Možnosti za graditelje Predstavljamo Čudežni gozd premiemo v Zgornji Savinjski dolini od naj osebnosti ieta 2012 predstavil male baietnike občine do občine drugačne po občinah naše doline Glasbene šole Nazarje STRAN 4 STRAN 8-10 STRAN 14 Oglasi I 2 Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 Iz vsebine: Državni zbor: Po odstopu Viranta na čelu parlamenta Jakob Presečnik.............4 Tretja stran Odprto pismo: Nezadovoljni z nenehnim spreminjanjem trase hitre ceste........................5 Februar - mesec kulture: Kljub krizi kulture dovolj za vsak okus in vsak žep.....................................7 Gripa že na pohodu: Cepilo se je več oseb kot v preteklem letu.................. .10 KGZS: Prerazporedili delo na terenu, ena svetovalka manj .................. Most na Trnovec: Urejajo brežine in temelje, most do konca junija.......... 13 Ljubno ob Savinji Ljubenske potice - živa mojstrovina državnega pomena...................14 Tajska: Gašper Tratnik po nove izkušnje....................15 Zadružna zveza Slovenije Na posvetu tudi naši zadružniki.....................17 Stanovanjska gradnja v krču, katerega konca (še) ni na vidiku Slovenci smo v svetu znani po tem, da želimo živeti v lastni hiši, piše v tokratni temi tedna Tati-ana Golob. Verjetno je to zgodovinsko pogojeno, saj so še živi spomini na situacijo v začetku prejšnjega stoletja, ko je bilo lastništvo stanovanjskega objekta, tako v mestih kot na podeželju, povezano z izrazito nadpovprečnim ekonomskim standardom, če seveda pri tem odmislimo t.i. koče, ki si naziva stanovanjski objekt zaradi neprimernih bivalnih pogojev niti niso zaslužile. Sprememba družbenopolitičnega režima po drugi svetovni vojni je na Slovenskem prinesla nov koncept reševanja stanovanjskega vprašanja, in sicer je oblast v petdesetih letih začela deliti parcele za individualno gradnjo v dolgoročni najem. Na ta način so nenadoma dobili priložnost zaživeti v lastni hiši tudi predstavniki nižjega družbenega sloja, na primer delavci v tovarnah, ki so bili dotlej »obsojeni« na bivanje v naje-mniških stanovanjih ali pri sorodnikih. Tudi moja starša sta bila med »srečneži« tistega časa. Oba proizvodna delavca v lesni industriji, brez izobrazbe in zaradi tega brez možnosti napredovanja, sta se lotila gradnje lastne stanovanjske hiše. Kot mi je pripovedoval pokojni oče, je bila odločitev stresna in težka, toda prevladala sta pogum in optimizem, ki sta prevevala takratno družbo na poti v lepšo prihodnost. Pogoji za pridobitev lastne nepremičnine so se v naslednjih desetletjih izboljševali in v nekem obdobju na račun inflacije dosegli celo nerazumno ugodno raven, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa so se začele razmere za individualno gradnjo postopoma spet zaostrovati. Danes smo v situaciji, ko si zakonski par, zaposlen v proizvodnji, brez dodatnih prihodkov po nobeni kalkulaciji ne more privoščiti investicije v lastno stanovanjsko hišo. Že nakup parcele za gradnjo bi takšen par pahnil v dolgoročno zadolženost, ki bi jo glede na nivo plač, upoštevajoč statistične podatke, ob vseh življenjskih stroških komajda zmogel. Ni torej čudno, če vse več mladih ostaja doma, marsikje se urejajo podstrešni prostori obstoječih stanovanjskih objektov (kar je v bistvu dobro), gradbeni sektor v Sloveniji pa je v globoki krizi, kar s pridom že izkoriščajo tuji gradbinci. Na drugi strani imamo v naši državi na stotine neprodanih novih stanovanj v blokih, ki zaradi zadolženosti investitorjev in bank vse bolj nestrpno čakajo na kupce. Kdaj bomo doživeli sprostitev tega krča, si v tem trenutku spričo politične in gospodarske krize z gotovostjo ne upa napovedati nihče. 1 ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 5, 1. februar 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com „ . . , . __,„ t Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 3 Tema tedna, Aktualno INDIVIDUALNA GRADNJA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Možnosti za graditelje od občine do občine drugačne Slovenci smo v svetu znani po tem, da želimo živeti v lastni hiši. V drugi polovici prejšnjega stoletja se je tudi v Zgornji Savinjski dolini gradilo res na veliko, poleg tega smo Zgornjesavinj-čani v slovenskem merilu izstopali s kvadraturo zgrajenih hiš. Zanimanje za individualno gradnjo kljub ekonomski krizi v naši dolini ni presahnilo, čeprav seveda še zdaleč ne dosega tistega izpred nekaj desetletij. Parcele za individualno gradnjo, ki so v lasti občine, so na voljo v Solčavi, Nazarjah in Mozirju, v zasebni lasti pa tudi v drugih občinah naše doline. V OBČINI SOLČAVA BI VIKENDASI POKUPILI VSE V Solčavi ima občina na razpolago za prodajo še štiri gradbene, komunalno urejene parcele na območju Medice pred krajem Solčava. Tri v tem območju so bile že prodane, kot je povedala Mateja Br-lec Suhodolnik iz občine, pa bi že zdavnaj vse prodali, če bi jih prodajali prosto tudi za začasno bivanje, torej za postavitev počitniških objektov. INDIVIDUALNA GRADNJA MOŽNA TUDI V OBČINAH NAZARJE IN MOZIRJE V Nazarjah so interesentom na voljo še štiri od skupno osmih zazidljivih parcel za samostanom, zirja blizu šole in v Podvrhu (Gradišče). Sicer pa so na mozirski občini povedali, da se v povpraševanju po zazidljivih parcelah občanov odraža trenutno stanje na področju prometa z nepremičninami, V GORNJEM GRADU SO PARCELE V ZASEBNI LASTI Gornjegrajska občina nima po besedah župana Stanka Ogradija v lasti nobenega zemljišča, ki bi bilo namenjeno gradnji. So pa trenu- tri od teh so v privatni lasti. Nazar-ska občina je po besedah direktorja občinske uprave Sama Begi-ča parcelo nazadnje prodala v letu 2011. Ima pa v lasti in namenjenih prodaji sedem parcel v pred kratkim urejenem območju Bič v Šmar-tnem ob Dreti. Trenutno so še v fazi sprejemanja programa opremljanja, ki bo določil ceno zemljišča, nato sledi javno zbiranje ponudb za prodajo. Parcele za gradnjo so na voljo tudi v občini Mozirje, kjer občina razpolaga s kar nekaj prostimi zemljišči za individualno stanovanjsko gradnjo. Le-te ponuja tržišču, in sicer zemljišče za posamezne stanovanjske objekte v Lokah ob športnem parku, v centru Mo- Ob koncu Smartnega ob Dreti ob gozdu se nahaja območje Bič, kjer Občina Nazarje ureja za prodajo sedem, trenutno zasneženih parcel, namenjenih individualni gradnji. (Foto: Tatiana Golob) torej je bolj kot ne zatišje. Je pa Občina Mozirje v lanskem letu prodala zemljišče, kjer bo lastnik zgradil tri samostojno stoječe individualne stanovanjske stavbe. tno v občini na razpolago parcele za individualno gradnjo, stanovanjsko gradnjo v nizu in večstanovanj-sko gradnjo na območju zazidalne cone Tičjek II, ki so v lasti zasebne- DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Po odstopu Viranta na čelu parlamenta Presečnik V ponedeljek, 28. januarja, je bil državni zbor (DZ) na seji uradno seznanjen z odstopom dosedanjega predsednika dr. Gregorja Viran-ta. V skladu s poslovnikom ga bo do izvolitve drugega predsednika nadomeščal najstarejši podpredsednik, to je Jakob Presečnik, sicer poslanec SLS. Kako dolgo bo to nadomeščanje trajalo, ni mogoče predvideti. Odvisno je od razvoja dogodkov. Če se bo oblikovala nova koalicija, bo ta v postopku formiranja vlade, za kar potrebuje 46 glasov, predlagala tudi novega predsednika DZ. Če pa bodo potrebne nadomestne volitve, bo predsednik imenovan šele po volitvah in bo državni zbor vse dotlej vodil Presečnik. »To precej spreminja moje zadolžitve in dosedanje delo v parlamentu, saj prevzemam vse dolžnosti, ki jih ima predsednik parlamenta po poslovniku,« nam je povedal Presečnik. V sredo, 23. januarja, je svet stranke Državljanske liste razpravljal o nadaljnjem sodelovanju v vladni koaliciji in, kot so napovedali že prej, sprejel odločitev o izstopu. Tako so v sredo odstopno izjavo podali predsednik DZ Gregor Virant in dva ministra stranke dr. Senko Pličanič in dr. Janez Šu-štaršič. Takšen je odgovor stranke DL na nedavne ugotovitve protiko-rupcijske komisije o nepojasnjenem izvoru denarja predsednika vlade Janeza Janše in dotedanje- ga predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovica. Virant je pre-mierja pozval k odstopu, v nasprotnem primeru pa napovedal izstop svoje stranke iz koalicije, kar se je v sredo tudi zgodilo. Medtem ko je Zoran Jankovic svoje predsednikovanje stranke Pozitivna Slovenija zamrznil, Janša ne razmišlja o odstopu ali glasovanju o zaupnici. Zato se o izstopu iz koalicije dogovarjajo tudi v drugih koalicijskih strankah. Marija Lebar Če bodo potrebne nadomestne volitve, bo predsednik državnega zbora imenovan šele po volitvah in ga bo vse dotlej vodil Jakob Presečnik. (Foto: Marija Lebar) 4 Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 I Tema tedna, Aktualno ga lastnika. Župan Ogradi je še povedal, da je bil pred kratkim sprejet odlok o zazidalnem načrtu za območje Ravni, kjer bo po pridobitvi vse dokumentacije prav tako možna individualna gradnja šestih stanovanjskih hiš in je zemljišče enako v zasebni lasti. V LUČAH, NA LJUBNEM IN REČICI S PARCELAMI NE RAZPOLAGAJO Tudi Občina Luče in Občina Ljubno ne razpolagata s parcelami za individualno gradnjo, zanimanje za gradnjo je na Ljubnem precejšnje, v Lučah pa bi glede na zanimanje občanov letno prodali eno do dve parceli. Zelo omejene možnosti za gradnjo so tudi v občini Rečica ob Savinji, kjer veljavni prostorski načrt iz prejšnje, skupne občine ni predvideval območij za gradnje na tem območju. Občina tako v lanskem kot letošnjem letu prodaja številna pretežno kmetijska zemljišča. OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI ZAPOSLUJEJO VSE OBČINE Občinski prostorski načrti (OPN) so podlaga za urejeno gradnjo v vsaki občini in kot kažejo podatki, je dogajanje na tem področju pestro v večini občin. Kjer (posodobljeni) OPN še niso sprejeti, so akti vsaj v pripravi in naj bi večinoma stopili v veljavo v roku dveh let. V Solčavi imajo prostorske akte za območje, kjer so na razpolago parcele, urejene. Potencialni investitor torej lahko takoj prične z izdela- vo projekta gradbene dokumentacije. Tudi sicer ima občina veljavni prostorski akt, ki je bil prvič izdelan in sprejet leta 2004. Kot je povedala Suhodolnikova, imajo v postopku priprave tudi OPN, za katerega čakajo pobude še iz časa, ko je bila aktualna Strategija prostorskega razvoja občine. Po njenih besedah nič ne kaže na to, da bi prav kmalu zagledal luč sveta. Je pa spodbudna novica, da so na občini pred kratkim sprejeli odločilve, na podlagi katerih naj bi se vsa slvar vendar premaknila, mogoče še v tem letu. To sicer ni ovira za promet z nepremičninami v lasti občine. Tudi v občini Gornji Grad so prostorski akti sprejeti za določeno območje, in sicer za območje Ravni, kjer je bil pred kratkim sprejet odlok o zazidalnem načrtu. V MOZIRJU IN NA REČICI OPN LAHKO SPREJET ŠE LETOS V zaključni fazi izdelave je nov prostorski akt predloga občinskega prostorskega načrta Občine Mozirje. Oddaja na ministrstvo za infrastrukturo in prostor za pridobitev mnenj je predvidena v mesecu februarju, sprejem OPN pa na občinskem svetu v najboljšem primeru septembra. Že prej, nekje do junija, naj bi nov OPN, ki bo vsaj deloma odpravljal pomanjkanje zazidalnih parcel, sprejeli na Rečici ob Savinji. Nov OPN pripravljajo tudi na Občinah Ljubno in Luče. Kot so povedali na njihovih občinskih upravah, bodo prostorski akti predvidoma sprejeti v roku dveh let. Tudi Občina Nazarje še nima sprejetega OPN. Letos je po besedah Sama Begiča zelo verjetna zamenjava izdelovalca tega temeljnega strateškega prostorskega akta občine. KAJ PA STANOVANJA? Gradnja individualne hiše postaja zaradi slabih razmer na trgu zaposlitev in dragih zazidalnih parcel danes marsikomu nedoseglji- va. Mlade družine se zato zanimajo za nakup stanovanj, marsikomu pa tudi to ostaja del nedosegljivih sanj in se lahko spogleduje le z možnostjo pridobitve neprofitnega najema občinskega stanovanja. O tem, kakšno je stanje v Zgornji Savinjski dolini na področju stanovanjske gradnje in kakšne so možnosti najema ali celo odkupa ne-profitnega stanovanja, več v naslednji številki Savinjskih novic. Tatiana Golob ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU IN MINISTROMA Nezadovoljni z nenehnim spreminjanjem trase Na pobudo županje in županov občin SAŠA regije ter predstavnikov gospodarstva je bilo oblikovano odprto pismo v zvezi z zapleti pri umeščanju trase hitre ceste 3. razvojne osi. Pismo, ki je bilo v torek, 29. januarja, poslano predsedniku vlade, ministru za infrastrukturo in prostor ter ministru za kmetijstvo in okolje, je rezultat razgovorov, ki so potekali na nedavni razširjeni seji sveta županov SAŠA regije. V pismu so povzeta stališča, ki so jih tukajšnji predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva oblikovali lani jeseni, ko je bilo s strani pripravljavcev sporočeno, da je za traso F2-2 kmetijsko ministrstvo izdalo negativno mnenje. V pi- smu ponovno izpostavljajo, da cesta ni le cesta, pač pa mora biti razvojna os, katere namen je zagotoviti pogoje za skladnejši regionalni razvoj. Naslovnike opozarjajo, da je časovna komponenta in čimprejšnja izgradnja ključnega pomena, saj nekatera vodilna podjetja v regiji zaradi sedanje neustrezne infrastrukture napovedujejo selitev proizvodnje, posledica pa bila velika izguba delovnih mest in namesto razvoja stagnacija ali nazadovanje. V tem kontekstu mora nova trasa zagotoviti ustrezno povezavo tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, sporočajo podpisniki odprtega pisma. Marija Lebar STAVKA JAVNEGA SEKTORJA IZPELJANA BREZ POSEBNOSTI V varstvo pripeljali minimalno število otrok V stavki javnega sektorja, 23. januarja, je po podatkih sindikatov stavkalo blizu 100.000 zaposlenih. Vseh shodov po vsej Sloveniji se je, ravno tako po podatkih sindikatov, skupaj udeležilo več kot 20.000 ljudi. Zaposleni so stavkali tudi na delovnih mestih, zaposleni v vrtcih pa so poskrbeli za dežurstva, da so v varstvo sprejemali otroke, katerih starši niso uspeli priskrbeti drugega varstva. Stavka je po besedah vodje koordinacije stavkovnih odborov Janeza Posedija tudi v vseh slovenskih vrtcih potekala brez zapletov. Preverili smo, ali to drži tudi za vrtce v Zgornji Savinjski dolini. DEŽURSTVA SO BILA V VSEH VRTCIH Prav v vseh zgornjesavinjskih vrtcih oziroma v za to določenih njihovih enotah so bila uvedena dežurstva, v katerih so sprejemali otroke v varstvo. Za koriščenje te možnosti se je v naši dolini odločilo le malo staršev, kar je podobno kot drugje v Sloveniji. Po podatkih Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR) je bilo namreč v 28 vrtcih, kjer so zaposleni njihovi člani, v varstvo pripeljanih le 4,5 odstot- ka vseh otrok. V Nazarjah in na Ljubnem ob Savinji so, tako kot povsod drugje, starše predhodno obvestili o urejenem sprejemu otrok tudi na dan stavke, vendar malčkov v varstvo v omenjenih občinah ni pripeljal niti en starš. V vrtcu na Ljubnem so staršem za njihovo solidarnost in korektnost hvaležni, saj so jim dajali občutek, da njihovo stavko podpirajo. Negodovanj oziroma nestrinjanja s stavko s strani staršev ni bilo niti v Nazarjah, zaposleni so imeli občutek, da je njihova odločitev za stavko med starši pozitivno sprejeta. Na Rečici in v Lučah so v var- stvo tega dne prejeli po dva otroka, v Mozirju štiri, v Gornjem Gradu enega in v njihovi enoti v Bočni ravno tako enega. Starši so torej v večini uspeli poiskati svojim otrokom druge oblike varstva ali pa so na ta dan sami vzeli dopust. Tako v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije kot v Sindikatu VIR upajo, da je velika udeležba v stavki in močna podpora staršev stavkajočim zadostno sporočilo vladi, da je treba sesti in se z zaposlenimi dogovoriti glede njihovega družbenega standarda. Tatiana Golob Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 5 Iz občin, Zdravstvo, Gospodarstvo FORUM ZA OHRANITEV JAVNEGA ZDRAVJA NA CELJSKEM Strokovnjaki podprli ohranitev celjskega regijskega centra V torek, 22. januarja, je bil v celjskem Narodnem domu izpeljan forum za ohranitev javnega zdravja na Celjskem. Forum so celjski strokovnjaki javnega zdravja organizirali kot odziv na odločitev države o reorganizaciji dejavnosti javnega zdravja. Podporo nadaljnjemu obstoju regijskega Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je izkazalo visoko število strokovnjakov s področja zdravstva, sociale, šolstva, politike in lokalne skupnosti. Problematiko reorganizacije dejavnosti javnega zdravja in odločitev državnega zbora, ki devet regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo in Inštitut za varovanje zdravja RS združuje v dve nacionalni ustanovi, so na forumu predstavili tudi širši javnosti. Regijsko vlogo in ohranitev Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so vsak s svojega delovnega področja podprli številni strokovnjaki. Izrazili so visoko stopnjo zaupanja v zavod, njegovemu vodstvu in strokovnjakom pa so izrekli priznanje za opravljeno delo. Srečanje, ki je minilo v pozitivnem in pozornem vzdušju občinstva, bi moralo biti za vzgled tudi zgornjesavinjskemu zdravstvu oziroma županom ter svetnikom, ki o njem odločajo. Razkolu med občinama Nazarje in Mozirje glede prostora za nujno medicinsko pomoč (NMP) namreč še ni videti konca, težave so tudi pri sprejemu odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Tega so v prvotni obliki sprejele vse občine razen mozirske, po novelaciji s strani Lex localisa pa so se v Mozirju odločili, da niso za spremembo. Občina Nazarje po besedah županje Majde Podkrižnik sama ni sposobna izvesti tako velike investicije, kot je izgradnja prizidka in ureditev službe NMP, poleg tega slednjo službo potrebujejo vsi prebivalci in je ne more zagotoviti le Občina Nazarje. Na mozir-ski občini, ki je največja v dolini in to zanjo pomeni največji finančni vložek, pa vztrajajo, da so objekti v lasti občine, kjer se gradijo, in gradnje zatorej niso pripravljeni sofinancirati. Tatiana Golob OBČINA LJUBNO Oblikovana skupina za pripravo strategije Na januarski seji ljubenskega občinskega sveta je župan Franjo Naraločnik prisotne seznanil, da bo občina pripravila razvojno strategijo. V ta namen je predstavil časovnico in aktivnosti, ki so potrebne za pripravo dokumenta. V teh dneh so že oblikovali skupino, ki bo najbolj odgovorna za pripravo strategije. Kot je pojasnil župan, bo strategija dolgoročna in bo obsegala obdobje od leta 2014 do leta 2020. »Način priprave in sprejemanja razvojne strategije je potrebno izvesti v več fazah. Pomembni dejavniki v dokumentu so nosilci gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja. Pri tem je nujno upoštevati, da strategijo sooblikujejo občani oziroma posamezne interesne skupine kot razvojni partnerji v lokalnem okolju. Prav oni so namreč nosilci večine dejavnosti in hkrati tudi tisti, ki predstavljajo potrebe in cilje za razvoj in prihodnost,« je uvodoma povedal župan. Ker se bo strategija oblikovala fazno, je bila v gradivu navedena tudi časovnica in opredeljene aktivnosti. Gre za pet faz, zaključek je predviden letos v aprilu ali maju, ko naj bi bil oblikovan dokument predstavljen na seji občinskega sveta. Prva faza je med drugim namenjena oblikovanju delovne skupine in to so že realizirali. Poleg župana, predstavnikov občinske uprave in Zavoda Savinja jo sestavljajo tudi člani občinskega sveta; tako tisti, ki so aktivni v gospodarstvu, kot kmetijstvu in turizmu. Druga faza je načrtovana za mesec februar. Ta poleg analize stanja in pregleda aktivnosti predvideva tudi izvedbo okrogle mize, kjer bodo svoje predloge lahko podali občani. Aktivnosti okoli strategije koordinira ljubenski TIC. Sedež tega je trenutno v občinski stavbi, kadrovsko pa so rešitev poiskali preko študentskega dela. »Učinke bo v prihodnje treba preučiti in če se bo v razvojni strategiji tako izkazalo, bomo razmislili o profesionalizaciji TIC-a,« je povedal župan Naraločnik. Marija Lebar KLS LJUBNO Zlata nit je akcija časopisne hiše Dnevnik, v kateri izbirajo najboljše zaposlovalce. Med 100 podjetji najdemo tudi ljubenski KLS, ki v akciji sodeluje že drugo leto zapored. V soboto bo znanih 21 finalistov, po sedem med malimi, srednjimi in velikimi podjetji. Organizatorji izbora Zlata nit si želijo, da bi OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Sprejeti letna programa za šport in za kulturo ter sofinanciranje dietne prehrane šolarjev Gornjegrajski svetniki so na seji na predlog Franca Galina umaknili točko o spremembi oddelkov vrtca med šolskim letom, saj na seji ni bila prisotna niti ravnateljica šole Lilijana Bele niti vodja vrtca Marija Grčar. Obe sta se zaradi odsotnosti opravičili, svetniki pa so menili, da omenjene točke ne želijo obravnavati brez prisotnosti predstavnikov šole, so pa sprejeli sklep o financiranju dietne prehrane otrok v šoli. Občina je dolžna sofinancirati dietno prehrano predšolskih otrok, kar se tiče sofinanciranja dietne prehrane šolarjev, pa je to odvisno od vsake občine posebej. Glede na to, da so starši otrok finančno že tako bolj obremenjeni, so svetniki menili, da je prav, da jim razliko med osnovno ceno malice in dodatnimi stroški, ki nastanejo zaradi višjih cen dietne prehrane, sofinancira občina. Sprejeli so letna programa za šport in za kulturo. Pri športu se je zmanjšala vrednost za investicije v športno infrastrukturo. Pri letnem programu kulture se je spremenil način financiranja posebnih skupin (veterani, upokojenci). V preteklosti so se te skupine financirale preko direktnih pogodb, sedaj pa se bodo te skupine lahko prijavile na poseben razpis. V ta namen so bili na prejšnji seji sprejeti pravilniki. Direktorica občinske uprave Jožica Rihter je svetnike seznanila s sklepi in odloki sprejetimi v preteklem letu. Vsi sprejeti sklepi se izvajajo, izjema je le sklep o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, katerega so sprejeli v prvi obravnavi, potem pa ga niso več obravnavali zaradi znanih zapletov glede prenosa sedeža zavoda v Nazarje. Štefka Sem anketo tudi letos izpolnilo čim več zaposlenih, zato je za končno uvrstitev podjetja med najboljše zaposlovalce pomemben tudi visok odstotek odzivnosti zaposlenih. Vsako leto v podjetjih anketo v povprečju izpolni več kot 60 odstotkov zaposlenih. ŠS V izboru za najboljšega zaposlovalca 6 Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 I Kultura, Iz občin FEBRUAR - MESEC KULTURE Kljub krizi kulture dovolj za vsak okus in vsak žep Pestra kulturna dejavnost, ki smo je v mesecu februarju v Zgornji Savinjski dolini navajeni že dolga leta, tudi letos ne bo izostala. Za 37. mesec kulture so številna kulturna društva, osnovne šole in drugi organizatorji skupaj z mozirsko izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) pripravili koledar dogajanj, ki prinaša nekaj za vsak okus. Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj in medobčinska slavnostna akademija bo letos v Solčavi, in sicer 7. februarja. Prva v okviru meseca kulture bo v petek, 1. februarja, spevoigra na Rečici ob Savinji, prav ta dan pa bodo v Bočni predstavili Zadrečke zdrahe. Zaključno dejanje meseca kulture bo v nedeljo, 3. marca, v Mozirju s prireditvijo Nekoč v starih časih. Vmes se bo zvrstilo več kot 30 predstav, nastopov in delavnic, torej poleg zabav- Tatjana Vidmar: »Menim, da ima dolina izjemen kulturni potencial.« (Foto: Marija Lebar) nih tudi izobraževalne vsebine. Ker se je lani poslovila in odšla v pokoj dolgoletna strokovna sodelavka na mozirski izpostavi JSKD Ivana Žvipelj, sedaj njeno delo opravlja Tatjana Vidmar, ki je nalogo prevzela v septembru 2012. Že doslej je bila zaposlena na skladu v Velenju, sedaj je prevzela še mozirsko izpostavo. Vidmarjeva pravi, da ji Zgornja Savinjska dolina, tukajšnji kulturniki in njihovo delovanje niso čista neznanka. Ob različnih priložnostih so sodelovali že doslej. Tako precej pozna zborovske pevce, gledališko dejavnost, sodelovala je z društvom V ponedeljek je v Festivalni dvorani v Ljubljani potekala osrednja slovesnost republiškega JSKD, na kateri so podelili priznanja najzaslužnejšim osebam na kulturnem področju. Med njimi je bil tudi Aleksander Gal ... Tudi na kulturnem področju je SAŠA regije povezana na različnih nivojih. »Menim, da ima dolina izjemen kulturni potencial. Pripravljenost na volonterske dejavnosti je velika, prav pa bi bilo, da bi se še bolj povezovali preko občinskih meja,« je povedala Tatjana Vidmar. Marija Lebar Videčnik, ki je prejel srebrno plaketo. Za nagrado ga je predlagala mozirska izpostava JSKD. Več o slovesnosti in prejemniku priznanja bomo pisali v naslednji številki Savinjskih novic. Marija Lebar JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Srebrna plaketa za Aleksandra Videčnika OBČINSKI SVET NAZARJE Splošne pogoje za preskrbo s toplotno energijo bodo obravnavali še enkrat Seji sveta so prisostvovali tudi občani. (Foto: Marija Lebar) Na seji nazarskega občinskega sveta, ki je bila v četrtek, 14. januarja, so bili prisotni tudi občani. Zanimala jih je točka dnevnega reda o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplotne energije v občini. Na dnevnem redu je bilo tudi povišanje cen komunalnih storitev vodovoda in kanalizacije. Odlok o dejavnosti in koncesiji za lokalno gospodarsko javno službo oskrbe s toplotno energijo na območju občine med drugim navaja, da koncesionar v šestih mesecih po podelitvi koncesije pripravi in sprejme Splošne pogoje za izvajanje službe v skladu z metodologijo Javne agencije RS za energijo. Pred objavo teh pogojev je potrebno pridobiti soglasje organa koncendenta, v tem primeru občinskega sveta, zato sta bila na sejo povabljena predstavnika Energetike Nazarje, ki ji je bila podeljena koncesija, direktor Robert Hudournik in Jaka Vačovnik. Svetnikom sta predstavila predlog dokumenta in odgovarjala na njiho- va vprašanja. Pojasnila sta, da je predlagani dokument pripravljen v skladu s podobnimi v primerljivih občinah. Kljub temu so svetniki na splošne pogoje imeli kar nekaj pripomb. Med drugim jih je zmotil 25. člen, ki govori o tem, kdaj odpoved pogodbe o dobavi in odjemu ni mogoča. Svetniki, med njimi Janez Štiglic, so se ustavili ob določilu, kdo pokriva stroške pregleda merilne naprave, če se pri kontrolnem merje- nju ugotovi večje odstopanje. Štiglic je predlagal, da se k besedilu pripiše še dodatek o možnosti predhodnega sporazumnega dogovora o plačilu stroškov kontrole merilne naprave. Svetniki so glasovali o sprejemu soglasja k tako dopolnjenim splošnim pogojem, a ga niso sprejeli. Pripravljavec se je z večino pripomb strinjal in bo te vnesel v dokument. Tega bo občinski svet ponovno obravnaval na prihodnji seji. Direktor Komunale Mozirje Andrej Ermenc in računovodkinja Darja Planinšek sta svetnikom predstavila spremembe cen komunalnih storitev vodovoda in kanalizacije. Občinski svet o povišanju cen ni odločal, saj so bile sprejete že na občinskem svetu decembra 2009. Komunala teh cen ni mogla uveljavljati zaradi uredbe vlade, ki je cene zamrznila, po odmr-znitvi pa limitirala dvig cen do največ 30 odstotkov. Prav zaradi tega se javno podjetje nahaja v težkem finančnem položaju, sta povedala predstavnika. Predstavljeno povišanje, ki bo veljalo od 1. januarja dalje, bo pri povprečni porabi vode 15 kubičnih metrov za gospodinjstvo, ki ni priključeno na javno kanalizacijo, znašalo 8,27 odstotka glede na dosedanjo položnico, kar znese 1,68 evra mesečno. Gospodinjstvo, ki pa je priklopljeno na javno kanalizacijo, bo po novem plačalo 18,52 odstotka ali 3,69 evra mesečno več. Marija Lebar Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 7 Naj osebnost občine 2012 PAVLA TROGAR, NAJ OSEBNOST OBČINE MOZIRJE Učiteljica in športna navdušenka Pavla Trogar: »Malo nas je, a smo zato toliko bolj borbeni športniki.« (Foto: ŠS) Mozirjani so za naj osebnost preteklega leta izbrali Pavlo Trogar. Mnenja na glasovnicah so bila po večini povezana s športom, saj Mozirjani Trogarjevo po tej plati najbolje poznajo. Glasovalci so menili, Rajko Pintar: »Rezultati pedagoškega dela se kažejo v uspešnih karierah naših bivših učencev in učenk.« (Foto: ML) Po mnenju naših bralcev si je Rajko Pintar naslov naj osebnost zaslužil iz več razlogov. Je dober ravnatelj, ki skrbi za otroke, veliko je naredil za promocijo Ljubnega ob Savinji in je zaslužen za razvoj skakalnega športa. i t ^ m Vinko Jeraj: »Zavedam se, da vsem željam, zahtevam in potrebam ni mogoče ustreči.« (Foto: ML) Bralci Savinjskih novic so mnenja, da je tisti, ki ga je potrebno izpostaviti kot osebnost v rečiški občini, župan Vinko Jeraj. Ta častni naziv mu je pripadel že tretje leto po vrsti, kar je izjemen dosežek. Žu- da je izjemna oseba, ki je veliko naredila za šport v kraju, da je s svojim načinom življenja pomembno vplivala na vzgojo otrok in zdrav življenjski slog mnogih generacij. Opisali so jo kot izjemno pozitivno osebo, odlično učiteljico in starosto športa v Mozirju. Trogarjeva je bila nad izborom presenečena, a hkrati vesela, saj izbor smatra kot potrditev dolgega in uspešnega dela v domačem kraju. Seveda njene besede takoj nanesejo na šport in to, kako hitro tečejo leta. Lani jih je dopolnila devetdeset, a še vedno je na teko- Pintar, ki je večji del mladosti preživel v Celju, je končal študij na fakulteti za šport. V dosedanjem službovanju je opravljal različna dela, od poučevanja športne vzgoje do ravnateljstva, med drugim je bil več let glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic. Na Ljubno se je z družino preselil leta 1978. Ves čas je vpet v življenje najrazličnejših organizacij in društev. »Tukaj me je najbolj prevzelo okolje, ki ne ubija dobrih idej in načrtov. To velja praktično za vsa področja. Zato je ta trenutek na Ljubnem kljub vsesplošni krizi lepo po- čem z dogajanjem doma in v svetu. Do poškodbe v lanskem letu je redno obiskovala rekreacijo z upokojenkami, kar je sedaj začasno opustila. Poudarila je, da je zdrav duh v zdravem telesu nekaj najpomembnejšega zanjo. Za to, da bi tudi drugi živeli v tem slogu, je naredila veliko. Začelo se je že pred drugo svetovno vojno v Gozdni šoli v Mozirju, po vojni pa je delo na področju športa in rekreacije nadaljevala. Za svoje delo je prejela preko dvajset visokih priznanj, najdragocenejše ji je tisto, ki ga je načrtov« gledati rezultate gospodarstva na Ljubnem, ki so posledica res zavzetega in požrtvovalnega dela ljudi, ki vodijo gospodarske družbe. Podobno velja tudi za društva. Le malo kje bi lahko našli tako veliko število športnih, kulturnih in drugih društev ter organizacij. Pa niso samo napisana na papirju. Imajo tudi kaj pokazati,« je povedal Pintar in naštel Flosarski bal, tekme svetovnega pokala v skokih za ženske, posebno praznovanje cvetne nedelje z ljubenskimi poticami ... Predvsem je Rajko Pintar ponosen na urejenost in rezultate dela prejela od Mednarodnega olimpijskega komiteja. Dandanašnji pogreša entuzia-zem pri delu in prostovoljno delo, kot je bilo včasih, a se zaveda, da se časi spreminjajo in tako tudi ljudje in njihovo razmišljanje. Je pa vesela, da živi v mali deželici pod Alpami, ki je velika po športnih dosežkih. Ravno v tem vikendu so naši športniki dosegli veliko uspehov, kar zelo ceni. »Malo nas je, a smo zato toliko bolj borbeni športniki,« je bila misel letošnje naj osebnosti občine Mozirje. Štefka Sem idej in osnovne šole in njenega celotnega kolektiva. Šola je v dobrih dvajsetih leti, kolikor je ravnatelj, izšla iz dokaj težavnih prostorskih razmer. »Rezultati pedagoškega dela se kažejo v uspešnih karierah naših bivših učencev in učenk. Tudi v tem trenutku jih je nekaj na prestižnih mednarodnih univerzah. Zaradi vsega zgoraj zapisanega je lepo biti naj osebnost občine Ljubno za leto 2012 in najlepša hvala vsem tistim, ki so me predlagali za to laskavo priznanje in seveda tistim, ki so mi naklonili glasove.« Marija Lebar VINKO JERAJ, NAJ OSEBNOST OBČINE REČICA OB SAVINJI Občani in predlogi vedno dobrodošli pan ob tem ni skrival zadovoljstva, a je dodal, da jih v občini čaka še veliko dela za dobrobit vse lokalne skupnosti. Jeraj je ob tem povedal: »Seveda sem vesel, da so občani opazili dobro delo župana ter občinske uprave in občinskega sveta, ki sta mi v veliko oporo in pomoč. Hkrati je to zaveza za nadaljevanje dosedanje usmeritve. Zavedam se, da vsem željam, zahtevam in potrebam ni mogoče ustreči. Gledati je treba, da je odločitev najboljša za vse občane. Še težje je to uresničevati v sedanjih zaostrenih razmerah, saj država občinam vse bolj krči sredstva. Zato bo tudi v prihodnje treba vse napore posvetiti uspešnim prijavam na različne razpise, tako evropske kot državne.« Kot pravi, to seveda počnejo tudi druge občine in kandidatov za ta sredstva je vedno več. Tako kljub popolnim vlogam na razpise občina ni vedno uspešna. Za dodelitev sredstev za obnovo trškega jedra jim je zmanjkala ena sama točka. Občina ima sprejet razvojni program, a za uresničitev so v prvi vr- sti potrebna sredstva. Tudi če je vloga na javnem državnem ali evropskem razpisu uspešna, je treba zagotoviti svoj delež sredstev. So pa župan in z njim občani zadovoljni, da je v lanskem letu le prišlo do podpisa pogodbe in pričetka izgradnje mostu na Trnovec. »Vabim občane, da se s kakršnimi koli koristnimi predlogi oglasijo na občini. Vrata so jim vedno odprta. Ni rečeno, da bo vsak od predlogov realiziran, je pa tako sodelovanje v obojestransko korist,« je poudaril Vinko Jeraj. Marija Lebar RAJKO PINTAR, NAJ OSEBNOST OBČINE LJUBNO »Ljubno je okolje, ki ne zatira 8 Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 I Naj osebnost občine 2012, Organizacije, Oglasi ANDREJA PODBREGAR MARŠ, NAJ OSEBNOST OBČINE NAZARJE Podeželska zdravnica s srcem Andreja Podbregar Marš: »Svoje bolnike imam rada in rada delam tukaj« Letošnja naj osebnost občine Nazarje, zdravnica Andreja Podbregar Marš ne živi v naši dolini, vendar dela v Zdravstveni postaji Nazarje. Delo podeželske zdravnice jo je vedno veselilo in tako je leta 2007 prišla v Nazarje, svojo službo tukaj v letu 2011 za kratek čas za- pustila, a nato spoznala, da je delo na podeželju bistveno bolj zanimivo kot v mestu, in se vrnila nazaj. Njeni pacienti so bili takšne odločitve zelo veseli, kar dokazuje tudi rezultat glasovanja za naj osebnost občine Nazarje. Podbregar Marševa stanuje na Polzeli, zato za glasovanje dolgo ni vedela, se pa čuti zelo počaščeno, da ljudje opazijo delo zdravstvenega osebja v Nazarjah. To izvolitev vidi kot priznanje celotni ekipi zdravstvenega doma. »Svoje bolnike imam rada in rada delam tukaj; ravno zato sem se tudi vrnila nazaj. Mislim, da mi pacienti s tem, ko mi zaupajo in prisluhnejo mojim na- svetom, še najbolj pokažejo, da so zadovoljni z mojim delom. Tako jaz kot moji sodelavci pa si želimo, da bi čim bolje opravljali svoje delo.« To je po njenem mnenju v veliki meri odvisno tudi od razmer, v katerih delajo. Medicina hitro napreduje in, tako opozarja zdravnica, če želijo slediti drugim zdravstvenim domovom, bo verjetno potrebno spremeniti organizacijo dela. »V zadnjih letih je gotovo velik korak v Sloveniji naredila urgentna medicina, zato me zelo moti, da lokalna politika odloča o organizaciji urgentne službe, ko ne dovoli izgradnje sodobnega urgentnega centra v okviru edinega javnega zdravstvenega zavoda v dolini in se ne zaveda, da s tem zelo škodi ljudem. Želimo si, da bi bila naša urgentna služba pod eno streho v Nazarjah, saj bi tako hitreje prispeli do bolnikov, kar bi izboljšalo njihove možnosti, da preživijo, če so kritično bolni.« Kot za konec še pove Andreja Podbregar Marš, si v Nazarjah želijo sodobno opremljeno urgentno ambulanto, ultrazvok za teren, sodobno opremljen urgentni avto in še bi se našlo ... A tako zdravnica kot ostalo zdravstveno osebje delajo s srcem, zato za svoje paciente poskrbijo po najboljših močeh tudi brez vseh izpolnjenih želja. Tatiana Golob GORAZD FRANČEK TIRŠEK, NAJ OSEBNOST OBČINE GORNJI GRAD Sovaščani opazili njegov trud, trdno voljo, vztrajnost in pogum Franček Gorazd Tiršek: »Vsekakor je lepo, da tudi v domačem kraju ljudje spremljajo mojo športno pot ...« (Foto: FP) Za gornjegrajskim strelskim asom Gorazdom Frančkom Tir-škom je izredno uspešno leto, prelomno v njegovi bogati športni karieri. Potem ko je v turški An-talyi dosegel absolutni svetovni PREINFORMATIVNI DAN V VELENJU rekord z zračnim orožjem, je na paraolimpijskih igrah v Londonu osvojil še edino slovensko medaljo. Vsi ti izjemni, spoštovanja vredni uspehi so izredno odmevni in cenjeni tako doma kot v tujini ter upravičeno nagrajeni s številnimi priznanji. Med najodmevnejša vsekakor spada naziv slovenski športnik invalid leta 2012, ki so ga zanj izglasovali v Društvu športnih novinarjev Slovenije. Njegovo bogato zbirko priznanj je pozlatil še zlati znak Paraolimpijskega komiteja in Za lažjo odločitev o izbiri študija Svetovalno središče, ki deluje v okviru Ljudske univerze Velenje, je letos že peto leto po vrsti v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje organiziralo predinformativni dan, ki je potekal 22. januarja v Velenju. Predstavilo se je 45 fakultet, visokih in višjih šol, s študijskimi programi, ki jih izvajajo na svojih institucijah. Prihajajo iz celotne Slovenije; Ljubljane, Maribora, Kopra in Nove Gorice. Strelske zveze Slovenije, po izboru domačih občanov pa je postal še osebnost leta občine Gornji Grad. Svojo domačo konkurenco je premagal predvsem zaradi že omenjenih vrhunskih uspehov, parao-limpijske medalje, izpostavljen pa je bil tudi njegov trud, trdna volja in moč ter vztrajnost in pogum invalidnosti navkljub. Franček Gorazd Tiršek: »Vsekakor je lepo, da tudi v domačem kraju ljudje spremljajo mojo športno pot in življenje ter hkrati začutijo moj trud in voljo, ki sem jo vložil v športno kariero. Malo sem presenečen, da sem tokrat zmagal športnik, saj ponavadi ljudje gla- sujejo za posameznike, aktivne v kulturnem in društvenem dogajanju občine, uspehi v mednarodnem merilu pa so bili ponavadi pozabljeni. Izgleda, da se je nekaj spremenilo. Več je pravičnosti pri samem glasovanju in predvsem je prevladal občutek spoštovanja. Slednjega sem občutil že pri mojem sprejemu ob osvojitvi parao-limpijske medalje in moji dragi občani, kaj naj rečem drugega kot, hvala vam. Vam, drage bralke in bralci Savinjskih novic, pa še sporočam, da nikar ne mečite puške v koruzo, če se vam pokvari. :)« Franjo Pukart Letos je vpisna služba Univerze v Mariboru predstavila celoten postopek vpisa na fakulteto. Predstavniki izobraževalnih institucij so bili dekani, prodekani, profesorji na fakultetah, pa tudi študentje, ki so udeležencem povedali o svojih izkušnjah iz prve roke. Predstavitev je potekala na dveh lokacijah, na Šolskem centru Velenje in na Ljudski univerzi Velenje. Marija Lebar ZAHVALA Društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline se še enkrat zahvaljuje mozirskim skavtom za finančni prispevek, ki smo ga namenili družini z več otroki s posebnimi potrebami. Skupaj smo obiskali to družino, ki nas je toplo sprejela. Začutili smo toplino in urejenost njihovega doma, ki jo znata ustvariti starša kljub njunemu težkemu finančnemu in siceršnjemu položaju. Naročnik objave: društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline, Prešernova 1, 3330 Mozirje Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 9 Naj osebnost občine 2012, Zdravstvo DR. KAREL GRŽAN, NAJ OSEBNOST OBČINE LUČE »Vsak občan je naj občan, vsak je lahko naj osebnost ...« Dr. Karel Gržan: »Voz krajevnega in narodnega napredka moramo vleči družno v smer dobrega.« (Foto: FA) Dober človek, prijazen do vseh, dober svetovalec, dober predavatelj in govornik, človek na mestu, njegova literatura je zelo poučna, so bile najpogostejše obrazložitve na glasovnicah za naj osebnost leta 2012 v občini Luče. Le komu bi lahko pripisali takšen nabor pozitivnih človeških lastnosti, če ne dr. Karlu Gržanu iz Konjskega Vrha v občini Luče. Njegovo pastoralno delo- vanje pušča sledove pri ljudeh v lučki občini pa tudi širše. Njegove bogate misli ob nedeljskih pridigah, njegova predavanja ob različnih priložnostih so dogodki, ki si jih ljudje ob vsesplošnem negativnem ozračju v današnji družbi enostavno želijo. In kaj pravi ob tem izboru sam Gržan, kaplan v župnijah Luče in Solčava, ki mu v življenju največ pomeni vsakdanje maševanje in delo doma, v hlevu pri njegovih dveh konjičkih Bato-stu in Kapri? »Vsak občan je naj občan, vsak je lahko naj osebnost in odličen v svoji zgodbi življenja. Če si človek upa biti izviren in osebno pristen, potem sam po sebi išče v bližnjih tisto drugačnost, ki jo prepoznava kot nujno dopolnitev svoje osebno- sti. Le na ta način je možno reševati grozljivo polarizacijo, zaradi katere lahko celo izgubimo narodovo samobitnost, s katero je okužen naš čas in prostor. Zelo dobro je, da pokažemo v našem slovenskem prostoru, da raznolikost misli in idej ne vodi v izključevanje, pač pa je nujnost za bogatejše sodelovanje. Voz krajevnega in narodnega napredka moramo vleči družno v smer dobrega. Moramo si namreč upati stopiti v tihoto in mir, ki nam ga prinaša narava, kajti le tako bomo lahko prisluhnili sebi in ne bomo tako dovzetni za hrup, ki nas obdaja na vsakem koraku in v katerem se slišijo samo površne stvari. Le v tihoti lahko namreč zaznamo globino in smisel svojega bivanja. Prav spre- jemanje samega sebe v realnosti je največja pomanjkljivost, ki ni upoštevana pri vzgoji sedanjih generacij,« je povedal Gržan. Portret kaplana, ki živi na samotni domačiji med gozdovi, ob potoku, s svojima konjičkoma in s svojimi mislimi bogati ljudi v svoji bližini, enostavno ne more biti naštevanje podatkov iz njegovega življenja, ampak je njegova podoba njegovo bogato razmišljanje o smislu bivanja, izraženo v njegovih predavanjih, napisani literaturi, pomoči ljudem v duševnih stiskah. Za vse, kar v različnih oblikah nudi ljudem, pa črpa moč, kot je v pogovoru večkrat ponovil, v tihoti in sobiva-nju z naravo, ki ga obdaja, in v Bogu, ki ga venomer rešuje. Franjo Atelšek MARKO SLAPNIK, NAJ OSEBNOST OBČINE SOLČAVA V turizmu je pomembno skupinsko delo Marko Slapnik se ukvarja tudi z razvojem turističnih programov za interpretacijo kulturne in naravne dediščine. Marko Slapnik je svojo mladost preživljal v Solčavi, sedaj pa že dvanajst let živi v Mozirju. Seveda Solčavskega ni povsem zapustil, še več, tam si je našel zaposlitev in veliko svoje ustvarjal- ne energije usmerja v razvoj tega območja, ki ima po njegovem mnenju številne potenciale, tudi na področju turizma, na katerem so naši bralci prepoznali Slapni-kove zasluge. Ko se je odločal za poklicno pot, ga je pritegnil študij gozdarstva. Na tem področju ni potem nikoli poklicno deloval, čeprav mu privlačnost gozda in lesa ter trajnostno ravnanje z njima ostajata kot ena od prioritet, ki jih je mogoče ponuditi tudi turistom. Že med študijem se je poleg glasbe ukvarjal s turističnim vo-dništvom in vodenjem otrok v na- ravi. Slapnikova prva redna zaposlitev je bila v podjetju Logarska dolina, kjer je svoje poznavanje narave povezal s turizmom in skupaj s sodelavci razvijal turistične programe v zavarovanem območju. Na Solčavskem so se že kmalu odločili za trajnostni turizem, ki ohranja okolje in nudi sodelovanje in koristi zlasti domačinom. V Logarski dolini so med prvimi v Sloveniji začeli z etno animacijami. Slapnik se ves čas ukvarja tudi z razvojem turističnih programov za interpretacijo kulturne in naravne dedišči- ne. Aktivno je sodeloval pri vsebinski pripravi projekta Stara nova Rinka in nato prevzel vodenje javnega zavoda ter upravljanje večnamenskega središča Center Rinka. V sodelovanju s številnimi deležniki je Slapniku leta 2009 uspela prijava na natečaj in Solčavsko je dobilo naziv Evropska destinacija odličnosti za turizem v varovanih območjih. »To je bila potrditev dotedanjega dela in usmeritev ter hkrati zaveza za nadaljnje delo,« se spominja Marko. Marija Lebar GRIPA ŽE NA POHODU Cepilo se je več oseb kot v preteklem letu Sezona gripe se običajno prične v mesecu januarju in tudi letos ni nič drugače. V zadnjem tednu se je povečalo število ljudi z gripo in drugimi virusnimi obolenji, med temi je največ respirator-nih težav. Na območju Zgornje Savinjske doline se že pozna ve- čji obisk pacientov v ambulantah zaradi omenjenih težav, največjega razmaha pa gripa še ni dosegla, je povedala Darja Es, vršilka dolžnosti direktorja Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje. Proti virusom gripe se je letos ce- pilo nekaj več ljudi kot v preteklem letu. Ostalo so jim le štiri doze cepiva, je dodala Esova. Virus, ki kroži po Sloveniji, se ujema s tistim v cepivu, zato strokovnjaki pojasnju- jejo, da je cepljenje še vedno smiselno. Zaradi velikega števila obolenj so po večini bolnišnic v državi omejili ali prepovedali obiske. Štefka Sem Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. 10 Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 I Gospodarstvo, Iz občin KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE (KGZS) Prerazporedili delo na terenu, ena svetovalka manj Z letošnjim letom je bil celjski kmetijsko gozdarski zavod prisiljen v nekatere spremembe v organizaciji delovanja. Upokojile so se namreč štiri njihove sodelavke, novih zaposlitev pa zaradi zaostrenih razmer in vse bolj skopih finančnih sredstev s strani države ne načrtujejo. O vsem tem sta spregovorila direktor KGZS Celje Stanko Jamnik in strokovna sodelavka na mozirski izpostavi zavoda Štefka Goltnik. REORGANIZACIJA POKRIVANJA TERENA Jamnik je povedal, da zaradi oddaljenosti ohranjajo službo na Ljubnem ob Savinji, vendar bo tam namesto dveh sedaj zaposlena le ena svetovalka, in sicer Sonja Mo-ličnik Oblak. Poleg pretežnega dela v občini Ljubno bo pokrivala še občini Solčava in Luče. Da bodo zaposlene čim bolj enakomerno obremenjene, bo delo na terenu razdeljeno tako, da bo Marjana Mi-kek poleg občin Mozirje in Rečica pokrivala še naselji Okonino in Ju-vanje, Štefka Goltnik pa poleg občine Gornji Grad in Nazarje odslej še naselji Radmirje in Meliše. Bernarda Brezovnik ostaja na dopolnilnih dejavnostih, ki so na območju celjskega zavoda prav v naši dolini med najštevilčnejšimi. VSAKO LETO MANJ SREDSTEV Po Jamnikovih besedah že sicer nezavidljiv položaj kmetijstva še dodatno otežuje nenehno krčenje sredstev namenjenih območ- NABOR PREDNOSTNIH NALOG Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je naročnik in financer dela na KGZS, je letos začelo še z drugačnim načinom financiranja. Predstavljen je bil nabor priorite- Stanko Jamnik in Štefka Goltnik delovanju Kmetijsko gozdarskega nim zavodom. Sredstva, ki jih dobijo od države za svoje delovanje, se manjšajo že vse od leta 2010. »Prihodki iz tega naslova so se zmanjšali za 27 odstotkov. To je izpad, ki ne more ostati brez posledic. Odločili smo se za tako imenovane mehke ukrepe; odpuščanj ne bo, ne bomo pa nadomeščali zaposlenih, ki bodo odhajali v pokoj,« razlaga Jamnik in dodaja, da je pri 54 zaposlenih, kolikor jih je bilo doslej, odhod štirih v pokoj, velika številka. sta izpostavila velike spremembe v zavoda Celje. (Foto: Marija Lebar) tnih nalog, ki jih bo financiralo stoodstotno, ostale dejavnosti zavoda pa sploh ne. Tako bodo financirane določene oblike prenosa znanja in tehnološko svetovanje. Manj denarja bo za delo z društvi, pri čemer je za posamezno društvo na voljo le 20 ur storitev svetovalne službe, za sodelovanje z občinami pa le po 17 ur. Bistveno manj denarja bo tudi za svetovanje pri dopolnilnih dejavnostih. V naboru nalog, ki jih bo plačeva- lo ministrstvo, ni različnih lokalnih prireditev, kot je bilo to doslej, torej svetovalna služba na njih ne bo mogla sodelovati. Ves nabor, ki ga bo ministrstvo plačevalo, skupaj predstavlja 62 odstotkov vseh ur, za ostalih skoraj 40 odstotkov ur pa si bo moral zavod zaslužiti na trgu. Od tega bodo predstavljale aktivnosti ob sub-vencijski kampanji 10 odstotkov, 30 odstotkov pa druge dejavnosti. SREDSTVA IŠČEJO TUDI NA RAZPISIH Direktor, ki je po funkciji dolžan zagotoviti pozitivno poslovanje, pravi, da vlada denarja, ki ga potrdi skupaj s programi, ne nakazuje po dvanajstinah. Lani so denar prejeli šele 1. septembra. Bilo je vprašanje izplačila plač in tako si morajo iz leta v leto priskrbeti sredstva z bančnimi krediti, kar pomeni visoke obresti. Z zneskom, ki ga plačajo za obresti, bi lahko financirali eno delovno mesto. »Seveda se prijavljamo tudi na različne razpise. Tudi v bodoče računamo na sodelovanje z LAS-i in s financiranjem preko Leader programov, a plačevanju nekaterih naših storitev se ne bo mogoče izogniti,« zaključuje Stanko Jamnik. Marija Lebar SVET ŽUPANOV SAŠA REGIJE Oblikovali skupine za pripravo regionalnega razvojnega programa Na 23. redni seji so se v četrtek, 24. januarja, v Gornjem Gradu zbrali županja in župani desetih občin naše podregije (subregije). Tokratna seja je bila razširjena, sodelovali so še predstavniki Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice, obeh obrtno-podjetniških zbornic, kot predstavniki civilne družbe Zavod Ipak in člani Razvojnega sveta Savinjske regije. Osrednja točka seje je bila priprava Regionalnega razvojnega programa (RRP) Savinjska 2014-2020. Govorili so tudi o programu dela Sa-vinjsko-šaleške območne razvojne agencije (SAŠA ORA). Janez Jazbec in Jasna Klepec sta prisotne seznanila z roki za pripravo RRP. »Večina aktivnosti mora biti opravljena do 30. aprila letos, ko bi naj bil izdelan delovni osnutek razvojnega programa, kar pomeni, da bomo vsi razvojni partnerji imeli do takrat kar veliko dela,« je povedal Janez Jazbec. Predstavljena so bila vsebinska izhodišča za pripravo RRP, kot so področja, cilji, rezultati, kazalniki. Seznanili so se s postopki za pripravo RRP. Poleg tega so sprejeli še načrt aktivnosti in rokov. Z namenom, da bodo aktivno sodelovali pri pripravi dokumenta, so se dogovorili za oblikovanje štirih delovnih skupin za po- samezna področja. Ta so znanje, konkurenčnost in trg dela, infrastruktura, sociala, zdravje in kakovost življenja ter gospodarjenje z viri. Delovne skupine se bodo sestale v prvi polovici februarja in nato še na delavnicah, kjer bodo na osnovi izhodišč postavile prednostne usmeritve subregi-je SAŠA in začele s pripravo skupnih razvojnih projektov za naslednje programsko obdobje. Koordinacijo vseh aktivnost bo vodila SAŠA ORA in poskrbela, da bodo pripravljena gradiva šla na Razvojno agencijo Savinjske regije in v skupen regionalni program Savinjske regije. Svet županov se je seznanil z letnim poročilom družbe SAŠA ORA za leto 2012 in sprejel program dela SAŠA ORA za leto 2013, ki ga je podala direktorica Jasna Klepec. Spregovorili so še o najnovejšem dogajanju glede umestitve trase hitre ceste 3. razvojne osi in bili soglasni, da je glede tega treba ponovno ukrepati. Ključna komponenta pri tem je po njihovem čimprejšnja izgradnja. Zato bo SAŠA ORA v sodelovanju s SŠGZ pripravila pismo in ga v imenu lokalnih skupnosti in gospodarstva naslovila na vlado oziroma pristojna ministrstva. Marija Lebar Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 11 naši posebneži (11) Piše: Aleksander Videčnik Kako so oblali freske v Novi Štifti Nekaj zanimivih izrazov, ki veljajo za izročilo, mi je pred kakimi dvajsetimi leti povedal Jože Špeh, ki je bil tedaj tudi tajnik krajevne skupnosti in prizadeven zadružnik. Treske so oblali na »stolu«. To je moral biti izbrano lep in gladek bukov les, desko, s katere so potem oblali, so imenovali špivta. Stol je moral biti zelo trden, pri delu pa so kar trije moški imeli kaj opraviti. Treske so pripravljali na vasi že kar poznani domačini, saj je to delo veljalo za posebne vrsto veščino. Seveda si lahko predstavljamo, da so za treske skrbeli v naših krajih različno, pa tudi izrazje je od predela do predela drugačno. Omeniti še velja, da so daljše treske ljudje uporabljali še za bakle, s katerimi so si na poti svetili. Kaj je skrov? Ponekod so tako kurišče imenovali tudi kamin, vendar tega izraza v dolini ni pogosto zaznati. Jože Brglez - Kugovnik mi je razložil delovanje kurišča skrov. V njihovi stari hiši na Planini so imeli to napravo. V hišo so na ogel klopi, ob glinasti peči, položili kamnito ploščo vodoravno in potem še eno pokončno, da je varovala naslonjalo klopi. Seveda so na oglu klop ojačali, saj so bili kamni debeli in dokaj težki. Uporabljali so ržen kamen, ki so ga dobivali izpod Smrekov-ca. Ta kamen je prenesel veliko vročino, zato so pečarji z njim obzidali kurišča v črnih kuhinjah, pa tudi same peči. Nad kuriščem (skrovom) so namestili lijaku podoben dimnik, da je dim zajel, kolikor je bilo mogoče in ga odvajal na podstrešje. Da ne bi tja uhajale iskre, so na vrhu tega dimnika namestili kakšen kos pločevine ali staro posodo, da je to potem ubijalo iskre. Tudi skrov je služil enakim namenom kot že opisani dimnik. Kugovnik mi je še povedal, da so skrbno pripravljali drva za skrov, imenovali so jih skrovne drve. Vse te domače izraze velja ohraniti. Uporabljali so brezov les, ker ni toliko iskril in je svetlo gorel, pa tudi bukov in jelšin les je veljal. Svetili so si tudi s treskami in doma narejenimi svečami. Treske so oblali s posebnim obli-čem imenovanim štolpah, z njim so pripravljali tudi oblance. To delo je zahtevalo zelo močne moške, je še dodal Kugovnik. REPNEK Rad je žejen Nekoč so na travniku župnišča v Mozirju kosili. Med kosci je bil tudi Repnek. Ko je župnik prinesel pijačo, je dejal Repneku: »Vi ste pa radi žejni.« On je pa nič hudega sluteč odgovoril: »Ja seveda, gospod župnik.« In župnik je šel s steklenico naprej, torej mimo Repneka. Nato je Repnek dejal, da je župniku bolje reči ne, kot ja. Na peči zaspal Na Selah so nekega večera hofirali. Repnek je bil med najglasnejšimi. Ta napor pa je zahteval tudi krepko zalivanje. Končno je onemogel in zlezel na peč in trdno zaspal. Zjutraj se je zbudil s hudo suhim grlom. Ko se je pojavil gospodar v hiši, mu je Repnek dejal: »Zdaj pa grem k sosedu Smodišu pogledat, če ima kaj frišne vode.« Dolžan deset dinarjev V trgu je bila nekoč gostilna pri Škrubu. V njej je Repnek pogosto kaj popil. Ko je bil spet tam, je prišel v gostilno Belče. Repnek ga je vprašal, če mu posodi 20 dinarjev. Belče mu je dal le 10 dinarjev. Ko sta stopila iz gostilne, je Repnek dejal Belčetu: »Pravzaprav si mi dolžan 10 dinarjev.« ■ Kako so nekoč svetili in se greli Med enim od številnih obiskov pri Sabodinu (Franc Mlačnik) v Krnici so mi pokazali njihovo napravo za kurjenje v hiši. To so uporabljali v prehodnem času, ko še ni bilo tako mrzlo. Z njo so si tudi svetili, ko je družina opravljala razna zimska dela. Vemo, da so tudi sicer v drugih predelih naše doline uporabljali razna priložnostna kurišča, da so tako prihranili kurivo. Prav zanimivo, kako so bili ljudje iznajdljivi. V hiši, kjer je bila velika glinasta peč, so imeli v steno narejeno kurišče velikosti okoli 80 x 90 cm. Globoko v steno je bilo kakih 80 cm. Kamnita plošča, na kateri so kurili, je bila približno 10 cm debela in iz rženega kamna. Dimnik je bil speljan kar v lopo stavbe. Kadar niso kurili, so odprtino v steno pokrili z lesenim pokrovom, sedaj je nameščen kovinski. Kurišče so imenovali divniki (divnek). Dajal je torej najnujnejšo toploto, hkrati pa tudi svetlobo. Kurili so izbran les, da je čim manj iskril. To so bili kratki žagani krhlji su- he bukve, na drobno cepljeni. Radi so kurili tudi z brezovim lesom, ker je bolj svetlo gorel in tako dajal več svetlobe, pa tudi ni hudo iskril. Svetili so si tudi s treskami, ki so jih vpeli v vo-uk (stojalo). Vouk je bil različnih višin, pač po potrebi. Treske so oblali s posebnim obličem. To je bilo delo kar za tri moške, tako je bilo naporno. Za svečavo je ponavadi skrbel pastir, moral je pač pogosto menjavati zgorele treske. Seveda so si svetili tudi s svečami. Kupljene so bile drage, zato so jih kar doma vlivali. Imeli so posebne modle (pločevinasti modeli), ki so bili malo konični. Ko so v nje vlili tekoči loj in za taht (sten) dali predivo, so malo počakali, nato pa vtaknili model v hladno vodo, da so lahko iz njega vzeli svečo. Seveda so doma narejene sveče smrdele po loju, toda za silo je vendarle šlo. Sicer so pri vsaki hiši bile tudi petrolejke, toda petrolej je bil drag, zato so uporabljali cenena sredstva za svečavo. Iščemo stare fotografije Družina Roka Klemenška iz Solčave, fotografirana leta 1931 12 Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 I Gospodarstvo, Iz občin, Oglasi POSLOVALNICA MOBTEL ODSLEJ TUDI V MOZIRJU Ponudba za vsak žep in okus To soboto je v Mozirju, poleg pi-cerije Pr'pek, odprla vrata nova prodajalna, ki bo v kraju popestrila ponudbo na področju mobilne telefonije. Svojo peto poslovalnico je odprla družba Mobtel, ki je znana po ponudbi izdelkov in storitev s področja mobilne telefonije. Prvo prodajalno so pred sedmimi leti odprli v nakupovalnem centru Interspar Šalek v Velenju. Tej so sledile druga v Tuš centru Rogaška Slatina, tretja v trgovskem centru Velejapark in četrta v centru Interspar Vič v Ljubljani. Njihovo prijazno osebje se trudi, da bi vedno našlo pravo rešitev za svoje stranke, bodisi pri sklenitvi novih naročniških razmerij, pri nakupu novega mobilnega aparata ali pa ob naku- V Mozirju je svojo peto poslovalnico odprla družba Mobtel. (Fotodokumentacija Mobtel) pu artiklov iz bogate ponudbe dodatne opreme. Že dobrih sedem let so pooblaščeni prodajalec po- nudnikov Mobitel oziroma Telekom in Izimobil. Od konca lanskega leta so tudi zastopniki za Debitel. V prodajalnah Mobtel svojim strankam nudijo in sklepanje in podaljševanje naročnin za ponudnike mobilne in fiksne telefonije, kot so Mobitel, Siol, Telekom Slovenije in Debitel. Prav tako prodajajo mobitele iz njihovih ponudb, ob tem pa tudi predplačniške pakete, SIM kartice in vrednostne kartice. Benjamin Kanjir -j Delovni čas nove poslovalnice v Mozirju bo vse dni med tednom med 9. in 12. uro ter popoldan med 12.30 in 17. uro. Ob sredah še uro dlje. Ob sobotah bodo strankam na voljo med 9. in 12. uro. MOST NATRNOVEC Urejajo V občini Rečica ob Savinji so se več let trudili, da se je končno lahko pričela gradnja mostu na Trno-vec in ustrezna povezovalna cesta. Sedaj, ko je dokumentacija urejena in so se začela dela na terenu in vse poteka v skladu z načrti, je zadovoljen tudi rečiški župan Vinko Jeraj. Do sedaj sta podjetji MarkoMark in Strabag zaključili z izvedbo ar-mirano-betonskega prepusta na desnem bregu Savinje, je povedal Rok Jamnikar z občine Rečica. Nadaljujejo s pripravo nasipa in podlage za povezovalno cesto, ki bo vodila od mostu do sedanje lokalne ceste v Trnovcu. Izvajalec je v strugi zaključil pi- in temelje, most do konca junija Gradnja povezovalne ceste Renek-Trnovec, nadvoz nad potokom Struga je že zgrajen (Foto: Jože Miklavc) lotiranje, sedaj potekajo pripravljalna dela za betonske podpornike na brežinah. Računajo, da bodo v februarju izvedli montažo težkega gradbenega odra, tako da bi lahko konec februarja ali v začetku marca začeli z betoniranjem mostu. Rok končanja vseh gradbenih del je v juniju 2013. Gradnja mostu bo delno financirana iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Celoten projekt je ocenjen na 1,332.700 evrov, od tega bo evropskih sredstev 223.858 evrov. Ostali denar bo zagotovila Občina Rečica, zato je pred časom kandidirala za kredit po dokaj ugodnih pogojih na tako imenovanem Ribniškem skladu in bila tudi uspešna. Marija Lebar IS Naložba v vašo prihodnost iJ^KACip DELMO FINANGRA tVTlOfSKAUMII* Eviijp^laikl4d/cjeqkjfiil" '¿iMjj I Savinjske novice št. 5, 1. febraur 2013 13 Organizacije, Kultura LJUBNO OB SAVINJI Ljubenske potice - živa mojstrovina državnega pomena Z javne obravnave odloka, ki razglaša izdelovanja ljubenskih potic za živo mojstrovino državnega pomena. (Fotodokumentacija Občine Ljubno) Nedavno je bila na Ljubnem ob Savinji javna obravnava odloka, ki razglaša izdelovanja ljubenskih potic za živo mojstrovino državnega pomena. Prisotni so bili sodelavci ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Muzeja novejše zgodovine Celje in Slovenskega etnografskega muzeja. Poleg župana Franja Naraločnika in dekana Martina Pušenjaka so se dogodka udeležili še nekateri predstavniki izdelovalcev te zanimive ljubenske posebnosti. Po pozdravnih besedah župana je dekan Pušenjak izrazil zadovoljstvo nad številčno udeležbo na dogodku. Povedal je, da je prišel službovat na Ljubno leta 1972 in se takrat prvič srečal z ljubensko potico. Simbole je potem več let fotografiral in do danes ohranil posnetke na diapozitivih, ki jih je tudi predstavil. Kakšna je področna zakonodaja in postopki za sprejemanje odloka, je povedal predstavnik ministrstva Gojko Zupan. Odlok sprejme vlada, pred tem pa se vsa procedura odvija na lokalni ravni. Pred sprejetjem je potrebno upoštevati pripombe in pridobiti soglasje nosilcev ohranjanja žive mojstrovine, ki sta v tem pri- meru dva: Župnija Ljubno ob Savinji in Občina Ljubno. Poudaril je, da je že zbrano gradivo temelj za nadgradnjo in uvrstitev ljubenskih potic na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Prisotne izdelovalce je pozval, naj po domovih poiščejo še kakšne fotografije in dokumentacijo o izdelovanju potic. Sebastijan Weber iz Muzeja novejše zgodovine Celje je med drugim poudaril, da potice sledijo spremembam življenja, kar se odraža v izdelanih simbolih, kot so mobitel, računalnik, telefon, fotoaparat ... To pomeni, da je izdelovanje potic pomembno tudi za mlade. Predstavnica Slovenskega etnografskega muzeja Nena Židov je povedala, da je doslej v register žive mojstrovine vpisan le škofjeloški pasijon. Manjšo dopolnitev na odlok je predstavil dekan Pušenjak. Župan Naraločnik je ob koncu izrazil pripravljenost občine po ohranjanju dediščine in pripravljenost za pripravo prijav na javne razpise, ki bi omogočili še večje varovanje lju-benskih cvetnonedeljskih potic. Marija Lebar BALET V GLASBENI SOLI NAZARJE Čudežni gozd premierno predstavil male baletnike V petek, 18. januarja, so se svojim staršem in drugim obiskovalcem v dvorani Glasbene šole Nazarje z baletno produkcijo Čudežni gozd prvič predstavili učenci baleta. Tako so bili ljubitelji glasbe in plesa znova priča pomembnemu mejniku v delovanju te šole. Koreografijo in režijo je izvedla učiteljica baleta Anja Šuman. Navdušen odziv občinstva sta potrdila prepričanje ravnatelja Jerneja Marinška, da je uvedba baleta več kot pravilna odločitev. Marinšek si je uvedbo baleta zadal že ob nastopu svojega manda- ta. Za realizacijo uvedbe programa je bila potrebna preureditev dvorane z vsemi pripomočki in ureditev garderobe. Ravnatelj je zato ob prvem nastopu malih baletnikov izrazil veselje, da se je promoviranje baleta v času priprav na uvedbo programa, ki je trajala kar dve leti, tako obneslo, saj so z letošnjim šolskim letom v program sprejeli preko 30 otrok in lahko odprli tri oddelke plesne pripravnice ter en oddelek prvega razreda. Očitno so si otroci želeli te dejavnosti in so pri starših dobili zaupanje ter podporo za izvedbo programa, ki je sicer nadstandardni. Ma- M GŠ Nazarje je v času svojega obstoja zabeležila že več mejnikov, ki so vsakič nadgradili kvaliteto njenega delovanja. Začetki glasbenega izobraževanja v Zgornji Savinjski dolini segajo 40 let nazaj, v šolsko leto 1972/73, ko se je pod okriljem GŠ Frana Koruna Koželjskega iz Velenja v naši dolini ustanovil dislocirani oddelek za poučevanje nekaterih instrumentov. Glasbeno dejavnost je nato vrsto let vodila Delavska univerza, ki je pridobila tudi ustrezne prostore v gradu Vrbovec v Nazarjah. Leta 1993 je GŠ Nazarje s soglasjem šolskega ministrstva začela samostojno pot, šest let kasneje pa je svoje prostore preselila na sedanjo lokacijo ob osnovni šoli. Vilinke, palčice, čudežne rožice, deklice, čarovnice in čarovnik so s svojim nežnim poplesavanjem po čudežnem gozdu občinstvo navdušili. (Fotodokumentacija GŠ Nazarje) rinšek je zatrdil, da si bo njihova šola prizadevala, da bi tudi balet sčasoma vključili v redni program, a žal sedanja situacija v šolstvu ne kaže dobrih obetov. Vilinke, palčice, čudežne rožice, deklice, čarovnice in čarovnik so s svojim nežnim poplesavanjem po čudežnem gozdu občinstvo navdušili, kljub temu da se z osnova- mi baleta spoznavajo šele štiri mesece. Marinšek se je zato še posebej zahvalil njihovi učiteljici, saj je v tako kratkem času skupaj s svojimi učenci uspela pokazati veliko znanja. V prihodnje si želijo baletne točke umestiti tudi v nastope izven šole in s tem širiti baletno osvešča-nje po celotni dolini. Tatiana Golob 14 Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 I Organizacije, Ljudje in dogodki ČEBELARSKA DRUŽINA KOKARJE Veseli številnih novih članov, aktivno delo tudi letos Kokarski čebelarji so se v soboto, 12. januarja, zbrali v Nazarjah, da pregledajo minulo delo in si zadajo načrte za letos. Podelili so priznanja in prisluhnili predstavitvi raziskovalne naloge o čebelah. Spremenili so statut in svoje društvo preimenovali v Čebelarsko družino Kokarje. Za kulturni program je poskrbela skupina učenk iz nazarske osnovne šole, zbrane pa je nagovorila tudi župa- nja Majda Podkrižnik. Predsednik Franjo Podrižnik je povedal, da bodo čez dve leti praznovali 60-letnico in za takrat načrtujejo posebno slovesnost in podelitev večjega števila odlikovanj Antona Janše. Tako so tokrat podelili le priznanja Čebelarske zveze SAŠA za visoke življenjske jubileje. Mentorica čebelarskega krožka na OŠ Nazarje Branka Nareks Na občnem zboru so podelili priznanja Čebelarske zveze SAŠA za visoke življenjske jubileje. (Foto: Marija Lebar) PUST MOZIRSKI Odslej tržan s pravicami tudi Robert Lukač Naslednji teden se začne pustni čas, ki bo Mozirje in okolico zaznamoval v največji možni meri. Na debeli četrtek bodo člani pustne bratovščine zaslužnemu občanu, prišleku, podelili listino o trških pravicah. Pustna uprava si je bila složna, da se letos ta čast dotakne Roberta Lukača, ki je njihov dober prijatelj, podporni član in zaslužen občan, vreden te časti. Na ta dan bo v prostorih mozir-ske galerije otvoritev razstave, ki je bila lansko leto postavljena na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje, z naslovom Savinjski pust. Razstava bo govorila o bogati zgodovini pustovanj na Vranskem, v Celju in seveda v Mozirju. Za posta- je predstavila delovanje krožkar-jev skozi vse šolsko leto in podčrtala zlato priznanje in ostala visoka mesta, ki so jih ti dosegli na nacionalnem tekmovanju mladih čebelarjev. O tem, zakaj umirajo čebele, sta govorili učenki Maja Jeraj Bezo-všek in Nina Dominique Kumer. Podrižnik je poročilo in delovanje društva predstavil tudi z video projekcijo. Poudaril je zadovoljstvo, da se članstvo viša in da so med njimi tudi mladi. Delo dru- štva je razčlenil na številne dejavnosti, kot so strokovno delo, kjer so kokarski čebelarji uspešni tudi v organih slovenske čebelarske zveze, in delovne akcije. Omeni je sodelovanje na dogodkih v občini in z drugimi društvi, izobraževanja in družabni del, kjer je bila še posebej zanimiva strokovna ekskurzija na Kozjansko. Podobno so načrtovane tudi letošnje dejavnosti. Marija Lebar GAŠPER TRATNIK ODPOTOVAL NA TAJSKO Po nove izkušnje v novo okolje o , y 4 s / V Gašper Tratnik iz Lačje vasi, poznan kot udeleženec tekmovanja za mistra Slovenije 2012, se je odpravil na večmesečno delo, modeliranje na Tajsko. (Fotodokumentacija GT) Zgornjesavinjčan Gašper Tratnik se obiska Tajske in njene čudo- vitev bo poskrbela Osrednja knjižnica Mozirje. Po otvoritvi bo na trgu javna skušnja milozvočnega ansambla Boj se ga, od tam pa se bodo pustnaki podali proti Ljubiji, kjer jih bo na domu čakal Robert Lukač, da v trajno last prejme mnogim zelo zaželeno, a nedosegljivo listino. Pustnaki bodo v naslednjih dnevih opravili tradicionalno okolofira-nje, na katerem bodo obhodili kraj in okolico, na pustni torek prevzeli oblast, obiskali še nekatere zgor-njesavinjske kraje in gospodarske subjekte, nato pa dan prelevili v nočni karneval, ki se bo skozi trško jedro pričel ob osemnajsti uri. Benjamin Kanjir iz Lačje vasi, poznan širši Sloveniji kot udeleženec tekmovanja za mistra Slovenije 2012 in tekmovalec v modnem resničnostnem šovu Agencija Milano, se je odpravil na večmesečno delo, modeliranje na Tajsko. Gašperju je možnost, da se izkaže kot fotomodel in maneken tudi izven Slovenije, ponudila njegova agencija Mister model management, ki jo s svojo ekipo vodi priznani slovenski maneken Erik Fer-folja. Gašper Tratnik se je na Tajsko odpravil skupaj z Matjažem Ku-mljem iz iste agencije. Oba se bosta preizkusila v delu za tuje modne agencije, kar bo dobra izkušnja in mogoče celo odskočna deska za delo s svetovno priznanimi modnimi ikonami. Gašper vite narave zelo veseli, saj bo to njegovo prvo potovanje na oddaljene destinacije. Na Tajskem bo delal za agencijo Mode Models, kjer se bo spoznaval z drugačnimi, bolj intenzivnimi načini dela. Kot je povedal, večje treme kljub novi, nepoznani izkušnji nima, saj se na delo ne odpravlja sam, poleg tega imajo nekateri njegovi sodelavci že izkušnje s takšnim delom v tujini. Gašper je sicer absolvent strojne fakultete v Ljubljani. Pred njim je samo še izdelava diplome, ki bo za zdaj za nekaj časa postavljena na stran, Gašper namreč želi izkoristiti dobro priložnost za njemu ljubo delo. Kot pa je povedal, bo s študijem zagotovo nadaljeval. Tatiana Golob Savinjske novice št. 5, 1. febraur 2013 15 Šport, Čestitke, Oglasi GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Tekmovalci vrstijo uspehe Preteklo sredo so se mlajši in starejši dečki in deklice iz Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje udeležili dveh tekem v supervelesla-lomu na Kopah. Nejc Naraločnik je dvakrat suvereno zmagal in imel poleg tega obakrat drugi najhitrejši čas proge. Urša Marolt je obe vožnji dobro izpeljala in brez konkurence osvojila dve prvi mesti. Jan Napotnik je osvojil peto in šesto mesto, Klemen Hriberšek pa je osvojil peto mesto in prvi tekmi ter sedmo mesto na drugi tekmi. Urša Marolt se je poleg tekmovanja na Kopah udeležila tekmovanja na Slovaškem. V Vratni dolini je zabeležila 13. mesto v disciplini slalom, v veleslalomu pa je zaradi odpete smučke odstopila. Jan Napotnik je bil kot član slovenske oprave na ekipnem tekmovanju v slovitem Kitzbuhlu. Na prizorišču slovitega smuka so imeli en tek veleslaloma in drugi tek slaloma. Na zelo strmem in izredno ledenem pobočju se slovenska ekipa ni najbolje izkazala, za Napotnika pa je bila to lepa izkušnja. FIS ekipa oziroma dva njena člana iz GSK Nu-ša Suhoveršnik in Domen Lipnik sta se udeležila slalomov na Starem vrhu. Suhoveršnikova je osvojila četrto mesto med starejšimi mladinka- mi, na drugi tekmi je odstopila. Domen Lipnik se je boril v zelo težkih razmerah in med mlajšimi mladinci pristal na četrtem mestu. Štefka Sem Naraločnik je dvakrat zmagal v superveleslalomu, Hriberšek (prvi z desne) je uspeh dopolnil s petim in sedmim mestom. (Fotodokumentacija GSK) KEGLJASKI KLUB LJUBNO, GOSTISČE ERMENC Znani najboljši kegljači na Ljubnem ob Savinji V organizaciji kegljaških zanesenjakov, ki so včlanjeni v Kegljaški klub Ljubno, gostišče Er-menc, je v letošnjem januarju potekalo že 23. občinsko prvenstvo v kegljanju. Kegljači so se pomerili v tekmovanju dvojic in posamezno, zanimiv pa je bil tudi vrstni red v kombinaciji, kjer je bil upoštevan rezultat vsakega tekmovalca, ki je metal v posamezni konkurenci in v dvojicah. Najboljši kegljač med posamezniki, kjer je tekmovalo 25 tekmovalcev, je bil Miha Sušnik z 237 podrtimi keglji, pred Janom Bogdanom z le kegljem manj. Tretji je bil Ivan Jakop z 228 podrtimi keglji. Tekmovanja dvojic se je udeležilo kar 18 parov. Najboljša sta bila Beno Ermenc in Miha Su-šnik. Podrla sta kar 491 kegljev. Drugo mesto je pripadlo Robiju Krebsu in Peteru Ročniku z 455 Najboljše dvojice z ljubenskim županom Franjem podrtimi keglji. Toliko sta jih spravila na tla tudi tretjeuvrščena Slavko Ermenc in Tomaž Ročnik. V kombinaciji so bile razvrstitve seveda skladne s prejšnjimi uvrstitvami, najboljši pa Beno Ermenc s skupaj 480 podrtimi keglji. Drugo in tretje mesto sta v seštevku posamezne tekme in tekme dvojic zasedla Miha Sušnik s Naraločnikom (levo) (Foto: Franjo Atelšek) 469 in Jan Bogdan s 462 podrtimi keglji. Priznanja in praktične nagrade je podelil lju-benski župan Franjo Naraločnik. Ob tej priložnosti se je organizatorjem zahvalil za dobro izvedbo kegljaških tekmovanj in pohvalil njihova prizadevanja za nadaljevanje tradicije kegljaške-ga športa na Ljubnem v takšnem zdravem športnem duhu in vzdušju, kakršno je bilo tudi na tokratnem dvodnevnem srečanju ljubenskih ke-gljačev. Franjo Atelšek 16 Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 I Zdravstvo, Gospodarstvo ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Preventivni pregledi odslej tudi v Mozirju V Sloveniji deluje več kot 270 referenčnih ambulant, v katerih opravljajo preventivne preglede. V Zgornji Savinjski dolini je bila do sedaj le ena referenčna ambulanta, ki so jo odprli prvega novembra minulo leto v Zdravstveni postaji Gornji Grad. S prvim januarjem letos je za referenčno ambulanto bogatejša tudi Zdravstvena postaja Mozirje. Preventivne preglede v obeh postajah opravlja diplomirana medicinska sestra Saša Podpečan, v Mozirju pri zdravnici Karmen Fürst, v Gornjem Gradu pri zdravnici Ireni Blažič Lipnik. Referenčne ambulante so ambulante družinske medicine, okrepljene z diplomirano medicinsko sestro, ki so jih začeli uvajati v letu 2011. Z njihovo uvedbo in zaposlitvijo so razbremenili zdravnike ter pacientom namenili kakovosten preventivni pregled, ki zajema laboratorijske izvide, izpolnitev vprašalnika gle- Diplomirana medicinska sestra Saša Podpečan najprej napoti pacienta v laboratorij, nato skupaj izpolnita vprašalnik glede prehranjevalnih navad, uživanja alkohola in telesne aktivnosti. (Foto: Ciril M. Sem) de prehranjevalnih navad, uživanja alkohola in telesne aktivnosti pacientov ter napotke za zdrav življenjski slog. Kot pripoveduje Saša Podpe-čan, lahko pregled pri njej traja tudi 45 minut: »Pacienta najprej napotim v laboratorij, od koder potem pride k meni, kjer pregledam izvid, nato greva skozi vprašalnik. Odgovore sproti vpisujem v program na računalnik, ki poda izračun ogroženosti pacientovega zdravja. Če je hudo ogroženo, gre takoj k zdravnici, če ne, ga potem zopet povabim na pregled čez tri mesece, leto dni, odvisno od tega, kako hudo je.« Preventivni pregledi so namenjeni predvsem odkrivanju srčno-žil-nih bolezni, ki predstavljajo največji problem. Zaenkrat Podpečano-va spremlja tudi kronične bolnike s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, hipertenzijo, astmo in sladkorno boleznijo tipa 2. Kasneje bo spremljala še bolnike z revmatski-mi in onkološkimi obolenji. »Program je namenjen starejšim od 30 let, ampak to ne pomeni, da bomo zavrnili mlajše, če so le-ti kakorkoli ogroženi in imajo težave, kot je na primer prekomerna telesna teža, povečan pritisk ali kaj podobnega. Tudi ostali, ki še nimajo vabila, lahko pokličejo in jih bomo naročili na pregled. Najprej smo na pregled začeli vabiti paciente, ki že imajo laboratorijske izvide, nato pridejo na vrsto ljudje, ki še nikoli niso bili na preventivnem pregledu. Pomembno je, da se ljudje odzovejo na naše povabilo in se udeležijo pregleda, saj so v referenčnih ambulantah do sedaj odkrili že več kot 4.000 kroničnih bolnikov,« opozarja Podpečanova. Po pregledu napotujejo nekatere paciente na zdravstveno vzgojne delavnice v Nazarje, kjer izvedo več o zdravem življenjskem slogu. Podpečanova pravi, da je udeležba izredno majhna, vendar poudarja, da bi bilo dobro, če bi se delavnic udeležilo čim več ljudi. Katja Remic Novak ZADRUZNA ZVEZA SLOVENIJE Posveta na Koroškem so se udeležili tudi naši zadružniki Zgornjesavinjski zadružniki so bili na srečanju dobro zastopani. (Foto: Anita Jakuš) Zadružna zveza Slovenije je v torek, 22. januarja, v Kotljah pripravila prvi letošnji regijski posvet zadružnikov. Namenjen je bil zadrugam Koroške in Savinjsko-Šaleške regije. Udeležili so se ga predsedniki in direktorji ter člani upravnih in nadzornih odborov tukajšnjih zadrug. Osrednje teme posveta so bile skupna kmetijska politika do leta 2020 in aktivnosti ministrstva za kmetijstvo in okolje v letu 2013, možnosti za sodelovanje zadrug na področju gospodarjenja z gozdovi in predelave lesa ter poslovno sodelovanje zadrug. O novostih skupne kmetijske politike do leta 2020 so zbrane seznanili sodelavci ministrstva za kmetijstvo in okolje. Izpostavili so izhodišča za pripravo resolucije Zagotovimo si hrano za jutri. Predstavljene so bile novosti, ki se predvidevajo na področju programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 v okviru šestih prednostnih nalog, aktualni razpi- si, ukrepi, ki se načrtujejo ob ukinitvi mlečnih kvot leta 2015, in aktivnosti, ki jih ministrstvo izvaja v tem letu. Udeleženci so se seznanili tudi z aktualnim stanjem na področju izvajanja kodeksa dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. Iz Zavoda za gozdove Slovenije so izpostavili možnosti za sodelovanje zadrug na področju gospodarjenja z gozdovi in predelave le- sa. Po njihovem ima Slovenija pri lesu neizkoriščene možnosti, zadruge pa dobro organizirano mrežo, tradicijo in ugled pri povezovanju lastnikov gozdov in gospodarjenju z gozdom. Pregledali so še podatke o poslovanju zadrug v posameznih regijah. Na Koroškem in v Savinjsko-Šaleški regiji delujejo tri zadruge, Koroška kmetijsko gozdarska zadruga Slovenj Gradec, Zgornjesa- vinjska kmetijska zadruga Mozirje in Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Skupaj ustvarijo desetino celotnega prometa vseh zadrug članic Zadružne zveze Slovenije ali skoraj 72 milijonov evrov. Združujejo 1.742 članov in zaposlujejo 334 zaposlenih. Sodijo med večje slovenske zadruge in poslujejo uspešno. Največji delež pri odkupu zadrug predstavlja odkup mleka, govedi, drobnice, lesa in jajc. V Savinjsko-Šaleški regiji dve zadrugi ustvarita skoraj 35 milijonov evrov prometa in združujeta 730 članov. Marija Lebar 0RINEK Tako hvaležen sem, da ni- koli nimam slabega dneva. John Robert McFarland Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 17 Šport, Oglasi ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Z dobro igro do dveh ligaških zmag Odbojkarska ekipa KLS Ljubno nadaljuje z dobrimi igrami in tako so Ljubenke zabeležile že šesto zaporedno zmago. Najprej so v petnajstem krogu doma brez večjih težav premagale ekipo Mežice, ki je bila pred tem mesto višje na lestvici kot ljubenske odbojkarice. Že takoj na začetku se je videlo, da si Ljubenke bolj želijo zmage. Z odličnimi servisi so onemogočile nasprotno ekipo in prvi set brez večjih težav dobile z rezultatom 25:11. Drugi set je bil še boljši, saj so po odličnih servisih povedle za deset točk, nato se je razlika samo še povečevala in set so končale še z večjo razliko kot prvega, s 25:7. V tretjem setu se je ponovila zgodba iz prvih dveh, tako da so ljubenske odbojkarice v manj kot uri igre zaključile tekmo s prepričljivo zmago. Končni rezultat: 3:0 (25:11; 25:7; 25:13) za KLS Ljubno. Za to je potrebno pohvaliti celotno ekipo, saj so pokazale dobro igro z veliko volje in želje po zmagi. V 16. krogu je ekipa gostovala v Ljutomeru pri ekipi, ki je v prvem delu slavila prepričljivo zmago na Ljubnem ob Savinji. Ljubenke so v to tekmo krenile odločno in z željo, da se domačinkam oddolžijo za poraz v domači dvorani. Revanš je v polni meri uspel, saj so zabeležile gladko zmago z rezultatom 3:0 (25:20; 25:21; 25:23). S to zmago se je ekipa Ljubnega prebila v zgornji del lestvice, trenutno zasedajo peto mesto med štirinajstimi ekipami v 3. DOL - vzhod. Drugi del tekmovanja so uspešno začele tudi kadetinje in zabeležile dve zmagi. Na turnirju v Celju so premagale ekipo Prebolda z rezultatom 2:0 (25:15; 25:18) in ekipo Vuzenice prav tako z 2:0 (28:26; 25:21). S polovičnim uspehom pa so nastopile starejše deklice na turnirju v Šempetru. V prvi tekmi so bile boljše domače igralke, ki so zmagale z 2:0, v drugi tekmi pa je ekipa Ljubnega premagala ekipo Zreč z enakim izidom. Franjo Atelšek ymm t vam ponujajo Zimski čas je čas, ki je lahko ravno pravšnji za vašo odločitev o spremembi zunanjega videza. V rubriki Stilski izziv vam bomo predstavili nekoga, ki si je to upal. Pod pokroviteljstvom Savinjskih novic bodo za vos skrbeli, se hudi I in vam podarili -frizerka Urška Zorin iz Studia HG Mozirje brezplačno frizura, - vizažisfka Natalija PlankI brezplačni make up, -trgovina BnzarR ban v vrednosti 30 EUR in možna s! koriščenja 10% popusta na oblačila, v katerih se kol model predstavite, -trgovina Ju rček možnost koriščenja 50% popusta na obutev, v kateri se kot model predstavite, ■ fotograf injo Urška Hrastnik brezplačne fotografije, ki bodo objavljene tudi v Savinjskih novicah. Prijazno vabljeni da izrežete kuponček, se prijavite in mogoče boste že vi naslednja izžrebana srečnica ali srečnež predstavljen v rubriki Stilski izziv. Izpolnite prijavnica prikrite svojo foiog rotijo in vsa skupaj pošljite na nastov: Savnjskc novico. Savnjskn cesln 4. 3331 Ngzgrja Na preobrazbo se lanvo prijavila tudi v trgovini Bazar i? ali v Irtzensvem salonu HG. 'NI Spodaj podpisani si Želim novega videza, zato se prijavljam za soaeiovanje v stiiskem izzivu. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK: NASLOV: POSTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: TEL,: PODPIS: Priloga: barvna fotografija celotne postave. Program »Meseca kulture« 2013 - petek, 1. 2., »Ta presneta ljubezen«, spevoigra v izvedbi MePZ Gorenje iz Velenja, gostitelj KUD Utrip, 19.00, OŠ Rečica ob Savinji - petek, 1. 2., »Zadrečke zdrahe«, ljudska komedija v izvedbi KD Gornji Grad, 19.00, Kulturni dom Bočna - četrtek, 7. 2., Koncert Glasbene šole Nazarje, 11.00, OŠ Luče - četrtek, 7. 2., Otvoritev likovne razstave Silva Mehleta v izvedbi Centra Rinka, 16.30, Center Rinka Solčava - četrtek, 7. 2., Odprtje razstave Savinjski pust v izvedbi Osrednje knjižnice Mozirje in Muzeja novejše zgodovine Celje, 17.00, Galerija Mozirje - četrtek, 7. 2., Otvoritvena slovesnost praznovanja »meseca kulture« in medobčinska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku s podelitvijo območnih priznanj za kulturno delovanje v izvedbi KD Solčava, 18.00, dvorana Zadružnega doma Solčava - sobota, 9. 2., Vinarska - pustna prireditev v izvedbi KD Solčava, 19.00, Zadružni dom Solčava - nedelja, 10. 2., Koncert z ansamblom Mikula in tamburaško skupino 5+ v izvedbi KD Ljubno, 16.00, Kulturni dom Ljubno - torek, 12. 2., Pustni nastop v izvedbi Glasbene šole Nazarje, 18.00, Dom kulture Nazarje - sobota, 16. 2., gledališka delavnica »Tehnika govora - trening govornega aparata«, delavnico vodi Alida Bevk, v izvedbi JSKD - OI Mozirje, 10.00, OŠ Rečica ob Savinji - sobota, 16. 2., Otvoritev likovne razstave akademske slikarke Milene Usenik v izvedbi KUD Utrip, 18.00, OŠ Rečica ob Savinji - nedelja, 17. 2., Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v izvedbi KD Nazarje, 18.00, Dom kulture Nazarje - torek, 19. 2. in sreda, 20.2., »Babica pripoveduje pravljice o gradovih« v izvedbi KUD STOPinJE, 17.00, Gostišče Grad Vrbovec - sreda, 20. 2., Odprtje likovne razstave »Diktatura barv, ekspresionizem in abstraktni ekspresionizem« v izvedbi KD GAL in Osrednje knjižnice Mozirje, 18.00, Galerija Mozirje - petek, 22. 2., Otvoritev likovne razstave Brede Sturm, magistrice umetnosti, v izvedbi KD Nazarje, 18.00, Jakijeva hiša - Galerija Nazarje - petek, 22. 2., »Zadrečke zdrahe«, ljudska komedija v izvedbi KD Gornji Grad, 19.00, Kulturni dom Ljubno - sobota, 23. 2., Folklorni seminar za vodje otroških folklornih skupin, seminar vodi Nežka Lubej, v izvedbi KUD STOPinJE, 9.00, Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji - sobota, 23. 2., Koncert Marjana Smodeta v izvedbi KD Mozirje, 18.00, Kulturni dom Mozirje - nedelja, 24. 2., »Pokaži kaj znaš« v izvedbi KD Bočna, 15.00, Bočna - torek, 26. 2., Predstavitev knjige Janeza Gregorca - Rajšterja »Čas mojega življenja«, tretja knjiga, v izvedbi Osrednje knjižnice Mozirje, 18.00, Galerija Mozirje - sreda, 27. 2., »Moje romanje po poti Sv. Jakoba« - Jožica Slatinek, v izvedbi KD Nazarje, 18.00, Jakijeva hiša - Galerija Nazarje - četrtek, 28. 2., Koncert Tria Amarillis v izvedbi Glasbene šole Nazarje, 19.30, dvorana Glasbene šole Nazarje - petek, 1. 3., Otvoritev likovne razstave Magde Posedel v izvedbi KD Gal, 19.00, OŠ Rečica ob Savinji - sobota, 2. 3., 2. tradicionalni etno večer »Glej, luš'no je pr' nas!« v izvedbi KD Gornji Grad, 19.00, dvorana KD Gornji Grad - sobota, 2. 3., Plesni seminar »Gib in ples«, seminar vodita Nina Mavec Krenker in Lucija Boruta, v izvedbi JSKD - OI Mozirje, 10.00, Mozirje - Nedelja, 3. 3., »Nekoč v starih časih«, prepevanje starih ljudskih pesmi v izvedbi KD Mozirje, 15.00, Kulturni dom Mozirje JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Mozirje Hribernikova 1, 3330 Mozirje 18 Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 I Nasveti, Šport Kaj je dobro vedeti o stresu FRANC STORGEL, specializant sistemske družinske psihoterapije Živimo v obdobju, ko je stres del vsakdanjika, ko se v nenehnem hitenju in pehanju za dobrinami, ki so v določeni meri potrebne, še več pa nepotrebne, brišejo meje med normalnim in pretiranim in le-to postane samoumevno in potrebno za delovanje potrošniške družbe, v kateri živimo. Živimo hitro in na vseh področjih našega življenja se trudimo dati svoj maksimum. KAJ JE STRES? Stres je telesna, čustvena, kognitivna in vedenjska reakcija na različne dražljaje (stresorje) iz okolja, kot so konflikti, neuspehi, zloraba, razne nepredvidljive situacije v socialnem okolju, ogroženo življenje in zdravje, bolezen, ogrožena socialna varnost, časovna stiska in podobno na eni strani in prevelikih notranjih zahtev, kot so: za vse sem odgovoren, vsem moram ustreči, vse moram znati, vse moram imeti pod kontrolo in podobno na drugi strani. Telo se na stres odziva vedno z enako reakcijo, tako imenovano alarmno reakcijo (boj ali beg), po- speši se bitje srca in dihanja, povečata se krvni tlak in mišična prekr-vavitev, na čustveni ravni se pojavi tesnoba, jeza, potrtost, na kognitivni pesimizem, motnje pozornosti in vedenjski naglica, utrujenost, neorganiziranost ... Če dražljaj vztraja, se mu seveda skušamo upreti, kar pa organizem, ki se skuša prilagoditi napetostim in zahtevam okolja, izčrpa. Stres je lahko pozitiven (zdrav stres), kjer so zahteve primerne našim sposobnostim in sta delo ter počitek v ravnotežju. Tako nam taka stresna situacija zaradi večjega aktiviranja na področjih, ki sem jih niti za našo psihično stanje in nas lahko pripelje do posledic tako na telesni: prebavne motnje, motnje srca in ožilja, motnje imunskega sistema, motnje mišičnega sistema, motnje dihal, hormonske motnje, kot na psihični ravni: anksio-zne motnje, zloraba psihoaktivnih snovi, odvisnost, depresije in izgo-relost. KAKO OMILITI ALI ZMANJŠATI STRES? Noben stres ni enak drugemu stresu, poleg tega pa ga tudi ljudje obvladujemo povsem na lasten ali subjektiven način. že omenil, pomaga pri rešitvi problema in s tem doživljamo življenje bolj izpolnjeno in smiselno. Problematičen pa je škodljiv stres, kjer v bistvu zahteve presegajo naše sposobnosti. Ta stres je lahko trenuten ali akuten in dolgotrajen ali kroničen in noben ni prav prijeten in prijazen niti za naše telo Stresu, ki je povsem osebna izkušnja, se je nemogoče popolnoma izogniti, kajti stres, ki ga obču- timo, izvira iz odnosa do dražljaja (stresorja), oklepanja naših navad, našega mišljenja in seveda vzorcev vedenja. Zato je zelo pomembno, da se naučimo premagovati prepričanja, ki nas omejujejo, da postanemo bolj samozavestni, se znebimo strahov in ne pozabimo, da nam sleherni dan prinaša nove izzive, ki se jih moramo veseliti, ne pa bati. Še nekaj nasvetov za zmanjšanje stresa: Uravnotežite delo in zabavo, poskrbite za redno telesno aktivnost, poskrbite za dovolj kvalitetnega spanja, redno izvajajte telesne vaje in vaje za sproščanje. Poskrbite za redno in zdravo prehrano, ne pozabite na sprostitev. Izogibajte se prevelikim količinam alkohola in nikotina ter kofeina. Spoznavajte stresne situacije in odzive nanje, sprijaznite se s tistimi stanji, ki jih ne morete spremeniti. Za svoj stres ne krivite drugih, vaši cilji naj bodo realni, naučite se reči ne za situacije, ki jim niste kos. Pozabite na popolnost, cenite tisto, kar imate, in ne žalujte za tistim, kar nimate. Bodite prijazni. Veliko se pogovarjajte o svojih težavah, predvsem pa se veliko smejte. Smeh je pol zdravja pravi stara modrost, kaj pa je druga polovica? Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. ROKOMETNI KLUB NAZARJE Zmagovit začetek leta Nazarske rokometašice so v nedeljo nadaljevale z zmagovitim nizom v 1. B državni rokometni ligi za ženske. Gostovale so v Radencih pri ŽRK Millennium in zanesljivo zmagale z rezultatom 20:27 (9:13). Že dan prej so mlajše deklice iztržile neodločen izid proti vrstnicam iz Žalca. V nazarskem rokometnem kolektivu že deset let uspešno delajo z mladimi rokometašicami. Rezultat tega dela je jedro članske ekipe. Uspešno delo se odraža že pri se- lekciji mlajših deklic, ki so v soboto gostile močno ekipo RK Zelene doline iz Žalca in iztržile neodločen izid 26:26, kar jim je prineslo trenutno 2. mesto na lestvici v ligi mlajše deklice B - vzhod. Njihov rezultat so dan kasneje nadgradile članice, ki so bile v 13. krogu prvenstva v Radencih prepričljivo boljše od ŽRK Millennium. Gre za ekipo, ki je na tekmi drugega kroga prvenstva v Nazarjah odščipnila točko Nazar-čankam v zadnjih sekundah tek- me. Tokrat so bile krepko oddaljene od točke, saj so Nazarčanke z zavzeto igro v obrambi nadzirale potek srečanja. Tudi manjša mi-nutaža najboljše strelke Sandre Melavc zaradi bolezni se ni poznala, ker je obramba pod taktirko Nike Melavc omogočala različne kombinacije igre v napadu. Tam se je izkazala Sara Poličnik, ki je kljub mladosti pokazala veliko poguma v igri v napadu in dosegla pet golov. Trener Dobnik je bil zadovoljen z igro svojih varovank in je izrazil prepričanje, da bi nazarska ekipa z ustreznimi termini treningov, katerih bi se lahko udeležile vse igralke, uspešno kandidirala za uvrstitev v prvo ligo. Kljub temu ostajajo presenečenje dosedanjega poteka prvenstva in zasedajo visoko tretje mesto. V soboto bodo poskusile presenetiti vodilno ekipo prvenstva RK Olimpijo. Spodbuda s tribun bo dobrodošla. Roman Mežnar Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 19 Šport KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Člani so se nalezli zmagovalne mentalitete starejših pionirjev Minuli vikend je bil uspešen za nazarski košarkarski klub. Članska ekipa je premagala drugouvr-ščeno moštvo v 3. SKL ligi vzhod, Luxuris iz Celja. Pionirji U-14 so bili boljši od Gorenjcev v 6. krogu mini pokala Spar, uspešni pa so bili tudi kadeti. V tekmi proti Celjanom je trener članske ekipe Nazarij Andrej Pečovnik kljub kratki klopi uspešno razporedil minutažo med osem igralcev. Ti so se mu oddolžili z angažirano igro v obrambi na čelu s kapetanom Vodončni-kom. V napadu je blestel Bitenc, ki je prispeval kar 21 točk, od tega enajst že v prvi četrtini. Tekma je bila borbena in vseskozi izenačena. Srečanje je v zadnjih treh minutah odločil center Dra-gičevič, ki je skozi obroč spravil žogo po Bitenčevem metu. To- krat je ključ do zmage bila zbranost nazarskih košarkarjev, ki niso po nepotrebnem zgubljali žog in s tem tekmeci niso prihajali do lahkih košev. V nedeljo so bili starejši pionirji boljši od vrstnikov ekipe Elektro Gorenjska prodaja z rezultatom 77:60. Gre za moštvo KK Triglav iz Kranja, ki v tem tekmovanju nosi drugačen naziv in je bilo tretjeuvr-ščena ekipa letošnjega državnega prvenstva. Tudi kadeti so v soboto zabeležili zmago proti KD Borut Be- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje sedič - Čiro iz Maribora z 79:70 in se zavihteli na 3. mesto lestvice v 2. SKL vzhod 1. Članska ekipa jutri gostuje v Slo- venj Gradcu pri moštvu Primafoto, od katerega je bila boljša v prvem delu prvenstva. Roman Mežnar Nazarje : Luxuris Celje 65:64 (18:19, 17:17, 12:10, 18:18) Strelci (Nazarje): Polčnik P., Metulj A., Bitenc 21 (1T, 4-2), Paulič, Tevž, Vodončnik 8 (2T), Ermenc, Blatnik F. 8 (4-2), Plaskan, Blatnik L. 7 (1T, 5-2), Dragičevič 13 (1T), Rednak 8 (5-4). 12. krog: Nazarje : Luxuris Celje 65:64, Calcit Basketball : Posavje Krško 86:96, Komenda Hram Gorjan : Krka mladi 74:76, Bistrica : Primafoto 73:65, Tinex Medvode : Janče Prit 76:106. Lestvica po 12. krogu: 1. Krka mladi 24, 2. Posavje Krško 21, 3. Bistrica 21, 4. Luxuris Celje 21, 5. Janče Prit 18, 6. Konjice 17 (-1), 7. Primafoto 16, 8. Vrani Vransko 16 (-1), 9. Calcit Basketball 16, 10. Nazarje 15, 11. Tinex Medvode 15, 12. Komenda Hram Gorjan 13. 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - ZADNJI KROG REDNEGA DELA »Graščakom« kvalifikacije za obstanek Zadnji krog rednega dela 1. slovenske futsal lige ni prinesel večjih presenečenj in je lestvica ostala tako rekoč nespremenjena. Prvo mesto je tudi v tej sezoni pripadlo Predilnici Litija, drugo mesto je zasedel Dobovec pred Puntarjem, Oplast iz Kobarida zaseda zlato sredino, primorski Bronx in ljubljanski Vuko pa sta še ulovila priključek končnice za prvaka. Nazarje na sedmem mestu bo igralo kva- lifikacije za obstanek z drugouvr-ščeno ekipo iz druge lige, medtem ko so Slovenske Gorice že izgubile status prvokategornika in se selijo rang nižje. Kdo bo nasprotnik »gra-ščakov«, se še ne ve, saj se prvenstvo v drugi ligi konča šele v začetku marca. O domači tekmi zadnjega kroga s Tolminci raje ne bi izgubljal besed, saj sojenje v tej ligi že počasi utruja. Lepo in kvalitetno pr- venstveno srečanje sta moža v črnem v drugem delu spremenila v norišnico, kjer so že kot ponavadi kratko potegnili »grašča-ki«. Puntar je toliko kvalitetna eki- Organizatorji tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske so izkoristili ugodne vremenske razmere. Preko zadnjega vikenda so pripravili že veliko umetnega snega. Opravila pred pripravo tekme potekajo po načrtih, v tem tednu so pričeli tudi z oglaševanjem prireditve preko plakatov. Kot je povedal generalni sekretar kluba Rajko Pintar, so vremenske razmere in nizke temperature, zlasti preko zadnjega vikenda, omogočile izdelavo precejšnjih količin umetnega snega, tako da so skakalnice že dodobra pripravljene pa, da tako očitne pomoči sodnikov ne potrebuje, po drugi strani pa seveda nima nič proti podarjenim točkam. Franjo Pukart na tekmovanje. V tem tednu so pričeli z nameščanjem 200 jumbo plakatov po vsej Sloveniji, ki bodo vabili na tekme na Ljubno. Tekme pa bodo oglaševane tudi preko ostalih medijev. V prejšnji številki Savinjskih novic sem napačno napisala, da bo za razliko od lani TV prenos letos potekal v živo. Prenos v živo je potekal že tudi lani. Letošnja novost je prenos TV signala preko optike, kar bo kakovost neposrednega prenosa še izboljšalo. Marija Lebar SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Vreme ugodno za pripravo skakalnice KMN Nazarje Glin : KMN Puntar Tolmin 1:4 (1:1) Strelci: 1:0 Metulj (6), 1:1 Štendler (7), 1:2 Ručna (25), 1:3 Bizjak (27), 1:4 Ručna (32). Nazarje Glin: Ortar, Goltnik, Veler, Letojne, Brinjovc, Banovšek. V. Kugler, D. Kugler, Metulj, Dešman. Rumeni karton: Metulj, Banovšek, Ortar (Nazarje Glin). Rdeči karton : Banovšek, Brinjovc (Nazarje Glin). Rezultati zadnjega kroga: Nazarje Glin : Puntar 1:4, Slovenske Gorice : Dobovec Trgovine Jager 2:4, Oplast Kobarid : Bronx Škofije 4:3, Predilnica Litija : Vuko Ljubljana 8:4. Lestvica po zadnjem krogu rednega dela: 1. Predilnica Litija 34, 2. Dobovec Trgovine Jager 30, 3. Puntar 30, 4. Oplast Kobarid 25, 5. Bronx Škofije 16, 6. Vuko Ljubljana 11, 7. Nazarje Glin 10, 8. Slovenske Gorice 4. 20 Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 I Kronika, Šport, Napovednik NASVETI POLICIJE ZA VEČJO VARNOST NA SMUČIŠČU Le varna smuka je užitek Skrb za varnost na smučišču mora biti za vsakega smučarja na prvem mestu. Za red in sožitje so odgovorni vsi na smučišču. Smučanje bo lahko veselo in varno le, če bomo uporabniki smučišč dovolj ozaveščeni, obzirni do drugih, previdni in odgovorni. Poznati je potrebno mednarodno veljavna vedenjska pravila, jih dosledno upoštevati in spoštovati opozorila, odredbe ter navodila nadzornikov, policistov in drugih oseb, ki skrbijo za varnost. škodb. Hitrost in način smučanja je potrebno prilagoditi izkušnjam, telesni pripravljenosti, snežni podlagi, lastnostim in zasedenosti smučišča ter vremenskim razmeram. Posebno pozornost je treba polagati na otroke in smučarje ali de-skarje novince, smuča pa se le na označenih in urejenih smučarskih progah. Kdor ne smuča, naj za hojo uporablja le rob smučišča. Zaščitna smučarska čelada je obvezna za otroke, mlajše od štirinajst let, njena uporaba je pripo- Za red in sožitje so odgovorni vsi na smučišču. Poleg užitka prinaša smučanje tudi tveganje. Velik porast števila obiskovalcev na smučiščih, novi načini in tehnike smučanja ter drsenja na snegu, novi pripomočki, dodatna oprema, slaba ozaveščenost, predrznost in neprevidnost številnih uporabnikov belih strmin so privedli do povečanja števila po- ročljiva tudi za odrasle. Smučanje pod vplivom alkohola ali mamil je skrajno neodgovorno in nevarno za lastno življenje ter življenje drugih na smučišču. Pazimo na svojo smučarsko opremo, zato je ne odlagajmo tako, da bi ostala brez nadzora. BK STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Spremembe na lestvici Šesti krog rekreacijske lige v športnem streljanju z zračno puško je kljub slabšim rezultatom nastopajočih prinesel spremembe na vrhu lestvic ekip in posameznikov. Na prvo mesto med strelci se je prebil Aco Turk iz SD Rečica, ki je izkoristil odsotnost nekaterih strelcev in slabšo formo ostalih tekmecev. Sledita mu Jože Gomboc in Klara Praznik iz SD Gornji Grad. Med ekipami se je druga gornje-grajska ekipa prebila v vodstvo, na drugo mesto pa je napredovala prva ekipa SD Mozirje. Tri kroge pred zaključkom lige so to dejansko le začasni rezultati, pravo stanje na lestvicah se bo izkristaliziralo v zadnjih tekmah, ko se bo upoštevalo šest najboljših izidov v ekipni konkurenci in pet v posamični. Roman Mežnar Napovednik dogodkov ob 15.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Delavnica z Emilijo Pavlič: Kuhajmo eko in zdravo ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Maškare ob 17.00. Strelišče Mozirje Strelska liga z zračno puško ob 18.00. Center Rinka Solčava Petek, Delavnica Dediščina podeželja za razvoj turizma 1. februar ob 18.00. Dom kulture Nazarje Zimske urice: Zdravi le z zdravo hrano ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Spevoigra Ta presneta ljubezen ob 19.00. Kulturni dom Bočna Komedija Zadrečke zdrahe ob 20.00. Franky's pub Prihova Koncert skupine Up N' Downs ob 14.00. Gostišče Pevc na Ljubnem ob Savinji Pridelava in predelava konoplje Sobota, ob 17.00. Športna dvorana Nazarje 2. februar Rokometna tekma - RK Nazarje : RK Olimpija (ž) ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - OK KLS Ljubno : Lenart (ž) Nedelja, ob 9.30. Kmetija Rogar v Podolševi 3. februar Zimski pohod v Potočko zijalko Ponedeljek, 4. februar ob 16.00. Center za samostojno učenje Nazarje Predstavitev brezplačnih tečajev ob 16.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Sreda, 6. februar Gledališka predstava Kakor napravi stari, je zmerom prov ob 18.00. Gostišče grad Vrbovec Planinski večeri: Velebit - predstavitev izleta ob 11.00. Občina Luče Koncert Glasbene šole Nazarje ob 11.15. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Osrednja proslava ob kulturnem prazniku ob 16.30. Center Rinka Solčava Otvoritev likovne razstave Silva Mehleta (ustvarja z usti) Četrtek, ob 17.00. Center za samostojno učenje Nazarje Čajanka - prebiranje poezij dr. Franceta Prešerna 7. februar ob 17.00. Galerija Mozirje Odprtje razstave Savinjski pust ob 17.30. Mozirski trg Javna skušnja ansambla Boj se ga in podelitev trških pravic ob 18.00. Solčava Otvoritvena slovesnost praznovanja meseca kulture in medobčinska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku s podelitvijo območnih priznanj OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da bo naslednja številka zaradi praznika izšla že v četrtek, 7. februarja, zato je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v ponedeljek, 4. februarja, do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 21 Pisma bralcev Odgovor na pismo bralcev Glede na pismo objavljeno v pismih bralcev bi omenil samo to. Odpadne baterije res ni potrebno shranjevati 3 leta, da bi jih oddali v »prave, čiste roke«. Vsaka trgovina ki prodaja baterijske vložke, mora imeti tudi prostor kjer je postavljena škatla za oddajo izrabljenih baterij (izrabljene akumulatorje pobirajo tisti, ki jih prodajajo ... bencinski servisi, avtoelektriki itd.). Uporabnik lahko sproti oddaja stare in kupujete nove baterijske vložke. Po istem sistemu poteka tudi oddaja izrabljenih oz. uničenih svetilk. Res je, da je enkrat ni nobenkrat, prav tako pa tudi drži: vse se da, če se hoče :). Iztok Irmančnik vodja OE trgovina ZKZ Mozirje Ne čakaj pomladi ... Saj ni res, ne morem verjeti, da priliv na mojem TR, tudi za 10 €. lahko mlado dekle, ki začenja misliti s svojo glavo, tako zelo omalovažujete! Gospoda, dr. Žunter in g. Mavrič, sta morda nevoščljiva, da je pokazala tako veliko poguma in se oglasila? Kaj je tako spornega, da sta se s takim ogorčenjem oglasila in ji »prala« glavo? Je slabo, če razmišlja o korupciji, kraji, pokvarjenosti v naši politiki? Je slabo, če jo moti suženjsko izkoriščanje delavcev, ki ostajajo brez plač za pošteno opravljeno delo? (Vegrad, Ingrad, Gradis...)? Je slabo, če jo moti, da se krčijo socialne pravice? Je slabo, če jo moti uničevanje narave (obilno sekanje cerkvenih gozdov, odvoz lesa iz doline)? Je slabo, če si postavlja vprašanja, kdo je uničil GLIN, TAM, LITOSTROJ... in ostala podjetja, delavci jih sigurno niso. Je slabo, če razmišlja, kako se bo živelo, šolalo otroke, bodo dedki in babice še imeli težko zaslužene pokojnine? Moti vaju, ker je mlada, ker ne razmišlja po vaših »vzorcih«. Tudi vidva sta bila mlada, ali pa sta kar od danes do jutri postala pametna in začela »pametno« razmišljati? Kaj pa sploh je »pametno« razmišljanje? Stvar pogleda in situacije, včasih je pametno biti tiho, predvsem če nisi »naš«! Kako je že rekel »naš gospod predsednik«, pa saj je »vseeno«, jaz točno vem za vsak Draga gospoda, bodita vendar malo bolj strpna, na mladih svet stoji, so včasih rekli pametni starejši (moja stara mama). Gospod Mavrič, pustite mladim njihovo spontanost, pustite jim upanje, da lahko spreminjajo svet (ga tudi bodo) pa bo tudi vam lažje. Če se ne strinjate z njo, se nasmejte njenemu pismu, ne pa »prati« glave. Gospod dr. Žunter, vas pa poznam kot izrednega zdravnika in sem kar malo razočarana, da ste se tako odzvali. Vsaj od vas bi pričakovala več razumevanja. Pa brez zamere, draga gospoda, to je samo moje osebno mnenje (saj ga lahko imam, ali ne?), nobenega strica ni za menoj, moji so že vsi pokojni. Tudi v nobeno polemiko se z vama ne bom spuščala, rada bi le, da bi mi vsi malo bolj zaupali mladim in jih podpirali na poti njihovega razmišljanja. Napake pa delamo vsi, pa tudi učimo se na njih. Vesta, prav pogrešam Sa-vinjčana, da bi se oglasil! Vi, gdč., pa le tako naprej! Razmišljajte, primerjajte, pogovarjajte se, ustvarite si svoje mnenje. Čas bo pokazal, da ste na pravi poti. Veliko se jih strinja z vami, a se tega, žal, ne upajo povedati. Saj veste, kako je to! Marjana Škoflek Aškerčeva 54 Mozirje Po letnem koncertu Godbe - opravičilo (!?) Pa je za nami še en lep glasbeni dogodek - letni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline. V uri in pol uživanja v izvajanju glasbe glasbeniki pozabimo na štiri meseca trdih vaj, odrekanj, organizacijskih priprav. Zadovoljni obrazi poslušalcev so največja nagrada, ki jo lahko dobimo. Po koncer- nad neodgovornim obnašanjem nekaterih staršev, ki so pustili svoje otroke, da so brezskrbno tekali po tribunah gor in dol, plezali po plezalni steni, se celo žogali. To seveda moti zbranost pri poslušanju programa, prav tako pa tudi nas izvajalce. In najbolj žalostna zadeva: večina staršev niti ni odreagirala ob zahtevah poslušalcev, naj umirijo svoje malčke. Vsi kulturni izvajalci se trudimo, da s svojim programom na tovrstnih prireditvah na nek način tudi izobražujemo poslušalce. Športna dvorana res ni najbolj primeren prostor za izvajanje takšne glasbe, vendar okoli 800 obiskovalcev ne moremo gostiti v kakšni bolj pri- merni dvorani. Ni pa naloga organizatorja oz. nas izvajalcev, da na prireditvah skrbimo še za varstvo otrok. Oz. kot je dejala ena izmed naših članic: končno smo jih naučili, da se med stavki ne ploska, že imamo novo težavo. Vsem prizadetim obiskovalcem se ob tem opravičujemo za neljube dogodke, čeprav ponavljamo, da to v prvi vrsti ni skrb organizatorja. Želimo si, da boste tudi v bodoče uživali na naših koncertih, mi pa se bomo potrudili, da bodo naše prireditve potekale v prijetnem, kulturnem ozračju. Matej Kranjc tajnik KD Godba Zgornje Savinjske doline Ko si prisiljen spregovoriti tu iskren stisk roke obiskovalca po-spremljen z besedami: »Hvala! Zopet ste nam pripravili nepozaben večer. Ampak ...«. Kultura ni samo obisk prireditve, je tudi primerno obnašanje na njej. In prav na to se je nanašal tisti »ampak«. Kar nekaj obiskovalcev se je po koncertu pritoževalo Ko se zaključi leto, obdobje za nami, se človek sprašuje o doseženih ciljih, ki si jih je zadal lani in hkrati že načrtuje in zastavlja nove. Župan in nekateri svetniki občine Luče, tokrat se sprašujem, kakšen je bil vaš cilj in namen pisma, ki ste ga razposlali občanom ob k on-cu lanskega leta. Ker je bil mesec december neprimeren za odgovor na vaše pismo, saj je adventni čas poln čustev, ko se naše misli ustavijo pri sorodnikih, ki smo jih izgubili, pri težavah, ki so nas pestile skozi leto in tudi upanju za lepše prihajajoče leto, vam namenoma nisem takoj odgovorila. Izgubili ste kompas za moralne in etične vrednote. Tudi politično ste ravnali neodgovorno, izrabili ste svoj položaj, skupinsko koruptivno kršili zakon, saj ste obsodbo pisali kar v gostilni, ne pa na mestu kamor sodi. Župan, minili sta že dve leti, ko sem te prvič prišla vprašat, kaj pomeni rdeča črta v načrtih skozi naše parcele. Po večkratnem spraševanju si še vedno zanikal, da ne veš prav nič glede odvzema zemljišča, kar je pomenila ta zaznamba. Ker ti nisem verjela, sem se odpravila na MOP v Ljubljano. Tam sem dobila podatek, da gre za precejšen odvzem našega zemljišča. Po vaše je to odkup zemljišča, plačan po več kot pošteni ceni, vendar mi tega zemljišča ne prodajamo, saj smo gospodarsko odvisni tako od parkirišča, kot vrta. Si predstavljate, s kakšnim težkim srcem in s solznimi očmi sem se vračala domov? V glavi se mi je zavrtel spomin o pripo- vedih moje stare mame, kaj je pretrpela med vojno, da se je domačija ohranila. Spomnila sem se na mamo in ata koliko življenjskega truda in energije sta pustila za razvoj in obstoj, meni in moji družini pa v enaindvajsetem stoletju egoistič-na Lučka oblast jemlje zemljo in ruši sanje vseh rodov. Ne odgovarjajte in ne slepite drugih, da dela vse projekte država, saj ste jim vse signale pridno in po vaši meri brez, da bi nas lastnike kaj vprašali pošiljali v Ljubljano prav vi. Res zanimivo! Podpisani svetnik Blaž Voler pa se že štiri mandate bori za obvoznico in posledično za sosedovo Br-ginčevo hišo, ki bi jo občina že davno, ne lahko, ampak morala odkupit, da bi odprla normalen dostop otrokom vozačem do osnovne šole. Nismo rekli, da se ne sme zidati protipoplavna zaščita (škarfa) in nismo proti poglobitvi struge Savinje, kar nam očitate, seveda pod krinko, da molčite o 7 metrskem nasipu oziroma 3.5 metrskem platoju, ki bi postal cesta na gradbišče do predvidenega tunela, a na vašo žalost znamo brati načrte. To kar ste povzročili nam, nikomur ne želim. Zamajali ste naše gospodarske temelje in nam povzročili pravo kalvarijo. Preseneča me tudi skrb svetnika Tomaža Robnika za poplave v vasi Lu-če, ne pa v zaselku Krnica, kjer so dejansko bile. Očitno je, da so pobožne želje in apetiti, da poplava doseže tudi vas Luče tako veliki, da ste namensko pozabili pri jezu na tone peska, ki čaka na naslednji udarec narave in resnično ogroža naša pre- 22 Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 I Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi moženja in življenja. Sprevrženo do konca, kaj vse si dovolite, da boste ob naslednjih poplavah zopet kazali s prstom na nas. Nismo proti razvoju Luč, kot nam očitate nasprotno, čez te iste parcele smo dovolili, da se položi glavni vod kanalizacije do čistilne naprave z vsemi priključki sosedov. Nič nimamo proti ureditvi Luč, če se dela strokovno po projektu, ne pa, da ga sproti prilagaja občinski tajnik po svojem okusu. Ciril ti tudi veš, da sem večkrat opozarjala na mlade družine, ki odhajajo iz Luč, tudi na druge, ki so iz težkih razlogov morali zapustiti svoj dom, opozarjala sem na prelepo kapelico, ki je morala odstopiti mesto dvema metroma pločnika, očitala sem vam, da niste odprli niti enega delovnega mesta v gospodarstvu, a dobro pa znate poskrbeti za mrežo DAJ- DAM. Vaša politična moč je sposobnost, da prisilite druge ljudi odkrito ali prikrito, da izpol- nijo vašo voljo. Takšna sposobnost je le v položaju, ki pa je trenuten. S stališča vrednot je pomembno, da ne počneš tega kar ne želiš, da drugi počne tebi, da pa razumeš bistvo vrednot moraš spoštovati prav vse temelje, vi pa ste pozabili in zavrgli vse. Ne spoštujete naravne dediščine, kulturne dediščine in najpomembnejše, pozabili ste na sočloveka! In če v Lučah na vse to opozarjaš, si kaznovan, župan ti celo pozabi ali noče napisati priporočila kot dokument za EU sredstva, kljub temu, da vlagaš v razvoj Luč. Očitno je, da je sprememba miselnosti nujna, potrebna je ponovna oživitev pozabljenih in oblikovanje novih vrednot. Vaše poslanstvo bi moralo biti le opravljati servis med državo in nami uporabniki za vse ljudi enako, sicer ste nepotrebni. Martina Breznik Luče 67 3334 Luče Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe med nami več ni? Majda Novak ZAHVALA v 96. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica Frančiška LOMŠEK iz Nizke 20.9.1917 - 21.1.2013 Iskrena hvala g. monsignorju Vratanarju in g. diakonu Čeplaku za opravljeno pogrebno sveto mašo, g. župniku Ferdinandu Luknarju za njegove obiske na domu, dr. Kramerjevi za dolgoletno skrb za njeno zdravje, patronažni sestri ge. Grudnik za obiske na domu, g. Grudni-ku za besede slovesa, gasilcem, praporščakom, mozirskemu upokojenskemu moškemu pevskemu zboru za odpete pesmi in sodelovanje pri sveti maši, pogrebni službi Morana in bolnišnici Topolšica. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, sveče, cvetje in darovane svete maše. Posebno zahvalo pa izrekamo Marjanci in Slavici, ki sta nam vedno stali ob strani. Vsi njeni Vsi domači smo bili deležni tvoje ljubezni, ki je neprecenljiva in jo bomo cenili do zadnjih dni. Hvala ti, dragi Nono, tudi zaradi tebe bomo boljši ljudje! Obljubljamo ti, da se bomo kljub težkim časom ravnali po tvojem življenjskem motu:»Bori se!« Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in nonota Antona SUHOREPCA z Ljubnega ob Savinji se z žalostjo v srcu in solzo v očeh iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam v oporo stisnili dlan, izrekli iskreno sožalje, nudili kakršnokoli pomoč in z nami delili bolečino. Posebna zahvala velja Lovski družini Ljubno ob Savinji za vodenje pogreba in policijskemu kvartetu za zaigrano melodijo ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi osebju doma za ostarele DEOS Gornji Grad, ki ste nam nudili pomoč v najtežjih trenutkih očetove bolezni. Hvala za darovano cvetje in sveče. Hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi ter ga pospremili k večnemu počitku. Žaluj'oči vsi nj'egovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a na.si 1! Martin TRATNIK 30.9.1969 - 17.1.2008 17. januar je bil najbolj žalosten dan za nas. Martin zaprl si oči in za vedno zapustil nas ti. Tvoj'i naj'dražj'i Zbogom Martin ljubljeni, ljubezen naša ti sledi, naj bosta mir in Bog s teboj, V SPOMIN Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 23 Za razvedrilo Cvetke ih koprive NE ČAKAJ VIHARJA, NE ČAKAJ NA STORŽ! Tadej Kotnik, vodnik v Planinskem društvu Nazarje (levo): »Vidiš, Vanč, tale veter, ki »pihlja«, je orkanski veter tipa 2,4 stopnje nevarnosti, torej obstaja velika možnost, da ti prileti kakšen storž na glavo.« Vanč Blatnik, član PD Nazarje: Veš kaj, Tadej, ti kar sam čakaj tule na storž in ugibaj vremensko napoved. Jaz grem naravnost nazaj v dolino!« NIČ ZA KAKRŠNOKOLI KOMISIJO Janez Orešnik, podpredsednik KK Ljubno Gostišče Ermenc (desno): »Jože, kaj ko bi se ti še kdaj udeležil kegljaškega tekmovanja?« Jože Sušnik, legenda ljubenskega kegljanja (levo): »Brez veze, saj je dovolj Krilez mlajši na dveh zmagovalnih stopničkah.« Franjo Naraločnik, ljubenski župan, modro molči in si misli: »Hvala Bogu, bi bilo pa pri podelitvi res preveč sumljivo, da bi vsa ta boljša mesta zasedli moji sosedje.« MARKANTNI ZAPISKI Markacist Joco, PD Nazarje (desno): »Pepč, zaupaj mi Ivojo telefonsko številko, da si jo shranim, če bi te kdaj potreboval.« Markacist Pepč, PD Ljubno: »Počakaj, si moram zabeležit', kaj sem slišal na današnjem občnem zboru od strokovnjaka za gozdove. Menda ne smem planinskih smerokazov zabijat z žeblji na drevesa, ker jih to boli.« 24 Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 I Križanka, Informacije Vi ■ : ... S' '>5 I t ■ ■ ■ ■ ■ «Hau STUCELJ SESTAVIL. PETER UDIH IGLANA TALMA OBLOGA KAR SE DODA K REDNIM PREJEMKOM. KPLACl, DODATEK KAR KAJ POLEPŠA OKRAS KMEČKI UPOR HUDlC MESTO NA SICILIJI LJUBO ÈERCER SISTEM ODGOVORJENIH ZNAKOV IVJE SODNIK V GRÍKEM PODZEMLJU ROBERT REOFORD PODLOGA ZA ROKAVE SUKNJIČEV SOL KLOROVE KISLINE NlCvREONI, MALOVRE-ONI LJUDJE OSUSEN VZKLILI JEČMEN. KI SE UPORABLJA ZA IZDELOVALE PIVA OSNOVNA MERA PRIPADNIK IZKORIŠČANE SKUPINE REKA V ŠVICI. LEVI PRITOK REMA POTAPLIWEC PRIPADNIK LJUDSTVA, KI SESEUIZKRA-JAVKRAJ ALBANSKI POLITIK (ALIA} PALMA JUGOVZHODNE AZUEZ LÚITNIMI SEMENI GL. MESTO TURČIJE MOJZESOV BRAT IVAN KRAM-BERGER REKAVSZ SRE JI ZVARJENO MESTO FARAOÍÍ MASAD OB HISI MLEČNI IZDELEK ZVEZNA DRÎAVA V ZDA MLEČNA ÎLEZA PRI KRAV KEM. SIMBOL ZA TANTAL TONE SELISKAR ORAC, ORATAR VODNE NIMFE V GRŠKI MITOLOGIJI VOZ Z LESTVI PODOBNO PRIPRAVO NA STRANEH IKONOGRAFSKI MOTIV V BIZANTINSKI UMETNOSTI KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v januarju LEPOSLOVJE: Gabaldon, Diana: Tujka, Woodiwiss, Kathleen E.: Zimska vrtnica, Steel, Danielle: Sestre, Follett, Ken: Propad velikanov : prva knjiga trilogije Stoletje, Garwood, Julie: Dar, Laurens, Stephanie: Obljuba v poljubu, Stockett, Kathryn: Služkinje, Milek, Vesna: Cavazza : biografski roman, Lee, Linda Francis: Valček za Blue Belle, Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc, Ha-derlap, Maja: Angel pozabe. MLADINSKO LEPOSLOVJE: Grafenauer, Niko: Kekec in Prisank, Suhodolčan, Primož: Peter Nos je še vedno vsemu kos, Butler, M. Christina: Nasmejani sneženi mož, Genechten, Guido: Ljuba mamica, Goscinny, René: Asterix in Goti, Cankar, Ivan: Moje življenje, Bevk, France: Grivarjevi otroci, French, Vivian: Princesa Karolina in čarobna vrtnica, Whybrow, Ian: Božični medo, Doyle, Mala-chy: Kopač in Skakač. Slovarček: ANASTAZA - ikonografski motiv v bizant. um.; SPOLIJE - rop, bojni plen pri Rimljanih; ZLATA BULA - pomembna vladarska listina z zlatim pečatom; f-^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SKRITOST, KRANJČAN, LIDO, ATA, TOŠE, ALEL, PENN, PIANO, BALEARI, ABAK, OMAMNOST, ADIDAS, LOT, DETAJL, DUMA. IRITIS, RAZGOVOR, VANE, KOPJAR, ANT, ALEKSINAC, OGLAR, RACAK, ANE, HALLE ^___J KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 6. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 1 ä A ■ VI 1 1 Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 25 MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ ČISTA PITNA VODA IN GOZDNI ZRAK, sta dva najbolj pomembna dejavnika v življenju! Vrhunska kvaliteta in garancija na delovanje. Info: www.kyk.si , gsm 070/703 078. Impulse Peter Remšak s.p., Šokat 1, 3342 Gornji Grad. ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._ ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE ima ponudbe iz Slovenije in tujine; tel. 031/836-378, 03572-63-19. Leopold Orešnik, s.p. Dolenja vas 85, Prebold. ◊ SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. ◊ ZAČETNI TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA ODRASLE IN SENIORJE! Znanje angleščine danes ni več samo prednost, temveč nuja. Pri-četek tečaja bo 4. 2. 2013, potekal pa bo ob pon. in sre. od 10. do 11.30 v učilnici gasilskega doma Mozirje. Prijave in informacije na gsm 031/343-990, Veronika Fürst Ažman. JAAZ Janez Ažman s.p., Struževo 32, 4000 Kranj. ◊ KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca frizijca, starega 14 dni; gsm 040/256-652. Telički, stari 10 dni, prodam; gsm 031/560-260. Prodam 2 telici simentalki, težki 140 -170 kg; gsm 031/228-217. Prodam telico simentalko, staro 1 teden, ter bika čb, starega 3 tedne, in bika ls, 230 kg; gsm 051/806-053. Prodam prašiča, težkega 150 kg, domača reja; gsm 051/256-986. Prodam racmana - indijski tekač ali zamenjam za japonsko raco; gsm Kupim telička, starega do 14 dni, ali ga vzamem v rejo; gsm 031/690-618. Kupim brejo telico simentalko; gsm 031/774-520. Kupim kravo in telico za zakol ali do-pitanje in bikce ter teličke nad 100 kg, m.t.; gsm 031/533-745. Podarimo kužke mešančke, labrado-rec-aljaški malamut; gsm 041/672- Prodam suha drva, metrska ali kratko razžagana; gsm 031/698-055. Suha bukova in gabrova drva, cepljena, metrska, prodam; gsm 031/585735. Prodam cepljena bukova drva, možna dostava; gsm 051/438-498. Prodam pelete, suha bukova drva v paleti; gsm 040/551-211. Prodam bale; gsm 031/520-220. Meso polovice 100-kg telička, prodam; gsm 051/335-751. Prodam domačo volno, različnih barv, klobčič 40 dag je 12 eur; tel. 03/584-40-79. Naravno pridelano domače bučno olje, 12 eur/l, prodam; gsm 051/366133. Vrata, garažna, kovinska, nerabljena, prodam v Mozirju; gsm 041/650-151. Prodam klade za razsekovanje mesa; gsm 031/800-852. DRUGO Iščemo kitaristko, vokalistko za igranje v triu; gsm 031/764-072. Menjam sličice »kraljestvo živali«. Manjka mi 56, 178, 226; gsm 040/210-331. DRUGO - PODARIM Podarim žensko uniformo za dijake srednje zdravstvene šole Celje, bele barve, št. cca 38; gsm 040/548022. VOZILA - PRODAM Ugodno prodam volvo S40, l. 1998, prvi lastnik, 1,8 bencinski motor, klima, gretje sedežev, barva črna metalik. Dobro ohranjen; gsm 031/523-023. Prodam avto subaru justy 4x4, G3x, 1,3, letnik 2006; gsm 031/262-019. NEPREMIČNINE Stanovanje v Nazarjah, 75 m2, prodam; gsm 041/282-573. Prodam 2-sobno stanovanje v Velenju na Gorici, cena 54.000 eur; gsm 041/809-145. Stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 068-155-591. Kupim hišo ali vikend v Zgornji Savinjski dolini; gsm 040/820-270. V najem vzamem travnik za košnjo; relacija Rečica/S.-Ljubno/S.; gsm 041/208-974. OSEBNI STIKI Podeželski fant si želi iskrene trajne ljubezni; gsm 031/807-376. 041/216-481. ŽIVALI - KUPIM Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. ŽIVALI - PODARIM 768. ŽIVALI - DRUGO Kravo molznico vzamem v rejo; gsm 031/266-738. DRUGO - PRODAM «S Mßk. WHITE RABBIT ——> www.belizajec.si enim sporna imm \J ZQOMJESAVmttl WUMI tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.conn 26 Savinjske novice št. 5, 1. februar 2013 I Oglasi EN NALET VIŠJE! 6. april 2013 ob 20. uri | j Jan JK Plestenjalj Športna dvorana Mozirj^^ Cena vstopnic; - 21,00 EUR Ide vključno J*. februarja ■, ■25,00 EUR btoJ^.fpitiaJČ - JQ,00 EUR Infl dan k»riCPrta| fl V.lU'd'j Il-IUV^L flruru II'pmefltllbtdJÎ1 '.J pi"'J V JLI. \ .(UJi: . to [¡ihto čudovita dirlld, Piiflpf«l»J» VSlopme; T«W»ini Jg#(Jra Med»TL.rnnri [M«if|f, r.np-cii ITiKavpej» centra), EveHin1 prodk : l'ire1, losn Slovw ie, ■m» evendm. y ! T' K — Info: rnedea.turizenniSgiTiaiUo 305 538 Med vsemi prejetimi k u po n i bo m o v s n k te rte n izžrebali d v? sreineia, ki bosta prejela vstopnico za kon Moje ime in priimek: Mo] naslov: Tel,/GSM: l::i: aln|en - nun tek r B'Hpte na dop-srvoo En ça poil; "^ nrt itasloV: Sa v- ■—: -.-j r av se Sa^inj^H a »sla ■■. 3331 Nszarje I Savinjske novice št. 5, 1. febraur 2013 27 ZMAJI'V SOTORU YUNJAK+BAND Mlmmmmmm TI LIA b/s/h/ \ífi Gfl TIPLE PECN1K IMPLANTATE IGüBSKi 2. FEBRUAR