniškega prvenstva ZVVS v Hrastniku 25. septembra, - proslave ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovence 25. oktobra, - komemorac^e pri pomniku žrtvam vojne na Žalah 29. oktobra (po povabilu). Iz programa PO ZVVS Lj. - okolica se bomo udeležili: - srečanja veteranov PO ZVVS Lj. - okolica v Stični zadnji vikend v avgustu, - športnega srečanja v Lit^l - tretja sobota v novembru, - sklicanih sestankov PO ZVVS Lj. -okolica. Na povabila sosednjih OZVVS se bomo udeležili: - letnega zbora OZVVS Logatec in OZVVS Log - Dragomer, - pohoda veteranov od VC v Logatcu na Medvedje Brdo 4. aprila, - odprtega teniškega turnirja veteranov Gorenjske v Kropi (po povabilu). Na našem območju bomo izpeljali: 8. 5., dan državnosti v Občini Vrhnika pri lipi samostojnosti ter počastitev maše za domovino na Sveti Trojici s praporjem 23. 6., počastitev proslave pri pomniku samostojnosti RS v Borovnici 24. 6., srečanje OZVVS in veteranov enote Čivave ter Moris ob obletnici zavzetja skladišča JLA v Borovnici 3. 7., proslavo v soorganizac^'i s SV ob dnevu zmage 25. oktobra na stari Vrhniki, proslavitev 20. obletnice MSNZ predvidoma 3.10., poklon na občinskih komemorac^ah ob dnevu mrtvih, pohod po poti Cankarjeve matere ter počastitev proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti 26. 12. na Vrhniki ter isti dan udeležbo naših članov na pohodu na Pokojiš-če. Poleg prireditev, shodov in sestankov pa nas čakajo naslednje naloge: - imenovati iniciativni odbor za izdelavo Zbornika o osamosvojitveni vojni na našem območju, pridobiti donatorje, pridobiti sodelujoče (OZVVS Logatec, OZVVS Log - Dragomer, PVD SEVER odbor Vrhnika - Logatec, zgodovinska društva v občinah) ter privesti do imenovanja Odbora za izdelavo zbornika. Začeti z delom s ciljem izdaje zbornika, morda že ob 20. obletnici dneva državnosti leta 2011, urejanje nove spletne strani ZVVS za naše območje, skupne naloge in sodelovanje na prireditvah PVD SEVER Ljubljana - Odbor Vrhnika, Logatec, zbiranje gradiva iz vojne 1991 in iskanje možnosti objav in razstav gradiva, podpora pri diplomskih nalogah o osamosvojitveni vojni na našem območju, pomoč veteranom članom v stiski, podpora samoiniciativnim akc^am veteranskih kolektivov, pridobivanje članstva, pomoč pri uveljavljanju statusa veterana, zagotavljanje klubskih ur vsak četrtek od 18.00 do 20.00, zagotavljanje veteranskega slovesa umrlim članom in na željo svojcev nečlanom veteranom, udeležba na povabila drugih OZVVS, ZSČ, PVD SEVER, ZB NOV, VD Moris, - sodelovanje s SV na našem območju - dnevi odprtih vrat vojašnic, org. streljanja, - zagotavljanje uradnih ur vsak drugi četrtek v mesecu ob 18. uri, - organizac^a redne rekreac^e (tudi pozimi) za člane v VC v Logatcu, - odpreti redno rubriko v glasilu Naš časopis, - v vsako številko VETERANA mora po najmanj en članek iz našega OZVVS, - vzdrževanje prostorov, - aktivnosti za pridobitev stalnih prostorov, - sodelovanje po povabilu župana Vrhnike ob sprejemih vojaških delegacy', - povezava s šolami na območju Vrhnike in Borovnice glede sodelovanja pri domovinski vzgoji mladih, - ureditev zgodovinskega gradiva, - ureditev knjižnice, - organizac^a izleta za povezovanje domoljubja z dugimi veteranskimi organizac^ami - izlet bo jeseni in člani bodo obveščeni za prgave z vabilom v jun^u. URNIK ODVOZA ODPADKOV za Občine Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika V prilogi vam prilagamo Urnik odvoza odpadkov za mesec jun^', jul^', avgust in september 2010. Urnik je dostopen tudi na spletni strani JP KPV, d. o. o. (www.kpv.si) Odvoz organskih odpadkov - vsak teden (legenda - organski odpadki) Odvoz ostankov komunalnih odpadkov na 14 dni (legenda - nekoristni odpadki) Odvoz kosovnih odpadkov vsako prvo soboto po predhodnem naročilu Odvoz ločenih frakc^' - pogodbe - vsak teden Opomba: *Zaradi praznika bo odvoz en dan kasneje Zaradi uvedenih aktivnosti in zglednega sodelovanja občanov Borovnice, Loga-Dragomerja in Vrhnike smo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem (32,37 %) od januarja do aprila močno zmanjšali količine ostankov komunalnih odpadkov, ki jih trenutno odlagamo na depon^o Ostri Vrh v Logatcu. Uspeh pri ločevanju odpadkov (v prvih štirih mesecih letošnjega leta smo povečali količine ločeno zbranih odpadkov za 24,92 %) prikazuje Tabela. 2009 2010 Razlika Odstotki Razlika % OSTANKI KOMUNALNIH ODPADKOV ODLOŽENI ODPADKI -Ostri vrh 1495 1011 -484 67,63 -32,37 BIO 620 693 73 111,77 11,77 LOČENO ZBRANI STEKLO 87 102 15 117,24 17,24 ODPADKI PAPIR 167 233 66 139,52 39,52 EMBALAŽA 105 195 90 185,71 85,71 Skupaj: 979 1223 244 124,92 24,92 Tabela: Primerjava količin odloženih odpadkov na deponyo Ostri vrh in ločeno zbranih odpadkov v obdobju januar-april 2009 in 2010 Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. URNIK ODVOZA ODPADKOV ZA OBČINE BOROVNICA, LOG-DRAGOMER inVRHNIKA Odvoz organskih odpadkov - vsak teden • Odvoz ostankov komunalnih odpadkov s smetarskim vozilom - na 14 dni Odvoz ostankov komunalnih odpadkov s komb^em - na 14 dni • Odvoz ločenih frakc^ - pogodbe - vsak teden Odvoz kosovnih odpadkov opomba: * zaradi praznika bo odvoz en dan kasneje 2010 PON TOR SRE ČET PET SOB NED 31.maj 1.jun 2.jun 3.jun 4.jun 5.jun 6.jun 1.TEDEN A,B E F,G I a b c d e odvoz L M N kosovnih odpadkov pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 7.jun 8.jun 9.jun 10.jun 11.jun 12.jun 13.jun 2.TEDEN C,D H,K J a b c d e pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 14.jun 15.jun 16.jun 17.jun 18.jun 19.jun 20.jun 1.TEDEN A,B E F,G I a b c d e L M N pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 21.jun 22.jun 23.jun 24.jun 25.jun 26.jun 27.jun 2.TEDEN C,D H,K J JjjL. a b c d praznik m el_ pogodbe (PVC) pogodbe* (STEKLO, PAPIR) 28.jun 29.jun 30.jun 1.TEDEN A,B E F,G a b c L M JUL^ 2010 PON TOR SRE ČET PET SOB NED 1.jul 2.jul 3.jul 4.jul 1.TEDEN I d e odvoz N kosovnih odpadkov pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 5.jul 6.jul 7.jul 8.jul 9.jul 10.jul 11.jul 2.TEDEN C,D H,K J a b c d e pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 12.jul 13.jul 14.jul 15.jul 16.jul 17.jul 18.jul 1.TEDEN A,B E F,G I a b c d e L M N pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 19.jul 20.jul 21.jul 22.jul 23.jul 24.jul 25.jul 2.TEDEN C,D H,K J a b c d e pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 26.jul 27.jul 28.jul 29.jul 30.jul 31.jul 1.TEDEN A,B E F,G I a b c d e L M N pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 54 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si AVGUST 2010 PON TOR SRE ČET PET SOB NED 2.avg 3.avg 4.avg 5.avg 6.avg 7.avg 8.avg 2.TEDEN C,D H,K J odvoz kosovnih a b c d odb 1 pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, KAPIK) odpadkov 9.avg 10.avg 11.avg 12.avg 13.avg 14.avg 15.avg 1.TEDEN A,B E F,G I abc d e L M N popgWC'be (I^TE'IKLO), (PVC) PAPIR) 16.avg 17.avg 18.avg 19.avg 20.avg 21.avg 22.avg 2.TEDEN C,D H,K J a b c d pogodbe (PVC) e pogodbe (STEKLO, KAPIK) 23.avg 24.avg 25.avg 26.avg 27.avg 28.avg 29.avg 1.TEDEN A,B E F,G I a b c d e L M N PopgWC'be (I^TE'IKLO), (PVC) KAPIB 30.avg 31.avg 2.TEDEN C,D a b SEPTEMBER 2010 PON TOR SRE ČET PET SOB NED 1.sep 2.sep 3.sep 4.sep 5.sep 2.TEDEN H,K J odvoz kosovnih c d e pogodbe (STEKLO, SAPn) pogodbe (PVC) odpadkov 6.sep 7.sep 8.sep 9.sep 10.sep 11.sep 12.sep 1.TEDEN A,B E F,G I a b c d e L M N pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, KAPn) 13.sep 14.sep 15.sep 16.sep 17.sep 18.sep 19.sep 2.TEDEN C,D H,K J a b c d e pogodbe (STEKLO, SAPn) pogodbe (PVC) 20.sep 21.sep 22.sep 23.sep 24.sep 25.sep 26.sep 1.TEDEN A,B E F,G I a b c d e L M N pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, KAPn) 27.sep 28.sep 29.sep 30.sep 2.TEDEN C,D H,K J a b c d pogodbe (PVC) LEGENDA prvi teden drugi teden ORGANSKIODPADKI naselje JD ponedeljek ponedeljek a JANEZOVA VAS, LOG, LOG -vas. JORDANOV KOT, del Vrhnike (od Vrtnarje do Petrola), Pod Hruševco N O > torek torek b VRHNIKA, VRHNIKA - klanci, VERD, PODLIPA, LIGOJNA O C« sreda sreda c BOROVNICA, BISTRA JH (U četrtek četrtek d DRAGOMER, LUKOVICA, Robova, Partizanski tabor, Delovsko naselje, STARA VRHNIKA B C« petek petek e BEVKE, BLATNA BREZOVICA, SINJA GORICA, DRENOV GRIČ, LESNO BRDO prvi teden drugi NEKORISTNI naselje teden ODPADKI ponedeljek A VRHNIKA - Idr^ska, Betajnova, Notranjska, Gabrče, Grilčev grič, Turnovše, Raskovec, Pavkarjeva pot, Močilnik, Kolesarska, Med vrtovi, Pot k studencu, Prisojna pot, Ob potoku, Ob beli, Opekarska, Mokrice, Rožna, Kuclerjeva, Vrtnarja, Pod Hruševco, Zlatica, Kolodvorska, Možinova, Sivkina, Ob progi, Ljubljanska-del ponedeljek B BOROVNICA, DOL ponedeljek C VRHNIKA - klanci - Dobovičnikova, Pri lipi, Pot na Košace, Na klancu, Pot k Trojici, Čuža, Petkovškova, Vas, Tičnica, Stara cesta, Cankarjev trg, ZAPLANA N O > O ponedeljek D VRHNIKA, Mirke, Lošca, Prečna pot, Pot v Mnočilni, Usnjarska, Mrakova, Sušnikova, Kopališka, Ob Ljubljanici, Ribiška pot, Ob igrišču, Robova (od Loke do Mantove), Tržaška cesta (desna stran smer Logatec do Gradišča), Voljčeva, Na klisu, Hrib, Kurirska, Cesta 6.maja, Na Zelenici, Krožna, Poštna, Krpanova,Cesta gradenj, Tržaška cesta (desno smer Ljubljana do priključka avtoceste) C« torek E JANEZOVA VAS - vse ulice, STARA VRHNIKA, PODLIPA, KROŠLJEV GRIČ (U C sreda F SINJA GORICA, DRENOV GRIČ, LESNO BRDO G CA sreda G LOG, JORDANOV KOT sreda H BEVKE, BLATNA BREZOVICA, MALA LIGOJNA, VELIKA LIGOJNA, VRHNIKA - Delovsko naselje, Partizanski tabor, Robova četrtek I VERD, BISTRA četrtek J DRAGOMER, LUKOVICA, Pot na mah, Barjanska, Pot na Plešivico sreda K BOROVNICA - Ljubljanska, Demšarjeva, Cesta pod goro, OHONICA, BREZOVICA PRI BOROVNICI, NIŽEVEC, ZABOČEVO, PAKO, BREG n o torek L STARA VRHNIKA-del, TROJICA, TANKOVSKA, STAR MALN, LIGOJNA-del, MIRKE, BEVKE, BLATNA BREZOVICA sreda M BOROVNICA-CERKOVA, POT V JELE, POKOJIŠČE, DRENOV GRIČ-del. LESNO BRDO-del, LOG-del četrtek N PODLIPA-del, SMREČJE-del, o četrtek četrtek pogodbe (PVC) Občine Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika .5 N CA petek petek pogodbe (STEKLO, PAPIR) občine Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 55 Zahvala prostovoljcem Številni prostovoljci iz vseh sedmih barjanskih občin so letos konec marca dokazali, da jim ni vseeno za naravo na Ljubljanskem barju. Na tradicionalni, že četrto leto povezani čistilni akc^'i z nazivom STOP divjim odlagališčem na Barju so sodelovali tudi prostovoljci iz občin Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica. Pri tem ne gre samo pobiranje smeti, ampak za gradnjo novega odnosa do narave tudi pri tistih, ki se akc^e niso udeležili. Zgledi vlečejo in namen akc^e kot varovanje okolja za boljšo kakovost življenja je prav gotovo tudi letos dosegel svoj namen. Za konec torej zahvala vsem prostovoljcem z območja občin Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica. Še posebno pa Turističnemu društvu Blagajana s predsednico Mirjam Suha-dolnik, ki je letos prevzelo koordinac^o prostovoljcev na območju Občine Vrhnika. Organizac^ski odbor Okoljevarstveno društvo Barjanski zmaj (foto: Matjaž Omerzela) LAS Barje z zaledjem uspešno končal lanske projekte Ustanovitelji LAS Barje z zaledjem so v četrtek, 13. maja, na seji Razvojnega sveta končali z investic^skimi projekti iz leta 2009, kar so sklenili z ogledom investic^. Ustanovitelji so se iz Dragomerja, kjer so si ogledali ograjeno in razsvetljeno otroško igrišče, z avtobusom odpeljali na ogled končanih investic^skih projektov. Ustavili so se v Bevkah, kjer so si v podružnični šoli ogledali večnamenski prostor, ogled so nadaljevali na Vrhniki, kjer so si v OŠ Ivana Cankarja ogledali obnovljeno kotlovnico. V Občini Dobrova - Polhov Gradec so si ogledali zunanjo ureditev vrtca Brezje, ureditev igrišča na Dobrovi ter ureditev Blagajeve tematske poti v Polhovem Gradcu. Ogled so končali s sejo Razvojnega sveta Lokalne akc^ske skupine Barje z zaledjem, na katerem so se med drugim seznanili s programom dela v letu 2010, spremembami programa Leader v letu 20l1 in potrditvijo novega člana Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Ogleda se je udeležil tudi župan Vrhnike Marjan Rihar, v Dragomerju pa tudi župan Loga - Dragomerja Mladen Sumina. LAS Barje z zaledjem, ki deluje s sloganom Razviti zeleno rekreac^sko zaledje Ljubljane in ohraniti njegovo identiteto, je bila ustanovljena avgusta 2008 ter obsega območje občin Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Vrhnika. Glavni namen delovanja LAS-a je razvoj podeželskega območja z javno-zasebnim partnerstvom ter pridobivanjem sredstev iz programa Leader. LAS naj bi imel v programskem obdobju 2007 do 2012 za izvajanje projektov in svoje delovanje približno 1,5 mil^ona evrov razvojnih sredstev, od katerih jih lahko polovico črpa iz programa Leader, če bo za drugo polovico zagotovljeno sofinanciranje lokalnih subjektov. Leta 2009 so v občinah Log - Dragomer, Vrhnika in Dobrova - Polhov Gradec uspešno končali deset projektov v skupni vrednosti skoraj 314 tisočakov. Leta 2010 je v načrtu izvedba devetih projektov, pripravljeni pa so tudi štirje rezervni. Vesna Erjavec LAS Barje z zaledjem je v občinah Vrhnika, Log - Dragomer, Dobrova - Polhov Gradec v letu 2009 uspešno končal deset projektov, med drugim tudi večnamenski prostor v Bevkah. Člani so si z avtobusom ogledali končane projekte, pridružila sta se jim župana Vrhnike in Loga - Dragomerja. V. medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic Ig - Vrbljene, 28. avgust 2010 - poleg vodnih virov z odvodnimi kanali, občasno poplavnih in močvirnih območy, drevesnih samorastniških gozdičev ali osamelcev z grmičevjem v me-jicah so barjanski travniki glavni vir habitatnih razmer za ohranitev in razvoj značilnih, predvsem pa ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Na žalost je neokrnjenih barjanskih travnikov z avtohtono botaniko vsako leto manj. Ekonomski interesi in kmet^ska politika s subvenc^ami, ki vzpodbuja intenzivno in integrirano pridelavo, uničujeta večstoletno vzdrževane razmere za obstoj biotske raznovrstnosti. Vsak na novo preorani ali nasuti neokrnjeni travnik je namreč v značilnem barjanskem botaničnem pomenu praktično za vedno izgubljen. Letos temu intenzivno prispeva subvencionirano kolobarjenje koruznih polj. Postavljajo se možnosti za razcvet agresivnih tujerodnih rastlin, ki dodatno postopoma uničujejo avto- kmetovanja ? Pa vendarle, optimizem obstaja, ustanovljena sta Krajinski park Ljubljansko barje in javni Zavod, ki naj bi, ko bo dokončno konstituiran, upravljal s tem parkom. Na sedmih »barjanskih« občinskih svetih je bila sprejeta tudi Uredba, ki označuje bolj ali manj zavarovana območja in opredeljuje morebitne pogoje in smernice trajnostnega razvoja z ohranitv^o naravnih vrednot. Tak optimizem je vedno bolj prisoten tudi v delovanju različnih nevladnih organizac^, ki se vsaka po svojih močeh, ob svoji temeljni dejavnosti, trudi tudi za lepše in naravi pr^azno okolje. Z naravo je vsekakor povezano htono rastlinstvo, s čimer se prekinja biotska veriga. Med^sko opevane čistilne akc^e so prav gotovo prispevale k zmanjšanju nekaterih onesnaženih točk, vendar pa je to kaplja v morje, lahko bi celo rekli metanje peska v oči za vse druge težave, ki uničujejo okolje in s tem tudi zdravje prebivalcev Ljubljanskega barja. Z uničenjem malih kmetov pretežno obvladuje obdelavo barjanskih površin nekaj novodobnih veleposestnikov, ki sicer v večini primerov ne živ^o na območju Ljubljanskega barja, zato jim je uporaba agresivne kem^e, brez katere namreč na Barju ni ekonomsko upravičenega pridelka, v zaprtih traktorskih kabinah povsem običajna in brez bistvenega nadzora pristojnih instituc^. Kdaj bo narejena analiza obolenj in vzrokov umrljivosti prebivalstva, če ni interesa in sredstev za ugotavljanje množičnega pogina čebel ob koruznih, zeljarskih in krompirjevih poljih? Kako ob takem stanju razmišljati o razvojnih težnjah ekološkega tudi kulturno izročilo, saj so prebivalci Ljubljanskega barja stoletja ohranjali in vzdrževali pogoje za življenje, ki jim ga je lahko nudilo le pravo razmerje v sožitju z naravo. Prav z namenom ohranitve naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja, druženja prebivalstva, nev-adnih organizac^, stroke in politike je namenjena sedaj že tradicionalna kulturno-etnološka prireditev BARJE 2010. Tokrat je gostiteljstvo prevzela občina IG, ki ji bodo pri organizac^i pomagali še Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljublajn-skega barja - ZOLB, Zavod Krajinski park Ljubljansko barje in lokalne turistične organizac^e TD Bobri in TD Krim, seveda ob sodelovanju vseh drugih občanov, povezanih v številna aktivna lokalna društva. Ker pa gre za vsebarjansko predstavitev oziroma srečanj, pričakujemo poleg tekmovalcev koscev in grabljic, županov, podžupanov ter svetnikov tudi spremljevalne skupine s konjskimi vpregami, narodnimi nošami, glasbenimi, folklornimi ali etnološkimi skupinami ter udeleženci barjanske tržnice iz vseh sedmih barjanskih občin. Program bo potekal 28. avgusta 2010 z začetkom Okrogle mize, ki bo »govorila« o vplivu lokalnih razvojnih interesov za ohranitev biotske pestrosti na območju Ljubljanskega barja. Po zaključku bo iz centra Iga organiziran prevoz z zapravljivčki oziroma konjsko vprego do hipodroma v vasi Vrbljene, kjer bo osrednja prireditev. Po etnološki povorki, skupaj s tekmovalci, pozdravnim govorom župana g. Janeza Cimpermana, naravovarstvenega govora predstavnika MOP ter kratkim kulturnim programom se bo začelo tekmovanje koscev in grabljic. Sodelovalo bo 98 tekmovalcev iz občin MOL, Vrhnika, Škofljica, Borovnica, Brezovica, Log - Dragomer in domačini z Iga. Tekmovalne ekipe organizirajo člani ZOLB - Sekc^a koscev in grab-ljic, ŠD Bevke in KUD IC Bevke, TD Škofljica in TD Lavrica, TD Borovnica, ŠKTD Lokvanj s Sekc^o konje-rejcev, KUD Kosec s Sekc^o za ohranitev kulturne dediščine, TD Bobri, TD Krim, KD Krim, PGD Strahomer - Vrbljene. Po tekmovanju se bo začelo družabno srečanje z glasbenim in folklornim programom različnih skupin sodelujočih občin, katerih prgave še sprejemamo. Zanimiv bo tudi vzporedni program z »barjansko tržnico«, ponudbo dobrot kmečkih žena, ekopridelkov, zdravilnih zelišč, domače drobne obrti, idelkov iz medu, predstavitev turistične ponudbe sedmih barjanskih občin, prodajno razstavo slik z barjansko tematiko, ogledom razstave starodobnega kmečkega orodja, predstavitv^o starih kmečkih opravil, vezano na slamo in seno, itn. Na prireditvi torej pričakujemo več kot 300 aktivnih udeležencev pri samem programu in čim več obiskovalcev. Če se bo program vsaj kanček dotaknil podzavesti posameznika in mogoče spemenil odnos do ohranitve naravnih vrednot, bo mozaik dolgoročnega projekta nevsiljivega ozaveščanja prebivalstva dosegel svoj namen. ZOLB - Jernej Korenčič O šakalih na Ljubljanskem barju Šakal je eden izmed najbolj skrivnostnih sesalcev pri nas in večina ljudi ga še vedno slabo pozna. Mnogi niti ne vedo, da se pojavlja tudi v Slovenci, čeprav je tod prisoten že vsaj 50 let. Da bi pridobili zanesljivejše podatke o pojavljanju in statusu te vrste na Ljubljanskem barju, smo letos v okviru društva Dinaricum opravili že drugi popis teritorialnih šakalov. Popis šakalov na Ljubljanskem barju Do nedavnega je veljalo, da so šakali, ki se pojavljajo v Slovenci, le klateži - t. j. živali, ki se gibljejo na širšem območju brez stalnega teritoria. Lani smo v okviru popisa šakalov na Ljubljanskem barju prvič potrdili prisotnost teritorialnih šakalov v Slovenci. Zato smo se odločili, da popis ponovimo tudi v letu 2010. Sredi marca se nas je na Vrhniki zbralo 52 članov društva Dinaricum in gostov. Toliko prostovoljcev nam je omogočilo, da smo letos popisali celotno območje Ljubljanskega barja (lani smo se omejili le na zahodni del). Popis smo izvedli s pomočjo metode izzivanja in beleženja oglašanja šakalov. Ta metoda se pogosto uporablja tudi pri popisih drugih vrst živali. Pri nas jo, npr., redno uporabljamo za popise volkov in gozdnih vrst sov (lesna sova, kozača, koconogi čuk). Za šakale so jo v Evropi prvič uporabili v Grč^'i, mi pa smo jo pred tem uspešno preizkusili tudi v Dalmac^'i. Rezultat letošnjega popisa je enak lanskemu - zabeleženi dve teritorialni družini šakalov. Po vsej verjetnosti gre za isti skupini, ki smo ju popisali že lani, saj smo njihov odziv zabeležili na istem območju (vzhodno od Vrhnike). To nakazuje, da v zadnjem letu ni bilo večjih populac^'skih sprememb na tem območju in da število šakalov na Ljubljanskem barju ostaja majhno. Pri letošnjem popisu šakalov smo imeli srečo, da se nam je pridružil tudi biolog dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzej a Slovence, eden vodilnih evropskih specialistov za bioakustiko. S svojo opremo je uspel posneti oglašanje ene izmed družin šakalov na prenosni snemalnik. Po analizi na računalniku je ugotovil, da sta se oglašala dva šakala. Na splošno o šakalih Šakal (znan tudi kot »zlati šakal«) je vrsta iz družine psov, ki je ekološko dokaj podobna lisici. Po navadi dosega telesno težo 10 do 12 kg. Prvotno je po-seljeval jugovzhodno Evropo, Az^o in Afriko. V 20. stoletju se je začel širiti proti Srednji Evropi in se zdaj pojavlja vse do Italie, Avstr^'e in Slovaške. Za razliko od nekaterih drugih vrst, ki jih je k nam umetno vnesel človek (npr. nutria, piž-movka, rakunasti pes, muflon, fazan), se je šakal v Slovenko razširil samodejno. Glavni vzrok, ki je omogočil širjenje, je bilo najverjetneje veliko zmanjšanje po-pulac^'e volka v Evropi, tudi v Slovenci. Prevelika poseganja s strani človeka so namreč v 20. stoletju pripeljala do mnogih lokalnih iztrebljenj volkov. V Slovenci so se šakali prvič pojavili leta 1953. Poleg Ljubljanskega barja smo največ podatkov zabeležili na Primorskem in na ravninskih predelih ob večjih rekah (Dravi, Savi, Muri). Izogiba se večjih, bolje ohranjenih gozdnih kompleksov, ki jih naseljuje volk. Po dosedanjih podatkih šakal ne prihaja v večje konflikte z ljudmi. To velja tudi za območja, kjer se pojavlja v velikih gostotah, npr. v Bolgar^l, Madžarski, Grč^'i in na Hrvaškem. Po podatkih iz tujine so glavni del prehrane glodavci in drugi mali sesalci, žuželke, rastlinski plodovi, ptiči in mrhovina. Večje sesalce pleni le izjemoma (po navadi le mladiče ali oslabele živali), se pa redno hranio s poginjenimi živalmi, če jih najdejo. V nasprotju z razširjenim prepričanjem šakali ne odgriznejo glave poginule živali - to je znamenje prisotnosti lisice. Ker je šakal aktiven predvsem ponoči, ga v naravi redko vidimo. Njegovo prisotnost lažje zabeležimo po oglašanju in stopinjah, ki jih prepoznamo po zraščenih blazinicah drugega in tretjega prsta. Z uredbo iz leta 2004 je država šakala uvrstila med zavarovane živalske vrste. V društvu Dinaricum se še enkrat zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki ste pripomogli k še enemu uspešnemu popisu na Ljubljanskem barju. Dodatne informac^'e glede šakalov v Slovenci in njihovem vedenju si lahko preberete spletni strani www.dinaricum.si. Miha Krofel 56 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KRATEK VODIČ PO EVROPSKI KONVENCUI O ČLOVEKOVIH PRAVICAH Dve slovenski strokovni pravni sodelavki na Evropskem sodišču za človekove pravice v Stras-bourgu (v nadaljevanju: ESČP), to je A. Vilfan Vo-spernik in K. Zidar Al-Mu- tairi, sta opravili hvalevredno delo z izborom in predstavitv^o novejše sodne prakse iz knjige, ki se v izvirniku glasi: "Vade-mecum dela Convention européenne des Droits del'Homme (3. édition)". Strokovni recenzent je bil dr. M. Novak. Ministrstvo za pravosodje RS (minister A. Zalar) v uvodniku k drugi izdaji knjige zapiše, da je za prvo izdajo knjige (1995), ki je obsegala le sodno prakso ESČP do leta 1991, poskrbelo ministrstvo za zunanje zadeve RS. Tokratna izdaja pa je posodobljena, z novejšimi relevantnimi primeri sodne prakse ESČP, pretežno do januarja 2009, izjemoma tudi poznejši primeri. V čem je koristnost in uporabnost te knjige, bi se lahko vprašal bralec Našega časopisa? Po moji oceni nadgrajuje vse tiste vsebine, ki sem jih že sam zapisal v knjigi Odvetnik in državljan pred ESČP (2008, 306 strani), h kateri sta recenz^o oziroma uvodnik zapisala v Slovenci vodilna poznavalca tega področja, to je prof. dr. C. Ribičič ter prof. dr. B. M. Zupančič, dolgoletni sodnik ESČP v Strasbourgu, ki se je o knjigi afir-mativno izrazil, ker naj bi predstavljala prvi tovrstni projekt v evropskem prostoru (pristojnost Strasbourškega sodišča pokriva čez 800 mil^o-nov prebivalcev Evrope in vključuje 47 držav, članic Sveta Evrope). A. Zalar v uvodu zapiše: "Uresničevanje vladavine prave ni nekaj samoumevnega. Še posebej ne na področju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin in odpravljanja njihovih kršitev oziroma posledic. Ne, vladavina prava zahteva več: to knjigo je treba uporabiti pri pravnem razlogovanju, zagovarjanju človekovih pravic, je neke vrste orodje ali celo orožje, ki naj se vzame v roke vsakodnevno in nato tudi učinkovito uporabi. Prav tako je treba upoštevati, da bodo potem, ko boste to knjigo prejeli v roko, na ESČP izdali še nove precedenčne sodbe in bo torej treba naše znanje glede pravic in svoboščin stalno dopolnjevati z novejšimi podatki. Ta knji- ge torej predstavlja izhodišče za naše nadaljnje razv^anje sodne prakse, upravne prakse, in delovanja v vsakodnevnem življenju in odločanju, tako da dosežemo nam vsem skupne cilje, namreč optimalno uresničevanje človekovih pravic in svoboščin." Lepo zapisane misli, bi človek rekel, ki pa imajo v vsakdanjem življenju tudi drugačen odsev. Kako sicer tolmačiti zadnje novice, da je aprila odbor ministrov Sveta Evrope sprejel dokončno odločitev, da bodo v okviru reforme organiza-c^'e 31. 12. 2010 prenehali delovati informac^'-ski uradi (v Ljubljani IDC na Rimski cesti) SE v državah članicah EU. Lani jeseni se je obetala tovrstna odločitev, zato se je Slovenca decembra 2009 odločila, da s 30.000 € (kar je "piškavih op. p." tretjina letnih stroškov) podpre delovanje pisarne letos. Slovenski zunanji minister, S. Žbogar, se je v začetku maja udeležil zasedanja odbora ministrov v Strasbourgu, kjer je reformo podprl, vendar je obenem izrazil "obžalovanje zaradi odločitve o preoblikovanje uradov SE, ki vključuje tudi zapiranje IDC v Ljubljani, so sporočili z MZZ. O razlogih za zapiranje infor-mac^'skih pisarn v desetih novejših članicah EU (pisarne namreč ne delujejo v starejših članicah ter na Malti in Cipru) ni nikakršnih podatkov. Po moji sodbi se dostop ljudi do pomoči glede varstva človekovih pravic očitno zmanjšuje, če že ne ukinja. Žal. Edina neodvisna instituc^a, ki je lahko ljudem pomagala s prvim pravnim nasvetom, posredovanjem ustrezne literature, seznamom odvetnikov, ki smo usposobljeni za zastopanje in vodenje postopkov pred mednarodnimi sodišči etc. Zadeva ni šla tudi mimo Varuhinje človekovih pravic RS, saj je njen namestnik J. Rovšek ocenil: "Taka instituc^a Slovenci manjka, na kar smo opozarjali že v lanskem in letošnjem poročilu, zato bi bila potrebna preobrazba informac^'ske pisarne SE, na podlagi ustreznega zakona, ki ga bi predlagala vlada (glej: O. Škerlj Kramberger, Dnevnik 13.5.2009, stran 4, v članku: "Slovenska pisarna Sveta Evrope se bo zaprla."). Neke nadomestne rešitve s predstavništvom Evropske komisme, ki v Slovenci vzdržuje v sedmih mestih informacC'ske točke, po moji oceni niso ustrezen substitut IDC-ja, ki je pogosto organiziral zelo odmevne oblike izobraževanja ter informiranja ljudi. Kar nekajkrat smo sodelovali tudi zunanji sodelavci (vedno pro bono, brez plačila), kot na primer prof. dr. C. Ribičič s Pravne fakultete v Ljubljani, takrat še ustavni sodnik, avtor tega zapisa in še mnogo drugih. Upam, da bo slovenska država našla ustrezne Obvestila kmetjske svetovalne službe Nacionalna poklicna kvalifikac^'a Nacionalna poklicna kvalifikaci a - certifikat je javno veljavna listina, s katero se dokazuje poklicna kvalifikac^a oz. usposobljenost za opravljanje poklica. Kmet^sko-gozdarska zbornica Slovence je registrirana za izvajanje postopkov preverjanja in potrjevanja poklicnih kvalifikaci: predelovalec/ka mleka, pre-delovalec/ka mesa, predelovalec/ka sadja, iz-delovalec/ka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način, vinogradnik/ca, poljedelec/ ka, sadjar/ka, zelenjadar/ica in živinorejec/ka. Kandidati, ki se odločate za pridobitev poklicne kvalifikacce - certifikata, se lahko obrnete na bitek v višini 1 % po predpisanem roku za oddajo zahtevkov). Zapoznelo zbirno vlogo je torej mogoče oddati najpozneje do 9. junia 2010. ROKI ZA ZAHTEVKE ZA ŽIVALI V primeru zakola (biki, voli): - za prvo obdobje od 1. 1. do 31. 5. 2010 se zahtevek odda v juniu 2010, - za drugo obdobje od 1. 6.do 30. 9. 2010 se zahtevek odda v oktobru 2010, - obdobje od 1. 10. do 31. 12. 2010 se zahtevek odda v januarju 2011. V primeru odpreme živali v drugo državo čla- NAJAVA DOGODKOV - IZOBRAŽEVANJE KOP DATUM: PRIREDITEV: KRAJ ČAS (ure) TRAJANJE (ure) 9. 6. 2010 Dan pšenice Jable 2010 - ogled sortnih poskusov - pogoji pridelovanja žit v letu 2010 - poletna obdelava tal na težkih in lahkih tleh Predavanje in ogled na terenu Velja za SKOP/KOP Center za razvoj podeželja Jable , Loka pri Mengšu, Grajska 1 9.-13. 4 13.6.2010 Demo košnja SKOP/KOP prikaz Kmetca Zadrgal,Glavarjeva cesta 50, Komenda 10.-14. 4 Kmetisko svetovalno službo KGZS ZAVODA LJUBLJANA, kjer boste pridobili dodatne in-formacie. Pridobitev certifikata NPK priporočamo vsem mladim prevzemnikom kmetc, ki nimajo formalne izobrazbe kmetcske stroke, in vsem, ki želco pridobiti ali osvežiti znanje iz kmetcstva. Pogoj je končana osnovna šola. Izobraževanje bo potekalo predvidoma v jeseni 2010. ZBIRNA SUBVENC^SKA VLOGA 2010 ZAMUDNI ROK Vse vlagatelje obveščamo, da je rok za oddajo zbirne vloge potekel 17. 5. 2010. Zapoznela vložitev zbirne vloge in zahtevkov je mogoča v 25 koledarskih dneh (za vsak zamujeni dan je od- nico je treba, preden žival zapusti ozemlje RS, vložiti zahtevek za posebno premco skupaj z originalnim potnim listom. Dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih vedi: go- - za telitve v obdobju 11. 12. 2009 do 31. 3. 2010 se zahtevek odda jun^a 2010, - za telitve od 1. aprila do 31. julca 2010 se zahtevek odda oktobra 2010, - za telitve v obdobju od 1. avgusta do 10. decembra 2010 se zahtevek odda januarja 2011. Predhodno naročanje na vnos vloge na telefonski številki: 256 - 57 - 92. Kmetcska svetovalna služba izpostava VIČ Nada Gabrenja, univ. dipl. inž. agr. vzvode, da bo preprečila ožanje dostopa državljanov do pravnega varstva tudi na mednarodna sodišča. Nekaj je že storila s sprejemom Zakona o varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, po katerem ne moreš v Strasbourgu, če nisi prej v lastni državi izrabil pravnih sredstev (tožbe), glede sojenja v nerazumnem roku, razen izjemoma. Tudi najnovejše ustavne spremembe, po katerih naj bi po ameriškem vzoru slovensko Ustavno sodišče sámo izbiralo tiste zadeve, ki jih bo obravnavalo (glede na pomen ter bodočo sodno prakso), kažejo na trend, ki nikakor ni vzpodbuden. Škarje varstva človekovih pravic se, po moji sodbi v Slovenci prej ko ne, zapirajo. ' n nazaj k knjigi, katere prikaz oziroma recen-zca je glavni namen tega strokovnega prispevka. Knjiga ni preobsežna, vendar bogata z judikaturo. Po strukturi obsega naslednja poglavja: Vsebinsko kazalo, Vodič za uporabnike, Uvod (statut SE in EKČP), po poglavjih razdela vseh 21 poglavc EKČP, pri čemer je še posebno dragoceno, da je avtorica tudi vsebino opredelila (razen 1. člena Konvencce op .p.), ki govori o pristojnosti ESČP. Pojasnjuje, da od vseh 45 držav (op. p. danes že 47) visokih pogodbenic Konvencce vlagale pritožbe na Strasbourško sodišče (še pred Komisco do 1.11.1998) državljani iz več kot 150 držav. V naslednjih poglavjih avtorica previdno poda posamezne osnovne človekove pravice, pri čemer opiše ter navede člene in ustrezne protokole k EKČP, npr.: pravico do življenja, mučenje, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje, suženjsko in prisilno delo, svobodo in osebno varnost, pravico do poštenega sojenja, prepoved povratne veljave kazenske zakonodaje, razloge za omejitev uveljavljanja pravic na podlagi Konvencce, svobodo mišljenja, vesti in vere, svobodo izražanja in obveščanja, svobodo zbiranja in združevanja, pravico do spoštovanja premoženja, pri čemer je še posebej pomemben protokol št. I - denacionalizaccske zadeve (op. p.), pravico do izobraževanja, pravico do svobodnih volitev, pravico državljanov in tujcev, prepoved diskriminacce, pravico do učinkovitega domačega pravnega sredstva, razveljavitev v času vojne ali druge splošne nevarnosti in pridržke ter razlagalne izjave. V XXI. poglavju avtorica predstavi postopke na podlagi EKČP, pri čemer pojasni sestavo in strukturo sodišča, njegovo pristojnost, pogoje dopustnosti, postopek vsebinske presoje, pritožbe, ter ostale postopke sodišča, vključno s pravno pomočjo ter odločitvami in vlogo Odbora ministrov SE ter generalnega sekretarja. Knjiga se konča s končnimi opombami in prilogami, ki ponazorita mehanizem izvajanja EKČP, podroben pregled novega nadzornega mehanizma sodišča s polnim delovanjem ter v prilogi 2 tudi evidenčni seznam podpisov in ratifikacc Konvencce in Protokolov, iz česar izvemo, da je Slovenca EKČP sprejela 28.6.1994, enako tudi vse Protokole, razen protokol št. XIII (4.12.2003) in protokol št. XIV, ki prinaša novo organizacco sodišča in ki ga je po dolgih letih vendarle uspela sprejeti tudi ruska Duma, tako da lahko utemeljeno pričakujemo, da bodo postopki hitrejši, učinkovitejši ter da ne bo obveljala tista stara slovenska krilatica: "Kovačeva kobila je vedno bosa," saj je tudi pred Strasbo-urškim sodiščem včasih postopek trajal dlje kot pred nacionalnimi sodišči (kar nekaj let). Knjiga se sklene s seznamom prodajnih zastopnikov publikacc SE (agents de vente des publications du Conseil del' Europe), kjer je naštetih zgolj 18 držav, brez Slovence, op. p.!? Strinjati se je s končnimi opombami, da je mehanizem varstva človekovih pravic živ mehanizem, ki se razvca prek razlage posameznih določb Konvencce, ki so zgolj okostje sistema varstva človekovih pravic, ki ga je mogoče zapolniti zgolj z aktualno sodno prakso. Ta sistem judikatov (izvirjujoč iz anglosaksonsskega common-law sistema) se vedno bolj uveljavlja tudi v Slovenci, zato je oportuno opozoriti. Konvencc'a je namreč neposredno uporabna, tako kot tudi določbe slovenske Ustave. Če smo še pred leti kritizirali slovensko sodstvo, češ da je še preveč okorelo in je še vedno v nekdanjih okvirih kontinentalnega (pretežno germanskega ter romanskega) prava, ko sodišča odločajo na podlagi sodniškega silogizma, to je da spodnjo in zgornjo premiso silogizma aplicirajo na dejansko stanje in uporabo pravne norme, pa je v tej knjigi moč začutiti že novega duha in vetra. Strasbo-urško sodišče namreč v pretežni meri odloča po sistemu judikatov, to je do sedaj sprejete sodne prakse v podobnih primerih, kar pa ne pomeni, da le te ni moč kasneje tudi spremeniti. Le dobre argumente je treba navesti. No, ta razprava o metodah in načinu ter postopkih sojenja na Slovenskem bi presegla okvir recenzce te knjige, zato jo puščam za kakšen drugi čas. Strinjam se z ugotovitvco v končnih opombah avtorice, da moramo biti pri razlagi idej kot je vladavina prava in demokratična družba, kot temelja evropskega sistema človekovih pravic, skrajno previdni, kajti EKČP, sama po sebi ni panaceja (slo.: zdravilo, op. p.) za vse tegobe človekovih pravic v Evropi. In še nekaj o dejstvu, da je knjigo napisala Nizozemka, kar mi je že na začetku vzbudilo (očitno neutemeljen) dvom, da ne bo zajela tudi tiste primere iz slovenskih pravnih logov, ki so Kratek vodič po Evropski konvenciji O ČLOVEKOVIH PRAVICAH Ctonna Gomien Avtorica: Donna Gomien, višja predavateljica za človekove pravice na Inštitutu za socialne študce Haag, Nizozemska Založnik in izdajatelj: RS, Ministrstvo za pravosodje CIP, z dovoljenjem Sveta Evrope Izbor in predstavitev novejše sodne prakse: Ana Vilfan Vospernik in Katarina Zidar Al-Mutairi Strokovna recenzia: dr. Marko Novak Prva izdaja v slovenskem jeziku 1995, druga izdaja 2009, 152 strani. pomembni za nas. Že res, da nima toliko prikazanih slovenskih razsojenih ali poravnanih zadev (res judicata in res transacta) kot knjiga, ki sem jo napisal predlanskim (glej: dr. B. Kukec (2008), Odvetnik in državljan pred ESČP, še posebno str. 221 do 260). Razumljivo je, da je avtorica imela zorni kot opazovanja nekoliko drugačen, kot je bil moj v citirani knjigi, to pa še ne pomeni, da se ne moreta dopolnjevati. K temu je prispevala tudi dovolj posrečena izbira in predstavitev novejše prakse obeh pravnih sodelavk na ESČP v Strasbourgu A. Vilfan Vospernik in K. Zidar Al-Mutairi ter nenazadnje tudi recenzentu doc. dr. M. Novaku iz EPF v Novi Gorici. Zato je razumljivo, da nakazujejo na več deset slovenskih primerov v besedilu ter poudarco: "Najpomembnejše zadeve proti Slovenci, v katerih je ESČP obravnavalo spoštovanje pravice do sojenja v razumnem roku in učinkovitost domačih pravnih sredstev so navedene v poglavju 13. člena Konvencce ^ Čeprav načeloma Sodišče lahko obravnava samo zadeve, ki so nastale po začetku veljavnosti Konvencce za posamezne visoke pogodbene stranke, pa v pritožbah zaradi trajanja postopka na podlagi 6. člena upošteva tudi stanje, ki je obstajalo v tistem času. Tako na primer v zadevi Majarič, ko je že pred daljnimi desetimi leti bila Slovenca prvič obsojena (problem ratione tem-poris).« Ob pozornem branju knjige sem prišel spoznal, da so vodilne zadeve (leading cases) iz slovenskih pravnih logov le prikazane in ustrezno predstavljene (npr.: Šilih, Rehbock, Belinger, Lukenda, Grzinčič, Tomažič, Žunič, Šubinski, Matko, Švarc in Kavnik, Sirc etc.). Zato naj si v zaključku knjige, upoštevajoč nekaj navedenih kritičnih pripomb pa tudi pohval, izposodim kar besedo ministra za pravosodje, ki je zapisal: "Koristnost in uporabnost te knjige lahko presojam z več vidikov. S čisto informativnega vidika je bilo nujno, da pravniki ter širša javnost v Slovenci dobco na razpolago posodobljene besedilo z razlagami EKČP ter razlagami in navedbami najpomembnejše sodne prakse ESČP v slovenskem jeziku (znano je namreč, da je v fazi sprejemljivosti - admisibillity criteria, op.p.) pred Strasbourškim sodiščem treba nastopati v angleškem ali francoskem jeziku), saj moramo vsi, ki si prizadevamo za uresničevanje vladavine prava, na en način bolj poznati, upoštevati oziroma izvajati EKČP. V tej knjigi so tako zbrane bistvene osnove in dodatne informacce, oziroma interpretacce, ki bodo nujno pomagale pri razvoju pravnega reda R. Slovence." Doc. dr. Bojan Kukec 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 57 Datum: 14. maj 2010 Poslanica ministra dr. Ivana Svetlika ob 15. maju, mednarodnem dnevu družine 15. maj je za mednarodni dan družine razglasila Organizac^a združenih narodov z namenom, da nas vsako leto spodbudi k razmisleku o položaju in vlogi družine. Letošnji mednarodni dan poteka pod geslom Vpliv migrac^" na družine po vsem svetu. Mobilnost in selitve neizogibno vplivajo na delovanje in odnose v družini, obenem pa so tesno povezane s konceptom pravic migrantov in njihovih družin. Menjava okolja terja nove prilagoditve za celotno družbo. V takšnih situac^'ah so posebno ranljivi otroci, zato je treba posebno pozornost nameniti zaščiti njihovih pravic pred ekonomskim izkoriščanjem in vsemi oblikami zlorabe, ki jih pozna sodobni svet. Celotna družba je dolžna odgovorno ravnati glede zaščite otrokovih interesov za njegov celovit osebnostni razvoj, država pa ima nalogo, da zagotavlja možnosti, normativno ureja in financira programe nevladnih organizac^", ki pomembno soustvarjajo otrokom pr^azno družbo. Oblike in način življenja družin se ne spreminjajo le s selitvami, pač pa tudi sicer, skozi različna zgodovinska obdobja. To pa terja tudi prilagoditev zakonodaje na tem področju. Tega se zavedamo tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, zato smo zaradi ohranjanja koristi otrok in družin v spremenjenih družbenih okoliščinah pripravili Družinski zakonik. Na tak način želimo prispevati k ohranitvi temeljne vloge družine. Želimo, da bi tudi v slovenski družbi družina ostala ena najpomembnejših vrednot, ne glede na to, v kakšni družinski skupnosti živ^o posamezniki. Družinski zakonik s tem namenom na prvo mesto postavlja koristi otroka in na celovit način ureja celotno družinsko pravo ter v interesu koristi otroka krepi vpliv države na odnose znotraj družine. V upanju, da bodo otrokove in družinske pravice še bolj spoštovane tudi v praksi, vsem družinam in njihovim članom čestitam ob mednarodnem dnevu družin in jim želim vse dobro. Dr. Ivan Svetlik M I N I S T E R Marinka Vehar (4. nadaljevanje in konec) Tenerife - vulkanski otok v Atlantiku Na avtobus smo se vkrcale še pravočasno in po dolgi vožnji sredi popoldneva prispele domov. Želje po ogledih velikih plaž in turističnih nasel^' ni bilo več. Vse imamo tu, v Los Gigantes, in bile smo si enotnega mnenja, da je naš kraj najlepši. Narodni park Del Teide Že doma je pomenil začrtani cilj, saj mi skopi podatki o njem niso zadoščali, morala sem ga doživeti, pa čeprav na kratkem, poldnev-nem izletu. Mogočen stožec, ugasli vulkan El Teide, ki pa je bil še 'bruhajoči', ko je leta 1492 tod mimo plul Krištof Kolumb. S svojimi 3.718 metri je res najvišja gora Spance. Ne štejem si v noben podvig, da sem se z nihalko, podobno tisti na Vogel, pripeljala skoraa do vrha, ki pa je mnogo lepši od daleč. Dobila sem sicer potrdilo s fotografijo, ki jo podjetna fotografa naredi čakajočim v vrsti tik pred vzponom. Razgled mi je ponujal meglene obrise spodaj ležečih otokov Gran Canarie in Gomere in nič pr^etno ni bilo postavati na minus sedemnajstih stopinjah. Ker nam je naš avtobus omogočil za ogled le dobro uro, sem se kmalu vrnila, kajti začelo je tudi pihati, kar je pomenilo, da je gondolski prevoz v dolino, na 2.400 m, upočasnjen. Običajen čas je namreč le osem minut. Zato pa je narodni park res nekaj edinstvenega. S Playe Las Americas smo se hitro vzpenjali po slikoviti pokrajini, ki nam je najprej ponudila pogled na nekoč mnogo bolj obdelana terasasta polja, na katerih tudi do trikrat na leto zraste posebno dober krompir. Ker pa se 80 % prebivalstva ukvarja s turizmom, v poljedelstvu pač ni prihodnosti. Naslednji rodovitni pas je bil namenjen gojenju 'plata-nos' - kanarskih banan, mandljev, oljk, fig, pa seveda vinske trte, posebno znane v naseljih Arona in Viaflor, katerih vina so cenjena po vsem svetu. Na naslednji višinski meji pa so se pojavili gozdovi, gosto poraščeni s posebnim kanarskih črnim borom. Tako zelo zelen je bil, da nisem mogla verjeti, da resnično tudi iz pogorišča na novo požene v dveh mesecih. Pa smo se o tem kaj hitro prepričali na lastne oči. Se vidno pogorišče, vmes pa novi poganjki! Vulkanska zemlja, podzemne vode, hladen zrak in morda še kakšna »coprn^a« ... Na kakih dva tisoč metrih smo se ustavili na nekdanjem kraterju že pred milijoni let ugaslega vulkana, ki ga je verjetno razneslo na več strani in ustvarilo čudovite kamnite skulpture. Obsežen krater se imenuje Caldera de las Caňadas, saj je v premeru dolg 16 kilometrov, obsega pa kar 48 kilometrov. Najbolj so mi ostale v spominu skulpture zvenečih imen, kot 'medved', ki nas je pozdravil takoj na začetku, potem visoko dvignjeni 'božji prst', malo dlje 'drevo', pa še 'kamela'. Obiskovalci so lezli vsepovsod med rušjem do najlepše točke, kjer bi se na fotografiji lahko videl 'božji prst' in še morda vulkan 'El Teide' v ozadju. Mi je uspelo? Vsekakor je ta podoba ostala v moji glavi, ker mi je pač bila všeč. Tudi mi sporoča, da božja previdnost ni nikoli odveč! Pa to upoštevam?? Pri vseh svojih podvigih prav gotovo ne. Pot navzdol je vodila mimo Cuevas negras, še zelo črnih naplavin lave do manjše turistične postojanke, kjer smo lahko poskusili razne marmelade, omake, olja ali pa si kupili spominke. Všeč so mi bili uhani iz bananovega lista, ki pa gotovo ne bodo zelo vzdržljivi. Tudi pisan papagaj za na zid je nekaj posebnega. Pod stropom jih je letelo veliko, domiselno napeljanih na skoraj nevidnih vrvicah. Se zadnji vjugavi kilometri in posloviti se bom morala tudi od tega potovanja, tokrat kar z besedami naše si ajne vodičke: Spanci, še posebno na Tenerifih, se od prjateljev in znancev (kamor spadamo tudi turisti!) ne poslovjo z besedo 'adios', marveč nam sporočjo 'hasta la vista' - torej do naslednjič, do naslednjega 'videnja'. Hasta la vista, Tenerife! In takrat bo tudi sledilo nadaljevanje tega kratkega zapisa. Nova uredba - izrabljene GUME Občani lahko oddate do 50 kg izrabljenih gum na leto v zbirnem centru brezplačno. Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (Ur. l. RS, št. 63/09) določa pravila zbiranja in predelave izrabljenih gum, obveznosti v povezavi z dajanjem gum v promet ter druge obveznosti, povezane z ravnanjem z gumami in izrabljenimi gumami. Določbe te uredbe se uporabljajo za vse vrste gum ne glede na njihovo velikost ali maso. Uredba se glede zahtev o zbiranju in predelavi uporablja za vse izrabljene gume, ne glede na to, kdaj so bile dane na trg. Izrabljena GUMA je guma, ki jo imetnik zaradi poškodb, izrabe, izteka življenjske dobe ali drugih vzrokov ne more ali ne želi uporabljati in jo zato zavrže ali namerava zavreči. * Povzročitelj odpadkov mora izrabljene gume oddati zbiralcu. * Povzročitelj odpadkov mora izrabljene gume oddati ali prepustiti zbiralcu brezplačno, ne glede na morebitno vrednost materiala v njih. ■ Povzročitelj odpadkov lahko izrabljene gume prepusti serviserju, povzročitelj odpadkov, ki je fizična oseba, pa tudi izvajalcu občinske gospodarske javne službe, ki opravlja dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki. ■ Povzročitelj odpadkov, ki je fizična oseba lahko prepušča izrabljene gume v količini 50 kilogramov na leto v zbirnem centru. Izvajalec občinske javne službe v zbirnem centru ne sme prevzeti izrabljenih gum od povzročitelja odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Izvajalec občinske javne službe v zbirnem centru ne sme prevzeti izrabljenih gum v količini, ki presega 50 kilogramov od povzročitelja odpadkov, ki je fizična oseba. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. 58 NAŠ ČASOPIS Kultura 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Premierni samostjni koncert Vrhunski nastop pevcev in glasbenikov Premierni celovečerni samostojni koncert Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja Vrhnika z gosti ni imel samo simboličnega naslova Pod jasnim nebom rdeča roža, ampak so to besedilo Ivana Cankarja, ki ga je uglasbil Rado Simoniti, v uvodu tudi zapeli. Koncert je bil v soboto, 15. maja, in je bil kot vrhunec glasbenih večerov, ko so se končali Cankarjevi dnevi. Naj kar takoj na začetku zapišemo, da se narodnih pesmi, kjer sta se zopet izkazala je MPZ Ivana Cankarja Vrhnika na svoj prvi celovečerni koncert pripravil izredno vrhunsko in kakovostno, kar so dokazali z ubranim petjem in izborom samih pesmi. Tudi v goste so povabili vrhniške najboljše nekdanje in sedanje učence Glasbene šole Vrhnika. Dvorano sta tako onemela pevca solista Špela Petkovšek in Klemen Šiberl ter kljub maloštevilnemu občinstvu prejela velik aplavz. Sam koncert je bil razdeljen na tri dele. V prvem je nastopil solista Špela Petkovšek in Klemen Šiberl. Naj dodamo, da je zelo uspešen in nenazadnje izviren glasbeni večer popestrila še povezoval-ka Nataša R^avec, saj je v ubrani besedi med posameznimi glasbenimi nastopi sproti predstavljala vse akterje. Mešani pevski zbor Ivana Cankarja deluje že več kot dvajset let. Leta 2008 je praznoval 20. obletnico delovanja z jubilejnim koncertom ter izdajo kronike zbora. Že od leta Zbor, zborovodja in povezovalka pod rdečo rožo na odru v Cankarjevem domu Solistka Špela Petkovšek Basist Klemen Šiberl s pianistko Dominiko Naveršnik Čeprav maloštevilni poslušalci pa so znali glasno nagraditi vse nastope. zbor z nekaj umetnimi pesmimi kot Ave ver-um in Večerni ave ter skupen s solistko Špelo Petkovšek Pojdem v Rute. Drugi del pa je začel basist Klemen Šiberl, ki ga je na klavirju spremljala pianistka Dominika Naveršnik. Nato so nastopili še: Damjana Vrenjak (alt saksofon), Milena Keser (klarinet) in Simona Turk (sopran saksofon). Vse soliste je na klavirju spremljal starosta Glasbene šole Vrhnika Aco Muller. V tretjem delu je zbor zopet zapel nekaj 1994 zbor vodi Lovro Grom, ki je izšel kot ljubiteljski glasbeni zborovodja. Kot zanimivost je njegova izjava, da je le „prvi amater med amaterskimi pevci". Sicer pa so vsi enakovredni in delujejo eden za drugega, saj jih združuje predvsem ljubezen do petja, pr^'a-teljsko druženje in dobra volja. Vse to so prikazali na svojem premiernem celovečernem samostojnem koncertu s Cankarjevim besedilom: „Pod jasnim nebom rdeča roža." S. S. Milena Keser, klarinetistka, ena najbolj obetavnih vrhniških glasbenic Aco Muller je spremljal saksofonistko Damjano Vrenjak. Pevsko društvo Ivana Cankarja z Vrhnike in Pevsko društvo Logatec skupaj gostovala v Makedonci Pevke in pevci obeh društev Povezani pevski društvi PD Logatec in PD Ivana Cankarja z Vrhnike sta pred tremi leti vzpostavili prve stike s Slovenci, živečimi v Makedonci, ki jih povezuje Slovensko združenje France Prešeren iz Skopja. Po nekajletnem dopisovanju je društvoma končno uspelo izpolniti dano obljubo, da bomo obiskali rojake in se jim predstavili. Peti maj je bil veliki dan, ko smo z avtobusom odpotovali proti Makedonci. Po celonočni vožnji smo zjutraj prispeli v Skopje. Predstavniki Slovencev so nam v svojih prostorih pripravili prisrčen sprejem in nas pospremili pri ogledu Skopja. S kosilom nas je pogostilo podjetje Komuna Skopje, sicer hčerinsko podjetje družbe Valkarton iz Logatca. Še istega dne smo se odpeljali do Struge, prelepega kraja ob Ohridskem jezeru, kjer smo se, utrujeni od naporne poti, namestili v hotelu ob obali jezera. Naslednje jutro in dopoldan smo namenili obisku manastira Sv. Naum, ki je na južnem delu Ohridskega jezera, v neposredni bližini Albance. Ogledali smo si stari smo v začetku maja na povabilo Slovenskega združenja France Prešeren iz Skopja obiskali Makedonko in se predstavili z dvema koncertoma. del Ohrida, med drugim tudi delavnico slovenskega podjetnika Aleša Breznikarja, kjer izdelujejo papir na star tradicionalni način. Popoldan smo namenili pripravi na večerni koncert, ki je bil v katoliški cerkvi Sv. Cirila in Metoda v Ohridu. Tam se sicer srečujejo in družbo Slovenci, živeči v pesmi ganili predvsem makedonske Slovence. Poslušalci so bili navdušeni. Pevci, predvsem pa naš zborovodja Lovro Grom, smo prejemali številne čestitke. Po odzivih občinstva je bil koncert zelo uspešen. Tretji dan gostovanja v Makedonci smo se vrnili v Skopje, kjer smo pripravili stavil z izborom makedonskih in slovenskih pesmi, naš zbor pa z delom Haydnove Misse brevis in z izborom slovenskih pesmi. Posebej za to priložnost smo se naučili tudi dve makedonski narodni pesmi. Pesem Ajde slušaj Anđo smo zapeli sami, pesem Bolen mi leži pa je bila ena od treh pesmi, ki smo jih zapeli skupaj s pevskim zborom France Prešeren pred občinstvom v polni cerkvi sv. Srca Jezusovega v Skopju. Pevci in zborovodje obeh zborov smo prejeli številne pohvale poslušalcev. Pevci zbora Ivana Cankarja ne bomo nikoli pozabili besed zahvale Ana- staz^e Ribarski, predsednice Slovenskega združenja, ki se je našemu zboru zahvalila, da smo Slovencem živečim v Makedonci prinesli košček domovine. Njene besede so nas spremljale na dolgi poti v Slovenko. Upravni odbor PD Ivana Cankarja Vrhnika Ohridu in okolici. Za cerkev skrbi pr^etni in nadvse uslužni župnik gospod Stjepan Kušan. V prvem delu koncerta smo se predstavili z mednarodnim programom, v drugem delu pa smo z izborom slovenskih drugi koncert, tokrat skupaj s komornim zborom, ki deluje v okviru Slovenskega združenja France Prešeren. Vodi ga priznani zborovodja Tomislav Šopov. Komorni zbor France Prešeren se je pred- 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 59 Pomladni gala koncert Morje preplavilo Cankarjev dom Cankarjev dom Vrhnika je bil zopet priča prečudovitemu Pomladnemu gala koncertu, ki so ga pripravili glasbeniki MePZ Mavrica in orkester Simfonika, oba z Vrhnike. Na dveh koncertih 17. aprila je dvorana pokala po šivih. Ob koncu pa so glasbeniki morali zaigrati in zapeti kar nekaj dodatkov. Že nekaj let zapored orkester Simfonika in mešani pevski zbor Mavrica v aprilu pripravita tako imenovani Pomladni gala koncert. Letos so bile pesmi na temo Melodie Jadrana in Mediterana. Tako da so v goste povabili kam- dalmatinski narodni melos. Seveda sta tudi zbor in orkester izvala val navdušenja ter poslušalce večkrat pritegnila k aplavzu in tudi skupnemu petju. Večkrat sem imel občutek, da je dvorano Cankarjevega doma večkrat preplavilo Dva Brancina, Plovi - plovi, Maslina, Nono - dobri moj nono ter še Sirtaki, Granada in še in še. Resnično Mediteran in Jadran v eni dvorani, in to prav na Cankarjevi Vrhniki. Celoten večer je povezoval Gašper Završnik, da MePZ Mavrica, orkester Simfonika in dirigent Marko Fabiani Gostje na Pomladnem gala koncertu Klapa mali grad iz Kamnika so navdušili. Polna dvorana navdušenih poslušalcev niško skupino Klapa mali grad, ki je vse prisotne resnično navdušila in dokazala, da tudi Slovenci znamo zapeti morje ter nas potegnilo v no-stalg^o Mediterana in Jadrana. Zato naj omenimo samo nekaj znanih zapetih pesmi: pa je večer popolno uspel pa velja zasluga Marku in Darinki Fabiani, MePZ Mavrica, orkestru Simfonika in seveda klapi Mali grad iz Kamnika. Kulturni dan slovenskih vrtcev Letošnji 6. kulturni dan slovenskih vrtcev je potekal v Beltincih, ki se razprostirajo po levem bregu reke Mure na ravninskem delu Prekmurja. Območje občine Beltinci je geografsko zaokrožena celota z raznoliko kulturno dediščino, naravnimi lepotami, etnološkimi posebnostmi, bogatim ljudskim izročilom glasba, ki je stalna spremljevalka prireditev in kulturnih dogodkov, kot je dejala ravnateljica Vrtca Beltinci. Tako se je skozi štiri desetletja dolgo tradic^o delovanja Skupnosti vrtcev Slovence zbralo kar 231 članov, ki so s svojim petjem, glasbo, gledališko igro in likovnim ustvarjanjem predstavili in ponudili in razvito turistično ponudbo. Vse do danes so ohranjene tradicionalne obrti, značilnost Beltincev pa je živa ljudska izkupiček svoje danosti tudi drugim. Sobota, 10. april, je bila dan, ki nam bo ostal v pr^etnem spominu. Na re- v^l Pesmi, plesa in besede se je predstavilo 47 likovnih umetnikov ter 30 glasbenih in dramskih skupin, med njimi tudi naš Vrtec Vrhnika z glasbeno skupino Auiii, ki jo sestavljamo strokovni delavci vrtca. Zapeli smo pesem Tam v džungli iz filma Levji kralj ter pesem Simone Črnetič, Prišla je k nam pomlad. Na pot smo se podali z avtobusom, ki nas je na deževen dan izpred Enote Želvica odpeljal ob 6. uri zjutraj. Za zdravo prehrano in p^ačo je poskrbela organizatorka prehrane Elizabeta Žust ob pomoči vrlih kuharic, za kar se njim in gospe ravnateljici zahvaljujemo, saj je bila pot zelo dolga tudi za naše prazne že-lodčke. Seveda pa velja zahvala tudi našim spremljevalcem, ki so nas kot gostje v dvorani bodrili z aplavzom. Na koncu še trikrat hura za nas, skupino Auiii, ki smo si delovno soboto pričarali v prijetnem glasbenem vzdušju. Polona U. Jerebic ň p J . - ., jit " 4 C -i Ç ^ MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA IVANA CANKARJA VRHNIKA H im^t GOSTJE PEVCI MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA "JEPA^-BAŠKO JEZERO NAŠI ROJAKI Z AVSTRIJSKE KOROŠKE V NEDELJO 20. JUNIJA 2010 OB 18.00 URI V CERKVI SV. LENARTA NA VRHNIKI. Pevsko društvo Ivana Cankarja Vrhnika Ob koncu obeh koncertov je polna dvorana stoje skandirala in zahtevala dodatke. Glasbeniki so jim večkrat ustregli. S.S SPOSTOVANI! Ni v navadi, da se nastopajoči zahvaljujemo občinstvu. A vse se enkrat zgodi prvič in z razlogom. Zato, drago občinstvo, spoštovani obiskovalci, obiskovalke 14. Pomladnega Gala koncerta. Dovolite mi, da se vam zahvalim za vašo spodbudo, navdušenje in veselje, ki ste ga na koncertu prenesli tudi na nas, nastopajoče. Bili ste res odlično, fantastično občinstvo. Začutili smo, da smo se vsi združili v celoto. Postali smo eno: nastopajoči in občinstvo. Tisti dan je bil dokaz, da glasba ne pozna meja, da glasba združi ljudi in da ogreje vsako dušo! Ko bi bili vedno in na vseh področjih tako enotni in složni. Upamo, da vas bomo s svojimi nastopi še razveseljevali in da boste še naprej ostali naši zvesti obiskovalci in obiskovalke! Hvala vam! V imenu MePZ Mavrica in orkestra Simfonika, Slavi Štirn Cankarjeve bolezni in literatura V okviru Cankarjevih dni se je kot prvi kulturni dogodek začel z literarnim večerom v torek, 4. maja, v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Vrhničanka Špela Novak je predstavila svoj diplomski seminar o boleznih Ivana Cankarja in literaturo, ki je nastala ob tem. Zanimiv literarni večer, ki je po besedah zdravnika Alojza zvenel nekoliko drugače, kot poznamo Ivana^ Cankarja, nam je predstavila Špela Novak v treh delih. Kot je povedala na začetku, jo je k pisanju naloge spodbudilo odkritje bolniškega lista v rokopisnem oddelku NUK, ki ga je prebrala skupaj s pomočjo zdravnice Helene Rožmanc Drašler. Nato pa je Špela v prvem delu predstavila celotno zdravstveno stanje Ivana v njegovem življenjskem obdobju. V drugem delu se je osredotočila na Cankarjev odnos z ženskami in njegovo spolnost, ki jo je interpretiral sekso-log in psihiater Marjan Košiček. Na koncu pa je prikazala še njegovo prozo, ki je bila povezana in opisana z njegovimi boleznimi. Tako je iz njegovih Kraigherja in zdravnice Helene Rožmanc Drašler, bila edino opravljena obdukc^a na pisateljevem telesu resnični pokazatelj njegove smrti. Na žalost do nje ni prišlo in zato bo Cankarjeva smrt za vedno zavita v skrivnostno tančico. Alkohol je zelo zaznamoval umetnikovo življenje. Že v Cankarjevi rodbini je bila prisotna omenjena opojna p^ača, prav tako tudi pri samem pisatelju. Mnogi dokumenti in spomini Cankarjevih pr^a-teljev in znancev pričajo, da je pisatelj verjetno imel težave z alkoholom. Ivan Cankar je poznal njegove učinke in temo op^anja pogosto upodobil v svojih delih. Največkrat je p^ančevanje posledica propada španski kralj Alfonso, v črtici Starec pa petintridesetletnik sam sebe prepriča, da je že star in zblazni. Gospoda Tarmana v Albertu do norosti pripelje preobremenjenost z delom ob odprtju čitalnice, učitelj Mrva v O čebelnjaku pa zblazni in nato umre, ker mu župan uniči največji vir veselja in tolažbe - čebeljnak. Kmalu zaradi občutka krivde zblazni tudi župan. Cankar je najobsežneje upodobil temo umiranja. Vendar, razen v redkih primerih (Spomini na mojo mater, V samoti, Vrzdenec, Naš laz), ko gre za umiranje v starosti, Cankarjevi junaki umirajo zaradi bede in pomanjkanja. Pisatelj slika umirajoče, njihovo zunanje propadanje, nekje celo lepo- Špela Novak ob predstavitvi svojega diplomskega seminarja del poiskala predvsem teme alkohola, norosti in umiranja. Ob predstavitveni nalogi smo vsi prisotni izvedeli nekaj novega in zanimivega o našem velikem rojaku Ivanu Cankarju. Naj navedem še nekaj iz zaključka diplomskega seminarja Špele Novak: „Nesrečni padec po stopnicah je pripomogel k temu, da je Cankar staknil tuberkulozo in gnojno gnitje na pljučih, kar sta bila tudi uradna vzroka njegove smrti. Resnica pa je, da bi, Zanimiv literarni večer na življenjski poti. Učitelj Martin Kačur, krojač Mihov in slikar Mate p^ejo, da bi pozabili na tegobe pri njihovem poklicnem neuspehu. V Marti in Na klancu ženinovo popivanje na svatbi nevesti nakazuje, kakšna bo prihodnost mladoporočencev. S temo norosti Cankar pogosto slika zblaznelega junaka, ki je prepričan, da je nekdo drug ali je celo mrtev: v noveli Na otoku duševni bolnik trdi, da je že umrl, v Don Alfonsu Martin Vavra meni, da je to umirajočega, in notranje občutke ob bližajoči se smrti, pa tudi mišljenje zunanjih opazovalcev ob srečanju s smrtjo. Največkrat junaki vedo, da se jim bliža konec: eni se tega ve-sel^o, druge je smrti strah. Cankar je izhajal iz revnega okolja. Že zgodaj je spoznal lakoto in pomanjkanje in se srečal s smrtjo. Iz vsega tega je črpal material za svoja dela. Deli, v katerih je osrednja in hkrati glavna tema, sta: Hiša Mar^e Pomočnice in Nina." 60 NAŠ ČASOPIS Kultura 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odkrili spominsko ploščo bratoma Jager Vrhnika, 8. maj - Na zunanjem dvorišču Tehniškega muzeja Slovence so odkrili spominsko ploščo Ivanu in Francu Jagru, rojenima v Bistri. Slavnostni govornik je bil minister za Slovence po svetu dr. Boštjan Žekš, ploščo pa je postavilo Muzejsko društvo Vrhnika ob sodelovanju občine. ^ Kot je pojasnila Mar^'a Oblak Čarni iz muzejskega društva, sta se brata rodila v nekdanji železniški čuvajnici v Bistri, ki r lUtuiKii jf-.i UťiTíKiiiiigiiHíJij reAKCPEAHOSU^Ee fl i; ÍI ' u lShïîl4lJf ř JM H íAíííf ïi nn TM:. ■ ^ ym ÎOP J^ES Himi^ïïï ji^Mt'sihniCiff liifiiiat.iîn V nv. -.Ě 5 Ifl7i ■ IJ wis -. jekti so terjali velika finančna sredstva, ki jih je želel ublažiti s čebelarjenjem. A zavzetost do čebelarstva se ni ustavila pri bratu Francu v Minneapolis, kjer mu je pomagal pri gradbenih podvigih. Glas o njegovi strokovnosti se je kmalu raz- Spominska tabla bratoma Jager. Ivan in Franc Jager Slavnostni govornik je bil minister dr. Žekš. pa je že zdavnaj ni več. Zato so se v dogovoru s Tehniškim muzejem Slovence dogovorili, da ploščo postavko na steno obzidja muzejskega dvorišča. In sicer na mestu, kjer je do čuvajnice vodila pot. Franc Jager se je rodil 1869. Komaj šestnajst let star se je odzval povabilu ameriškega škofa v Slovenci in z njim odpotoval v ZDA. Tam se je izšolal za duhovniški poklic in postal župnik fare v Minneapolisu, kjer je poleg dušnopastirskega dela skrbel še za organizac^o več gradbišč, na katerih so gradili sakralne objekte. Tovrstni pro- amaterskemu znanju, ampak je kot eden prvih Slovencev dosegel čast univerzitetnega profesorja v ZDA. Imenovali so ga za predstojnika pred-stojnika'Odseka za čebelarstvo in vodjo Kmet^ske poskusne postaje, nazadnje pa še za svetovalca v kmet^skem ministrstvu. Umrl je leta 1941. Ivan Jager se je rodil tri leta pozneje kot njegov brat Franc. Za razliko od njega je šolanje dokončal v Ljubljani oziroma na Dunaju, vendar ker ni našel dela v domovini, se je odločil, da bo kot arhitekt poskusil srečo v obljubljeni deželi. Sledil je širil, zato mu je zaupalo vedno več ljudi. Še dandanes je znan kot "graditelj Minneapolisa". Njegov sodelavec in pr^atelj v novi domovini W. G. Purcell ga omenja kot prvega, ki je v ZDA uveljavil revolucionarno načelo, da je arhitektura umetnost z omejitvami (lupino) oblikovanega prostora. Vendar pa so to načelo v Ameriki začeli upoštevati šele nekaj desetlet^' pozneje. Umrl je leta 1959. Dr. Boštjan Žekš je v svojem govoru na kratko opisal njuno življenjsko pot. Dejal je še, da je žalostno, da Slovenci pozabljamo na domača velika imena in se jih spomnimo in začnemo spoštovati šele potem, ko že več desetlet^' lež^o v grobu. Župan dr. Marjan Rihar je menil, da sta brata Jager, rojena v, recimo temu, zakotni Bistri, odšla v obljubljeno deželo in tako uresničila »ameriške sanje«. Izrazil je še obžalovanje, da sta med Vrhničani tako slabo znana, a da upa, da bo sedaj drugače. Podroben življenjepis Ivana (Johna) in Franca (Francisa) Jagra najdete na spletni strani Občine Vrhnika v rubriki Občina Vrhnika - Znani Vrhničani. Gašper Tominc Glasbeni večer Predstavitev učbenika Darinke Fabiani V okviru Cankarjevih dni je bil 11. maja v osrednjem vrhniškem kulturnem hramu zanimiv glasbeni večer. Vrhničanka in glasbenica Darinka Fabiani je predstavila nov učbenik za igranje violine z naslovom Zaigrajmo goslice. Predstavitev je potekala v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki pred številnimi poslušalci. Zbrane je najprej pozdravila vodja Cankarjevega doma Tatjana Oblak Milčinski, ki je obenem tudi predstavila glasbeno pedagoginjo Darinko Fabiani. Vrsto let je Darinka delovala v vrhniški glasbeni šoli. Bila dirigentka dekliškega pevskega zbora Concinite, sedaj pa vodi mešani pevski zbor Mavrica, ki skupaj z orkestrom Simfonika pripravljajo vrsto zanimivih koncertov. Kot glasbena pedagoginja, predvsem za violino, sedaj benik, ki je prvenec njenega delovanja. Pogostokrat se je namreč srečevala s pomanjkanjem skladb z enostavnimi in začetnimi pr^emi za poučevanje najmlajših violinistov. Prav tako ni bilo velikih slovenskih violinskih pesmic oziroma skladbic, ki bi jih otroci znali zapeti ali zaigrati. Sama namreč meni, da se otrok lažje nauči igranja na instrument, če zna besedilo melodie tudi zapeti. Zato je začela zbirati in prilagajati skladbice za violino. Zbirala je več let in v ta projekt vložila precej truda in časa. Z roko v roki sta ji šla skladatelj Jani Golob Poznavalci violinske glasbe poučuje v Ljubljani, kjer ima veliko mladih violinistov. To je samo drobtinica njenega glasbenega in pedagoškega delovanja na Vrhniki. Prav ob predstavitvi njenega učbenika Zaigrajmo goslice so mladi violinisti, skupaj z njo, predstavili pravo učno uro violine. Darinka pa je predstavila svoj uč- Glasbenica in pedagoginja Darinka Fabiani in založniška hiša Bogataj iz Idr^e ter pomagala pri končnem nastanku in izdaji novega violinskega učbenika Zaigrajmo gos-lice. Učbenik obsega 58 pesmic in skladb, ki učencem omogoči lažje in postopno premagovanje prvih korakov v svet violinske glasbe. Učbenik je namenjen učencem prvega razreda glasbene šole. S. S. Literarni večer Nov mladinski roman Mojce Rudolf Mladinska pisateljica Mojca Rudolf nas je zopet preseneetila z novim mladinskim romanom o Ivanu Cankarju, ki je bil že od nekdaj neka neizpovedana skrivnost in mit, vendar pa razpoznaven v njenem razmišljanju in pojmovanju. Zato se je lotila pisanja o njem in roman predstavila prav času, ko so na Vrniki Cankarjevi dnevi. Naslovnica novega mladinskega romana Mojce Rudolf, ki jo 'e izdala Založba Morfen (lah-o naročite na www.morfen.si) jke Zanimiv in prisrčen literarni večer; vse za Cankarja. Pester literarni večer je bil v četrtek, 13. maja, v mali dvorani Cankarjevega doma. Nov mladinski roman Ni vsaka sreda siva sreda je predstavila kar avtorica sama. Ob tem je predstavila tudi založbo Mor-fen in Jezera, ki je knjigo izdala in založila ter dr. prof. Ireno Avsenik Nabergoj, ki je napisala spremno besedo k novi knjigi. Dramski igralec Andrej Kurent pa je prebral nekaj od- lomkov iz knjige. Citiramo vsebino knjige iz spremne besede: „Knjiga slovenske mladinske pisateljice Mojce Rudolf Ni vsaka sreda siva sreda je utrinek iz današnjega najstniškega življenja. Je simpatična pripoved, ki se poskuša poglobiti v način razmišljanja odraščajočega petnajstletnika Simona, v njegovo čutenje in njegovo posebno situac^o. Avtorica v zgodbo vloži fantastično doživetje, ki zaznamuje Simonovo mladost - njegovo srečanje z Ivanom Cankarjem, ki nenadoma vstopi v svet odraščajočega fanta. Ob Ivanu se Simon sreča s preteklim časom, z Ivanovo osebno zgodbo, z dogodki, ki jih je doživel v svojem življenju in o njih pisal v svojih knjigah; a prav tako se tudi Cankar prek Simona začudeno seznanja s tehničnim napredkom, ki se je zgodil v skoraj sto letih po njegovi smrti, z drugačnim načinom življenja, z drugačnim jezikom, govorico, ki je ni vajen. Pisateljica hvalevredno posuša vnesti slovenski jezik in imenitnega umetnika slo- Pisateljica Mojca Rudolf venske besede iz preteklosti v današnji svet. In to naredi simpatično, v jeziku - slengu mladih, da bi jo ti laže in bolje razumeli, in tudi zato, da bi tisti svet preteklosti prenesli v današnjega, pa čeprav nekoliko predrugačenega ali takega, kakor ga lahko prenese Face-book." Lahko mirne volje rečemo, da je literarni večer minil v sproščeni besedi, res ne tako siv, ampak vesel, preprost in zanimiv. Tako, da si takih večerov še želimo. S. S. 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 61 Aiái za junij iia jiilij ^010 TOREK 1. 6. 2010 ob 18. uri Vstop prost OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA KLIČEMO POČITNICE Zaključni koncert Pevskega zbora Drumlca Gostje: Skupina učencev izbirnega predmeta Ansambelska igra z veseloigro Pepelka Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK 4. 6. 2010 ob 20. uri Vstopnina: 6 € KRIŽ KRAŽ MLADIH IN DEKANIJA VRHNIKA Gregor Čušin JONA, BESNI PREROK Monodrama Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 5. 6. 2010 ob 20. uri Vstopnina: 8 € DRUŠTVO BIG BAND VRHNIKA POMLADNI KONCERT ob 15-letnici delovanja. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 6. 6. 2010 od 7. do 19. ure OKRAJNA VOLILNA KOMISIJIA ZAKONODAJNI REFERENDUM o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške Mala dvorana in Avla Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 6. 6. 2010 ob 21. uri (izjemoma!) (118 min.) Vstopnina: 3 € Prodaja kart izjemoma od 20.30 dalje ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. DEVET Nine Muzikal, romantična drama, podnapisi. 4 nominacije za Oskarja ter 5 nagrad in še 32 drugih nominacij; vrhunska igralska zasedba. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 13. 6. 2010 ob 20.30 uri (138 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. ZLOVEŠČI OTOK Shutter Island Misteriozna drama, thriller, podnapisi. Režija Martin Scorsese, v glavni vlogi Leonardo Di Caprio. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK 15. 6. 2010 ob 19. uri Vstop prost GLASBENA ŠOLA VRHNIKA BABICA IN LONEC PRAVLJIC Glasbeno baletna pravljica Komponist: Jaka Jerina Simfonični orkester in Baletni oddelek Glasbene šole Vrhnika Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA 16. 6. 2010 ob 19. uri Vstop prost ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA APEL PODOBO NA OGLED POSTAVI Razstava likovnih del Art Brut umetnikov Ateljeja Atelier artistiek iz Hengela na Nizozemskem in po duši sorodnih umetnikov iz Varstveno delovnega centra INCE Mengeš - Moste pri Komendi, bo odprta do 30. junija in od 1. do 19. septembra. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki in Kašči v Verdu Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vas vljudno vabi na odprtje razstave: »Apel podobo na ogled postavi ^ «, na kateri bodo predstavili likovna dela Art Brut umetniki Ateljeja Atelier artistiek iz Hengela na Nizozemskem in po duši sorodni umetniki iz Varstveno delovnega centra INCE Mengeš - Moste pri Komendi. Odprtje bo med Argonavtskimi dnevi 2010, v sredo, 16. jun^'a 2010, ob 19. uri, v Galerii Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 30. jun^'a in od 1. do 19. septembra 2010, od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 8.30 do 12. ure. Med Argonavtskimi dnevi 2010 pa Vas vabimo tudi na kiparsko razstavo: »Iskanja v glini«, na kateri bo svojo keramiko predstavila Sonja Železnik. Odprtje razstave bo v četrtek, 17. jun^'a 2010, ob 18. uri v Kašči v Verdu. Razstava bo odprta do konca Argonavtskih dni 2010, 21. jun^a Fotografska razstava: Andrej Nagode »Marost«, bo odprta do septembra 2010. v Kašči v Verdu. Razstava bo odprta do konca Argonavtskih dni 2010, 21. jun^'a ČETRTEK 17. 6. 2010 ob 20. uri Vstopnina: 10 € PLESNI KLUB ZEBRA A RES? Plesna predstava Kluba Zebra in plesalcev Društva študentov invalidov Slovenije Latinsko ameriški in standardni plesi Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 20. 6. 2010 ob 20.30 uri (104 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. PREDOBRA ZAME She's Out of My League Romantična komedija, podnapisi. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 27. 6. 2010 ob 18. uri (93 min) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. SHREK ZA VEDNO Shrek forever after Družinska animirana komedija, podnapisi. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 27. 6. 2010 ob 20.30 uri (140 min) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. ROBIN HOOD Robin Hood Akcijska pustolovska drama, podnapisi. Režija: Ridley Scott, Robin Hood - Russell Crowe. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 4. 7. 2010 ob 18. uri (93 min) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. SCHREK ZA VEDNO Shrek forever after Družinska animirana komedija, podnapisi. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK 26. 7. 2010 od 7. do 14. ure RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom Vrhnika TOREK 27. 7. 2010 od 7. do 14. ure RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom Vrhnika Ptedptodaja vstopnic za ptiteditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankat.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ute,Sobota: od 8. do 14. ure in eno uro (za filmske predstave pol ure!) pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. NOVO!!! Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. NOVO!!! Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Več o filmih si preberite na www.kolosej.si ali na www.imdb.com.Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Razstave so odprte tudi ob nedeljah od 8.30 do 12. ure. Vabljeni! Zlata plaketa orkestru Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Vrhnika pod dirigentskim vodstvom prof. TOMAŽA KUKOVIČA se je v dneh od 29.4. do 2. 5. 2010 udeležil mednarodnega tekmovanja - Helikon festivala v mestu Kesztelly na Madžarskem. Mednarodni festival, na katerega nam je prihod omogočil naš rojak Edo Zpan, ki živi in dela na Nizozemskem in je prek naših pr^'ate-ljev v orkestru Enshede poskrbel za vabilo na to mednarodno tekmovanje, najbrž ni pričakoval tako velikega uspeha našega orkestra. Po prihodu na Madžarsko so člani orkestra, ko so se namestili v malem hotelu na obali Blatnega jezera, odšli naravnost na prizorišče tekmovanja. Brez akustične vaje - organiza-c^'a namreč ni bila na najvišjem nivoju - so člani Mladinskega pihalnega orkestra izjemno uspešno izvedli tekmovalni program in po sklepu komisme prejeli najvišje možno priznanje - ZLATO PLAKETO in prvo mesto. Zavidanja vreden uspeh! Po uspešno opravljeni nalogi se je vzdušje v orkestru, ki je že sicer na izjemno visokem nivoju, še sprostilo in vsi člani so bili pripravljeni na napore naslednjih dni. Naslednji dan našega gostovanja na Madžarskem so »orkestraši« že zjutraj s svojimi inštrumenti odšli v prekrasen grad - nekdanjo poletno rezidenco madžarskih kraljev, kjer so priredili prvega od svojih koncertov. Posebnost koncerta in vseh drugih je bila, da so samo člani našega orkestra znali igrati in korakati obenem. Pot so nadaljevali še po centru mesteca, ki je zaprto za promet in namenjeno zgolj pešcem. S svojimi vragol^'ami - obračanjem orkestra v korakanju, širitvi, zožitvi in še čem - so navdušili množico občudovalcev, ki sploh niso vajeni takšnega nastopa orkestra. Med poslušalci je bila tudi množica slovenskih turistov, ki je začudena in navdušena opazovala mlade glasbenike. Popoldne so nas gostitelji odpeljali v mesto Heviz, ki slovi po svojih termalnih vrelcih. V čudovitem ambientu na sredi trga se je naš orkester predstavil še z enim uspešnim koncertom, ki je navdušil množico domačih in tujih gostov. V soboto, prvega maja, pa je orkester izvedel promenadni koncert na sami obali Blatnega je- zera. V sončnem in prekrasnem vremenu so mladi glasbeniki navdušili številno občinstvo, ki se je zbralo na proslavi. Zadnji dan našega izjemno uspešnega gostovanja so imeli mladi glasbeniki še zadnji odmevni koncert pred odhodom domov. Skratka, pokazalo se je, da Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Vrhnika sodi med najboljše mladinske orkestre v Evropi. Zato vsa zahvala dirigentu in članom orkestra za prečudovite dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Viktor Zadnik, prof. 62 NAŠ ČASOPIS Kultura 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Marostarska noč Zlata žabica je skočila na Gorenjsko in Dolenjsko Blatna Brezovica, 15. maj - Drugi dan tridnevnega veseljačenja v Blatni Brezovici je med drugim potekalo že tradicionalno harmonikarsko tekmovanje za zlato žabico. Tokrat je zmaga v mlajši kategorii romala v roke Tilna Ržena iz Škofie Loke, med starejšimi pa si jo je priigrala Sandra Murgelj z Otočca. Strokovna žir^'a ni imela lahkega dela, saj se kakovost veča iz leta v leto. Vse manj je namreč samoukov, po drugi strani pa je vedno več mladih, ki obiskujejo glasbeno šolo. Zato je marsikoga od stopničk ločila le desetinka ocene. A tako pač je na tekmovanjih ^ Tokratna zlata žabica je v kategorii mladih do dvanajst let romala v roke Tilnu Erženu iz Sko^e Loke, sledila pa sta mu Blaž Drofenik in Matej Markeljc. »Zelo sem vesel priznanja. Nanj gledam kot na priznanje mojemu petletnemu obiskovanju ško^elo-ške glasbene šole. Upam da ni zadnje,« je po razglasitvi dejal enajstletni Tilen. »Upam, da bom uspešno naredil še šesti letnik glasbene šole, da bo nato končno uresničil svojo dolgoletno željo, to je, da bi s fanti ustanovili ansambel.« Podobno željo je ima tudi petnajstle-na Sandra, ki je dala v koš vso moško konkurenco v kategorii do osemnajst let. »Trenutno še ni časa, ko pa bodo počitnice, pa bomo vsekakor sestavili ansambel. Imam že zbranega basista in kitarista.« Sicer pa za Sandro ni presenetljivo, da je osvojila pokal zlata žabica. »Igram že osem let in ves ta čas tudi tekmujem. Dosegla sem kar nekaj visokih mest, med drugim lani zlato in srebrno na državnem prvenstvu za ženske v Brestanici, pa dvakrat bronasto v Ljubečni.« Sandra je še dodala, da si brez harmonike ne bi znala predstavljati življenja. »Najbolj pa bom srečna, ko bom sodelovala v ansamblu.« Drugo mesto je med starejšimi harmonikarji dosegel Matjaž Gorenc, tretje pa Andraž Vode. Sicer pa je bilo harmonikarsko tekmovanje le del tridnevnega dogajanja v Blatni Brezovici. Marostarska noč, kakor se že Zmagovalec v kategorii mlajših: Tilen Eržen iz Ško^e Loke Zmagovalni trojček starejših, med katerimi je Sandra z Otočca suvereno opravila z moško konkurenco. Na nastopu je mlade bodrilo veliko obiskovalcev. K iub Zakon ^ Klub Zakon Klub Zakon Jun^ski nogometni maraton V jun^u bo klub Zakon popolnoma v znamenju nogometa. Tako si bo na velikem platnu med delovnim časom kluba (od 17. do 22. ure) moč ogledati nogometne tekme svetovnega prvenstva v Južni Afriki. Za tekme, na katerih bo nastopila Slovenca, pa bomo vrata odprli tudi izven delovnega časa. Vabljeni. Cenejše karte za Rock Otočec Letos pridete na vrsto ljubitelji festivala Rock Otočec, saj smo se v Klubu vrhniških študentov odločili za malo drugačno potezo: svojim članom ponujamo vstopnico za znatno nižjo ceno. Cena vstopnice in majice Rock Otočec je 35 €. Oboje dobite med delovnim časom v klubu Zakon. Seveda je število vstopnic omejeno, zato kar pohitite! Zakonov stripovski kotiček Pred kratkim smo odprli Zakonov stri-povski kotiček, v katerem vas stripi pa tudi kakšna revýa že čakajo, da jih prelistate. Seveda ste vabljeni pri njegovem bogatenju s kakšnim izvodom, ki se vam praši naokrog in ga ne rabite več ... Trenutno na kotičkovih policah najdete nekaj številk naslednjih stripov in rev^': Alan Ford, Dylan Dog, Martin Mystère, Mister No, Nathan Never, Lazarus Ledd, or, Strip bumerang, Miki Miška, Veliki Blek, Komandant Mark, Pustolovske zgodbe, Batman Adventures, Spider-Man, The Incredible Hulk, Batman Forever, Tom & Jerry, Lepotica in zver, Svet in ljudje in National Geographic. V tem mesecu smo kotiček obogatili z novim izvodom National Geographic. vsak dan v junýu med 17.00 in 22.00, klub Zakon razstava Krelavnica V Klubu vrhniških študentov se je zaključila delavnica prostoročnega risanja in slikanja pod taktirko (bolje rečeno: svinčnikom) dolgoletnega aktivnega člana in študenta Akademke za likovno umetnost in oblikovanje Vasje Stoja-novskega. Približno deset kreativnih in znanja željnih mladih ustvarjalcev je obiskovalo nekajmesečni tečaj, zdaj pa so pripravljeni pokazati, česa vsega so se naučili. Zato vas vljudno vabimo v Sazas? Ne, hvala! Klub vrhniških študentov se pridružuje akcý'i rev^'e Tribuna (www.tribuna.si) in ostalih podpornikov, ki želýo opozoriti na problematiko kolektivne zaščite glasbenih avtorskih pravic, ki jo na območju Slovence izvaja Sazas. V klubu Zakon lahko vsak dan med 17. in 22. uro prevzamete svojo značko in sim- boste brezplačno dobili vse potrebno. Kupon ti bomo poslali po pošti v roku 14 dni po včlanitvi, lahko pa ga ob osebni včlanitvi prevzameš tudi sam/-a. Pridi po svojo KVŠ-majico Želiš KVŠ-jevo majico nove sezone? Če si že član/-ica Kluba vrhniških študentov, jo lahko v klubu Zakon med delovnim časom že prevzameš. Na voljo sta ženski in moški model majic v različnih velikostih. Če še nisi član/-ica klub Zakon na ogled razstave z naslovom Krelavnica. Razstava bo na ogled v mesecu jun^'u. Petic^a za postavitev večnamenskega športnega objekta Vsi, ki se strinjate s postavitvýo objekta, namenjenega skejtanju, rolanju in BMX-anju, poleg tega pa kot manjši oder uporabnega na različnih prireditvah na območju Športnega parka Vrhnika, lahko peticýo podpišete v Klubu vrhniških študentov vsak dan med 17. in 22. uro. Objekt je že izdelan in bi ga brezplačno doniral Klub vrhniških študentov. bolično izrazite svoje nestrinjanje. Pred kratkim je prispela nova pošiljka značk, tako da pohitite preden jih zmanjka. Zastonj v kino? ^ Ja! Zakon! Klub vrhniških študentov je vsem svojim članom/-icam podaril kupon (uporaben v vseh Kolosejevih kinocentrih in v Kinoklubu Vič; kupon ne velja za 3D-filme), ki ga lahko zamenjajo za brezplačno kinovstopnico za ogled filma po svoji izbiri! Če še nisi včlanjen/-a v KVŠ, je najbolje, da to storiš čim prej. Član/-ica Kluba vrhniških študentov lahko postaneš, če si d^'ak/-inja ali štu-dent/-ka s stalnim ali začasnim prebivališčem na območju občin Vrhnika, Borovnica, Horjul in Log-Dragomer. Vpis je s potrdilom o šolanju mogoč osebno v klubu Zakon, vsak dan od 17. do 22. ure. Lahko pa le pošljete mail na program_kvs@yahoo.com in po pošti KVŠ-ja, lahko to brezplačno postaneš s potrdilom o šolanju ali vpisu, ki ga v klub Zakon prineseš vsak dan med 17. in 22. uro ali pa le pošljete mail na program_kvs@yahoo.com in po pošti boste brezplačno dobili vse potrebno za včlanitev. Vabilo k včlanitvi + nagradna igra! Dragi član, draga članica, Tako kot vsako leto, tudi letos vpisujemo nove člane, našim starim članom pa ponujamo možnost, da svoje članstvo podaljšajo. V primeru, da želiš podaljšati svoje članstvo, ali pa se želiš na novo včlaniti, te prosimo, da nam posreduješ svoj poštni naslov kar po elektronski pošti (program_kvs@yahoo. com) in z veseljem ti bomo posredovali pristopno izjavo in kuverto z znamko, ki jo skupaj s potrdilom o šolanju pošlješ na naš naslov: Klub vrhniških študentov Tržaška cesta 11 1360 Vrhnika Med potrdili o vpisu, ki bodo prispela do vključno 21. 6. 2010, bomo izžrebali 10 srečnežev, ki bodo prejeli privlačne nagrade, med katerimi so tudi prenosni računalnik, gorsko kolo in digitalni fotoaparat. Vsak pa, ki bo poslal potrdilo o vpisu, dobi brezplačno klubsko majico in brezplačni kupon, ki ga lahko v kinematografih Kolosej zamenja za kino vstopnico. Povej naprej! leta imenuje tridnevna prireditev, se je začela že v petek zvečer s koncertom Mambo Kingsov. »Postavili smo še večji šotor kot lani, da bi ponudili obiskovalcem čim večje udobje, obenem pa se zavarovalo pred dežje,« je pojasnil predsednik lokalnih gasilcev Dejan Jeraj, ki so skrbeli za organizac^o prireditve. Šotor se je izkazal za najbolj koristnega v soboto, ko je lilo kar ves dan. Tisti dan so po koncu harmonikarskega tekmovanja skrbeli za dobro voljo člani Ansambla Svetlin z gosti, v nedeljo pa Navihanke in Bitenci ter čisto na koncu še letošnji evrosongovci Rok Žlindra s Kalamari. Nedeljsko popoldne sta zaznamovala tudi uradni sprejem in blagoslov gasilskega komb^a. Obiskovalci so lahko sodelovali v srečelovu, med drugim pa je organizator poskrbel tudi za marostarsko specialiteto: žabje krake. Celotno dogajanje je potekalo na športnem igrišču, kjer pa bo verjetno še enkrat veselo, kajti pred nedavnim je bilo deležno večjih prenovitvenih del. Gašper Tominc Odprtje razstave o risu v Bistri 22. aprila 2010 je bila v Tehniškem muzeju Slovence v Bistri odprta razstava z naslovom Rod Štefe in Arpada: Ris v Slovenci. Sodelavci iz muzeja so razstavo pripravili v sodelovanju z Oddelkom za biolog^o Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Lovsko zvezo Slovence in društvom Dinaricum. Razstava na poljuden in interaktiven način predstavlja največjo evropsko mačko - evraz^skega risa. Poleg glavnih bioloških in vedenjskih značilnosti je predstavljena zgodovina risa v Slovenci - od izumrtja leta 1908 do ponovne naselitve leta 1973, nato povečanja populac^e in drastičnega zmanjšanja v zadnjih 10 letih. Predstavljene so grožnje, ki risu ponovno grozno z izumrtjem, in morebitni načini, kako bi se temu lahko izognili. Na ogled je tudi več preparatov, vključno z več kot 100 let starim primerkom risa, ki je pripadal lin^l, ki je pri nas izumrla, ter akc^skim dermoplastom, ki prikazuje lov risa na srnjaka. Lahko si ogledate tudi opremo, ki jo dandanes raziskovalci uporabljajo za telemetr^sko spremljanje risov, in posnetke risov pri hranjenju s plenom, ki so jih posneli z avtomatskim videosistemom za nočno snemanje. Ker je prihodnost risa v Slove-n^l odvisna predvsem od ljudi in njihovega odnosa do te mačke, so izobraževalni programi, kot je ta razstava, več kot dobrodošli. Kogar bi zanimal ogled razstave o risu, je Tehnični muzej v Bistri odprt od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah od 9. do17. ure ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure. Razstava bo predvidoma na ogled do decembra. M.K. 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 63 Tehniški muzej Slovenije Tehniški muzej Slovence Bistra pri Vrhniki 01/750 66 70, 01/436 64 90 info@tms.si. www.tms.si Odpiralni čas: torek - petek: 8.00-16.00 (jul^ in avgust: 10.00-18.00), sobota: 9.00-17.00, nedelja in prazniki: 10.00-18.00. Zaprto od 4. decembra do 1. marca. Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki vas vabi, da se v juniju udeležite NEDELJSKIH PRIREDITEV. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. PRIKAZ STAVLJENJA NA STAVNI STROJ LINOTYPE V nedeljo, 13. 6. 2010, ob 15. uri. Strojni stavec bo na stavnem stroju linotype, ki je nekdaj deloval v Tiskarni Jože Moškrič, prikazal strojni način stavljenja in ulivanja vrstic. Stavni stroj so iznašli konec 19. stoletja in je nadomeščal ročno sestavljanje besed in stavkov iz posameznih črk. JAVNO VODSTVO PO MUZEJSKIH ZBIRKAH V nedeljo, 20. 6. 2010, ob 14. uri. PRIKAZ TISKANJA GRAFIK V nedeljo, 20. 6. 2010, med 15. uro in 17. uro. Na tiskarskem oddelku si bodo obiskovalci lahko ogledali postopek tiskanja grafik. Grafike bodo za obiskovalce tudi na prodaj. PRIKAZ IZDELAVE KLOBUKA V nedeljo, 27. 6. 2010, vam bo med 15. in 18. uro demonstratorka prikazala, kako naravno česano volno s postopkom polstenja oblikuje v klobuk želene oblike. PRIKAZ KLEKLJANJA V nedeljo, 27. 6. 2010, si boste ob 15. uri lahko ogledali prikaz z osnovami klekljanja čipk. PRIKAZ POIZKUSOV NIKOLE TESLE Vsako nedeljo ob 16. uri si lahko ogledate zelo zanimiv in privlačen del elektrozbirke - to so poskusi izumitelja Nikole Tesle, ki jih demonstrator predstavi na delujočih eksponatih. Demonstrator v uvodu na kratko predstavi življenje Nikole Tesle, nato si ob njegovi razlagi ogledate delovanje številnih poizkusov. DRUGE PRIREDITVE MODELARSKE DELAVNICE ZA DRUŽINE v organizac^i Astronavt- sko raketnega kluba Vladimir M. Komarov (www.komarov.vesolje. net) v nedeljo, 6. 6. 2010, od 14. do 17. ure. POLETNA MUZEJSKA NOČ V soboto, 19. 6. 2010, bomo gostovali z aktivnostmi v Železniškem muzeju SŽ na Parmovi 35 v Ljubljani, ki bo tisti dan odprt od 10.00 do 22.00. Program: 10.00: Reševanje križank in izdelovanje letala na stisnjen zrak 12.00: Reševanje križank 13.00: Naredi si copate, delavnica za otroke 14.00: Modeli letal, delavnica za otroke 15.00: Modeli letal, delavnica za otroke 16.00 Križanke, aktivnosti za otroke 18:00 Izdelovanje letal, delavnica za otroke Predstavitev programov: Tehniški muzej Slovence bo z razstavljenimi letaki, zloženkami in delavnicami predstavil svoj program aktivnosti, ki vse leto potekajo v njegovih prostorih. Prodaja artiklov: Številni zanimivi artikli, ki jih sicer lahko kupite le v muzejski trgovini Tehniškega muzeja Slovence, bodo ves dan naprodaj v Železniškem muzeju. Spored vseh dogodkov Poletne muzejske noči si lahko ogledate na spletni strani: www.muzejska-noc.si ZBIRAMO PRyAVE ZA CELOTEDENSKE POČITNIŠKE DELAVNICE! V Tehniškem muzeju Slovence smo skupaj z dislocirano enoto Muzejem pošte in telekomunikaci in v sodelovanju z Železniškim muzejem pripravili program zanimivega ter zabavnega preživljanja počitniškega časa za otroke od sedmega leta naprej. Prgave in informac^e: Tehniški muzej Slovence, 01/750 66 72 ali 031 583 461 ali 041 957 146, programi@tms.si Termini: Aktivne počitnice so na voljo v jul^u in avgustu, in sicer v obliki tedenskega paketa od 8. do 16. ure. Izbirate lahko med naslednjimi termini: 5. juli do 9. juli 2010 19. juli do 23. juli 2010 2. avgust do 6. avgust 2010 16. avgust do 20. avgust 2010 Cena tedenskega paketa: 120,00 ev- rov. V ceno je vključen prevoz na relacii Ljubljana-Bistra in Ljubljana-Zalog, prehrana (dve malici oz. zajtrk in malica ter kosilo), piača, muzejske vstopnice, cena delavnic in stroški organizacie. Plačilo: Priavljenim otrokom bomo poslali obvestilo s programom in podatki za plačilo. Izvedbo delavnic je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS. RAZSTAVE Sto let brnenja na našem nebu Razstava o življenju in delu bratov Rusjan je posvečena stoti obletnici prvega motornega poleta na Slovenskem. Avtor razstave je Srečko Gom-bač. Na ogled do 3.12.2010. Slovaške osebnosti iz sveta znanosti in tehnolog^e Avtorji potujoče razstave so s pred-stavitvio najvidnejših osebnosti želeli prikazati kratek pregled zgodovine znanosti in tehnologie v Republiki Slovaški. Na ogled do 20. 6.2010. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Telefon: 01/364 00 83, 031 816 580 Odprto od torka do petka, ob nedeljah in praznikih od 10. do 17. ure. Oglejte si zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikaci, Telefonistke in telegrafistke in predstavitev zgodovine Polhograjske graščine. POLETNA MUZEJSKA NOČ V soboto, 19. 6. 2010, vabljeni, da se nam ob 18. ali 20. uri pridružite med vodstvom po muzeju ter ob 19. uri na delavnici za otroke Izdelovanje poštnega roga. Na ta dan bo muzej odprt od 18. do 21. ure, vstop v mu- zej in prireditve bodo brezplačne. Od torka, 29. 6. 2010, do petka, 2. 7. 2010, od 10. do 13. ure vabljeni na delavnice za šolske in predšolske otroke. Barvali bomo pobarvanke, izdelovali poštni rog in štampiljke ter počeli še marsikaj zanimivega. Priave niso potrebne. GOSTOVANJA Razstava Masivni stoli Franca Zi-herla gostuje na gradu Turjak. Razstava bo na ogled od 27. 5. 2010 do 28. 6. 2010 v enoti Javnega zavoda Trubarjevi kraji na gradu Turjak. Razstava LETEČI ČLOVEK, Stanko Bloudek (1890-1959), gostuje v enotah Gornjesavskega muzeja Jesenice. Razstava, ki prikazuje življenje in delo Stanka Bloudka, je na ogled v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori. Drugi del razstave, ki predstavlja Stanka Bloudka in njegovo delo, povezano s Planico, pa v Kajžnikovi hiši v Ratečah. Na ogled do 29. 8. 2010. Gostovanje razstave Od v^aka do junaka na Češkem Občasna razstava o Josefu Resslu gostuje v enoti Narodnega kmetiskega muzeja: Muzej gozdarstva, lova in ribolova - Hlobuka nad Vltavo. Na ogled od 1. 4. 2010 do 30. 9. 2010. Si želite postati vitki in mladostni? V torek, 8. junya 2010 ob 18.00 vas vljudno vabimo na predavanje z naslovom: »Za vedno vitki in mladostni«. Predavala nam bo ga. Meta Adamič, ki dela po metodi Dr. Strunza. Njegove knjige Mladostni za vedno, Vitaminska revoluci'a in Minerali imamo tudi v naši knjižnici. Predavanje bo v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Novosti v Cankarjevi knjižnici v aprilu 2010 Barvito poletje v Cankarjevi knjižnici Vrhnika Z veseljem vas vabimo na ogled razstave slik (v čitalnici) in kipcev (na oddelku za odrasle) od ponedeljka, 6. junia do torka, 31. Avgusta 2010. Svoje delo razstavlja g. Janez Sodja. Veselimo se vaše družbe 17. Srečanje v Cankarjevem lazu M ' "Ciiiji^tinrjnin hnjjïnici- Vrhnika iT ïl'^iyciiH IV^TIfI CřuikAfJp Vrhnlk? tsuratjfti no (i^idDrwkwj 17. SREČANJE v CANKARJEVEM LAZU pri Sv. Trojici na Vfhniki v pop^elfek, Zl^jvnijđ o6 J,S. vri, , ■"ViLïEcbi Mhnirteatra LjuWisna bůJURUSOU^Kprnistjvil _ . Can^iirjriTjîH HuřtiHii ■ - JťJV^OrtŇj Wf^ ïïrUfc.V*. MilAiir v CcMirtTíTVTÍi ťínsih ob KjAi^uňtu iafsfccpá írth. Vprtmttv slabega vremtna bů nfl/iiSittv n CayilmJljfvsni damu Vïftrïllaf Barje mene kliče Ob DNEVU ZEMLJE v četrtek, 22. aprila 2010, smo v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika odprli fotografsko razstavo sodelavca Nika Nikolčiča z naslovom: Barje mene kliče! Na 20. fotografijah so ujete drobne pozornosti, nežni utrinki barja. Avtorjev odnos do narave je zaščitniški, zato je želel z razstavo opozoriti na pravilen odnos do okolja. Navdušenje nad pokrajino izraža tudi pri svojem delu kot knjižničar, saj je osredotočen predvsem na domoznanstvo. Hkrati se izpopolnjuje v fotografiji. V razstavi sta tako združeni dve avtorjevi ljubezni - ljubezen do barja in ljubezen do fotografije. 23. aprila je sledil Svetovni dan knjige, zato je knjižnica hkrati razstavila publikaci'e o Ljubljanskem barju. Del razstave si lahko ogledate na spletni strani knjižnice www. ckv.si v fotogalerii. 0 SPLOŠNO:KNJIŽNIČARSTVO,EN-aKLOPEDUE,ZBORNIKI... ŠTERK, T.: Kaj morate vedeti o internetu, pa si ne upate vprašati svojih otrok? ŠTRANCAR, M.: iPriročnik 1 FILOZOFUA.ETIKA.OKULTIZEM. PSIHOLOG^A. AUBREHT, D.: Nietzschejeva filozofija razlike EDELSTEIN, J. H.: On tako, ona tako JERŠEK, M.: Aoraum : knjiga modrih zmajev KALS, T.: Ujemi srečo KENNEDY, D.: 5 zjutraj, pa že zamujam! POWELL, J.: Zakaj se bojim ljubiti? SLAVIE, T.: Uspelo mi bo SLOTERDyK, P.: Srd in čas 2 VERSTVO DEVJAK, S.: Viharnik GALIZZI, M.: Evangeli po Mateju O'MALLEY, J. W.: Prvi jezuiti SLATINEK, S.: Pereča pravna vprašanja 3 SOaOLOGUA.POLITIKA.EKO-NOM^A.PRAVO.VZGOJA.ETNO-LOGUA. BADALIČ, V.: Za 100 evrov na mesec BALAŽIC, M.: Rojstvo slovenske demokracie ČAKARIC, M.: Ljubljanapolis FULCHER, J.: Kapitalizem GROSSI, P.: Pravna Evropa KESIČ Dimic, K.: ADHD - ali deklice hitio drugače? KOVAČIČ Peršin, P.: Vrnitev k Itaki LAMBERGER, I.: Gospodarski kriminal MAUČEC, G.: Internacionalizirana kazenska sodišča in tribunali POTOČNIK, D.: Zgodovina, učiteljica življenja RAVNIK, M.: Borovo gostuvanje v Predanovcih SMOLEJ, M.: Oblačenje skozi čas VENEZIA, S.: Sonderkommando VIZJAK Kure, T.: Spodbujanje razvoja senzorike, motorike, kognicie, govora in jezika 5 OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRO-NOMUA.FIZIKA.KEMUA.BIOLOGI-JA. BOGATAJ, N.: Gozd v učenju in izobraževanju za trajnostni razvoj DAVIES, P. C. W.: Zlatolaskina uganka JOHNSON, O.: Drevesa KOŠMRLJ, M.: Ekologia v predšolskem obdobju POLAK, S.: Metulji Notranjske in Primorske 6 MEDIaNA.TEHNIKA.KME-TUSTVO.VODENJE.INDUSTRUA. OBRT. ARDI, C.: Špageti LEGAT, F.: Toplotna obdelava kovin in napake LEVINE, T.: Prodaja brez prodajanja LIKAR, M.: Novice o kužnih boleznih 7 UMETNOST.ARHITEKTURA.FO-TOGRAFUA.GLASBA.PORT. BUTINA, M.: monografska razstava KASPAROV, G.: Moji veliki predhodniki KRISTAN, S.: Pogledi na šport. MATKO, M.: 5 fotografov Kočevar-jev OMERZU, S.: Avtomati, lutke, igralci PINOSA, R.: Igre za klošarjenje POGAČNIK, M.: O litografiji POP Tasić, N.: Dobesednosti : dramaturška poezia ŠIBILA, M.: Rokometni praktikum za trenerje pripravnike ZLATAR, J.: Uvod v klavirsko inter-pretacio ZORMAN, B.: Sence besede 81 JEZIKOSLOVJE KAPFERER, J.-N.: Govorice : kako se rodio? SHAQIRI, X.: Slovensko-albanski slovar 82 KNJIŽEVNOST FLANAGAN, R.: Plosk ene dlani NOVAK, Š.: Bolezni Ivana Cankarja in literatura WITKOWSKI, M.: Lubiewo ŽEBOVEC, M.: Slovenski književniki : rojeni od leta 1870 do 1899 82-1 POEZUA. CAPPELLO, P.: Sile leta CUNTA, M.: Za pol neba GOLOB, A.: V roki GRISANCICH, C.: Domov grede KOS, V.: Rapsodia svetlobe : Tokio 2009 LIPUŠ, C.: Pojdimo vezat kosti ŠORN, S.: Drobtinice ŠPACAPAN, L.: Kosmi preje ZORC, A.: Raz-misli! 82-2 DRAMATIKA. FLISAR, E.: Alica v nori deželi FLISAR, E.: Poslednja nedolžnost 82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. BILBAN, T.: Interferenca ČOBAL-Javornik, B.: Trnjakova do-mačia D'ALESSANDRO, J.: Polnočna priznanja FLUHER, S.: Deklica z vprašajem HOJNIK, M.: Maločudnice KRALJ, L.: Kosec koso brusi LODGE, D.: Lepa služba MAZZINI, M.: Nemška loteria MELO, F.: To je moje telo MLAKAR, P.: Bleščice MOROVIČ, A.: In si tu POLLICK, M.: Origami tvojega srca PREGELJ, S.: Mož, ki je jahal tigra REBOLJ, T.: Ahriman Angel ROZMAN, G.: Crux.ansata SIVEC, I.: Saga o Karantanii. Del 3 ŠTEFANEC, V. P.: Odličen dan za atentat VACCA, R.: Smrt megalopolisa VIAN, B.: Srceder VRŠČAJ, T.: Zataknjena v pomladi ŽIVKOVIC, z.: Pisatelj v najem 82-4...9 ESEJI.HUMOR.SPOMINI. DNEVNIKI.POTOPISI. BOSMANS, P.: Z najboljšimi željami DJURA J., S.: Camino JAKŠIČ, S .: Resničnostna pot KURALT, B.: Valovanje časa, valovanje misli MAHNIČ, M.: Devet mesecev MIKIČ, N.: Nedosegljive sanje NADRAG, K.: Utopljene sanje PAČNIK, A.: Mwinda PEDIČEK, F.: Razklani čas VATOVEC, I.: Iskalec žive vode 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. BURCHETT, J.: Divji lovec CASALIS, A.: Mišek Tip. CLIBBON, M.: Predstavljaj si, da si čarovnik! CORDEROY, T.: Godrnjač in Godr-njavec DAVIS, J.: Garfield na dopustu DOBEIC, A.: Pesmi za fante FINSTERBUSCH, M.: Princeska Lili in srnica GRAVETT, E.: Čudno jajce HAMILTON, R.: Če bi bil ti HEINE, H.: Na srečo imamo pria-telje JENIČ, K.: Gabi KOKALJ, T.: Koga se strah boji? KOZINC, D.: Zgodbe iz mišjega mesta 3 KRALJIČ, H.: Pošast v vrtcu KREMPL, U.: Lahko noč, priatelj! LANDA, N.: Veliki lov na pošast LOEW, F.: Očka pričakuje otročka MAJ, N.: Tianov čudežni svet. MCALLISTER, A.: Fuj! To sploh ni pošast! MERGOLE Vukovič, S.: Špela špe-lasta MESTNIK, I.: Tam gori za našo vasjo MILČINSKI, F.: Zgodba o zamorčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi MILLER, J.: Napad sovražnika MITROVIC, U.: V Nedovo sobo je treščila bomba! MONGREDIEN, S.: Oliver Lunca in netopirčkova norišnica MORECROFT, J.: Kenguru Malu NIESSEN, S.: Kaj dela vzgojiteljica PARK, B.: Suzi B. Jamnik in trapasti smrdljivi avtobus PETROVIČ, N.: Zaklad z otoka Sumsama PIRC, T.: Adela Uš. Pomlad POKOVEC, N.: Žabica Polonca ima govorni nastop PREGL Kobe, T.: Navihanke RICHARDSON, J.: In s Tango smo trie ROSS, G.: Paglavček Marko je zelo jezen RUDOLF, M.: Ni vsaka sreda siva sreda SIEGNER, I.: Zmajček Kokos in vampirska pustolovščina SIMON, F.: Grozni Gašper prebudi smrt SIVEC, I.: Škorpionov pik : pripoved o posvojitvi na daljavo STEINHOFEL, A.: Riko, Oskar in senčne prikazni STEPANČIČ, L.: Čečkalnik SVETINA, P.: Modrost nilskih konjev TRATNIK, S.: Zafuškana Ganca VRHOVEC, I.: Dvojčka. 9 DOMOZNANSTVO.GEOGRAFUA. ZGODOVINA.BIOGRAFUE. BERGMAN, I.: Laterna magica BIZJAK, M.: Turjaška knjiga listin. 2 ČMAK, M.: Junaki neba II in III JERIČ, D.: Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom KUŠAR, M.: Intervju MAJCENOVIČ, P.: Najprej je bila Maria PEROVŠEK, J.: V zaželjeni deželi RAVIER, A.: Učenjak in svetnik Frančišek Saleški ZAVADLAV, Z.: Pozna spoved Najbolj iskane ali izposojene v aprilu 10 1. Cankar, I.: Zbrano delo 2. Woodiwiss, K. E.: Vreden [jubez-ni 3. Prežihov V.: Solzice 4. Woodiwiss, K. E.: Shanna 5. Meyer, S.: Somrak 6. Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru 7. Varna vožnja : priročnik za voznike 8. Woodiwiss, K. E.: Zimska vrtnica 9. Woodiwiss, K. E.: Plamen in cvet 10. Gregory, P.: Druga sestra Boleyn Novitete prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si 64 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreac^a 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 50 let vrhniških planincev ^ v • Srečanje notranjskih planinskih društev Planinsko društvo Vrhnika je svoj 50-letni obstoj praznovalo skupaj z drugimi planinskimi društvi notranjske regije. Srečanje je potekalo v nedeljo,16. maja, pri zavetišču na Planini nad Vrhniko. Kot je znano, se člani Notranjskega planinskega društvo vsako leto zberejo na srečanjih v različnih planinskih krajih notranjske regje. Letos je bilo na vrsti prav PD Vrhnika, ki praznuje 50. obletnico delovanja. Tako se je na Planini zbralo veliko planincev in ljubiteljev pohodništva iz celotne notranjske regje, še posebno vrhniški ljubitelji gora. saj se nas združuje več kot 550 članov in smo eno večjih društev na Vrhniki. Nato je besedo prevzel župan dr. Marjan Rihar, velik ljubitelj planin in pohodni-štva. Poudaril je, da je petdesetletna prehojena pot lahko samo v ponos nam vsem in tudi Vrhniki. Še posebno so dejavne pohodne skupine in njihovi odseki, kar se odraža tudi pri večanju števila članstva. Prav to je kar nekakšna izjema glede na druga vrhniška društva. Pozdravnemu nagovoru sta se pridružila še predsednik notranjskega meddruštvenega odbora Mar- Prireditveni prostor je bil poln planincev iz celotne Notranjske. Dobitniki priznanj PZ Slovence (od lev Gutnik, OS I. Cankar in Mirko Malneršič PZ Slovence (od leve): Helena Petrič, Tone še ko Goršič in pred tednom novo izvoljeni predsednik Planinske zveze Slovence Bojan Rotovnik. To je bil tudi njegov prvi uradni nastop v tej vlogi. Med posameznimi nagovori je potekal tudi kulturni program, ki so ga izvajali pevci in pevke zbora Mavrica, otroška folklorna skupina s Stare Vrhnike, zmaj s svojim spremstvom turističnega društva Vrhnika in Oktet Rasko-vec. Prav gotovo pa se za tako visok jubilej spodobi, da so neka- Bronasti častni znak PZ Slovence so prejeli: Ciril Garafolj, Janez Krašovec, Mari Lenaršič in Andrej Strzinar. Za mlade planince se ni treba bati. Iz rok predsednika PZ Sloven^'e Bojana Rotovnika je srebrni znak prejel JoZe Šušteršič - gozdni JoZa. Roman Novak je od Zupana prejel posebno Zupanovo priznanje. teri posamezniki planinci prejeli priznanja za dolgoletno uspešno in aktivno delovanje. Tako so podelili priznanja mladinskega odseka, priznanja PD Vrhnika in priznanje Planinske zveze Vrhnika. Posebno priznanje, tako imenovano „Zupanovo priznanje", pa je iz Zupanovih rok prejel predsednik društva Roman Novak za ves njegov osemletni predsedniški trud. S podelitv^o priznanj se je končal uradni del, nadaljevalo pa se je družabno srečanje, ko so za zabavo poskrbeli hor-julski Mladi godci. S.S. Že v jutranjih urah so si planinski gostje iz notranjskih društev ogledali turistične znamenitosti Vrhnike ter se iz različnih smeri napotili na Planino. Tam jih je pričakala vrhniška godba na pihala, kjer sta se tudi začela slovesnost in družabno srečanje. Zbrane je prvi nagovoril predsednik vrhniških planincev Roman Novak. Pozdravil je vse goste srečanja ter se zahvalil vsem nekdanjim in dosedanjim članom društva za vso aktivnost in dejavnost, da društvo dobro deluje in živi tudi po petdesetih letih delovanja. Najbolj ponosni moramo biti na dva projekta: izgradnjo in prenovo koče ter seveda ponos Vrhnike in planincev -nov razgledni stolp. Prav to dokazuje, da smo planinci, člani društva, enotni in složni, kar daje moč za nadaljnje projekte, Zmaj iz Litverna se je povzpel na Planino in pozdravil planince. Še poseben aplavz sta poZela dolgoletna oskrbnika Vodnikove koče Francka in Herman Rednak. Priznanja ob 50-letnici PD Vrhnika so prejeli: Priznanje mladinskega odseka: Mladinec je prejemnik bronastega ali srebrnega znaka, doseženega v okviru akc^'e Mladi planinec. Akc^a je pod okriljem Mladinske komisme pri Planinski zvezi Slovence. Bronasti znak mladega planinca prejmeta: Nejc Japelj in Andraž Tomašič. Bronasti in srebrni znak mladega planinca prejmejo: Sara Fabi-janič, Anže Pečlin, Tinkara Pečlin, Anže Zalar, Matic Zalar. Priznanja Planinskega društva Vrhnika: Bronasti znak prejemejo: Turistično društvo Blagajana, Prostovoljno gasilsko društvo Vrhnika, Krajevna skupnost Stara Vrhnika, Komunalno podjetje Vrhnika, Oktet Raskovec, Av-toservis Roman Srbljan, s. p., Gradbena mehanizac^a Rajko Mivšek, s. p., Računalništvo Bojan Mesec, s. p. Bronasti znak prejemejo posamezniki: Elica Brelih, Pavla Gutnik, Silva Ivanovic, Cilka Plestenjak, Irena Rumenič, Franc Susman. Priznanja Planinske zveze Slovence: Pisno pohvalo prejmejo: OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, Tone Gutnik, Helena Petrič. Knafelčevo priznanje prejme: Mirko Malneršič. Bronasti častni znak prejmejo: Ciril Garafolj, Janez Krašovec, Mari Lenaršič, Andrej Stržinar. Srebrni častni znak prejme: Jože Šušteršič. Zahvala Ob srečanju notranjskih planincev in 50-letnici PD Vrhnika se zahvaljujem županu in Občini Vrhnika, ZIC Vrhnika, Našemu časopisu, Turističnemu društvu Vrhnika, Komunalnemu podjetju Vrhnika, Varnosti Vič, oskrbniku koče Star maln in PGD Stara Vrhnika; nastočajočim: Pihalnemu orkestru Vrhnika, Mešanemu pevskemu zboru Mavrica, Oktetu Raskovec, starovrhniški folklorni skupini, Mladim godcem in napovedovalcu Marku Skrlju; številni ekipi, ki je skrbela za pripravo in izvedbo slavnostnega dogodka ter planinkam, ki so napekle sladke dobrote. Prav vsem še enkrat iskrena hvala. Predsednik PD Vrhnika Roman Novak Mladi folkloristi s Stare Vrhnike ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA IN CENTER ZA SOCIALNO DELO VRHNIKA v sodelovanju z Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika, Zavodom za zaposlovanje, Občino Vrhnika in Fundac^o za šport ORGANIZIRATA P O L E T N I V K L O P Š p o r t n e p o č i t n i c e Bližajo se počitnice in z njimi brezskrbni poletni dnevi, ki pa so lahko brez pr^ateljev dolgočasni in pusti. Zato vas, učence osnovnih šol, tudi letos vabimo, da se nam pridružite in del časa preživite z nami na Poletnem vklopu, kjer bomo ustvarjali z različnimi materiali, se igrali, plesali, spoznavali razne poklice in športe ter se seveda kopali ^ Zabavali, igrali in ustvarjali bomo od 9. do 14. ure. Za vse nespečneže lahko tudi prej in dlje, če bomo ugotovili, da je to potrebno. Ker pa tudi poleti ne moremo brez šole, se bomo družili kar v poslopju Osnovne šole Ivana Cankarja, Lošca 1, ter v športnih dvoranah in Športnem parku Vrhnika. Prvič se bomo dobili V ČETRTEK, 1. 7. 2010, OB 10. URI v Osnovni šoli IVANA CANKARJA, Lošca 1. Vsi, ki bi želeli kakor koli sodelovati pri športnih in ustvarjalnih delavnicah ali samo pri varstvu otrok KOT PROSTOVOLJCI, vljudno vabljeni. O vašem sodelovanju bi se z vami pogovorili osebno po predhodni najavi na Centru za socialno delo Vrhnika, lahko pa nas poiščete jul^a ali avgusta v šoli, kjer se bomo dogovorili o sodelovanju. Veselimo se počitnic z vami!!! Daniel Cukjati, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Marjanca Osredkar, Center za socialno delo Vrhnika 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 65 28. tek na Drenovem Griču Točno 213 tekmovalcev Športno društvo Dren z Drenovega Griča - Lesno Brdo je 2. maja izpeljalo že 28. tek po mejah njihove krajevne skupnosti. Napovedano slabo vreme se prav za tek ni uresničilo in organizatorji so celotno prireditev izpeljali brez dežja zelo uspešno. Na startu v dopoldanskih urah se je pojavilo 213 tekmovalcev, in to od najmlajših do najstarejših. Med seboj so se za najboljše čase pomerili v 21 kategorijah, predvsem glede na starost in dolžino proge. Najmlajši so tekli na 500 in 1000 metrov dolgi progi, starejši pa na nekoliko daljših razdaljah, in to na 7. in 14. kilometrov. Glede na to, da sem bil prisoten na skoraj vseh tekih, moram pohvaliti letošnjo organizacijo, ki je bila skoraj brezhibna. To pomeni, da se z leti tudi izboljšuje, kar so priznali številni tekmovalci. Prvi tr^e v vsaki kategorji so prejeli medalje in praktične nagrade, najmlajši pa še priznanja za udeležbo na teku, kar je tudi prav. Saj so vsi zmagovalci, ki pridejo v cilj. Predstavljamo vam samo uvrstitve prvih treh v vsaki kate-gorji: Mlajše cicibanke: do 6 let (letnik 2004 in mlajše) - 500 m 1. Petra Bogataj, Vnanje Gorice 2. Neža Cukjati 3. Katja Fortuna Cicibanke: 7 do 9 let (letnik 2003-2001) - 500 m 1. Zala Istenič, AD Mass 2. Hana Gabrovšek, OS Ivana Cankarja Vrhnika 3. Luc^a Koprivec, SD Dren Mlajši cicibani: do 6 let (letnik 2004 in mlajši) - 500 m 1. Aljaž Rokavec 2. Žan Pleško, Sd Dren 3. Matej Erjavec Cicibani: 7 do 9 let (letnik 2003-2001) - 500 m 1. Jošt Urbančič, SD Dren 2. Martin Molk 3. Jan Mesec, Avtohiša Seliškar Mlajše deklice: 10 do 12 let (letnik 2000-1998) - 1000 m 1. Karin Jesenko, Žiri 2. Liza Urbančič, SD Dren 3. Metka Margon, AS Vrhnika Deklice: 13 do 15 let (letnik 1997-1995) - 1000 m 1. Tina Jesenovec, AS Vrhnika 2. Nina Hrvatič, AS Vrhnika 3. Staša Hribar Mlajši dečki: 10 do 12 let (letnik 2000-1998) - 1000 m 1. Klemen Vilhar, AK Postojna 2. Teodor Urbančič 3. Gašper Leskovec, AK Postojna Dečki: 13 do 15 let (letnik 19971995) - 1000 m 1. Uroš Grmovšek, AD Mass 2. Bor Grdadolnik, SD Tabor Žiri 3. Nejc Lazar, SD Tabor Žiri Ženske A: od 16 do 35 let (letnik 199 1975) - 7 km^ 1. Katja Stanonik, Sd Tabor Zahvala Ob letošnji izvedbi 28. TEKA po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo se v imenu organizac^skega odbora za vso izkazano pomoč najlepše zahvaljujem sponzorjem in darovalcem, ki so pripomogli, da je letošnja prireditev uspela na tako visokem nivoju. To so bili: - Adriatic Slovenica, d. o. o. - Tolea, d. o.o. / Megaphone - KS Drenov Grič - Lesno Brdo - Modni dežnik, d. o. o. - DG 69, d. o. o. - ZOO Ljubljana - Gostilna in pizzeria Ponvica, d. o. o. - SRC Zapolje - GO Partner in ZIC Vrhnika - Masel, d. o. o. - JFM Elektronik Franc Jelovšek, s. p. - Mitrilas, d. o. o. - Priprava in dostava hrane Igor Dolinar, s. p - Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika - Somaru, d. o. o. - Tomaž Krtistan, s. p., Trgovina Metuljček - Franc Ciuha - Mizarstvo Franc Jelovšek, s. p. - Fotokopirnica M&M - PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, ki je kot vsako leto nesebično priskočilo na pomoč, - kuharskemu "mojstru" Damjanu Miklavčiču, ki je dokazal, da je tudi obara iz poljske kuhinje lahko prvovrstna - Petru Jelovšek, ki je bil glavni krivec, da smo poljsko kuhinjo sploh lahko uporabili, ter trem nepogrešljivim pomočnicam Ani in Marjanci Jelov-šek ter Andreji Mrzlikar, ki so skrbele, da so obroki še topli pričakali tekmovalce - napovedovalcu Silvu Ogrinu - Juretu Hodniku, ki je poskrbel za fotografiranje - Martinu Jelovšku, ki nam že vrsto let ureja spletno stran Zahvala tudi celotnemu Organizac^skemu odboru SD DREN, mladinski sekc^l in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri letošnji prireditvi. Hvala tudi gospodu Zalokarju in njegovi ekipi - Timing Ljubljana za profesionalno opravljeno delo. Se vidimo prihodnje leto na 29. teku. Zastopnik SD Dren Tomaž Jelovšek Žiri 2. Metka Bulc 3. Lana Nemanič, AK Olimp^a Ženske B: 36 do 49 let (19741961) - 7 km 1. Manica Radivo, TD Bistrc 2. Tina Kocjan 3. Nataša Kavčič, SD Povž, Stara Vrhnika Ženske C: 50 let in več (letnik 1960 in starejše) - 7 km 1. Justina Koprivšek, TF 2. Mojca Erjaved, Tekaški forum 3. Sonja Kesič Moški: A: od 16 do 35 let (letnik 1994-1975) - 7 km^ 1. Bor Grdadolnik, SD Tabor Žiri 2. Luka Kramarič, AS Vrhnika Štart najmlajših cicibank 3. Jan Zaletel, SD Dren Moški: B: 36 do 49 let (19741961) - 7 km 1. Marko Grobelšek, Magroma 2. Boris Peček, Tekaški forum 3. Igor Ribič Moški: C: 50 let in več (1960 in starejši) - 7 km Vsi starejši na 7 km in 14 km so startali skupaj. Cicibani tik pred štartom Skupno so se pognale deklice. 1. Miro Petrovec, AK Olimp^a 2. Stefan Lešnik, SD Zadvor 3. Igor Ritonja, Olimp^a - Lj. Moški: A, do 19 let (letnik 1991 in mlajši) - 14 km 1. Borut Albreht, SD Hotedrši-ca 2. Jure Gostiša Moški: B, 20 do 29 let (letnik 1990-1981) - 14 km 1. Klemen Zibelnik, Smucka. com Moški: C, 30 do 39 let (letnik 1980-1971) - 14 km 1. Matej Beke, Kranj 2. Mirko Janjatovič, KGT Papež, Kamnik 3. Uroš Taks, TD Bistrc Moški: D, 40 do 49 let (letnik 1970-1961) - 14 km 1. Silvo Zupančič, SD Bevke 2. Rafael Plut 3. Maksimiljan voda Kobal, Živa Moški: E, 50 do 59 let (letnik 1960-1951) - 14 km 1. Franci Koder, AGP - Pro 2. Aleksander Golob, SD Bevke 3. Jože Vrtačnik, BVG Gulč Moški: F, 60 let in več (letnik 1950 in starejši) - 14 km 1. Alojz^' Miklavčič, Herbalife 2. Alojz^' Novak, tSd Kostel 3. Mare Krištofič, Brezje vzdržljivosti Ženske - enotna kategor^a - 14 km 1. Nasta Zupančič, SD Bevke 2. Tanja Kavran, Teniški klub Vrhnika 3. Andreja Trkov, Polet S. S. Dečki nestrpni pred startom Tekmovanje v pikadu V četrtek, 13. maja 2010, je Društvo upokojencev Vrhnika organiziralo v okviru Pokrajinskih športnih iger izbirno tekmovanje v PIKADU. Udeležilo se ga je devet moških ekip in osem ženskih, ki so zmagale v predtekmovanjih. Udeležence je pozdravil predsednik DU Vrhnika Tone Sluga in jim zaželel mirno roko. Po peturnem tekmovanju so se ekipe razvrstile takole: MOŠKI: 1. DU Loška dolina 2566 točk 2. DU Ig 2508 točk o 3. DU Stepanjsko naselje 2483 točk 4. Klub Maksa Perca 2453 točk 5. DU Elektro 2350 točk 6. DU Ivančna gorica 2320 točk 7. DU Podgorica - Sentjakob 2280 točk 8. DU Grosuplje 2233 točk 9. DU Siška 2117 točk ŽENSKE: 1. Klub Maksa Perca 2. DU Ivančna gorica 3. DU Elektro 4. DU Loška dolina 5. DU Vrhnika 6. DU Siška 7. DU Smarje sap 8. DU Ig 2341 točk 2329 točk 2328 točk 2321 točk 2239 točk 2232 točk 2231 točk 2031 točk Pohvale za najboljša osvojena mesta bodo ekipe prejele na vsakoletnem srečanju članov DU - športnikov ljubljanske re-g^'e. Letos naj bi bilo to jeseni na novih športnih objektih v Stožicah. Glede na rezultate iz ekipnega tekmovanja so medalje za dosežena prva tri mesta dobili posamezniki in posameznice. Posamezno, ženske: 1.Lojzka Kastelic 2.Ljubica Prvan 3.Anica Dolenc DU Ivančna gorica 821 točk Klub Maksa Perca 745 točk DU Elektro 695 točk Posamezno, moški: 1.Brane Baraga 2.Mihaela Klančar 3.Franci Jambrovič DU Loška dolina 806 točk DU Stepanjsko naselje 782 točk Klub Maksa Perca 738 točk Medalje je v imenu Komisme za šport podelila vodja tekmovanja Anica Dolenc. Ob slovesu smo si zaželeli veselo snidenje prihodnje leto. Dragica Pelan 66 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreac^a 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Otvoritvena tekma - ali ples v dežju 8. maja smo se zbrali na prvo otvoritveno tekmo, ki šteje tudi v okvir občinskega praznika. Pri vsem tem je žalostno, da je rahlo rosilo že zjutraj, vendar je bilo vseh sedemnajst ekip zbranih in pripravljenih na tekmo kljub dežju. Da je malo manj zeblo, smo preskrbele članice ŽBS - Ženske balinarske sekc^e - s kar nekaj vrstami potic in peciva, pa tudi bogati sendviči niso manjkali, seveda pa sem spadata tudi vroč čaj in kava, pa še šilce močnega za ogrevanje. Potem smo se postrojili po ekipah, nakar sta nas pozdravila župan Vrhnike gospod Marjan Rihar in Tone Sluga, predsednik Društva upokojencev Vrhnika. Moške ekipe in tri ženske so se odpeljale na balinišče v Sinjo Gorico in ob tej priložnosti se njihovem športnemu društvu zahvaljujemo za gostoljubje. Na balinišču pri Društvu upokojencev na Vrhniki pa so ostale ženske ekipe. Dež kar ni ponehal, ampak mi smo hoteli kljub mokroti dokončati turnir, kajti ob igrišču so se svetili res čudoviti po- kali, ki jih je prispevala Občina Vrhnika in smo jih hoteli osvojiti. Zato smo razprli dežnike in nadaljevali res enkratno tekmo. Ob 13. uri smo premočeni, vendar zadovoljni sedli h kosi- rezine za vse udeležence. Obema se zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi drugim darovalcem, ki so omogočili, da je aktivnost potekala tudi ob balinišču. Tako bo nekdo peljal družino ali pr^ate- TURSICU. Rožice bo izbiralo kar nekaj ljudi v vrtnarji HLEBEC. Kar nekaj »nabavnih« bo ceneje kupovalo v KZ Cerknica. Le kdo se bo sladkal s torto BERZO, pecivom ADAMiC in kuhal testenine BASkOVC? Pili smo kavo in borovničke v dnevnem baru MREŽA in v OAZI. Da bo življenje bolj zdravo, so poskrbeli v zelenjavni trgovini DG. Rožice je prispevala Cvetličarna JANI, skrbela, da je bilo dovolj kruha za vse. Za kar nekaj veselja so poskrbeli pri SANIKERJU, BARJANSU, CASERMAN, pa tudi AVTOTRADE, BIRTIC, MLADINSKA KNJIGA, da ne omenim blagovne trgovine BLAGO MIX, zavarovalnice TRIGLAV, trgovine KOCKA, vinarstva VIDRIH, trgovine TASI, BIRTIC. ISKRENO se zahvaljujemo za vse prispevke, ki ste nam lu, ki nam ga je pripravila naša glavna sponzorka, Gostilna NIBI, z enkratnim bogračem, kar lahko skuha samo nekdo, ki je doma iz dežele bograča. Za obilen posladek je poskrbela Slaščičarna BREZA, ki nam je podarila vrhniške kremne lje na slastne čevapčiče v Star maln, drugi bo jedel s partnerjem domači narezek in pil vince na turistični kmet^l URBA-NOVEC nad Hotedrščico, na pice smo poslali ljudi v CANKARJEV HRAM in k ORLU, na kosila h KRANJCU in pri Cvetličarni KARMEN pa so prispevali dekorac^o, pa tudi LEVCEK in GANES. Pomemben prispevek smo dobili od JAJCARSTVA ISTENIC, kajti kuhana topla jajca so pogrela mrzle in mokre dlani. Vrhniška pekarna pa je po- jih velikodušno namenili in smo jih s pridom uporabili. Morda sem koga nehote izpustila, zato se mu iskreno opravičujem. Tudi same članice ŽBS smo bile zelo pridne; pridno smo pletle, kvačkale in šivale, pri- nesle smo obilo zelo lepih stvari. Tudi naših moških in mož ne smemo pozabiti, ker so nam pomagali ali nam stali ob strani in nas bodrili, kar je bilo opaziti pri rezultatu. Otvoritveno tekmo v čast občinskega praznika smo srečno pripeljali do konca. Celo deževati je prenehalo. Rezultati: Ekipe moški: 1. DU LOSkA DOLINA, 2. DU VRHNIKA, 3. DI VRHNIKA, 4. DU POLHOV GRADEC Sledjo: DU LOGATEC, ROV-TE, DRAGOMER - LUKOVICA. Ekipe ženske: 1. DU BREZOVICA, 2. DU VRHNIKA 1, 3. DU VRHNIKA 2, 4. DU PRE-SERJE Sled^o: DU CERKNICA, LOGATEC, POLHOV GRADEC, PRESERJE, POSTOJNA, DI VRHNIKA. Najboljši bližar je bil LUDVIK MACEK iz POLHOVEGA GRADCA, najboljša bližarka pa NADA MALOVRH z BREZOVICE. Vsem želimo srečno in ob letu nasvidenje. Za vas zbrala informac^e Marinka, Fotografije pa prispevala Ivanka. Velkavrh zopet zmaguje V začetku aprila se je v sosednji Avstryi začela nova sezona rally tekem za državno prvenstvo RS. Že tretje leto zapored, se je na tekmo podala tudi vrhniška naveza Velkavrh Andrej in Marko Štirn. Po dolgi pavzi, ki je bila predvsem namenjena pripravi dirkal-nika, se je Yugo podal na prve hitrostne preizkušnje, ter uspešno zaključil svojo prvo tekmo letos, s 1. mestom v Yugo pokalu in 3. mestom v razvrstitvi Divizně I državnega prvenstva RS. " Na predzadnji hitrostni preizkušnji se nama je pripetila napaka, saj sva kar dvakrat zletela s ceste. Prvič v telegrafski drog, ter drugič v drevo ob cesti. Kljub temu, da je avto izgubil vso vodo sva vseeno odpeljala še zadnjo 19 km dolgo preizkušnjo, ter Yuga pripeljala čez ciljno rampo." 7., 8. in 9. maja pa je dirkače čakal dirkaški vikend v Ljubljani ter Trbovljah. Skupna dolžina je bila kar zajetnih 630 km. "Glede Blagoslov motorjev Aprilsko vreme nam je prizaneslo, ko smo na Vrhniki blagoslovili naše jeklene konjičke. Zbralo se je kar lepo število lastnikov, ko je naša motorna kolesa blagoslovil župnik in motorist Blaž Gregorc. Spomnil nas je na nevarnosti, ki nam prež^o na cesti, kajti motoristi smo zelo ogroženi udeleženci v prometu. Sprašujemo se: ali blagoslov deluje in nas varuje na cesti? Ja varuje, če ga vozi voznik, ki je blagoslovljen s cestno-prometnimi predpisi. Prispevki, ki so bili nabrani pri blagoslovu, se v celoti nakažejo MzM - Motorist za motoriste. Za MK Nauportus JG Jaka presenetil že prvič V sončnem vikendu pred prvomajskimi prazniki je bila v Logatcu prva letošnja dirka v paralelnem reli krosu. V močni konkurenci je s hitrimi vožnjami presenetil Jaka Mivšek, ki letos tekmuje za državno prvenstvo in s škodo Felicio zastopa Autosport Jazon z Vrhnike. Že Jakovi izvrstni časi v nedeljskih dopoldanskih kvalifikac^ah so napovedovali zanimive vožnje v nadaljnjem tekmovanju. V končni razvrstitvi je v najštevilčnejši skupini divizně 1 privozil 3. mesto, v skupini mladih voznikov 1. mesto, v generalni razvrstitvi pa 9. mesto. Jaka in škoda sta bila odlično pripravljena in celotna Jakova ekipa se trudi, da bo tako tudi v prihodnje. Hvala celotni ekipi in vsem sponzorjem: Dodo's, d. o. o., Avtomehanika Mivšek, Tonka bar, Maj Trgovina, d. o. o., Tis trade, d. o. o, Krnica bar in AVR, d. o. o., posebna zahvala pa avtoelektrikarju Rob^u Trčku. Vse, ki vas tovrsten šport zanima, lahko Jazonovega modrega dirkača spremljate že 22. in 23. maja na gorski hitrostni preizkušnji v Sevnici. J. M. Dirkaško navezo Velkavrh-Štirn ni ustavilo niti drevo. na to, da je v soboto cel dan po malo rosilo, v nedeljo pa s^alo sonce, smo se lahko preizkusili prav v vseh razmerah. Rally je bil dolg in težak, tako da sem bil prav vesel, ko smo v nedeljo popoldne Yuga pripeljali do konca in prejeli pokala za 2. mesto med Yugi, ter tretje mesto v Divizní I. Yugo ni povzročal kakšnih večjih težav, tako da sem še bolj vesel, da pred naslednjo tekmo, ki bo v Velenju konec jun^a ne bo potrebno večjih posegov v motor ali menjalnik. Zahvalil bi se še svojim menahikom (Bojan, Andrej, Miro, Marjan) in pokroviteljem, ki so mi letos omogočili nastop; SALKON, PSC Logatec, olja DIVINOL, VR Elektronika, TER-MOTOM, PROSAF Vrhnika, avtodeli BMC, Karoser^a NOVAK in avtoservis Jeršinovič" NG Vpisujemo v začetni in nadaljevalni tečaj jahanja Informac^e na tel. št.: 051244202, 041618724, 070755244. Namizni tenis Pestro za zelenimi mizami V Namiznoteniški sekcyi ŠD Vrhnika tudi proti koncu sezone nismo počivali. Marca, aprila ter začetku maja so se naši mladi igralci namiznega tenisa udeležili številnih tekmovanj in turnirjev. V sredini marca je NTK Preserje v domači dvorani pripravil 5. odprti turnir Medreg^ske namiznoteniške zveze, ki se ga je udeležilo več kot 180 igralk in igralcev. Izmed 14 sodelujočih igralcev naše sekc^e so odlične uvrstitve dosegli: Nik Kovač, ki se je med 44 tekmovalci v kategor^'i 4. in 5. razreda OS uvrstil med 16 najboljših, Miha Grampovčnik in Vid Rode, ki sta se v kategor^'i 6. in 7. razreda OS med 29 tekmovalci prebila med osem najboljših, David Cirikovič ter Jernej Ogrin pa sta zaradi žreba zopet morala odigrati medsebojni dvoboj. Izmed 34 igralcev v kategor^'i 8. in 9. razreda OS se je David tako uvrstil med osem najboljših. Naslednji vikend, 21. 3., smo se zopet odpravili v Preserje, kjer je potekal 2. turnir za Notranjski pokal v tej sezoni. Tekmovanja se je udeležilo 60 mladih igralcev, naša sekc^a pa je sodelovala s 14 igralci. Najboljše uvrstitve so dosegli: Rok Semič in Matic Kaiser, ki sta med d^aki zasedla 3. in 4. mesto, David Cirikovič, ki je v kategor^'i TOP 16 zasedel 7. mesto ter Nik Kovač, Teo Ponikvar in Nejc Japelj, ki so si priborili 2., 3. ter 7. mesto v kategorii od 1. do 5. razreda OS. Z rezultati obeh reg^skih turnirjev smo lahko zadovoljni, saj je viden napredek pri naših najmlajših tekmovalcih, ki skupaj vztrajno trenirajo in prikazujejo vedno boljše igre ter nas posledično tako razveseljujejo s svojimi rezultati. Konec aprila in začetek maja je bil pester čas predvsem za ka- dete. 27. 4., na državni praznik, so se v Preserju zbrali najboljši kadeti in kadetinje iz vse Slovence na že 5. memorialnem turnirju Gregorja Legiše, ki ga NTK Preserje organizira v spomin tragično preminulega mladega, obetavnega igralca. Turnirja so se udeležili David Cirikovič, Jernej Ogrin in Vid Rode. V hudi konkurenci so dobro igro prikazali vsi tr^e, med najboljše pa se je uspelo uvrstiti Davidu in Jerneju, ki sta svoje tekmovanje končala med 16 najboljšimi, kar je glede na udeležbo 40 tekmovalcev in jakost turnirja zelo dober uspeh. Z dobro igro sta David in Jernej nadaljevala tudi na Državnem prvenstvu za kadete in kadetinje, ki je potekalo 8. in 9. maja v Komendi. Prvenstva se je udeležilo 85 kadetov. Oba sta se prebila iz predtekmovalne skupine in nato še med 32 najboljših. Obema za uspeh čestitamo! V sredini aprila se je končalo tudi ligaško tekmovanje v vseh petih slovenskih namiznoteniških ligah. V III. moški Slovenski namiznoteniški ligi sta z ekipo NTK Preserje v tej sezoni uspešno nastopala tudi igralca naše sekc^e, Matic Kaiser in Rok Semič. Ekipa je z njuno pomočjo dosegla 6. mesto v ligi, Matic Kaiser pa je z 21 posamičnimi zmagami in 15 porazi postal tudi 10. najboljši igralec lige. Čestitamo! Proti koncu aprila se je končala tudi ljubljanska rekreativna liga, v kateri smo bili to sezono udeleženi kar s tremi ekipami. Ekipi SD Vrhnika I in SD Vrhnika II sta nastopali v 4. ligi in zasedli končno 6. oziroma 8. mesto, ekipa SD Vrhnika III pa je nastopala v 5. ligi in zasedla končno 4. mesto. Tudi naslednjo sezono se bomo v rekreativno ligo vključili predvidoma s tremi ekipami. Do konca sezone nas čakajo še zaključne tekme v Notranjskem pokalu, tekmovanju Medreg^ske namiznoteniške zveze ter pokalu Alpe-Adria. Upamo, da bomo lahko v naslednji številki Našega časopisa že poročali o odličnih končnih uvrstitvah naših igralcev v vseh treh tekmovanjih. Žiga Perovič 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si s/ Sport in rekreac^'a NAŠ ČASOPIS 67 KIMON OPEN 2010 Najmlajši tekmovalci Karate kluba Vrhnika so tokrat na Karate turnirju mladih KIMON OPEN 2010, ki je bil v soboto, 24. 4. 2010, v Ljubljani spet posegli po odličnih rezultatih. Tekmovanja se je udeležilo tudi enajst naših tekmovalcev, in sicer: Brina Arsič, Bine Cvetkovič, Nejc Cvetkovič, Benjamin Husakovič, Valentih Kohek Tancar, Klemen Kondardi, Luka Ogrin, Andraž Peklenk, Tinkara Sluga, Gašper Teršar in Matic Žust Šprah. V konkurenci več kot 130 tekmovalcev iz vse Sloven^'e so naši najmlajši osvojili pet odlič^': Brina Arsič - kata - 3. mesto, Tinkara Sluga - kata - 2. mesto, Nejc Cvetkovič - kata - 3. mesto, Bine Cvetkovič - kihon 3. mesto in kata 2. mesto. M. P. Modelarji Kluba letalcev Vrhnika Debitant Miha Jakopič niza lepe uspehe Čeprav je dvanajstletni sed-mošolec Cankarjeve osnovne šole lani začel obiskovati šolski modelarski krožek v rež^i Kluba letalcev Vrhnika, Miha že niza lepe uspehe. Udeležil se je štirih državnih tekmovanj in kar dvakrat domov prinesel odličje: enkrat zlato in drugič bronasto. Miha tekmuje v dveh kategor^ah; z večjimi modeli jadralnih letal in manjšimi. »Nikoli prej mi ni padlo na pamet, da bi se vpisal v krožek. Res pa je, da sem doma vedno enostavnejše jadralno letalo, letos pa izdelujem zahtevnejšega. Toda za tekmovanje, mi je letali posodil mentor Janez.« Gre za Janeza Oblaka, ki je sicer tudi sam navdušen letalski modelar in pravi pilot lastnega letala. Kot je pojasnil slednji, je tekmovalna sezona bolj ali manj zaključena, le jun^a jih še čaka tekmovanje mladih tehnikov. Nastopila bo trojka Jernej Penko, Miha Jakopič in Gaber Hlebec. »Moram reči, da so vsi pridni, žal mi je le, ker ni več- rad kaj tehnično ustvarjalnega počel. V lanskem šolskem letu sem si dejal: zakaj pa ne? In že naslednji dan sem se vpisal v krožek,« je pojasnil Miha, ki namerava svoje tehnične sposobnosti nekoč vnesti v poklic ííT-l-iifoVfíí wT com ivrlolî»! Uspeh akrobatov Na nedavnem državnem prvenstvu za OS v skokih z male prožne ponjave so učenci OS Ivana Cankarja dosegli odlične rezultate. Starejši učenci so postali ekipni prvaki v konkurenci neregistriranih tekmovalcev. Mlajši učenci so osvojili odlično 3. mesto. Jernej Marčič pa je postal državni prvak med posamezniki. Ekipo starejših učencev so sestavljali: Jernej Marčič (1. mesto), Matej Kramarič (6.), Blaž Lukunič Belan (7.), Kristjan Žagar (9.), Klemen Gutnik, Tilen Rihar, Jan Jordan Frangež in Filip Koprivec. Ekipo mlajših učencev so sestavljali: Jur^ Spanja, Tine Vojska, Timotej Ciglarič, Nejc Rupnik, Rok Kramarič, Nejc Tome, Luka Marčič in Nihad Bajramoski. Uspešno so tekmovale tudi mlajše učenke, ki so osvojile 6. mesto. V ekipi so bile: Tisa Senekar, Maša Mesojedec, Anouk Hartmans, Manca Kocjan in Neža Starc. Vsi našteti učenci enkrat na teden obiskujejo krožek akrobatike, kjer vad^o pod vodstvom učitelja SvZ Mihe Brodnika. ČESTITAMO! A 1}-M-< 1 ^ Akrobati so odskakali Na našem letošnjem zadnjem tekmovanju v skokih z male prožne ponjave, ki ga je organiziralo SD Sokol Bežigrad, smo uspešno odskakali ter tekmovanje zapustili zadovoljni, saj so vsi tekmovalci prikazali napredek pri izvedbi skokov. Tekmovanje je sovpadalo z akc^o Očistimo Slovenko v enem dnevu, pri čemer so naši akrobati „počistili" s tremo. S tekmovanjem so začeli cicibani in osvojili skupno 10. mesto, upoštevajoč, da so tekmovali v težji kategorii kot v Renčah. Tako so si pri-skakali naslednja mesta: Mark Novak 49., Maj Pivk 51., Aljaž Hodnik 52., Ambrož Jilek 58., Ožbe Kuhar 59., Erazem Jaz-binšek 60. in Matic Slavec 62. mesto. Pri cicibankah so z obnovljenimi dresi tokrat tekmovale le tri, tako da so dekleta tekmovala posamezno in ne skupinsko, pri čemer so zasedla naslednja mesta: Laura Drašler 41., Manca Kotnik 44. skok izvajali skrčeni salto, pri in Maša Margon 56. mesto. čemer se jima je žal ponesrečil Laura in Manca sta za zadnji doskok, s čimer sta izgubili nekaj dragocenih točk, pohvaliti pa velja tudi Mašo, saj je pogumno skočila preval letno (levji skok). Med našimi starejšimi tekmovalci so najprej nastopili mlajši dečki, med katerimi sta Andraž Svetliči in Jan Sraj Mi-klič osvojila 33. in 37. mesto. Andraž se nam je po zanj končani smučarski sezoni le uspel pridružiti. Pri mlajših deklicah je Iza Sraj Miklič osvojila 41. mesto, Ajda Novak pa 57. Vsi štirje so skakali dobro, a glede na to, da so med mlajšimi v kategorii, nastopajo še s skoki z nižjim izhodiščnim količnikom. Vsem akrobatom čestitamo! Naš ZAKLJUČNI NASTOP bo jun^a, ko se bomo še zadnjič v letošnji sezoni predstavili našim bližnjim ter se po nastopu posladkali in poigrali! Vsi rezultati, fotografije in objave so dostopni na naši spletni strani: http://5k.ama-deus.si/gd/ Akrobatski pozdrav! Matej Fefer, GD VRHNIKA 30. Pogačnikov memorial v košarki na vozičkih Zmagala je ekipa DP Mercator Ljubljana V športni dvorani OŠ v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani je od 23. do 25. aprila 2010 potekal jubilejni, 30. Pogačnikov memorial in hkrati 14. mednarodni turnir v košarki na invalidskih vozičkih. Tokrat se je za zmagovalni pokal potegovalo šest ekip iz: Italie, Avstrye, Češke, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovence. Prvo mesto je osvojila ekipa DP Mercator Ljubljana, košarkarsko srečanje pa je ob podpori MOL uspešno pripravilo Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine. Po predtekmovanjih sta se v boju za peto mesto najprej pomerili ekipi RSV Salzburg in Hobit Brno. Avstr^ci so vso tekmo vodili, vendar je Čehom v zadnjih sekundah s trojko uspelo izenačiti, izsiliti podaljšek in z rezultatom 50 : 47 celo zmagati. Tekma za tretje mesto med moštvi KKI Vrbas in KKI Vodice je zmago z rezultatom 56 : 52 prinesla igralcem iz Banje Luke, čeprav so na začetku tekme boljšo igro prikazali igralci 17 VnHir V finalni tekmi sta se srečali ekipi DP Mercator Ljubljana in PDM Treviso. Povedla je domača ekipa in suvereno vodila vse do konca srečanja. Tekmo, ki si jo je skoraj v celoti ogledal tudi župan, se je končala z rezultatom 68 : 48 (33 : 17) in tako osvojila zmagovalni pokal. Najboljši strelec turnirja je bil Flavio Cardoso (PDM Tre-viso), za najboljša igralca pa so razglasili Marjana Trdino in Iza Semenoviča (DP Mercator Ljubljana). TpVmp Qn \mrlili cnrlniVř nan Ferizović (BjH), Nedžad Budimlić, Vasja Spari, Andrej Sušnik in Franc Safarič (vsi SLO), za zdravniško službo je skrbela medicinska sestra Ame-la, finalno srečanje pa popestrila izredno simpatična plesna skupina Plesne šole Urška. Ob razglasitvi rezultatov so 3. KKI Vrbas 4. KKI Vodice 5. Hobit Brno 6. RSV Salzburg Ob tej priložnosti je organizator izdal ličen bilten, v katerem so pozdravni nagovori organizatorja prireditve Gregorja Gaber Hlebec, Miha Jakopič in Janez Oblak pri modelarskem krožku v tehnični učilnici OŠ Ivana Cankarja. jega odziva na krožek. Sicer pa nasploh večina mentorjev ugotavlja, da so prišli časi, ko med mladimi ni veliko zanimanja za tehniko, pa tudi starši jih ne usmerjajo v tej smeri,« je še dejal Oblak. Gašper Tominc PLANINSKI TABOR V PODPECI (1. 8. - 10. 8. 2010) Kaj bomo počeli: ► posteljo bo zamenjala spalka, ► osvajali vrhove, se preizkusili v plezanju in spoznavali naravo, ► večere preživeli ob tabornem ognju, ► namesto v bazenu se bomo kopali v ribniku, ► spoznali nove prijatelje. Namenjen je osnovnošolcem od 3. razreda dalje, ki imaio radi naravo in gore Več informacij: www pd-vrhnika si Zmagovalni pokal je osvojila ekipa DP Mercator Ljubljana (igralci v svetlih dresih) ekipam, najboljšemu strelcu in igralcu turnirja pokale podelili: župan MOL Zoran Janković, predsednik Zveze paraplegi-kov Slovence Dane Kastelic in referent za šport Robert Žerov-nik. KONČNE UVRSTITVE: 1. DP Mercator T pr>A/r T^^ttío,^ Gračnerja, predsednika Zveze paraplegikov Slovence Daneta Kastelica in župana MOL Zorana Jankovića. V biltenu so predstavljene tudi nastopajoče ekipe, mesto gostiteljev ter sponzorji in donatorji, ki so podprli to največjo košarkarsko prireditev v Slovenci. Jože Glnbnkar Igralce ie pozdravil in nagovoril tudi župan MOL Zoran Janković. 68 NAŠ ČASOPIS Šport in rekreac^a 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si lojŒi^m™ ŠPORTNI PARK BEVKE BwraHHiAI ŠPORTNO DRUŠTVO BEVKE ^o oRt,^ Bevke 92 a SI-1358 Log pri Brezovici 1 e-mail: sdbevke@gmail.com GSM: +386 41 382-177 PROGRAM PRIREDITVE: 8. TEK BEVKE 2010, 5. jun^ 2010 ČAS AKTIVNOST 8:00 do 9:45 PRUAVE OTROCI 8:00 do 9:45 PRUAVE ODRASLI ob 10:00 START - OTROCI (500 in 1.000 m) ob 11:00 START - ODRASLI (7 km in 14 km) 11:00 do 12:00 GLASBENA ANIMACNA ZA OTROKE S ČAROVNIKOM GREGOM ob 12:30 START - INVALIDI VOZIČKARJI REKREATIVCI (1,3 km _ 1 krog) ob 12:45 START - INVALIDI HAND BIKE (10,4 km _ 4 krogi)) ob 14:00 RAZGLASITEV REZULTATOV TEKA Pozdrav župana občine Vrhnika, dr. Marjan Rihar in predsednice KS Bevke, ga. Nataša Tešar Pokale bo podelil... Prireditev bo povezoval FRANCI PETERNEL PO RAZGLASITVI USPEHA ŠPORTNIKOV SE BO NADALJEVALO PESTRO ŠPORTNO IN ZABAVNO POPOLDNE: PLESNO NAVNAŠKO AKROBATSKA SKUPINA ŽABICE ANSAMBEL POLKA BEND ANSAMBEL AZALEA TREBUŠNE PLESALKE TOBOGAN ZA OTROKE ANIMACNE ZA OTROKE DRUŽABNE IGRE GOSTJE »SLOVENCA IMA TALENT« PANORAMSKI OGLEDI LJUBLJANSKEGA BARJA ob 17:00 VELIKA VRTNA VESELICA POD ŠOTOROM Z ANSAMBLOMA »POLKA BEND« IN »OKROGLI MUZIKANTI« Prireditev bo v vsakem vremenu, saj bodo za streho nad glavo poskrbeli Šotori Petre ! Za odlično hrano in pjačo bodo poskrbeli simpatizerji ŠD Bevke ! ORGANIZATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO BEVKE www.sportno-drustvo-bevke.si Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. in velika ob 17:00 Pokale bo podelil ^ Prireditev bo povezoval FRANCI PETERNEL PO RAZGLASITVI USPEHA ŠPORTNIKOV SE BO NADALJEVALO PESTRO ŠPORTNO IN ZABAVNO POPOTDNF- PLESNO NAVNAŠKO AKROBATSKA SKUPINA ŽABICE ANSAMBET POTKA BEND ANSAMBEL AZALEA TREBUŠNE PLESALKE TOBOGAN ZA OTROKE ANIMACNE ZA OTROKE DRUŽABNE IGRE GOSTJE »SLOVENUA IMA TALENT« PANORAMSKI OGLEDI LJUBLJANSKEGA BARJA VELIKA VRTNA VESELICA POD ŠOTOROM Z ANSAMBLOMA »POTKA BEND« IN »OKROGTT MUZIKANTI« Prireditev bo v vsakem vremenu, saj bodo za streho nad glavo poskrbeli Šotori Petre ! Za odlično hrano in pjačo bodo poskrbeli simpatizerji ŠD Bevke ! ORGANIZATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO BEVKE www.sDortno-drustvo-bevke.si Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. ROLANJE ZA OTROKE IN ODRASLE TEČAJ ROLANJA ZA OTROKE KDO: otroci od 4 leta naprej ZAKAT: da se bomo skupaj igrali (elementarne in štafetne igre, hokej) in spoznali nove pr^atelje KDAIi JUNU ob TORKIH in PETKIH: 17.00-18.00 ali 18.00-19.00 Začnemo predvidoma v torek, 1. 6. 2010, in končamo do konča šolskega leta! KJE: ŠPORTNI PARK BEVKE OPREMA: rolerji, čelada, ščitniki za komolce, kolena, dlani in dobra volja!!! 4-URNI INTENZIVNI TEČAJ ROLANJA ZA ODRASLE Ob zadostnem zanimanju odraslih za tečaj ro-lanja bomo termin razpisali naknadno. Za več informac^ oz. prgavo nas pokličite. PRNAVE: 041/753-682 (Špela), 041/229-255 (TomaZ), skrat.culibrk@gmail.com Pohitite s prgavo, število tečajnikov je zaradi kakovosti dela in varnosti omejeno! 16. pohod po Vrhniški planinski poti Na dan, ko se Slovenci spomnimo ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki jo je leta 1941 ustanovil CK KPS in je pomenila začetek združevanja slovenskega naroda za oborožen boj proti okupatorju, je Planinsko društvo Vrhnika organiziralo že 16. pohod po vrhniški poti. Na trgu Karla Grabeljška, ki se ga spominjam, ko nam je za časa življenja kot osnovnošolcem zelo rad pripovedoval svoja doživetja v nob, znan pa nam je tudi kot pisatelj zgodb iz tega časa, se nas je zbralo okoli 58 pohodnikov. V hladnem pomladnem jutru smo se ob sedmi uri odpravili skozi naselje Mirke, mimo Retovja, kjer smo se začeli vzpenjati proti žagi in pot nadaljevali proti Češnjici, prek Dolgih talov in do partizanske postojanke TV 17. Tam so nam predstavniki zveze borcev pripravili pr^eten sprejem s toplim čajem in sladkimi dobrotami. O pomenu omenjene postojanke v času NOB nam je spregovoril planinec Milan. Obnovljeni so bivaki in pozneje je tod IUV omogočila postavitev lesene barake, ki je sedaj kot nekakšen muzej s fotografijami borcev iz tistih težkih časov. Nazorno nam je bila prikazana tudi partizanska uniforma. Po kratki proslavi smo krenili proti Jerinov-cu in pot nadaljevali navzdol, kjer smo prečkali avtocesto in hodili po gozdni cesti ob železniški progi in nato pod njo, preko ceste proti Logatcu ter naprej proti Staremu mal-nu, kjer je bil spet čas za odmor. Pred nami je bil še vzpon mimo Lintverna proti Planini. Na posameznih delih poti je bilo opaziti, da so se markaci-sti zelo potrudili in nam zago- Pohodniki pri Lintvernu Olga in Janez sta prejela priznanje za petnajst opravljenih pohodov. tovili varnejši korak z izdelavo stopnic tam, kjer je bilo najbolj potrebno. Pot je hitro minila v pr^etnem vzdušju, ker smo imeli pohodniki kar veliko tem za pogovor. Predvsem pa smo občudovali lepote narave, saj je gozd že lepo ozelenel in ob poti je bilo mnogo pomladnih rož. Vodnik Edo nas je vse varno pripeljal na Planino, kjer nas je čakala okusna topla malica. Ker je večkratna udeležba na pohodu nagrajena, sta bila priznanja za 15. pohod še posebej vesela planinca Olga in Janez. Udeležba na vrhniškem pohodu združuje gibanje v naravi s spominom na začetek narodnoosvobodilnega boja Slovencev proti okupatorju. Vljudno vabljeni na naslednji, 17. pohod po vrhniški planinski poti. Besedilo: Jana Fabjan Fotografija: Simon Zalar PLANINSKA LITERATURA Planinski vestnik, 115. letnik, leto 2010, maj, številka 5. Odgovorni urednik Planinskega vestnika že v uvodniku omenja, da je novo vodstvo osrednje planinske organiza-c^e prevzel Boštjan Roto vnik iz Šoštanja, in opozarja na velike obveznosti, ki ga čakajo. V nadaljevanju se Dušan Ško-dič spominja naše zgodovine v gorah, Elizabeta Gradnik pa predstavlja prezrtega kartografa Oskarja Delkina. Žarko Rovšček je pripravil zapis o gorniku in rodoljubu Zorku Jelinčiču ob njegovi 110-letnici rojstva ter pogovor z njegovim sinom Dušanom Jelinčičem, himalajcem in dobitnikom mnogih knjižnih nagrad. Olga Kolenc je potovala od Krna do rdečega roba, Nejc Pozvek pa nas vabi v stene - zapostavljene lepotice v Logarski dolini. Marjan Bradeško se pritožuje nad nerazumno prepovedanimi potmi, Andrej Grmovšek pa je dodal nekaj utrinkov s kratkega plezanja. Leopold Kržišnik trdi, da je Hohe Ga-isel izjemni tritisočak v Dolomitih, Cvetka Berginc pa je obiskala deželo stopnic in predorov v Madejri na severu Afrike. Peter Starič je ob jezeru Crater Lake, ki leži v vn1- kanskem kraterju, srečal tudi medveda, Andrej Trošt se navdušuje nad gorami Martuljske skupine in grebeni Karavank, Mire Steinbuch pa se je sprehajal po gorah nad Baško na otoku Krk. Rozi Skobe poroča o čistilni akc^i, Dušan Ško-dič pa nas vabi na podobno akc^o prihodnje leto. Dušan Klenovšek predstavlja kraljico naših orhidej - lepi čeveljc, Miha Pavšek nas spominja na kamnite »gobe« sredi sneženih strmin, Nada Rotovnik Kozjek pa priporoča, kako naj se najmlajši pripravno za pot v hribe. Mire Stenbuch je zapisal še nekaj misli o plezanju, Tadej Debevec, Aljaž Anderle in Jernej Lukša pa so pripravili nekaj napotkov za spuščanje po vrvi. Urban Golob piše o vrednotenju alpinističnih dosežkov, Pavle Podobnik pa je pripravil analizo nesreč in reševalnega dela v letu 2009. Ciril Velkovrh 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 69 ku poti pri Colu smo se morali zaščititi pred dežjem, ki nas je zvesto spremljal vso pot. Tolažili smo se, da bi bilo dosti Vrhniški planinci na Poti po robu Verjetno je slaba vremenska napoved botrovala majhni udeležbi na pohodu po enem najlepših delov trase slovenske transverzale št. 1 od Cola do Predmeje. Le dvanajst planincev se nas je v soboto, 8. maja, zbralo pred Mantovo v upanju, da bo vreme bolj naklonjeno od napovedi. Pa ni šlo. Že na samem začet- katerega smo še uspeli ujeti po- svet, zato rastejo skupaj pred- gled na Vipavsko dolino pod stavnice alpskega in submedi-nami, potem pa nas je zagrnila teranskega rastlinstva. V travi megla. Z razgledi ni bilo nič in in po skalovju je obilno cvetel lahko smo se bolj posvetili le lepi jeglič ali avrikelj, v rumeni barvi je z njim tekmoval gozdni šebenik, modrino so prispevali tržaški ter Cluz^ev svišč in cele preproge srčastolistne mračice. Belo barvo so prispevali grmi šmarne hrušice, ki so se svetili iz temačne megle. Na pot so se povešale veje brinov, obtežene z dežnimi kapljami, zato so bili prvi v koloni kmalu toliko mokri, da se je porodila misel o skrajšanju načrtovane poti. Pri naravnem oknu Otlici smo po krajšem posvetu sprejeli sklep, da imamo dovolj mokrote in megle in zavili s steze proti Predmeji na pot do bližnje vasi Otlica, kjer nas je čakal avtobus. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak Vrhničan pobudnik za glasne spremembe na Kredarici Ljubitelj gora Franc Gorenc že dalj časa vodi akcyo, da bi naša najvišja koča dobila lastno harmoniko. huje, če bi pihalo in se vdali v usodo. Po Velikem grebenu smo se povzpeli na najvišjo točko poti, na 961 metrov visoki Kovk, s najbližji okolici steze in cvetju. Rob Trnovskega gozda, po katerem smo hodili, slovi po pestrosti rastlinskih vrst, kajti tod se stikata alpski in sredozemski »Kaj je vendarle bolj tipično slovenskega kot harmonika in slovenske gore? To dvoje gre skupaj, zato je lani ob srečanju s Korošci na Triglavu padla ideja, da bi Kredarici priskrbeli hišno harmoniko,« je svoje razloge strnil Gorenc, ki je že lani na Kredarici dobil darovalca za frajtonarico. »Josef Rutar, lastnik znane trgovine Rutar in velik ljubitelj narodne glasbe, mi je tedaj dejal, da v kolikor najdem še kakšnega donatorja, potem takoj donira sredstva. Po tistem sem se obrnil na lokalna podjetnika, na Daniela Fortuno iz Fortradea ter Rajka Mivška iz Miznega Dola in oba sta se na povabilo brez pomislekov odzvala. Skupaj smo se odločili za izdelovalca harmonik iz Vrzdenca Horjulu, za Janeza Železni' ki je eden redkih, ki harmonike še izdeluje in ne sestavlja.« Ideja izpred tričetrt leta je včeraj na Vrzdencu doživela prvi korak na poti na uresničitve. Darovalci in Gorenc so namreč pri ka, Skupinska fotografija vseh vpletenih v zgodbo pred Mežnarejevo domačno na Vrzdencu oiinlemejt 0b23.3ti obiskali Železnika in naročili harmoniko. Obenem je Gorenc prinesel tudi več fotografij Kredarice, od katerih bo izbrana krasila meh harmonike. Obisku se je pridružil še Aleš Jenko iz Planinskega društva Matica, ki je lastnik visokogorskih koč: »Ideja, da bi naše visokogorske koče imele lastno harmoniko, je stara že desetletje, sedaj pa se je z gospodom Gorencem premaknila z mrtve točke. Vesel sem tega, kajti dejansko želimo, da bi ob večerih v naših kočah odmevala harmonika in slovensko prepevanje.« Jenko upa, da bodo tej pobudi kmalu sledili tudi drugi darovalci, da bi na tak način s harmonikami opremili še druge visokogorske koče. Kot je pojasnil Gorenc, naj bi bila harmonika nared do začetka jul^a, kajti konec jul^a jo namerava v posebnem namenskem nahrbtniku odnesti skupaj z Vrhničani na Kredarico, kjer bo potekalo srečanje Vrhničanov in koroških Slovencev. Kot prejšnja leta bodo pripravili kulturni program, kjer bomo ''krstili'' tudi novo harmoniko. Gašper Tominc Z Veselimi Triglavci po treh vrhovih Tokrat smo se planinci Pla- Bistrice, kjer nas je oskrbnik goste. ninskega društva Vrhnika - sekc^a Veseli Triglavci odpravili na pohod po manj znanem predelu naše Slovence. Podali smo se po treh izrazitih vrhovih južnega dela Snežniške planote, kjer poteka tudi Evropska peš pot: Ahac, Srenji vrh in Kozlek, ki se vzpenjajo nad dolino reke Reke vzhodno od Ilirske Bistrice. Izhodišče našega pohoda so bile Črne njive (610 m) nad Ilirsko Bistrico, od koder smo se podali na Ahac (799 m), kjer je bila nekoč utrjena naselbina, zgrajena že v železni dobi. Na Ahacu so ruševine obrambnega stolpa in romarske cerkvice. Pot nas je naprej vodila po slikovitem borovem gozdu čez Goli vrh (859 m) in naprej do Srednjega vrha (923 m), od koder se razprostira lep razgled proti severu na Volovjo reber, na jugu na Ris-njak, Krk, Cres in Učko, levo od Kvarnerskega zaliva na vrhove v Gorskem Kotarju, na zahodu pa na Brkine, Slavnik ter Vremščico. Pod nami so bile v dolini reke Reke vasice Vrbovo, Vrbica Trpčane Podgraje, in Ku-teževo. Po krajšem počitku smo se povzpeli na Kozlek (997 m), kjer je bil cilj našega pohoda. Na Kozleku je planinsko zavetišče, ki ga upravlja Planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Marjan pr^'azno pogostil z dobrim čajem in frakljem domače slivovke. Pri koči smo imeli tudi daljši počitek in malico, nato pa nam je oskrbnik Marjan razkazal bližnjo in daljno okolico. Sonce je razkadilo megli- Gospa Majda nam je pripravila odličen golaž z belo in rumeno polento ter domačim kruhom in teranom, za sladico pa še domače štruklje. Presenetila nas je tudi oblečena v tradicionalno nošo in v njihovem narečju prikaza- ce in mi smo jo mahnili proti dolini do vasi Trpčane in naprej do vasi Vrbica na kmet^o Stemberger, kjer se ukvarjajo z sirarstvom in vzrejo drobnice. Na kmet^l smo preizkusili izdelke iz kozjega mleka: kozji sir, razne skute, sirni namaz z dodatkom črnih oliv, namaz z čemažem; no, nekaj smo kupili tudi za domov. Za konec smo se ustavili še v Narinu na kmet^l Petrovi, kjer v preurejenem kamnitem hlevu obratuje črna kuhinja z odprtim ognjiščem in kmečko pečjo, kjer postrežejo svoje no življenje in delo nekoč na kmet^l. No, vsega lepega je enkrat konec in počasi smo se poslovili od pr^aznih gostiteljev ter se odpravili proti domu. Za konec naj omenim, da je tak izlet primeren za vse po-hodnike, ki si žel^o lahko in pr^etno in ne preveč utrudljivo hojo, z lepimi razglednimi točkami ter prečudovito nara- vo. Vabimo vse, ki žel^o uživati z nami v lepotah naših hribov in kulinariki naših kmet^', naj se nam pridružio na naših pohodih. Simon Zalar Željko KOZINC, Okro Ljubljana, Modr^an, 2010. 157 str. Ljubljane, 61 izletov. 1. izd. 0. 157 str., ilustr. Cena 22,90 Vsakomur ni treba iti na visoke gore, kot so dvatisočaki v naših Alpah. Nekateri nočejo, drugi nimajo časa in zopet nekateri ne zmorejo ali pa ne upajo. Prav nič zato, saj je Slovenca bogata z zanimivimi in razglednimi izletniškimi toč- evra. kami kot le malokatera dežela na svetu. Samo v širši okolici Ljubljane so mnogoštevilne točke v dolinah ali na vrhovih bližnjih hribov, kamor zahaja velika množica Ljubljančanov in okoliških prebivalcev. Mnogokrat pa lahko srečamo tudi pohodnike in planince iz bolj oddaljenih krajev Slovenije. Obdajajo nas: Polhograjsko hribovje, Krimsko pogorje, Zasavski hribi in alpsko predgorje ter najbolj obiskana gora na Balkanu, Smarna gora. Kaj hočete še več? Najvišji vrhovi se dvigajo le malo nad 1000 m nadmorske višine, od koder so zelo lepi razgledi na Ljubljansko barje in Ljubljansko polje. Najvišji Zlati pokrovitelj (LA60 MIX I VRHNIKA. stihi: DMnji^ (unikatov) LaToya Wi^B Sr6č8ll|6 wř .-J r 1 notnistov ^^ JSi'v^ «.^-ap^J mTÉKEl POÊlUOMETI MMEIHI iíllYCĚOSS PLESKO CAKSdUMk [lEDmOmovicaDO sobota. 12. lunu kvalifikacije 15:00 -10:00 dirka od 18:30 superflnaie od 21:00 dalle v v športno društvo Športna pot med njimi so Velika planina (1666 m), Menina planina (1508 m), Kranjska reber (1435 m), Krim (1107 m), Mokrc (1059 m), Lubnik (1025 m), Tosc (1021 m) in Pasja ravan (1020 m), ki ni več najvišja gora Polhograjske-ga hribovja, odkar je že pred desetletji jugoslovanska vojska odrezala njen vrh in tam postavila obrambni poligon. Avtor vodnika k 61 izletniškim ciljem priporoča tudi, da se ustavimo pri naravnih znamenitostih, kot so Korošaški slapovi, Kamniška Bistrica, Arboretum Volj-čji Potok, izvir reke Krke, Županova kraška jama, Bajdinški slapovi, Kobilji curek, ribniki v Dragi, soteska Iške, ledena kraška jama pod Krimom, Pekel pri Borovnici, Podpeško jezero, Vretje Ljubljanice, Mali plac pri Bevkah in Zbiljsko jezero. V svoji zbirki avtor ni spregledal krajev s pomembnimi kulturnimi spomeniki, kot so Tunjice, Sveti Primož nad Kamnikom, Limbarska gora, Sveti Miklavž, Geometr^sko središče Slovence, Zasavska Sveta Gora, grad Bogenšperk z Valvazorjevo spominsko sobo, cistercc'anski samostan Stična z Muzejem krščanstva na Slovenskem, Magdalenska gora, Sveti Ahac, Kurešček, Sveta Ana in Crngrob, kjer so snemali del filma Cvetje v jeseni. Pri vsaki od opisanih izletniških točk je najprej opisan kratek napotek za dostop, v nadaljevanju pa so opisane zanimivosti in znamenitosti ciljnega kraja in tudi tiste ob poti, ki jo moramo prehoditi. Ob natančnem pregledu predstavljenih ciljnih točk ne najdem nobene pomembnejše, ki bi jo avtor spregledal. Ciril Velkovrh 70 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreac^a 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zaključni turnir v mini rokometu za dekleta OŠ Ivana Cankarja je državni podprvak Vrhnika - V soboto, 22. maja 2010, je v športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška potekal državni finale v mini rokometu za dekleta 2009/10, ki sta ga organizirala DRŠ Vrhnika in RK Zvezda Logatec. Na turnirju je nastopilo 16 najboljših ekip iz vse Slovence, med njimi tudi obe ekipi iz Vrhniških osnovnih šol. Dekleta iz OŠ Antona Martina Slomška so bila na koncu uvrščena na 6. mesto, dekleta iz OŠ Ivana Cankarja pa so zasedla odlično 2. mesto v državi. Zaključni turnir na Vrhniki ter dosegle 1. mesto v skupini. Tekmovanje v mini rokometu (za 5. razred in mlajše) je potekalo skozi celo šolsko leto na iz vse Slovence. Reg^'sko tekmovanje Notranjske, kjer sodeluje 16 ekip iz 8 osnovnih šol, je bil sestavljen iz predtekmo-vanja po skupinah in izločil- Razpored je torej narekoval če-trtfinalni izločilni boj med OS Nekatere igralke so dobesedno letele po zraku Držane podprvakinje iz OŠ Ivana Cankarja: Eva Oblak, Janja Zupan, Anja Čretnik, Metka Margon, Manca Kocjan, Lea Hlebec, Nina Starc, Neža Jereb in Tjaša Železnik. reg^'skem nivoju pod imenom "Rokomet - moja igra", organizirala pa sta jo Rokometna zveza Slovence in Ministrstvo za šolstvo in šport. Na zaključno prireditev so se uvrstile ekipe, ki so bile najbolje uvrščene na svojih področjih. V sezoni 2009/10 so tako samo v dekliški kategorii sodelovale 102 ekipi z imenom "Notranjska šolska rokometna liga" se je zaključilo teden prej v Logatcu. Na zaključni turnir sta se kot drugo in tretje uvrščeni ekipi (prve na reg^'skem tekmovanju so bile učenke OS 8 talcev Logatec) uvrstili tudi OS Antona Martina Slomška in OS Ivana Cankarja. Specialna olimpiada Znotraj osnovne šole Ivana Cankarja delujeta oddelka vzgoje in izobraževanja. Tekom učnega procesa se učenci seznan^o z različnimi vsebinami, ki jih pripravljajo na čim bolj samostojno življenje. Med cilji je tudi skrb za zdravo in aktivno življenje. Sport je priljubljena dejavnost, kar dokazujejo udeležbe na specialnih olimpiadah. V letošnjem šolskem letu so na treh tekmah uresničevali geslo specialne olimp^a-de: »Dovolite mi da zmagam, bo. Ne sneg, ne mraz nista preprečila našim smučarkam udeležbe na alpskem mitingu. Areh in njegova velesla-lomska pobočja so dekletom prinesla bronasto medaljo (Nika), četrto mesto (Monika) in priznanje za udeležbo (P^a). Tekmovalno leto so zaključili športniki na reg^'skih atletskih igrah v Kočevju. Med dežjem in soncem so si pritekli zlato medaljo P^a in Herman ter bronasto Davor če ne moram zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.« Družili, športali in dokazovali so se na turnirju v krplja-nju v Crni na Koroškem. Lep zimski dan in ledeni gradovi kralja Matjaža so bili prava kulisa uspehu na tekmovanju. Domov so prinesli: Monika zlato, Nejc srebrno, Nika bronasto medaljo, Tilen in P^a pa priznanji za udelež- v teku na 50 m. Tek na 200m je bil srebrn za Nejca, za Niko bronast, Monika pa je skočila osebni rekord v skoku v daljino. Nasmejani obrazi učencev so vzpodbuda za načrtovanje treningov in udeležbe na tekmah specialne olimpiade tudi v naslednjem šolskem letu. Učiteljice OVI OS Ivana Cankarja nih bojev. Učenke OS Antona Martina Slomška so v predtek-movalni skupini A igrale proti OS Jožeta Moškriča Ljubljana (7:9), OS Smartno pri Slovenj Gradcu (12:9) in oS Rače (13:4) ter dosegle 2. mesto v skupini, učenke OS Ivana Cankarja pa so v predtekmovalni skupini B igrale proti OS Toneta Okro-garja Zagorje ob Savi (15:13), OS Predoslje (16:12) in oS Zbora odposlancev Kočevje (18:10) Ivana Cankarja in OS Antona Martina Slomška (A2:B1), ki so ga dobile Cankarke (18:13), Slomškarke pa so jim športno čestitale. Učenke OS Ivana Cankarja so nato v polfinalu premagale OS Jožeta Moškriča Ljubljana (14:12) in v finalu po rednem igralnem času igrale izenačeno z OS Grm Novo mesto (12:12). Na žalost jim je prav na koncu zmanjkal kanček sreče, saj so po kazenskih strelih iz- gubile naslov, veselile pa so se mlade Dolenjke. Na koncu so trenerji tudi določili naj peterko turnirja, v njej pa sta bili tudi Manca Kocjan (oS Ivana Cankarja) in Tinkara Mele (OS Antona Martina Slomška). Organizatorja DRS Vrhnika in RK Zvezda Logatec sta v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika priredila izjemen zaključni turnir, ki je bil pravo doživetje za otroke, trenerje in spremljevalce. Poleg seveda pestrega športnega do-gaj anja, odigralo se je namreč kar 32 tekem v mini rokometu na 3 igriščih, so lahko gledalci uživali tudi v nastopih plesne skupine OS Ivana Cankarja, preizksuili svojo srečo v nagradnem srečelovu, sodelovali v tekmovanju preciznosti strela, si ogledali razstavo slik na temo "igrala sem v šolski rokometni ligi... " in spoznali poseb- ne goste prireditve, svetovno znani rokometašici RK Krim Mercator Marino Vergeliuk in Liudmilo Bodnievo ter maskoto prireditve Rok Ometaša. Dekliška rokometna šola (DRS) Vrhnika bo na letošnjem vrhunskem uspehu obeh osnovnih šol gradila naprej svojo prihodnost. Tako bo v sezoni 2010/11 nastopala v državnem prvenstvu mladih v kategorii starejših deklic (8. in 9. razred), mlajših deklic A (7. razred) in mlajših deklic B (6. razred), ki bodo na pokazano igro imele lepe možnosti za uvrstitev med najboljše v državi. Vzporedno s klubsko piramido bodo potekale tudi aktivnosti na vseh osnovnih šolah na Vrhniki in okolici. Za društvo, ki obstaja šele 2 leto je to prvovrstni uspeh in potrditev dobrega dela. Kar tako naprej in želimo vam še veliko novih zmag. Peter Terčič Ob odprtju razstave fotografij slovenskega cvetja z naslovom Cvetje - šepet besed večnega življenja, ki jo je pripravil Ciril Velkovrh 23.4.2010, na god sv. Jurya, zavetnika Ljubljane, v kapeli sv. Jurya na ljubljanskem gradu Kakor je vsaka rastlina s koreninami neločljivo povezana s prstjo, tako je tudi vsak človek neločljivi del narave. Ker nimamo korenin, nam naša gibljivost pomaga ustvarjati utvaro, da smo nad naravo in jo lahko podredimo našim željam in potrebam. Vendar smo v svojem svetu izjemno krhki in ranljivi. Dovolj je, da se prebudi en vulkan, pa se že razblini kateri od milnih mehurčkov napuha vsemogočnosti. Naši predniki so bili prisiljeni za ceno preživetja živeti bolj povezano z naravo, mnogo bolj so se zavedali naravnega ritma dneva in letnih časov. Zima je bila najzahtevnejše obdobje za preživetje: mraz, odvisnost od zalog hrane, tema. Pomlad je napovedovala novo možnost za življenje, zato so se veselili časa, ko se je dan spet začel daljšati in je sonce priklicalo iz zemlje novo rastje. Veselje in hvaležnost nad tem, da so premagali težko obdobje, so na različne načine tudi obredno zaznamovali. Praznovanja ob začetku pomladi poznajo vsa ljudstva na območjih letnih časov; iz staroslo-vanskega izročila poznamo, na primer, čaščenje boga plodnosti in zelenja Jarila. Krščanstvo je naravnim zgibom dodalo še nekaj novega - pomlad kot prispodobo vere in upanja v večno življenje. Tako se je staro prekvasilo v novo, nastal je nov lik - sveti Jur^j. Zgodovinsko vemo o njem le, da je bil vojak, vse drugo so v stoletjih ozaljšale pripovedi. Najbolj znana med njimi je srednjeveška Zlata legenda, ki pripoveduje, kako je mladenič Juri s križem in sulico rešil pred zmajem hčerko libiskega kralja iz Selene, vse ljudstvo pa se je ob tem dejanju dalo krstiti. Tako je sv. Juri postal vzor in zavetnik vojakov, vitezov, kava-lirjev upanje za novo življenje, ki ga ogrožajo nevarnosti, vtkane v zmajevo podobo. Ljubljana ima v grbu zmaja, v grajski kapeli pa sv. Juria kot mestnega zavet- Močvirski tulipan ali logarica (Fritillaria meleagris) - izjemoma bela. nika. Ce so sedanja moralna, ekološka in ekonomska kriza tri zmajeve glave, zakaj ne zaupati zavetniku mesta, da nam pokaže izhod?! Sv. Jurj nam kaže rešitev že danes v tej kapeli. Opozarja nas na besede večnega življenja. Pognale so po vsej naši deželi, tudi po grajskem griču, tudi v tej kapeli. Seveda, to so rastline, brez katerih ne bi bilo ne kisika za dihanje ne hrane za preživetje. Skromno poženejo, ne da bi se mi morali za to kaj truditi. Zato je pomembno, da jih opazimo in se prek njih zavemo, da smo tudi mi ukoreninjeni v ta svet. V tem preprostem spoznanju tiči rešitev nad troglavim zmajem, saj resnična, zavestna ukoreninjenost spreminja tudi naše odločitve. Ciril je s svojimi fotografijami gotski prostor okrasil z nekaj predstavniki slovenske cvetane. Med njimi so imenitne-ži, na primer Blagayev volčin, ki je vzbudil zanimanje saškega kralja Friderika II., da si ga je osebno ogledal na vrhu Lovrenške gore pri Polhovem Gradcu. Zoisova zvončica sodi med vrste, zakoreninjene pri nas že v času pred po-ledenitvio - po svoji obliki se bistveno razlikuje od svojih sorodnic, po 'narodnostni' razširjenosti pa je pretežno slovenska. Planika je neločljivo povezana s predstavo o gorskem cvetju. Beli alpski cvet je popularnost zelo ogrozila, tako da so si sledila zavarovanja po alpskih deželah že konec 19. stoletja. Privlačnost izbora te razstave je, da pozornost ni namenjena samo gorskim, redkim in posebno privlačnim rastlinam. Avtor odkriva lepoto tudi v pogostnih cvetlicah, kot so trobentica in pasji zob, zvonček ali jetrnik. V naravi namreč ni bolj ali manj imenitnih rastlin, prav vsaka je pomembna, prav vsaka ima svoje mesto v neskončnem spletu življenja na našem planetu. Razstavljene fotografije nas ne osupnejo s tehnično dovršenostjo, nadgrajeno z računalniško tehniko, tudi ne izstopajo po kompozicii in fotografski pripovedi. Pripovedna moč fotografij je v tem, da so meso in kri avtorja, ki svoje talente v celoti velikodušno podarja vsakemu, ki se je z njimi pripravljen obogatiti. Meso in kri sta v poteh, ki jih je prehodil s fotoaparatom v iskanju motivov, v neskončno vztrajnem iskanju možnosti za postavitev razstav, matematični natančnosti, pretanjenih načrtih za predstavitve, ponižnosti sprejemanja dejanskih okoliščin, ki so lahko popolnoma nasprotne prvotnim zamislim. S tem, ko daje svoje meso in kri za druge, postanejo tudi fotografije šepet besed večnega življenja, ki nevsiljivo nagovarja obiskovalce: Pridite, saj nimate drugam iti! Doc. dr. Peter Skoberne 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 71 Mestna knjižnica Ljubljana (predstavitev) Mestna knjižnica Ljubljana (MKL), največja splošna knjižnica v Slovenci, združuje tra-dic^o in bogato strokovno ter kulturno dediščino prej samostojnih ljubljanskih splošnih knjižnic. V knjižnični mreži MKL je 38 enot, ki pokrivajo območje vse od Ljubljane do Velikih Lašč na eni strani in do Vodic na drugi. Potujoča knjižnica - bibliobus pokriva še nekaj manjših krajev v okolici Ljubljane, kjer še ni krajevnih knjižnic. Knjižnica zbira, strokovno obdeluje, vzdržuje, hrani in posreduje knjižnično gradivo. Zagotavlja dostopnost gradiva, ga izposoja, svetuje in pomaga pri njegovi izbiri in uporabi, pripravlja prireditve ter organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, namenjene spodbujanju bralne kulture. Našim uporabnikom je namenjenih 1,6 mil^ona enot knjižničnega gradiva. V letu 2009 je Mestno knjižnico Ljubljana zaradi izposoje na dom obiskalo 1.317.974 uporabnikov. Na dom so si izposodili 4,9 mil^ona enot knjižničnega gradiva. V Knjižnici Dobrova so si uporabniki izposodili 37.965 enot knjižničnega gradiva, v Knjižnici Polhov Gradec 1706 enot gradiva in v Knjižnici Horjul 31.569 enot knjižničnega gradiva. Mestna knjižnica Ljubljana deluje kot enovit javni zavod od leta 2008. Lani so bili izpeljani vsi združitveni projekti in postopki, ki so bili potrebni, da je knjižnica začela učinkovito poslovati. Uporabniki so pridobili možnost uporabe vseh knjižnic MKL s plačilom samo ene članarine. Oblikovali smo tudi novo spletno stran www. mklj.si in Mesečnik prireditev, ki redno prinašata informac^e o pestrem dogajanju v naših knjižnicah. Sodelovanje v projektu Ljubljana - svetovna prestolnica knjige Mestna knjižnica Ljubljana bo svoje programe prireditev v letu, ko se Ljubljana ponaša z nazivom svetovne prestolnice knjige, obogatila s še več dogodki, povezanimi s knjigo, branjem in znanjem, ki bodo potekali v času trajanja projekta od 23. aprila 2010 do 23. aprila 2011. Kot uvod v letošnje praznično dogajanje, povezano s knjigo, smo že konec minulega leta v Mestni knjižnici Ljubljana v okviru projekta Beri širše - beri Slovence! kot prvi pu kakovostne literature. K sodelovanju so se pridružile 103 slovenske krajevne knjižnice, bralci pa bodo lahko izbirali med naslovi 21 znanih slovenskih in tujih uveljavljenih avtorjev po dostopni ceni 3 evre. Skupaj z Mestno občino Ljubljana in muzejem in ga-ler^ami mesta Ljubljane bo Mestna knjižnica Ljubljana sodelovala v programu novega prostora kulturne ponudbe v Ljubljani v Trubarjevi hiši li- v Slovenci zaičeli s poskusnim projektom izposoje elektronskih knjig v Knjižnici Bežigrad, v letu trajanja svetovne prestolnice knjige pa bomo izposojo e-bralnikov razširili še na druge enote knjižnic v Ljubljani. Na posameznem bralniku je naloženih deset do petnajst elektronskih knjig, pravila za izposojo bralnikov pa so enaka kot za navadne knjige. Eden večjih projektov, s katerim Mestna občina Ljubljana začenja svoj prispevek k svetovni prestolnici knjige, je akc^a spodbujanja branja in nakupa knjig Knjige za vsakogar. Z nacionalnim projektom prodaje izbranih knjig po ugodnih cenah v knjižnicah in muzejih po Slovenci, ki ga koordinira Mestna knjižnica Ljubljana, želimo izpostaviti pomen branja za razvoj posameznika ter obiskovalce teh prostorov vzpodbuditi k branju in naku- terature. Prostor za srečanja in različne dogodke bo v času trajanja Svetovne prestolnice knjige središče dogajanj v prestolnici, povezanih s knjigo, branjem in literaturo. Dogodke v okviru svetovne prestolnice knjige smo začeli 23. aprila letos s fotografskim natečajem Mesto-knjiga-ljudje v Knjižnici Otona Župančiča. Zapise fotografskih podob trenutkov s knjigo bomo zbirali do 10. septembra 2010, razglasitev zmagovalcev in odprtje tvoritev razstave prispelih fotografij napovedujemo 1. oktobra 2010 v Mediateki Knjižnice Otona Župančiča. V okviru Svetovne prestolnice knjige smo spomladi v Knjižnici Prežihov Voranc začeli s projektom Knjižnica, moj azil, s katerim bomo k dogajanju v knjižnici povabili prebivalce Azilnega doma v Ljubljani: z bralnimi srečanji, delavnicami, jezikovnimi tečaji in okroglo mizo 4. oktobra letos, s katero bomo tudi širšo javnost opozorili na problematiko migrac^' in begunstva. Dogajanje bomo končali ob svetovnem dnevu poezie, 21. marca 2011, z mednarodnim večerom branja poezie v slovenskem in tujih jezikih. Spomladi in jeseni bomo obiskovalcem knjižnic predstavili tudi umetnost stripa - Strip: ob bok knjižnim klasikom. V spomladanskem delu je bila od 12. aprila do 1. maja v Knjižnici Otona Župančiča na ogled razstava del hrvaškega risarja stripov Julesa Radilovića. Jesenski cikel promoc^e stripa napovedujemo od 11. oktobra do 1. novembra še v Knjižnici Prežihov Voranc. Na različnih postajališčih v Ljubljani pa bo od 23. do 28. avgusta Potujoča knjižnica Mestne knjižnice Ljubljana pripravila Filmobus, teden pro-jekc^e filmov, posnetih po literarnih predlogah, ki jih bomo s spremljevalnimi dogodki organizirali na postajališčih bibliobusa in v parku v centru Ljubljane. Leto, posvečeno knjigi, bomo v Mestni knjižnici Ljubljana sklenili s posvetovanjem z okroglo mizo Knjižnica, srce mesta: med tradic^o in prihodnostjo 8. novembra letos. V okviru posvetovanja bomo organizirali tudi okroglo mizo z uglednimi gosti o aktualnih vprašanjih vsakodnevnega dialoga med knjižnico, mestom in obiskovalci knjižnic. Nismo pa pozabili na naše najmlajše obiskovalce. Spomladi začenjamo z uvajanjem novega pristopa k pravljičnim uram s plesom v okviru projekta Plešem s knjigo, ki ga pripravljamo v sodelovanju s plesno šolo Kazina. Knjižnice Mestne knjižnice Ljubljana bodo v času prestolnice knjige bogatejše tudi za interaktivni model Kosovirjeve žlice - realistično maketo, narejeno po knjigi Svetlane Makarovič Ko-sovirja na leteči žlici, ki bo namenjen najmlajšim za zabavno poslušanje pravljic in pesmic. Spletni projekt Knjižni klub bo vsem navdušenim bralcem nudil prostor za interaktivnost in literarne vsebine še v virtu-alnem okolju knjižnice. V Mestni knjižnici Ljubljana se dogaja ogromno zanimivih reči, zato čim prej obiščite najbližjo knjižnico!. Vesna Trobec, Mestna knjižnica LJubljana CITROEN - HVALA ZA VSE Nf «m» d» 4M Olric*!! n pAaimm, ^ft fti |)4pt(j» I nllie perAbe In nUJtrvil loplDgKdniml ^ v« pctH)*! ttf* ifi I* t rtdfrtt AntnUrir^tm, uj ďb ruli^M ncM^ oaeënega wij* Ginjín Beg* pd led^, pol pa ir^tno IeId in bi brer nbmli. Pbkg tega k buOlr pnhodnnd napnTli c^irJialJ vobjmu Qiwmirga n^ňm^ingi udot^ itilafai htutívRC tE^mlog^. CjmOfMCÎ PK*SSO AmtAOIDN HDi W hnlrun Jí.íVHWIi»' lîJiHVli" saiipki ■ 13.840 € CITH0EHC4 ATmUmm tmi 9Đ Alrdnum ■ 1l5iH>/lir ■ POPUST 5.700 € cm®EN C4P1C«S0 □IINAMI[^LHai1ĐEVHP Alrdmin J S.ttfMB^-HI Mr. S poiw4.000€ CniKlENXSAItA PICASSO ELEGANCI PLUS Ha W Mm JftS.I l/lWbm. SOllJi,!. 4 pdfustS.BOÛ IZKORISTITE 3 DOBRE RAZLOGE ZA NAKUP VOZILA CITROËN V MAJU! oumíticmaax. ofraoCiT EZ.T- . ....... . - Avto Merlak d.o.o. . r». H». UW OS- Uď I Horoskop za jun^' Oven (21.3 - 20.4) Izjemen mesec! V vaše znamenje bosta pokukala Uran in Jupiter, zato vas čakajo presenetljiva odkritja, pr^etna presenečenja in zanimive nove priložnosti. Bik (21.4 - 20.5) Pohiteli boste z drobnimi opravki, srečali veliko pr^ateljev in uspešni boste tudi v šoli. Ker bo stopil Mars v Devico in navdušeno boste plezali po bližnjih strminah. Dvojčka (21.5 - 20.6) Zelo dober mesec! Imeli boste veliko energie, naklonjenost pr^ateljev. Začenja pa se obdobje novosti na poklicnem področju, morda tudi v osebnem življenju. Odlično za šolo, trgovanje in pisanje. Rak (21.6 - 22.7) Ljubezen se bo naselila v srca jul^skih rakov. Za osvajanje izkoristite klimo v prvi polovici meseca. Mars v Devici vas bo spodbujal k energičnemu delovanju. Zato boste veliko naredili. Lev (23.7 - 22.8) Čudovit mesec ljubezni in sreče! Izjemno boste dinamični, v drugi polovici pa boste čutili več miline in sreče v ljubezni. Obeta se vam razcvet, zato pogumno naprej. Devica (23.8 - 22.9) To bo eden najbolj aktivnih mesecev leta! Mars vas bo pod-kuril, da se boste mrzlično začeli ukvarjati s športom, fizičnim delom in z vsem kar zahteva moč, odločnost in pogum. Tehtnica (23.9 - 23.10) V prvi polovici meseca boste veliko časa namenili domu in družini, kasneje pa boste izjemno aktivni in športno razpoloženi. Začne se obdobje obnovljenega zanimanja za družbo a tudi za vse lepo, drago in razkošno! Škorpion (24.10 - 22.11) Venera vam bo odpirala srca in do sredine meseca boste že vsi zaljubljeni! Začelo se bo ustvarjalno obdobje, ko bo Mars prestopil v bolj umirjeno in praktično Devico. Strelec (23.11 - 21.12) Začetek meseca bo še zelo zabaven in energičen. Potem se vam obeta več romantike na čustvenem področju. Marsikatera iskrica se bo ukresala in če ste osamljeni bo odslej drugače. Kozorog (22.12 - 20.1) Ker bo Merkur v lepem aspektu z vašim znamenjem bo odlično za komunikac^o, šolo, opravljanje izpitov... Potem se bo pridružil še Mars in se vam bo povečala telesna in osebna moč. Vodnar (21.1 - 18.2) Planeti v Dvojčkih bodo pripomogli k sproščenemu in družabnemu vzdušju. Počutili se boste odlično, obeta se vam napredek in veliko spogledovanja. Ribi (19.2 - 20.3) Romantično obdobje se bo nadaljevalo še celo polovico meseca. Potem nastopno bolj dinamični dnevi. Vaša barčica se bo zaradi opozic^e Marsa znašla sredi razburkanih valov. A ne dajte se! 031/643 597; avto.merlak@qmail.com, Prodaja vozil: 01/7553-807; Servis voz 72 NAŠ ČASOPIS Oglasi 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si iMm d.o.o. VRHNIKA delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika Telefon: 01/750-24-89, Telefaks: 01/750-24-90 Mobilni: 031/678/490 VARSTVO OTROK pristop MONTESSORI NOVO • poldnevni program • program za otroke in starše Hiša otrok pod Planino, Suzana Alič s.p., Betajnova 47, 1360 Vrhnika info: 041 471 442, suzana.alic@siol.net www.varstvo-vrhnika.si MI SMO ZANESLJIVO PRAVI NASLOV ZA VAŠO FINANČNO KRIZO, ZATO VAS VABIMO K SODELOVANJU V KLICNEM CENTRU NA VRHNIKI. ČE SE SPOZNATE NA MARKETING, KOMUNICIRANJE, POSEL, NA PRODAJO, NA LJUDI IN STE ZA SVOJE DELO TEDENSKO IZPLAČANI, NE OKLEVAJTE S KLICEM NA ŠT: 041 647 398 (Oktava, d. o. o., Ljubljana). OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05 WWW.OPTIK-JELOVCAN.COM Mali oglas / INŠIRUKCUE KEM^E Zelo uspešno z večletnimi izkušnjami inštruiram kem^o in kem^'sko računstvo za OŠ, SŠ, gimnaz^e in popravne izpite. Informačně na tel. št.: 031 352 124. ATOKEM, Zlatko Šorn, s. p. Škof MIZARSTVO www.skof.eu DEKOR senčila Dekor senčila d.o.o. Ljubljana PE Vrhnika, Pod Hruševco 44g,Vrhnika Tel.: 01 755 47 88 www.dekor-sencila.si dekor.senclla@slol.net CENIK SAMOPLACNIŠKIH SIORIIEV -DEŽURNA SLUŽBA STORITEV CENA(€) NENUJEN KRATEK OBISK 7,50 NENUJEN PRVI PREGLED 25,00 NENUJEN PONOVNI PREGLED 20,00 NENUJEN OBISK NA DOMU 55,00 MANJŠI POSEG 7,50 SREDNJI POSEG 15,00 VELIK POSEG 25,00 ZDRAVNIŠKI PREGLED ZARADI AKUTNEGA ALKOHOLNEGA OPOJA 20,00 ZDRAVNIŠKI PREGLED ZARADI AKUTNEGA ALKOHOLNEGA OPOJA IN UKREPI DETOKSIKAC^E 55,00 ODSTRANITEV KLOPA (dnevni čas: 6.30 - 20.30) 7,50 ODSTRANITEV KLOPA (nočni čas: 20.30 - 6.30) 15,00 IZPIRANJE UŠESA (pri nadomestnem zdravniku) 15,00 ODVZEM KRVI IN URINA (odredba) 35,00 ZDRAVNIŠKO POTRDILO 10,00 MASKA ZA TERAPEVTSKO INHALAC^O (ob izdaji nove) 5,00 KNJIŽICA O CEPLJENJU (ob izdaji nove) 1,19 Cenik velja od 1. 1. 2009 ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA direktor mag. Emil Židan, dipl. org. dela 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 73 TELEFONSKE ŠTEVILKE VRHNIŠKEGA ZDRAVSTVA URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK 112 ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA uprava 75 55 110, 75 55 111 telefaks 75 55 112 splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec. 75 55 135 Ajda Osrajnik, dr.med. narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med. 75 55 130 narocanje.pulmoloe@zd-vrhnika.si zobni rentgen 75 55 143 fiziolog^a 75 55 132 laboratory 75 55 133 patronažna služba 75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 755 51 15, 051 390 920 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec. 75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si Sreten Nakićenović, dr.med.spec. 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si Luc^a Odlasek Kunstelj, dr.med. 75 55 123 narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si Branka Čegovnik, dr.med. 75 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta - OŠ Ivana Cankarja Matej Leskošek, dr.dent.med. 75 04 033 šolska zobna ambulanta - ZP Borovnica mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. 75 47 104 šolska zobna ambulanta - OŠ Log Dragomer mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. 75 66 414 ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 847 Dunja Piršič Koren, dr.med. 75 05 418 Ljubomira Prebil Božovič, dr.med. 75 04 112 Primož Rus, dr.med. 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA Mar^a Munda, dr.med. 75 48 300 Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Mar^a Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Irma Kuhar, dr.med. 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAP^A Irma Brus, višja fizioterapevtka 75 53 361 Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka 75 53 361 Mar^a Murn, višja fizioterapevtka 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. 75 02 333 Judita Cvelbar, dr.dent.med. 75 53 785 Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med. 75 02 345 Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont 75 05 295 Jožef Keršič, dr.dent.med. 75 57 310 Melan^a Legat, dr.dent.med. 75 66 003 Mar^a Ogrin, dr.dent.med. 75 02 492 Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 47 190 GINEKOLOŠKA AMBULANTA Mar^a Il^aš Koželj, dr.med. 75 04 539 ZASEBNI ZOBOTEHNIK J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj 75 53 227 Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah Datum Zobozdravnik Naslov ordinac^e 28/05/2010 Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 29/05/2010 Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 04/06/2010 Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 05/06/2010 Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 11/06/2010 Mar^a Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 12/06/2010 Mar^a Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 18/06/2010 Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 19/06/2010 Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 25/06/2010 PRAZNIK 26/06/2010 Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 02/07/2010 Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 03/07/2010 Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 09/07/2010 Melan^a Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 10/07/2010 Melan^a Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 3 TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4,1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75, Ua: 01 750-53-80 ASEDEJ, d. o. o. Drenov Grič 72 b, 1360 Vrhnika Nudimo vam: • AVTOVLEKO, • PREVOZ VOZIL IZ TUJINE, • ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL. Telefon: 051 221 000. Revija Bubtt Gaia Qaîa NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE NARAVE (Rubriko ureja Klub Gaia) J Varstvo pelargon^', surfing in paradižnika Pelargonije in surfinije so med najbolj priljubljenimi okenskimi in balkonskimi rastlinami. Prav njihova izjemna razširjenost je vzrok, da jih napadajo številne bolezni in škodljivci. Vsako leto pa ne smemo pozabiti tudi na varstvo paradižnika. Pelargon^e so doma v južni Afriki, vajene so visokih temperatur in suše, zato jih ne smemo preveč pogosto zalivati. Tako surfin^e kot pelargon^e najbolje uspevajo na južni strani, kjer je najbolj vroče. Skoraj ni hiše in balkona kjer ni vsaj ene lepotice. Pri oskrbi obeh rastlin moramo biti posebno pozorni. Zalivamo jih zjutraj, redno jih pregledujemo, jim trgamo od-cvetele cvetove, tako lahko hitro opazimo tudi pojav bolezni in škodljivcev. Bolezni in škodljivci Koreninska gniloba je najpogostejša bolezen pelargon^, ki se pojavlja predvsem zaradi preobilnega zalivanja. Posledica te bolezni sta odmiranje in rumenenje listov, ob močnem napadu pa rastlina preneha rasti in navsezadnje propade. Za preprečevanje bolezni jih že ob presajanju zal^emo s pripravkom Vivera Proplant, če to niste storili takrat naredite ob prvih znakih bolezni. Tudi siva plesen je pogosta bolezen pelargon^ in surfing, še posebno v deževnih letih. Bolezen se pojavi na odmrlih cvetovih, ki niso odpadli, temveč so se prilepili na vlažne liste rastline. Težavo preprečimo, če rastline poškropimo s pripravkom Vi- Bio Plantella Aktiv, ko pa so rastline že napadene uporabim pripravek Vivera Vertimec. Na pelargon^ah se pojavno tudi vera Switch. Plutavost se na pelargon^ah pojavi predvsem zaradi prevelikih temperaturnih razlik med dnevno in nočno temperaturo, ter zalivanja s hladno vodo po listih rastline. Zato je dobro, da pelargon^e zalivamo zjutraj, ko so rastline še hladne. Pršice prelke se po-jav^o v hudih poletni vročini, še posebno če imamo korita na okenski polici, kjer se sonce močno upre. Pršicam namreč ugaja sončna in zavetrna lega. Opazimo jih na spodnji strani listov, listi izgubio zeleno barvo in so videti izsesani. Napadena rastlina ne raste več tako bujno in tudi cvetenja je vse manj. Preventivno zatiranje pršic je uspešno s pripravkom rabljamo visoko kakovostno tekoče gnojilo Plantella Cvet, ki je obogateno z vitamini in izvlečki morskih alg. Vsebnost in razmerje hranil pa je povsem prilagojeno potrebam vseh cvetočih rastlin. Krompirjeva plesen paradižnika Paradižnik izvira iz Južne Amerike in se šele zadnjih nekaj desetlet^' vzgaja kot vrtnina. Pred drugo svetovno vojno so jo vzgajali kot okrasno rastlino. V zadnjih letih nam največ težav povzročajo bolezni. Ker je paradižnik bližnji sorodnik krompirja je »podedoval« tudi nekaj nevšečnosti. Najpogostejša bolezen krompirja in paradižnika je krompirjeva plesen. Na obeh rastlinah se pojavlja ob istem času, to je poleti, ko so temperature visoke. Posebej nevarna je v deževnem vremenu, ko nam lahko uniči celoten pridelek. Da bolezen pravočasno preprečimo jo moramo dobro poznati. Ob napadu krompirjeve plesni listi na zgornji strani porumen^o, na spodnji pa se pojavi belkasta plesniva prevleka. Bolezen se pojavi na listih in plodovih, ki gn^ejo in so neužitni. Bolezen preprečimo, če rastline redno škropimo s pripravkom na sojinega lecitina Bio Plantella Super-f. Škropimo po vsakem večjem dežju in enkrat na teden v suhem vremenu. Da bo bolezni manj moramo biti pazljivi tudi pri zalivanju v suhem vremenu. Paradižnik zalivamo tako, da omočimo samo zemljo in ne rastlin. Vse vrtnine redno, enkrat na teden za bogat pridelek dogno-jujemo s tekočim organskim gnojilom na osnovi ekstrak-tov morskih alg Bio Plantella Vrt, za večjo odpornost pa jih poškropimo še z vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita. Vitamini iz skupine B, ki jih Vita vsebuje, so zlasti koristni v vročem in suhem poletju, saj zmanjšujejo učinke stresa na rastline. Z istim pripravkom rastline poškropimo tudi takrat, ko so »ranjene« in na ta način poskrbimo, da hitreje okrevajo. Strokovnjaki Kluba Gaia uši, škodujejo jim zaradi izsesa-vanja, prenašajo pa tudi viruse. Nekatere uši izločajo tudi medeno roso na katere se naselio glivice sajavosti, zato napadene rastline rade počrn^o. Tudi napad uši preprečujemo s pripravkom Bio Plantella Aktiv, s katerim je najbolje škropiti v zgodnjih jutranjih urah. Za lepe in bujno cvetoče rastline ne smemo pozabiti tudi na redno tedensko dognojevanje. Za gnojenje cvetočih balkonskih rastlin in posodovk upo- Nagradno vprašanje: S katerim ekološkim pripravkom iz sojinega lecitina paradižnik varujemo pred krompirjevo plesn^o? Vsi novi naročniki, ki bodo pravilno odgovorili na nagradno vprašanj in se naročili s to pr^avnico, bodo prejeli praktično nagrado. Odgovor : BIO PL TELA SP R-F Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik rev^e Gaia! Za samo 15,90 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnice, specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov rev^e Gaia. Ime in priimek.......................................................................................................................................................................... Naslov........................................................................................................................................................................................... Pošta in poštna številka....................................................................................................................................................... Izpolnite pr^avnico in jo pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA. Pr^avite se lahko tudi po telefonu št: 7558 160 ali po e-mailu: gaia@klubgaia.com 74 NAŠ ČASOPIS Oglasi 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si il ÍBUÍB -U) Wťi /y/) íhm HB^IÍI □□ ErNO EdTREIHO Vgrajevanje stavbnega pohištva • OKNA IN VRATA • ZAKUUČNA DELA - vhodna vrata (pvc,Ies) - notranje pohištvo po meri - notranja vrata (les) - vzdrževanje objektov - okna (pvc, les) - urejanje okolice - vse vrste senčil: žaluzije, rolete, - gradbena dela pliseji, komarniki - slikopleskarstvo TALNE OBLOGE - parketi - laminati ADAPTACIJE KOPALNIC STEKLARSTVO Pehačkova cesta 10,1370 Logatec • gsm; 041 323 904 e-mail:info@podenostreho.si • www.podenostreho.si Sebe in svoje bližnje imamo radi, zato se odločamo za kvalitetno hrano. V podjetju DG 69 stremimo k ozaveščanju potrošnikov, da sta sveže sadje in zelenjava pomembna za zdravje in dobro počutje vsakega posameznika in celotne družbe. Zato smo se odločili, da stopimo korak dlje in ponudimo ekološko pridelano sveže sadje in zelenjavo in ostale prehrambene izdelke (žita, testenine, mlečne izdelke, sokove, razne dodatke). Z zaupanjem v pridelovalce, ki nam to dokazujejo z redno kontrolo in certifikati, našim strankam nudimo široko paleto pridelkov iz ekološke pridelave, ki rastejo širom naše zemlje in tako lahko uživamo v pestrosti okusov vse letne čase. Dobrodošli na Vrhniki in Drenovem Griču, Iger dobite:...vir zdravja in še več... ÓDG69 d.0.0. & TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO Škof MIZARSTVO Strokovna-kvalitetna dobava in montaža notranjih-zunanjih vrat. Nudimo tudi izvedbo predelnih sten in vrat v steno. J SKOF PETER s.p. M: 041 721 975 Tudi peugeot ima talente. In to ste seveda vi! V naših salonih iščemo pevske telente, ki si lahko s svojim petjem prislužijo peugeot 207 za 6 mesecev. Naloga je povsem enostavna - pridite v naš salon, odpojte svoj najljubši refren ali kitico in se potegujte za 6-mesečno avanturo s peugeotom 207. Vsak pevski nastop bomo objavili na spletni strani http://talent.24ur.com/talentnacesti, kjer bodo obiskovalci z glasovanjem izbrali zmagovalca. Pogumno vnovčite svoj talent in se odpeljite v novem peugeotu 207! Vabljeni: PEUGEOT MOTION & EMOTION 16. JUNIJ 12.-18. ure 17. JUNIJ 12.-18. ure AVTO LEV PODRUŽNICA VRHNIKA Ljubljanska cesta 16a, Vrhnika, tel. 01 755 80 10 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 75 Vitka in s^'oca še pred poletjem! Se skupaj s pomladjo v vas budi tudi vztrajna želja, da bi si privoščili pravo zunanjo in notranjo preobrazbo? Prekinite nemotivacyske vzorce zadnjih let in ponovno zasute v svojem telesu še pred poletjem! Topli dnevi so že pred vrati in z njim tudi Celoletno brezplačno svetovanje obdobje, ko si želimo izgledati in se počutiti še posebej privlačno in samozavestno. V centrih za oblikovanje telesa Linea Snella poznamo pot do uspeha! S svetovno razširjeno metodo Linea Snella® vam bomo hitro in učinkovito pomagali: • odpraviti odvečne kilograme in celulit, • učvrstiti tkivo, • ter vzpostaviti dobro počutje v lastnem telesu. Hkrati vam bomo tudi svetovali na področju zdrave prehrane in čustvene dinamike ter vas izobraževali preko rednih individualnih svetovanj, predavanj in delavnic. Z metodo Linea Snella® boste cilje dosegli hitreje V središču programov je uporaba naprave Thermoslim, v katerem poteka vodena individualna vadba ob konstantni temperaturi 37°C in pod vplivom infrardečih žarkov. V 20 do 25 minutah vadbe v Thermoslimu telo porabi 3- do 4 krat več maščobe kot pri običajni vadbi, zmanjša pa se tudi apetit. Posledica je hitra izguba kilogramov in centimetrov. Izboljša se prekrvavitev, poveča mišični delež in zmanjša maščobni delež, posledica česar je tudi bistveno zmanjšanje celulita. Po vadbi v Thermoslimu sledi še sprostitev v Bodywarmu, kjer s pomočjo kisikoterap^e, aromaterap^e, kromoterap^e in vlažne atmosfere negujemo kožo, da ostaja mehka in elastična, ne glede na izgubo kilogramov. Redna kontrola rezultatov in svetovanje omogočata sprotno prilagajanje programa vašim individualnim potrebam. Širok izbor najsodobnejših komplementarnih terap^ (ultrazvok-kavitac^'a, vibrac^'ska vadba, pressoterap^'a, elektrostimulac^'a) pa omogoča še boljše in hitrejše rezultate. Ker se zavedamo, da je za mnoge najtežji del prav dolgoročno vzdrževanje novo pridobljene primerne telesne teže vam, po zaključku rednega programa, nudimo še celoletno brezplačno svetovanje, na katerem vsakomesečno opravimo pregled trenutne telesne sestave in svetujemo primerno prehrano ter najučinko- vitejšo vadbo za ohranjanje telesne kondic^e in zdravja. S tem poskrbimo, da se vam vsa vložena energ^a, čas in trud obrestujejo tudi dolgoročno. Pridružite se nam v svetu Linea Snella V letošnjo pomlad in poletje lahko vstopite popolnoma prerojeni! Vabimo vas na brezplačen pregled, ki je popolnoma neobvezujoč, zaradi visoke učinkovitosti programov pa dajemo tudi pisno jamstvo za uspeh. V letu 2008 je ob zaključenem programu kar 98,9 odstotkov vseh rednih obiskovalk ne samo doseglo, temveč tudi preseglo zastavljene cilje. Za naročilo izpolnite spletni obrazec ali nas pokličite na 01/750 10 21. Pripravili smo vam tudi izjemno pomladno akc^o! http://www.lineasnella.si/ Poraba: 4,1-6,6 l/100km; emisya CO2: 107-154g/km. www.ford.si Sledite trendom in izkoristite dodatnih 1.000 € ' kinetičnega.- bonusa! 3*. -t!:. NOVI KINETICNI BONUS 1000€ Ford Fiesta vam zagotavlja, da boste prav vsak dan v trendu, saj je opremljena s klimatsko napravo, ABS-om, električnimi stekli in ogledali, CD/MP3 radiem, potovalnim računalnikom ... Odlikuje jo 5 Euro NCAP zvezdic za varnost in dodatni kinetični bonus. Popust 1.150 € + novi kinetični bonus 1.000 €. FordFiesta Feel the difference Avtohiša Klemenčič, Hacetova ulica 1, Ljubljana prodaja@ah-klemencic.si, 01/24 44 810 in 01/ 24 44 811 Delovni čas: Pon. - Petek: 7:00 - 18:00, Sobota: 8:00 - 12:00 Lekarna Zlatica V Trgovskem centru Spar že dobrega pol leta odpira svoja vrata Lekarna Zlatica, PE Lekarne Ljubljana, z zdaj že dobro uigrano ekipo dveh farma-cevtk, Mojce in Marjetke, ter farmacevtske tehničarke Ines, ki so vam vedno na voljo za strokoven in prya-zen nasvet. V Lekarni Zlatica izdajajo vsa zdravila na recept in medicinsko-tehnične pripomočke na naročilnice (pripomočke za diabetike, inkonti-nenčni program, obvezilni material Izdelujejo tudi magistralna zdravila (mazila, sirupe, praške ...), ki jih lahko dobite takoj, samo na kavico, v trgovino ali na banko skočite vmes. Ob torkih vam medicinska sestra Irena brezplačno izmeri sladkor, holesterol in trigliceri-de, obenem se lahko tudi stehtate in izmerite krvni tlak. V samopostrežnem delu so vam na voljo izdelki preizkušenih in kakovostnih kozmetičnih znamk (Vichy, Nuxe, Skincode, Natures, Vitaskin ... ) in dermokozmetike za nego občutljive ali problematične kože (Avene, LaRoche-Posay, Eucerin, Exfoliac ...). Občasno prirejajo tudi promoc^e, na katerih vam bodo svetovali, kateri kozmetični izdelki so najprimernejši za nego vaše kože, posamezne izdelke pa lahko tudi preizkusite. Mamice lahko izbirajo različne izdelke za prehrano in nego svojih malčkov. Na voljo so vrste adaptiranega mleka, kašice, piškoti, sokovi in čaji za otroke. Za nego otroške kože vam priporočajo svojo prenovljeno blagovno znamko Malček, ki jo boste prepoznali po nagajivem Zmajčku na ovojnini. Tudi športniki bodo v Lekarni Zlatica, PE Lekarne Ljubljana, našli marsikaj zase - vrhunske ortopedske pripomočke opornice za kolena, gležnje, komolce izotonične napitke, prehranska dopolnila in športno kozmetiko ter izdelke za lajšanje bolečin v mišicah in sklepih. Še pred poletjem načrtujejo tudi predavanja zdravnikov različnih vej medicine (ginekologije, onkolog^e, urologie, družinske medicine na katerih vam bodo strokovnjaki svetovali, kako ohranjati zdravje in odgovarjali na vaša vprašanja. Vsem, ki imate kakršne koli težave z zdravjem, v Lekarni Zlatica svetujejo in ponujajo zdravila brez recepta, prehranska dopolnila ter izdelke za nego. Na svojih policah v samopostrežnem delu in za pultom nud^o izdelke priznanih farmacevtskih firm, ponosni pa so tudi na vse širšo paleto kakovostnih, učinkovitih in varnih izdelkov lastne blagovne znamke Lekarne Ljubljana. S kartico zvestobe Lekarne Ljubljana bo nakup tudi pr^aznejši za vaš žep, saj boste v njihovem katalogu gotovo našli kakšen izdelek zase. Pa še namig - svoje najbližje in pr^atelje lahko obdarite tudi z darilnim bonom Lekarne Ljubljana, da si sami izberejo primerne izdelke za lajšanje težav in ohranjanje zdravja. Ekipa Lekarne Zlatica, PE Lekarne Ljubljana, vas vabi, da jih obiščete v trgovskem centru Špar na Ljubljanski cesti 29 vsak dan od 8. do 20. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure. Tod vam je na voljo tudi dovolj parkirnih mest. Pr^azno, hitro in učinkovito vam bodo pomagali rešiti vaše zdravstvene težave in vam z veseljem svetovali tudi, kako ohranjati zdravje in dobro kondic^o. LEKARNA LJUBLJANA 76 NAŠ ČASOPIS Oglasi 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.00. Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714 Nudimo vam sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC Mna 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 gradbene rešitve "na ključ izdelava kanalizacije, vodovoda, temeljev adaptacije storitve z gradbeno mehanizacijo □revozi vodenie Doslovnih kniia za aradbenike Damos d.o.o. Velika Ugojna 2Q, Vrhnika Tel.: 01/7541-142 041/B37-734 damosdoo@volia.net NUDIMO STEKLARSKE STORITVE NUDIMO STEKLARSKE STORITVE □ IZOLAC^SKO STEKLO, TERMOPAN, □ VARNOSTNA STEKLA IN OGLEDALA ZA GRADBENE STROJE, VILIČARJE, TRAKTORJE IN TOVORNA VOZILA, □ BRUŠENJE STEKLA, □ STEKLA IN OGLEDALA ZA NOTRANJE POHIŠTVO, □ IZDELAVA STEKLENIH KUHINJSKIH PULTOV. STEKLARSTVO SELIŠKAR Stara cesta 26, Dragomer Tel: 01/756-56-91, 041/204-313,041/858-560 Peter Caserman s.p. Pod Hruševco 14 1360 VRHNIKA Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680 • izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER • katalizatorji A^OVAA" • športni izpušni sistemi CSC, REMUS • menjava olja in oljnih filtrov • vsa mehanična popravila vseh vrst vozil, • AVTODIAGNOSTIKA, • priprava vozil na zimo in za tehnične preglede, • pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA. »> NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «< A VTOPUN PLINEKS skupina !!! PRIDITE IN SE PREPRIČAITE SAMI !!! Cenik oglasov v glasilu Naš časopis Enota mere 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev Vi strani Vi strani cela stran zahvale Cena v EUR z DDV 4,51 225,34 450,68 901,35 67.6f Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za čr-nobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za V strani in 1/1 stran (agenc^ski popust). Veljavnost cenika: od 6.11.2007 dalje. i~i-ii=\/i?ni FT 10 let aaranciie POOBLAŠČENI UVOZNIKp PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA Kupon za 10% popust na cûrvicnû c1-nril-i#û SELISKARi Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252 e-pošta: info@avtohisa-seliskar.si \A/\A/\A/ avl-nhiea-colicl^ar eî Solzice na Martinem grobu Vsebino slehernega človeškega življenja sestavljajo tisočera neusahljiva hotenja in želje, tisočeri cilji in pota, ki vodyo do njih. Ko jih dosežemo in presežemo, postanejo nepomembni in potonejo kot neuporabni kamni v nevidni roki pozabe. Potem si postavljamo nove, gradimo in znova rušimo, hlastamo in hitimo, dokler se sami ne zrušimo. Večino življenja čakamo na takšen ali drugačen plačilni dan in verjamemo, da bo tudi nas slej ali prej op^a-nila sreča. Šele pozno potem, ko nas čas spremeni v razvalino, zaslutimo, da smo pravi cilj na svoji poti življenja spregledali. Hodila sem po vlažnem gluhem listju, razmišljala in poslušala nevsakdanjo tihoto starega gozda. Večinoma sem ga poznala kot čebljavega in blebetavega, vedno ujetega v razposajene sape. Prišla sem do drobnih belih cvetov, nežno priže-tih v velike zelene liste. Ena do druge kot družina so rasle in dehtele snežno bele šmarnice. Sklonila sem se, da bi jih natrgala. Samo nekaj malega za skromen šopek, sem se nehote začela opravičevati tihotno resnemu gozdu. Spreletelo me je čudno duševno nelagodje in ga razumela - ne trgaj jih, naj odrastejo in se razcvetyo. Hkrati se je tišina pomladnega gozda skrivnostno naselila v mojo dušo, zabučala kot morje in se razodela - to so vendar solzice. Molče, da ne bi zmotila molka negibnih dreves, sem nadaljevala - to so solze, solze, grenke solze Martinih otrok. Sedem jih je, večina njih rosno mladih in povsem nebogljenih. Sedem nedolžnih otrok je moralo izjokati svojo dušo. Zdaj o svoji mamici Marti lahko samo še sanjajo. Neizmerno jih je ljubila in trdno verjela, da je v življenju dragocenost dobrota srca. Živeli so skromno, pa vendar so se počutili srečne in bogate, vse do tistega usodnega trenutka, ko jo je Bog poklical k sebi. Brez mame, ki je bila gotovo tudi Bogu mila in draga, so otroci postali mnogo bolj ranljivi in revni. V tolažbo jim je ostalo le še naročje atya Danyela. Njegova dlan pa ne bo zmogla biti tako nežna in božajoča, kot je bila še včeraj mamina. Gozd je zlagoma postajal vse bolj deževen, debele kaplje pa so se vse gosteje razlivale z vej in padale na snežno bele šmarnice. Pot domov me je vodila mimo hrama mrtvih. Odprla sem njegova železna vrata in vstopila. Poiskala sem najbolj svež in zrahljan grob in se znova srečala z nežnimi belimi cvetovi. Martin grob so namreč krasile sol-zice, čeprav mokre in objokane, še vedno bele. Tisti, ki hodi ob meni, ki molči in ga ne vidim, tisti, ki bo ob meni tudi takrat, ko umrem, mi je dal znova priložnost, čeprav tako kruto in nerazumljivo, da na poti svojega življenja ne spregleda pravega cilja. M. K. Pomagajmo Martinim otrokom in možu. Mama je ena sama, zato je ne moremo vrniti, lahko pa otrokom pomagamo tako, da jim olajšamo bolečino s svojim darom in jim tako dokažemo, da so v življenju tudi svetle iskrice, s katerimi naj bi vsaj nekoliko lažje preživljali usodo svojega otroštva in mladosti. Krajevna skupnost Ligoina Sredstva lahko nakažete na TTR št. 021400089842562, sklic 2855-64, s pripisom „za 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 77 Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš mirno spal. ZAHVALA v 76. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil Marko Gerjolj 25. 4.1934 - 27. 4. 2010 Na prelepo prvomajsko soboto smo na zadnjo pot pospremili našega dragega moža, ata, dedka in pradedka. Zahvajujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje in besede podpore. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku Bogdanu Oražmu ter dr. Stanku Gerjolju, mis^onarju Janezu Krmelju in bogoslovcu Branku Setnikarju za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred in besede o njegovem življenju. Zahvaljujemo se pevcem TD Briše in vsem sodelujočim, Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo tudi osebju Doma starejših občanov Veho, d. o. o., v Horjulu. Njegovi domači Setnik, april 2010 Besede sožalja so ublažile bolečino, solze so se posušile, ostala nam je tvoja ljubezen, mama. ZAHVALA Juliana Grdadolnik roj. Jereb 1921-2010 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, znancem, pr^ateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih ob izgubi naše mame, babice in prababice izrazili sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče in denarne prispevke za svete maše. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Vrhovec, pevcem, trobentaču, nosilcem praporov, po-grebcem in DU Vrzdenec. Hvala g. župniku Janezu Smrekarju za obiske in pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Vrzdenec, 18. 5. 2010 ZAHVALA Rozal^a Krek 1934-2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju nevrološke klinike, Pogrebni službi Vr-hovec, pevcem, Mar^i Zavašnik in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni domači Butajnova, april 2010 ZAHVALA Zapustil nas je naš ata Anton Trček 1930-2010 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala župniku g. Janezu Očkonu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi Bevke, maj 2010 ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prezgodnji smrti naše mamice in žene Marte Samotorčan (roj. Logar) 1967-2010 se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Blažu Gregorcu in duhovnikom vrhniške župn^e za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Marini Kupec za občutene besede slovesa, Oktetu Rasko-vec, Pogrebni službi Vrhovec in OOZ Vrhnika. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Mnoga društva, skupnosti, podjetja in posamezniki ste nam ob tragični izgubi naše mamice pomagali tudi z materialnimi dobrinami in denarnimi sredstvi. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za vso dobroto, ki ste nam jo izkazali v teh najtežjih trenutkih. Žalujoči: mož Danjel in otroci: Daniel, Tanja, Jana, Filip, Jakob, Petra in Job ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in ded^a Janka Dobrovoljca (po domače Jeršetovega Janka) (1943-2010) Iskreno se zahvaljujemo pr^ateljem in znancem, ki so darovali sveče in ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi sorodnikom in sosedom za izkazano sočutje in podporo. Družini Dobrovoljc in Bobnar Vrhnika, maj 2010 Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. ZAHVALA V 75. letu je od nas odšla draga žena, mama, stara mama in tašča Juliana Cepon roj. Založnik 1935-2010 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem, sodelavcem, Lovskemu društvu in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pogrebcem, pevskemu zboru in g. Jožetu Bizjanu. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Bogdanu Oražmu za lep pogrebni obred, patronažni sestri ga. Cilki. Posebna zahvala velja osebju Doma starejših občanov Vipava in Metlika. Vsi njeni Polhov Gradec, Srednja vas, april 2010 Srce je omagalo, tvoj dah je zastal, a spomin nate, mama, bo vedno ostal. ZAHVALA V 93. letu starosti je od nas tiho odšla naša draga mama, babica in prababica Veronika Maček (29. 1. 1918 - 4. 5. 2010) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za darovano cvetje, sveče ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi negovalki Maji za njene obiske v času njene bolezni, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pogrebcem, pevcem in pogrebni službi, ki je mamo Veroniko pospremila na poti k večnemu počitku. Vsi njeni Vrhnika, maj 2010 ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil dragi oče in dedi Mirko Mlakar (1942-2010) Iskrena hvala pogrebni službi Pieta, gasilcem PGD Borovnica, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred, hvala za pomoč župn^ski Karitas in vaščanom ter vsem drugim za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Laze pri Borovnici, april 2010 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Ivanke Nagode roj. Popit 1914-2010 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in pr^ateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala velja tudi zdravstvenemu osebju ZD Vrhnika in Pogrebni službi Vrhovec za vso organizac^o pogreba. Žalujoči: hčerki Ivica in Slavica z družinama Ni je več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se njen ne sliši. In če lučke na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Mar^'a Dolinar roj. Perko 1920-2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in znancem za izrečeno sožalje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala župniku Janezu Očkonu za lepo opravljen cerkveni obred, Pogrebni službi Vrhovec ter pevcem, Nejcu Lenarčiču za poslovilni govor ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Bevke, april 2010 Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga Zdenka Hrib roj. Zajc Zelo te bomo pogrešali vsi, ki smo te imeli radi! Vrhnika, Ljubljana, 14. 4. 2010 78 NAŠ ČASOPIS Oglasi 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Z žalostjo v srcu smo se poslovili od našega Marjana Koritnika 1947-2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem, sovaščanom za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darovane svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Bogdanu Oražmu, Pevskemu zboru Briše, PGD Polhov Gradec in drugim gasilskim društvom, DU Polhov Gradec, Turističnemu društvu Briše, njegovim balinarjem in Pogrebni službi Vrhovec. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi, ki te imamo radi in te pogrešamo. Polhov Gradec, 23. 4. 2010 Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi naše drage hčerke, žene, mami, babi in sestre Angelce Babič , roj. Novak 1948-2010 z Verda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in vsem, ki ste jo pokropili in v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepe poslovilne besede, pevcem in trobentaču za lep pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem sosedom in vsem iz družine Samčevih za nesebično pomoč in podporo. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mami spoštovali, imeli radi in ji stali ob strani. Vsi njeni Utrujeno srce je omagalo, tvoj dih je zastal; tiho, brez besed, od nas si odšla, a spomin nate, mama, bo za vedno ostal. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta, tašča in svakinja Antonija Vehar roj. Birtič 1925-2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se dr. Prebilovi, sestri Mojci, dr. Čegovnikovi, patronažni sestri Andreji. Posebna zahvala Robertu Božiču, sosedom za pomoč pri pogrebnem obredu ter Pogrebni službi Vrhovec, KC Ljubljana, KS Bevke, pevskemu zboru, g. župniku Janezu Očkonu za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku za poslovilne besede in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Stanko in Marjan, hčerka Ivica in vsi njeni Bevke, april 2010 Tukaj Te ni ^ A tam, kjer si, se bomo vsi še videli. ZAHVALA V 85. letu se je od nas tiho poslovila naša teta Helena Potrebuješ 1926-2010 Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo gospodu Jožetu za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika za nego v zadnjih dneh. Zahvala velja tudi Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Stara Vrhnika, april 2010 ZAHVALA Ob tihem odhodu naše drage Fani Carli roj. Erjavec (1928-2010) Hvala vsem sorodnikom, pr^ateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo pr^az-nemu osebju Doma upokojencev Vrhnika. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vrhnika - Verd, maj 2010 Tvoje srce je obstalo, zvon v slovo ti je zapel. Misel s tabo bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA V 75. letu se je po hudi bolezni poslovil od nas dragi mož, oče in brat Janko Cepon (Jernkov Janko 1935-2010) iz Horjula Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pogrebni službi, društvu upokojencev in pr^atelju Pavlu za poslovilen govor. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Horjul, maj 2010 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi našega moža, oč^a, ded^a in brata Franca Koščaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iz srca hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, hvala vsem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Nuša, hčerka Mojca in sin Jur^ z družinama ter brat Andrej Vrhnika, maj 2010 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata in pradedka Venceslava Poglajna 9. 10. 1925 - 27. 4. 2010 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala velja tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika za nego in oskrbo, dr. Heleni Rožmanc - Drašler, organizac^i ZB NOB Vrhnika, g. Doniku za poslovilne besede, pevcem, trobentaču ter Pogrebni službi Vrhovec za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vrhnika, april 2010 ZAHVALA Od nas je poslovila draga mama Mar^a Metelko (Martinčkova Mici) 14. 7. 1923 - 9. 5. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem in sosedom za vašo pomoč in podporo. Zahvala za pomoč tudi dr. Rož-mancovi in sodelavcem Lika ter Društvu upokojencev. Sin Dušan in hči Marjetka z družinama Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA V 72. letu starosti je za vedno zaspal naš dragi Milan Oven 27. 8. 1938 - 28. 4. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, gospodu župniku, pogrebcem, pevskemu zboru ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: žena Ze&a, sin Bojan in hči Joži z družinama Podsmreka, maj 2010 Veter je utrgal list z drevesa. Med številnimi je izbral le enega, nam zelo ljubega. Ta list je bil del našega življenja, sedaj manjka in to boli. A Blaž, od nas nikdar ne boš zares odšel, v naših srcih večno boš živel! ZAHVALA V cvetu mladosti je nenadoma odšel naš Blaž Janša, 22. 10. 1982 - 5. 5. 2010, iz Setnika nad Polhovim Gradcem. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem, sovaščanom, sodelavcem in znancem, ki ste nam z molitv^o, darovi in delom pomagali v težkih dneh slovesa. Hvala gasilcem, pevcem, pogrebcem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Zahvala župniku Bogdanu, mis^onarju Janezu, diakonu Samu in bogoslovcu Branku za duhovno podporo, izbrane besede tolažbe in lep obred. Hvaležni smo vsem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje, darove za svete maše in cerkev. Tvoja Janja, ati, mami, sestre Ana z Borisom, Katja z Emilom in Janja Se vedno čutim na koncih prstov njen zadnji utrip, utrip srca, ki je mojemu srcu dalo prvi utrip in je bilo do zadnjega diha manj zase kot zame. Do zadnjega hipa, ko sem spoznal: nimam več mame. (T. Kuntner) ZAHVALA V Večnost je odšla naša mama, babica in prababica Frančiška ■v Cepon (14. 1. 1930 - 29. 4. 2010) Od nje smo se za vedno poslovili v torek, 4. maja, na pokopališču v Polhovem Gradcu. Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste ji kdaj bili v pomoč in ki ste bili v teh težkih dneh na kakršen koli način z nami! Šte&a, Helena in Franci z družinami 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 79 SESTAVIL SUSMAN JAKOB IZDELOVALEC MAKET, VZORCEV VSTAJA, NASPROTOVANJE ZDRAVILNA RASTLINA, ROŽA EISLER RUDOLF NOSILCI JADER SPOMINSKA HIŠA NA KLANCU SPEVOIGRA KRAJ PRI BOROVNICI SPONA STO CENTIMETROV ZNAK ZA ERBIJ GRŠKA BOGINJA NESREČE SIBIRSKI VELETOK RIMSKA PETDESET VINKO JELOVAC PODREDNI VEZNIK, ČE KRIŽANKA NAŠ ČASOPIS IVAN S KLANCA SIROMAKOV ZNAK ZA AMERICIJ ZNAK ZA NEPTUNIJ VEDA O LASTNOSTIH IN SPREMEMBAH SNOVI ODER V CIRKUSU PISEC, TVOREC DRSEČI DEL STROJA PRIPRAVA ZA DVIG TEKOČIN Z ZRAČNIM TLAKOM GOSPODAR, OSKRBNIK ZNAK ZA VANADIJ TESTI , PREVERKI ZNANJ MAJSKE PRIREDI -TVE NA VRHNIKI ENOTA ZA JAKOST ELEKTRI -ČNEGA TOKA ZNAK ZA DUŠIK NADAVI, AVANSI , NAPLA-ČILA ČAR, PRI -VLÁČNOST MENE, MEDVE ODPRTO OGNJIŠČE V SOBI SPEV ZA PEVCA V OPERI VEČJA TEKOČA VODA 10. MAJ PRAZNIK OBČINE VRHNIKA BOLEZEN KARCINOM KRAJŠE ZA LOCO CITATO 24. ČRKA ABECEDE 50 LET PD VRHNIKA Ime in priimek: URALO-ALTAJSKI NAROD, SAMOJEDI IME SLOV. PESNIKA GRUDNA ZNAK ZA NEWTON TISOČ KILOGRAMOV MANJŠE SKALE Nagradna križanka "Cankarjevi dnevi" Vrhnika je praznovala občinski praznik s tradicionalnimi Cankarjevimi dnevi. Naj nas tudi nagradna križanka spomni na številne prireditve in proslave. Za prve tri pravilno rešene in izžrebane križanke smo pripravili denarne nagrade: 1. nagrada: 80,00 evrov 2. nagrada: 60,00 evrov 3. nagrada: 40,00 evrov Rešene križanke pošljite do 15. jun^'a 2010 na naslov: Uredništvo NČ, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika (p. p. 54), v ovojnici z obveznim pripisom „Nagradna križanka". S. S. Nagrade za križanko "Čistimo" Mesec april je bil namenjen za številne čistilne akc^e, ki so potekale širom Slovence. Zato je bila tudi nagradna križanka namenjena vsem čistilnim akc^'am iz področja, ki ga pokriva Naš časopis. Prejeli smo lepo število rešenih križank. Izmed njih smo izžrebali prve tri pravilno rešene, katerih lastniki bodo prejeli naslednje denarne nagrade: 1. nagrada: 80,00 EUR - Ivica Dolinar, Stranska vas 42 a, 1356 Dobrova 2. nagrada: 60,00 EUR - Boško Konjevič, Ulica 6. maja 10, 1360 Vrhnika 3. nagrada: 40,00 EUR - Marjan Gris, Cesta pod goro 30, 1353 Borovnica Prejemnike nagrad prosimo, naj čim prej pošljejo davčno in matično številko, osebni (transakc^ski) račun ter informac^o, pri kateri banki oz. enoti je račun odprt. S.S. Pravilna rešitev - vodoravno: okolje, ČA, rum, idr, NI, smetar, tipika, ekolog^a, IT, komi, OM, osamilo, LA, JS, O, moral, gradivo, podkev, S, ekonom, NO, obe, IM, srt, jak, EI, odpad t RSTRO KLUB TRRfiuinn M. FeijaniSi s.p., CanKatjev tig 5, vmnika ■ HUU^IIIH TRGOVINA ASTRO KLUB irjev Crg 5 llnl I I KLUB, zraven Cankarjeiresia spomenika, pravi kraj za vas. , še od ie dalle !!! Deknml Cas: od 9,oo do l9,oo • sobota od 8,30 do 12,30 Točen naslov: Rešitev simetrična križanka: radon, obseda, opekar, avrel^, letovanje, niša, aker, doksa, maj, sredina, sliva, mleko, stena, siena, alani, senca, statura, ana, rokav, šara, pink, zaskočnik, fotolit, ome-jek, oratar, akela 1 2 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 m 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 iT 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir VODORAVNO: 1. ameriški glasbenik (Frank, 1940-1993); 6. rudnina magnezijev železov alumosilikat; 12. plastični material za izolacijo; 14. na morskem dnu živeča ploščata riba; 15. živi-nozdravnik; 17. najvišji vzor, ideal; 18. kar ostane na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo; 19. repata dvoživka z vitkim trupom in ob straneh sploščenim repom; 21. slovenski igralec (Ban); 22. slabokrvnost; 24. vrh koničastega organa; 26. podlo-žniško delo; 27. dramsko delo z ostro, satirično vsebino; 28. podoba Marije z mrtvim Kristusom v naročju; 29. slovenski pisatelj (Vlado); 30. rimske boginje usode; 31. kdor govori čakavščino; 33. slavilna lirska pesem; 34. cigareta iz marihuane, hašiša; 36. nebesna, svetlomodra barva; 38. ugled, položaj; 40. rastlina s plodovi v strokih; 42. obrat za pridobivanje olja; 44. izumitelj ladijskega vijaka (Josef); 45. nemški pesnik, pisatelj (Johann Wolfgang von); 46. nekdanji hrvaški košarkar (Tvrdič); NAVPIČNO: 1. najvišji med grškimi bogovi; 2. poglavar volkov v Knjigi o džungli; 3. zavarovanje svojega izuma; 4. ločen, ograjen prostor; 5. melodija, napev; 6. telečji ali svinjski hrbet s kostmi; 7. simbol za lumen; 8. pas pri kimonu; 9. kdor se ukvarja z radiestezijo; 10. koča iz ilovice; 11. v gr. mitologiji velikan z medenim životom; 13. kar je tipično za kaj; 14. mehko pokrivalo; 16. nujnost; 20. glavno muslimansko svetišče v Meki; 23. ime ministra Lahovnika; 25. pokrajina na JV Francije; 27. činitelj; 28. naprava iz tkanine za zmanjšanje hitrosti pri skakanju iz letala; 29. slog umetniškega izražanja; 30. roganje, posmeh; 31. gepard; 32. majhen, zanikrn pes; 35. del statev; 37. plug; 39. pristajalna obala, pomol; 41. večja, ostra skala; 43. Razul Hamzatov; NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 13500 izvodov za Občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer, brezplačno pa ga prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod ............... „.„.,,...„„. Dobrova-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. odgo va v teh občinah. Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika«, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika, soizdajateljice pa so Občina Borovnica, Občina Horjul in Občina Dobrova-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. odgovornega urednika in novinar ter organizator). Dopisniki: France Brus, dopisnik za Občino Horjul; Gašper Tominc, Sebastjan Vehar, dopisnika za Občino Dobrova-Polhov Gradec; Damjan Debevec, dopisnik za Občino Borovnica, dopisnica za občino Log - Dragomer; Vesna Erjavec, lektoriranje: Marjetka Šivic; vnašanje besedil: Sabina Ahčan. Naslov uredništva: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (01) 750-66-38 ali h.c. 750-66-30, Telefaks: (01) 750-66-36. Elektronska pošta: nascasopis@zavod-cankar.si. Pokličete nas lahko tudi po mobitelu: 040/234-090. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 3,76 EUR, na prvi strani velja dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino so 2,92 EUR za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 56,33 EUR, mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, v ceno še ni vštet 20 % DdV, oglasi so lektorirani s strani naročnika. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevajte rok za oddajo rokopisov, da zagotovimo jezikovni pregled. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Prosimo, naj bodo prispevki, poslani za objavo, opremljeni s polnim imenom in naslovom; če je mogoče, naj jim bo dodana telefonska številka, na kateri lahko preverimo avtentičnost avtorja. Grafična realizac^a: Tomograf, Tomo Cesar, s.p., Novo mesto. 80 NAŠ ČASOPIS Oglasi 31. maj 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si omlad je v Nokia 2220 Slide 19 €* *Cena velja ob sklenitvi novega naro niškega razmerja ali podaljšanju le tega za 12 mesecev. KW« M ■ B " SftMSONO Samsung S3650 Corby 39€* •Cena velja ob sklenitvi novega naro niškega razmerja ali podaljšanjule tega za 24 mesecev. Blackberry 8520 Curve 169€* •Cena velja ob sklenitvi novega naro niškega razmerja ali podaljšanju le tega za 24 mesecev. LG GB250 Madison 29€* •Cena velja ob sklenitvi novega naro niškega razmerja ali podaljšanju le tega za 24 mesecev. Nudimo vam: sklepanje novih nazo~niških razmerij in podaljšanje obstoje~ih za Mobitel d.d. meg(Q)phone. ^ TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika 01 755 71 61, Em|041 342 000 @ I ^^Hea d.o.o, pooUlaŠcdHH posredUk Mobitdid.d. | leK )* SERVIS I ® 01/7505-170 Vrtnarija 3, Vrhnika GSM: 041/26-48-48 prodaja@molekservis.com www.molekservis.com RAČUNALNIŠKA TRGOVINA . SERVIS RAČUNALNIKOV . MREŽNA OPREMA. Akcijska cena: 459 EUR Intel Core2Duo e7500 4 GB DDR Trdi disk 500GB DVD-RW PCI-e 9500gt 1GB 430W Akcijska cena: 609 EUR Intel Core i3 530 4 GB DDR3 Trdi disk 750GB/64MB DVD-RW PCI-e N220 1GB pasivno hlajenje 550W Rasurbo Akcijska cena: 130,18 EUR LCD zaslon, HD, 16:9, 5 1920X1080 Full ms Akcijska cena: 00 Akcijska cena: 172,80 EUR Zunanji TV box, ki pretvori vaš disk v multimedijski predvajalnik, mrežni priklop, HDMI, USB, podpira FAT32/NTFS diske, daljinski upravljalnik, odlična prog.oprema 123 EUR DO Akcijska cena: 859 EUR Intel Core i5 750 ^^ 4 GB DDR3 Trdi disk 1TB/64|V1B DVD-RW PCI-e N250 1GB 550W Rasurbo Gaminx I Akcijska cena: 63,36 EUR DVD-DVX predvajalniki, USB plus, Full HD 1080P preko HDMI, garancija 2 leti ĚD ■Sj E ra < s tjn C^ Cû in .. > ru . u CD ■■fJ >u ^ CD e fO LCD zaslon 23, 5 ms, zvočniki Na zalogi nova pošiljka Akcijska cena rabljcnih prenosnikov in računalnikov 194,11 EUR tovarniško obnovljeni, odlično ohranjeni, licenčni OS, naloženi XP PRO SP3, posodobljeni, pregledani LCD zaslon 23,6", 1920X1080 garancija 8 mesecev Full HD, 16:9, 5 ms, DVI 3,6", 1920X1080, i TISKALNIKI . BARVE . TONERJI . IZPOSOJA BLAGAJN . BARVNI PRINT DO A3 . PLASTIFICIRANJE . SPIRALNA VEZAVA ...