LoStiiina plačana v gotovini.
ŠTEV. 24.
V LJUBLJANI, pondeljek, SO. januarja 1928.
Posamezna številka Din !•-LETO V.
lahaja rak daa opoldne, izvzemih nedeljo in
praznike.
Heaečna naročnina: V Ljubljani tn po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—*
Reotivtsan političen lisi
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 28. DtrBAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu šlev. 13.833,
Za oblast, ne za demokracijo.
Z velikanskim tam-tamom piše esde-esarski tisk, da se bo imel danes odločiti demokratski klub^ če gre z Vukičevi-cem ali Davidovieem, z reakcijo ali napredkom, z Jugoslavijo ali beograjsko čaršijo, skratka, da bo jutri demokratski klub odločil, če se prične v Jugoslaviji pravo življenje, ali pa zapademo še nižje v mrtvilo.
Ta na skrajno alternativo postavljena politika je sicer silno priprosta, zato pa nič manj neresnična in utemeljena le v fantaziji. Kajti takšnih situacij, ko je šlo po besedah strankarjev in časopisov za isto alternativo, je bilo že več, a je vedno ostalo pri starem in sicer baš po krivdi onih, ki se sedaj tako silno napihujejo kot borci za demokracijo.
Samo malo spominov. Ko je šlo za to, ali naj bo Jugoslavija urejena centralistično ali federalistično, toda ne na škodo njenega edinstva, so bili baš gospodje Pribičevič in tovariši tisti, ki so najostrejše nasprotovali 'Protiču in ki so najbolj veseli ploskali Pašiču, ko je zrušil Protiča.
In ko je bila pozneje sprejeta Vidovdanska ustava in je bila parcelirana Slovenija in z njo obenem Ilrvatska, kdo je bil na to delo bolj ponosen, ko g. Pribičevič in njegovi tovariši. A danes bi hoteli ti isti gospodje prepričevati svet s svojimi proticentralističnihii frazami?
In pozneje? Ko je kljub vsemu prišlo do vlade bratskega sporazuma in je postal g. Davidovič šef vlade, kdo je bil tedaj tisti, ki je s svojo nedoslednostjo zrušil to vlado. Ali ni bil to g. Radič? In kdo je bil zopet tisti, ki je razbil demokratski klub, ker se je g. Davidovič deklariral za politiko sporazuma? Ali ni bil to g. Pribičevič?
Pa kako je bilo z demokracijo pod PP-režimem? Ali je res treba tudi še vse to omenjati! Od vsega početka je bil Pribičevič na skrajni desnici, od vsega početka je imela demokracija s Pribičevičem in njegovimi pristaši samo ta posel, da se je morala pred njim skrivati, sedaj pa naj bodo ti ljudje up in nada demokracije!
Res je, Jugoslavija nujno potrebuje demokratično vlado, ker samo na demokratični podlagi je mogoče združiti ves narod in izvesti one reforme, ki so Jugoslaviji nujno potrebne. Zato smo tudi mi svojedobno krepko povdarjali, da more biti Jugoslaviji v korist samo vlada obeh Ljub, ker sta tako Ljuba Jovanovič v radikalnem klubu, ko Ljuba Davidovič v demokratskem, dokazala, da sta v resnici za politiko sporazuma, ki je bila predpogoj za popolno izvedbo enakopravnosti.
In da ni prišlo do te vlade že davno, sta preprečila samo Radič in Pribičevič. Prvi s svojo polovičarsko in nezanesljivo podporo, drugi pa s svojim tem bolj zanesljivim in prav nič polovičarskim bojem proti demokraciji in narodnem sporazumu.
Sedaj pa naj bosta Radič in Pribičevič naprat up in nada demokracije in enakopravnosti! Če se zdi to g. Davidoviču mogoče, če more on pozabiti na vse težke izkušnje, potem je to le dokaz, da ni dorasel veliki nalogi voditelja demokracije.
Kajti nobeni iluziji se ni udajati. Demokracija more zmagati le, če vodijo boj za njeno zmago ljudje, ki so svojo uda-nost do nje z dejanjem dokazali. Samo za take se ni bati, da bi jo izdali. Voditelji pa morajo tudi biti silni in krepki ljudje, pravi politični titani, ki bodo z zrevoluoioariranjem javnega mnenja na* ravnost pometli z vsem gnilim. Kdor pa pozablja na nauk težkih izkušenj, ta
Pred odločilno sejo demokratskega kluba
Beograd, 30. januarja. V demokratskem klubu je bilo včeraj precej živahno. Veliko število narodnih poslancev se je že zbralo, a posebno delavnost poka-zujejo pristaši Ljube Davidoviča. Celo popoldne so se vršile poedine konference.
Pričakuje se, da bo danes trajala seja demokratske stranke ves dan in da bo sprejet sklep o spojitvi vseh demokratskih elementov v parlamentu, ki se bo izvršil v 2 do 3 dneh dneh.
Velja Vukičevič je konferiral z radikalnimi ministri tudi o političnih vprašanjih. Bilo je govora tudi o meetingu radikalne omladine proti Pribičeviču. Vlada je izdala naredbo policijskim oblastim, da kontrolirajo, da se Pribičevi-čevi pristaši iz okolice ne zbirajo v Beogradu. Vendar pa je prišlo veliko število j njegovih pristašev, zlasti iz Vojvodine, j Pribičevič je bil ob 12. in pol v avdienci ; na dvoru.
Viharna skupščina rad. omladine proti Pribičeviču.
Beograd, 30. januarja. Včeraj se je vršila protestna skupščina, ki jo je odredila radikalna omladina proti govoru Svetozarja Pribičeviča v Zagrebu.
Že zgodaj zjutraj so se začeli zbirati ljudje ob knezovem spomeniku, ker se je pričakovalo, da pride do spopada. Zbral se je radovedni svet, radikalni omladinci in njihovi nasprotniki.
Ko je otvoril Peter Milovanovič, predsednik radikalne omladine, skupščino, je nastalo peklensko vpitje in se je takoj videlo, da sta na skupščini dve močni skupini druga proti drugi. V takem razpoloženju je potekla cela skupščina, a pravzaprav sta bili to skupščini, na katerih sta govorila dva govornika istočasno. Na koncu sta bili sprejeti dve resoluciji.
Ves čas so se čuli vzliki: Doli Pribičevič! Živio Pribičevič! Doli policijski radikali! Živio Velja Vukičevič! Opazilo se je, da je prišel na zborovanje voditelj
novosadske Orjune. Govorniki so bili neprestano moteni z vzkliki in protesti. V nekem trenotku so se začele dvigati pesti in palice. Ko je začel govoriti radikal Stevo Paunovič, se ni moglo nič slišati, a demokrati in samostojni demokrati so začeli metati blato in kamenje. Nastala je gnječa in ljudstvo je začelo bežati na vse strani. Med demokrati in samostojnimi demokrati sta bila narodna poslanca Vilder in Kosanovič, čijih navzočnost je radikalne nasprotnike posebno opogumila.
Na koncu sta bili prečitani dve resoluciji in sicer ena radikalne omladine, v kateri se obsoja Pribičevič in njegovo delo in druga, v kateri demokrati in samostojni demokrati odobravajo njegovo delo.
V medsebojnem vrvenju je bilo več ljudi težje ali lažje ranjenih. Po skupščini je policija izvršila več aretacij.
TUDI VUKIČEVIČ DEMANTIRA RADIČEVE VESTI.
Beograd, 30. januarja. Glede na izjave Stjepana Radiča v Zagrebu novinarjem, je dal predsednik vlade Velja Vukičevič sledečo izjavo: Nikakih razgovorov nisem vodil z Radičem o razbitju sedanje koalicije. Razgovori so se vodili samo, da pojde on s svoje strani v sedanjo vlado in da se na ta način koalicija z njim razširi. On je zelo neresnično in tendenciozno podal najine razgovore. Nisem izmed tistih ljudi, ki objavljajo razgovore dveh politikov brez odobrenja drugega, a ako bo potrebno, bom objavil cel potek razgovorov in kako je sploh do teh razgovorov prišlo.
SPAHO SE VRNIL V BEOGRAD.
Sarajevo, 20. januarja. Sinoči je odpotoval v Beograd minister trgovine dr. Spaho s podpredsednikom narodne skupščine dr. Hrasnico in ostalimi narodnimi poslanci iz Bosne.
MARINKOVIČ V AVDIENCI.
Beograd, 30. januarja. Od 0. in pol do 7. in pol je bil dr. Marinkovič v avdienci pri kralju. Nato je posetil Marinkovič Vukičeviča in z njim konferiral. Marin-
ni za vodilno vlogo, ker bo pri prvi priliki ponovil staro napako.
Samo prazna fraza je zato trditev, da gre danes za demokracijo in slične lepe stvari. Gre le za oblast in samo zato je tudi mogoče, da sta se našla v enem objemu dva tako različna politika, kakor sta Radič in Pribičevič. Samo boj za oblast pa pojasnjuje tudi zadnjo uganko, da gre g. Davidovič kljub vsem svojim slabim izkušnjam skupno z Radičem in Pribčevičem.
" Zato pa opustite tudi vse sanje in iluzije in zato je široka javnost brez zanimanja za današnjo sejo demokratskega kluba, ker je spoznala že dostikrat efekt takih »odločilnih« sej. Ostalo je vendarle vse pri starem.
koviča so čakali demokratski ministri v njegovem kabinetu in se je tam vršila seja glede nastopa demokratskih ministrov na današnji seji demokratskega kluba.
ZAHTEVE URADNIŠKE ZVEZE.
Beograd, 30. januarja. Včeraj dopoldne je imel upravni odbor uradniške Zveze zaključno sejo. Na seji je bila sprejeta resolucija, v kateri se protestira proti znižanju draginjskih doklad in redukciji uradništva. Zahteva se depolitizacija uprave.
OBČ. VOLITVE V PETROVARADINU.
Petrovaradin, 30. januarja. Na včerajšnjih mestnih volitvah je glasovalo od 1315 volilcev 983. Radikali so dobili 6 mandatov, združeni meščani s federalisti 1, radičevci 10 in samostojni demokrati 3.
Doznava se, da se bodo v-mestnem svetu združili radičevci, samostojni demokrati in blokaši in bo potemtakem imela delovna večina 14 zastopnikov proti 6 opozicije. Mestni župan bo izvoljen iz radičevskih vrst.
SESTANEK TITULESCA Z MUSSOLI NIJEM UBLAŽIL STANJE NA BALKANU.
Bukarešta, 30. januarja. »Adeverul poudarja v uvodnem članku, da se je sestanek med Mussolinijem in Titulescom vršil v kritičnem momentu mednarodne politike. S tem posvetovanjem pa so odstranjene mnoge ovire, ki bi lahko bile nevarne za situacijo v SredDji Evropi in na Balkanu. V prvi vrsti je ublažen spor, ki že dalje časa obptoja med Italijo in Jugoslavijo, a verjetno bodo tudi odno-šaji med Malo antanto in Madjarsko s tem poboljšani.
DR. SUBOTIČ ZBOLEL.
Beograd, 30. januarja. Predsednik finančnega odbora narodni poslanec dr. Subotič je zbolel na pljučnici. Njegovo stanje, je precej kritično.
Radič govori.
Zagreb, 30, januarja. Včeraj je imel Stjepan Radič v Pušči Bistri zborovanje,, na katerem je med drugim govoril tudi o sporazumu s Pribičevičem. Poudarja,, da pomeni ta sporazum veliko stvar. Vsa Hrvatska je tako edina, da ne more niti miš notri. To je veliko delo in ba jutri gotovo tudi z Davidovičem. On je kakor David. Dolgo že pripravlja svoj« fračo. Ako bo začel streljati na Vukičeviča, Vukičevič je Goljat in bo odletel in se ne bo nikdar več povrnil. Nočemo, da bi vedno bili nekateri zgoraj in drugi spodaj. Hočemo, da bomo vsi skupaj v kolu, da držimo drug drugega za roko. Imamo temelj in to je splošna volilna pravica. Za nas je padlo 400.000 kroglic, Pribičevič jih ima 200.000 in Davidovič 400.000, Joca Jovanovič 146.000. To je več ko milijon. To kar delamo že nad 20 let in s Pribičevičem že nad 3 mesece, pomeni naš velik uspeh. Mi smo na-nes zreli ljudje. Danes ima vsako selo več zrelosti, kakor je je nekdaj imela cela naša domovina. Ko mi pridemo v ; parlament, radikali kar gledajo in vpra-! šujejo kaj pa je to. Oni vidijo to slogo in ljubav. Zato je potrebno, da ostane hrvatski seljaški narod na tej podlagi.
PLENARNA SEJA NOVINARSKEGA UDRUŽENJA.
Zagreb, 30. januarja. Včeraj je bila plenarna seja centralne upTave jugoslo-venskega novinarskega udruženja, na kateri je bila sprejeta tale resolucija: Ker se glavna seja, odrejena za danes na Bledu, zaradi tehničnih in drugih tež-koč ni mogla vršiti, so se sestali danes v Zagrebu pooblaščeni delegati vseh sekcij JNU, da razčistijo vprašanje Udruženja, ki ne trpi več odložitve. Delegati vseh sekcij so konstatirali soglasno, da je v bistvenem interesu JNU, da tako| uveljavi sporazum, ki je bil sklenjen med sekcijami na konferencah 6. novembra 1927 in 3. januarja 1928.
Zaradi tega je bila vzeta na znanje ostavka dosedanje centralne uprave. Nova centralna uprava, ki se po sporazumu sestoji iz prvih funkcionarjev vseh sekcij, je prevzela danes društvene funkcije. Razpoložljiva imovina se vloži v novinarski penzijski fond. Nova centralna uprava je sestavljena takole:	predsednik
Franc Smodej, narodni poslanec, I. podpredsednik Joša Ivaniševič, predsednik sarajevske sekcije, II. podpredsednik Triva Militar, podpredsednik novosadske sekcije, I. sekretar Predrag Miloje-vič, podpredsednik beograjske sekcijo, II. sekretar dr. Milivoj Dežman, predsednik zagrebške sekcije, blagajnik Juraj Banjac, podpredsednik beograjske sekcije. Revizorji so Dragiša Lapčevič, predsednik beograjske sekcije, Stanko Virant, predsednik ljubljanske sekcije in Slavko Vodvarška, tajnik zagrebške sekcije.
ROMUNIJA VENDARLE NASTOPI ZARADI MONOŠTRSKE AFERE.
Pariz, 30. januarja. >Petit Parisienc je prejel iz Rima vest: Titulescu je izjavil v nekem interviewu, da je Ruinunija sklenila, da skupno z ostalima državama Male antante izroči Društvu narodov mo-noštrsko afero.
- - - :----
ŠPORTNE VESTI.
Boegrad, 30. januarja. Včeraj se je vršila tekma med Jugoslavijo in Jedin-stvom, ki se je končala z rezultatom 3:0-
Z&greb, 30. januarja. Včeraj so bile tekme za Balokovičev pokal. Gradjanaki : Derby 7:1, Concordia : Železničarji 5:0, Viktoria : Croatia 3:2, HaSk : Poštarji 12f2.	1
'.Giornaled' ltalin“si Izmišljuje jugslovaiskl Imperializem
Že v prejšnji številki smo opozorili, kako ikuža italijanska propaganda s protiočitki o jugoslovanskem imperializmu izbrisati italijansko krivdo, ki jo je razkrila monoftrska afera. Sedaj .podaja »Giornale d’ Italia nov dokaz za našo trditev.
>Giornale d’ Italia« namreč objavlja na dolgo in oa široko ter v bombastičnem tonu prvi »dokument« jugoslovanskega imperializma. Je to vojni učbenik, ki ga je izdal za vojake polkovnik Kostič in ki ga je potrdilo vojuo ministrstvo. V tem učbeniku se med drugim naštevajo vsi oni Jugoslovani, ki so vsled mirovnih pogodb ostali pod tujimi državami. In nato se pravi, da mora biti jugoslovanski vojak vedno pripravljen, da brani domovino, če bi bila napadena, a da stori tudi svojo dolžnost, če bi se šlo za osvoboditev še nesvobodnih Jugoslovanov.
Iz te malenkostne stvari pa bi hotel »Giornale d’ Italia« napihati velikansko afero, ker je učbenik potrdil vojni minister in je torej s tem dokazano, da je zunanja politika Jugoslavije imperialistična.
Mi vsi, ki živimo v Jugoslaviji in ki smo del državnega naroda in zato obveščeni o ciljih jugoslovanske zunanje politike, vemo le
f.Todobro, kako grdo je izmišljena vest, da bi imela paša država kakršnekoli imperialistične cilje. Zato odgovarjamo na prozoren manever italijanskega lista le vsled tujine.
Predvsem pa moramo konstatirati to-le: Kakor sočustvujejo Italijani z Italijani v tujini, elasti z onimi v Tunisu, Nizzi in Malti, tako tudi mi ne moremo biti brezbrižni do Slovencev, ki žive v Italiji in Istri. In odkrito priznavamo, da bi želeli živeti z njimi skupno v -svobodni Jugoslaviji, kakor enake
želje ne taje tudi Italijani. Ali od te želje pa do imperializma je še silno daleč in mi smo trdno uverjeni, da bo evropska demokracija doživela še ta triumf, da bo brez boja rešeno manjšinsko vprašanje. Če se bo to zgodilo na ta način, da dobe manjšine vse svoje kulturne in nacionalne pravice v tuji državi, ali pa bodo bodoče meje Evrope v popolnem skladu z nacionalitetnim principom, je na vse zadnje postransko vprašanje. Nikakor pa Jugoslavija noče, da bi se manjšinsko vprašanje reševalo z mečem, ker je jugoslovenski, kakor tudi vsak pretežno poljedelski narod, vse skozi miroljuben.
In učbenik polkovnika Kostiča na tej stvari nič ne izpremeni. Ta učbenik ima samo informativen namen in tudi vojni minister ga je odobril le s tega stališča, ker pravilno in dobro tolmači vojno službo. Kajti za zunanjo politiko države ne odgovarja ne v Jugoslaviji in nikjer na svetu vojni, temveč le zunanji minister.
V vojski se pove vsaka stvar bolj drastično, zlasti pa še, kadar je treba stvar razložiti najbolj primitivnim vojakom. Takim vojakom se vedno govori le v ekstremih in ves svet je v tem jeziku razdeljen le na dva tabora, na sovražnika in zaveznika. Ni ravno v čast italijanskemu polslužbenemu listu, da te tako enostavne resnice ne razume in da kriči ogorčen v svet, ko bi res kulturen človek le zamahnil z roko, ali pa se samo nasmehnil.
Ampak italijanski list hoče imeti senzacijo, hoče klevetati in ne čuti niti svoje smešnosti, da je šele po šestih letih izkopal na dan »dokument«, ki že davno ne velja.
Zato gospodje italijanski novinarji: boljše argumente, ker drugače blamaži ne ubežite!
Dunajsko pismo,
Iceiučonje zakonov pot do Anschlussa. — Usoda treh dunajskih časopisov. — Češke
prireditve. — Razno.
Naš »Dnevnik« je že ponovno poročal, kako se pripravlja nemško duševno in kulturno edinstvo potom izenačbe zakonodaje. Nekaj zakonov manjše kulturne vrednosti imajo že iz predvojne dobe povsem enakih, a zdaj so na delu za enoten kazenski zakon.Ob parlamentarnih počitnicah je zborovala v dunajskem parlamentu nemško-avstrijska komisija, sestavljena v enaki meri iz obeh parlamentov, ki je obdelala in končno uredila prvi, splošni del kazenskega zakona, ki bo v Obeh parlamentih sprejet. — Včeraj je govoril o tej znameniti delavnosti Nemcev v obeh državah tudi nemški državni justični minister Hergt v razpravi v parlamentu in je z največjim veseljem pozdravil tako izenačenje zakonov. Ako je vojna prinesla Nemcem mnogo zla, Je dejal, nam je prinesla tudi to dobro, da je v obeh bratskih narodih vzbudila misel popolnega zbližanja. Ne sme pa ostati le pri kaz. zakonu, marveč slediti bodo morali še zakoni o civilnopravdnem redu, o delniškem pravu in končno enotni splošni državljanski zakonik. Posebno ta poslednji zakon ■določa, kakor znano, vse pravno mišljenje naroda. — Tako se Nemci resno pripravljajo na združenje ter mimo čakajo trenutka, ko bo Ansrhluss zrel tudi za formelno rešitev in izvršitev. O tem praktičnem stališču Nemcev so čitatedji »Dnevnika« dovolj poučeni iz dosedanjih mnogih člankov v tem ipogiedu.
draga. Nekaj časa so socialisti kolebali, ali bi ali ne bi še dalje segali globoko v svoje blagajne za ohranitev te podpore v docela meščanskih krogih, — in zadnje čase so se odločili za stalne velike žrtve in za ohranitev teh listov v svojo podporo tam, kjer pomoči potrebujejo in tudi najdejo. — Nationalrat Deutsch je danes glava »Extrablatta«, a za njim stoji socialnodemokratska obrtniška organizacija. — To v pojasnilo onim rojakom, ki morda čitajo te dunajske liste.
Svoječasno sem poročal, kako so nrišti znani dnevniki družbe »Elbeiniihl« — to eo: *Extrablatt«, »Wiener Allgemeine Zeitung« in zdaj »Telegraf« v roke tržaškega multi-milijonarja Castiglionija. Tega moža pa je potisnila v ozadje zadnja znana špekulacija s frankom, kakor tudi še večjega srečolovca v dobi inflacije — znanega Bosla, in tako so tudi imenovani listi menjali evoje gospodarje. Tik pred letošnjimi volitvami smo jih videli v službi socialne demokracije, kar je tej stranki veliko pripomoglo do sijajnih uspehov. Treba namreč vedeti, da je »Extrablatt< nekak lajbžurnal obrtništva. Po volitvah se je hiia ta ijubezen ohladila, kajti bila je jako
Češkoslovaška manjšina je po vojni jako agilna. Uredila si je po svoji želji ljudsko šolstvo, ki ga mora vzdržeyati Dunaj. Zaslugo za to prireditev imajo brezdvomno češki socialni demokratje, ki so sklenili z nemškimi sodrugi pameten kompromis. Odrekli so se zastopnikov v parlamentu, ker za nje bi bili brez pomena, ali zato imajo lepo število zastopnikov v mestnem zastopu ali v deželnem zboru in v vseh okrajnih zastopih. Ti njihovi zastopniki imenitno branijo interese vseh dunajskih Čehoslovakov v vsakem pogledu. — Po istem vzgledu so šli tudi gradiščanski Hrvatje, ki imajo tako štiri zastopnike v deželnem zboru, kakor je čitateljem že znano.
Pa tudi vsa češka društva imenitno delujejo. Prireditev je neprimerno več nego pred vojno, kar je za mnoge posameznike, ki so — povsod zraven, kakor se pravi — težko breme.
Ali poleg vsega tega prihaja vsak hip na Dunaj kaka gledališka družba, pevsko društvo, posamezni umetniki, ki prirejajo tu svoje predstave, koncerte itd., in zopet mora ista češka družba biti poleg in plačati vstopnine, ki na Dunaju niso majhne. Tudi za prihodnji mesec se nam obeta Drašlovo gledališče iz Olomuca. Poleg tega so imeli pred par tedni češki učitelji svoj koncert v mali dvo-i 'i Konzerthausa, a naloga češke manišine je bila, da to veliko dvorano napolni. — Danes ima svetovnoznani Češki kvartet svoj koncert v mali dvorani Musikvereina; — v veliki dvorani te družbe bo 30. aprila koncert
naše »Glasbene Matice«. V nedeljo 5. februarja pa bo v Konzerthausu koncert združenih učiteljic iz Prage. — Za vse take prireditve pa Čet i seveda računajo na Jugoslovane, ki po možnosti tudi prihajajo in pomagajo do boljšega gmotnega uspeha, za kar se Čehi zopet odzivajo, ko mi prirejamo koncerte itd. Sploh moramo priznati, da med vsemi Slovani na Dunaju je največ opore in podpore ravno med nami in Čehoslovaki.
Ker sem že pri Čehih, naj pa omenim, da je pa med obema državama še marsikaj silno neprijetnga in neurejenega. Tako n. pr. mora naš državljan, ki živi na Dunaju, plačati za vizum na Češko celih 7-50 šilingov, torej 60 dinarjev, dočim plača za avstrijski vizum le 8 Din. ~ Opozarjam tudi rojake, ki doma izposlujejo svoje vizume, da si oskrbe tudi za Češko; posebno pa naj pazijo, ali je naš potni list izdan izrecno tudi za Češko, sicer v slučaju potrebe na Dunaju ne dobe češkega viza. Ta teden je neka brunma slovenska duša izgubila cel dan in je imela mnogo stroškov, ker naš potni list ni izrecno veljal tudi za Češkoslovaško. Moral si je šele na našem konzulatu dopolniti to formalnost, potem šele je dobil češki vizum.
Kako je danes za nas novinarje, ne vem. Vem le toliko, da sem moral za enkratni češki vizum vedno plačati okroglo 60 dinarjev, dočim imam avstrijski vizum za celo leto brezplačno. Zakaj ni v tem pogledu reda na poplagi reciprocitete, kakor je z Avstrijo? Tudi na železnicah je ista mizerija; z Avstrijo gre brez zadržkov, s Češko pa je križ. Za neko našo studijsko družbo smo na Dunaju takoj izposlovali polovično vožnjo, dočim so morali od avstrijske meje dalje plačati celo vožnjo. Avstrijci so se hudomušno muzali, in po pravici. To so stvari, ki bi jih Mala antanta ne smela trpeti.	A.	G.
Politične vesti.
— Pred odločitvijo. Danes se sestane demo’ ratski klub, da sklepa o Davidovičevem :.redlogu, da se združi demokratski klub s seljačko demokratsko koalicijo v en parlamentaren klub. S tem predlogom je prešel g. Davidovič vendar enkrat v ofenzivo in kakor pravijo nekateri listi, je g. Davidovič odločen vztrajati na novi liniji, pa magari, da bi šla z njim le dva demokratska poslanca. Zato pišejo esdeesarški listi, da pade jutri na vsak način odločitev in da so dnevi sedanje vladne koalicije že šteti. Toda to še nikakor ni jasno. Prvič je čisto negotovo, če bo dobil jutri g. Davidovič tudi večino. G. Marinkovič je že demantiral Radičevo trditev, da bi bil za novo politiko g. Davidoviča. Ravno tako je to demantiral g. Spaho in sedaj je demantiral še vodja pašičevcev g. Trifunovič, da bi nameraval izstopiti iz radikalnega kluba v novi Davidovičev klub, kakor hitro bo ta formiran. Ti trije demantiji pove dc zelo mnogo in kažejo, da je pozicija in avtoriteta vlade močna. Zato pa tudi ni sigurno, da bi Davidovič dobil na seji demokratskega kluba večino, temveč je nasprotno mnogo bolj verjetno, da se mu to ne bo posrečilo. Ni pa niti izključeno, da se demokratski klub ne bo hotel izjaviti in da se bo današnja seja demokratskega kluba končala ravno tako brez rezultata, kakor se je končala ona v petek in vse prejšnje. — Še manj gotovo pa je, da se bo manjšina hotela večini tudi pokoriti in niti to ni gotovo, če bo g. Davidovič hotel razcepiti demokratski klub. — Pa tudi sicer ni pozicija seljačke demokratske koalicije niti najmanje rožnata. Kakor je sedaj jasno, se pogajanja med Radičem in radikali niso razbila zaradi nobenih načelnih vprašanj, temveč samo zato, ker je Vukičevič odbil Radičevo zahtevo, da dobi HSS finančnega ministra. Zato je bajka, da bi bila seljačko - demokratska koalicija ne-razdružljiva. — Končno pa je treba povdari-ti še to, da je iz Koroščeve iziave jasno razvidno, da je sicer situacija kritična, da je pa vlada noče izpustiti iz rok. Tako je vlada pripravljena, če dobi v skupščini nezaupnico, apelirati tudi na volivce. Na vsak način je vlada, ki ima moč v rokah, na boljšem in zato ni čuda, če smatra svoj položaj za zasi-
guran. Verjetno je tudi, da bo grožnja e volitvami odločilno uplivala na sejo demokratskega kluba in da je imel prav tisti, ki je dejal, da ostane vse pri starem.
= Beograjčani izstopajo iz SDS. Milutin Stanojevič, podpredsdnik gl. odbora SDS, Je- ; remija Zivanovič, član gl. odbora SDS, Lazar Kneževič, I. podpredsednik central, odbora v Beogradu, Vlada Marinkovič, član cen. odbora v Beogradu, M. Ševarlič, inšpektor v prosv. min., Jovan Kangrga, inšpektor; Gjor-gje Andjelič, prof., dr. Milan Glavinič, šef odseka niin. prosv. in Mihajlo Stojančevič so podali vsled Pribičevičevega govora v Zagrebu to izjavo: »Preobrat v SDS je storjen brez sporazuma z uglednejšimi predstavitelji te stranke v Beogradu in Srbiji, pa tudi brez obvestitve mnogih članov glavnega odbora. Po preokretu se je pričelo delo v popolnoma nasprotni smeri, kakor pa je bila določena pri ustvaritvi stranke ter je postopalo na način, ki po našem prepričanju razjedinjuje in težko udarja za ustvaritev današnje države ravno najbolj zaslužni del (jugoslovanskega) naroda. Ker ne odobravamo take politike, ne moremo- za njo prevzeti nobene odgovornosti in zato prenehamo biti člani samostojno demokratske stranko. — Pribičevičev govor v Zagrebu je torej imel za njegove nasprotnike naravnost idealne rezultate. Še par takih govorov g. Pribičevič!
= Nova izjava Titulesea. Romunski zunanji minister Titulescu je dal novinarjem novo izjavo, ki tudi znova dokazuje, da so pri romunskih državnikih lepe besede zelo poceni. Glede monoštrske afere je dejal, da bodo države Male antante vsaka za sebe informirale Zvezo narodov o aferi, a to bo tudi vse. Za zboljšanje odnošajev med Madjarsko in Romunijo Italija ne bo posredovala. Med državami Male antante ni nobenega nesoglasja in vse so prepričane, da treba ohranili mir in status quo. Romunija je za anatemizi-ranje vojne, toda vsaka država ima pravico, da se brani. Napadalec bi moral biti postavljen izven zakona. Balkanski Locarno bi Romunija pozdravila, mogoč pa je šele potem, ko so vse balkanske države uredile sporna vprašanja. Njegova misija v Rimu je samo politična in ne finančna. Odnošaji z Jugoslavijo potekajo brez motenja. Titulescu upa, da se bodo odnošaji med Jugoslavijo in Italijo zboljšali. Ta sporazum želi Romunija, kot zaveznica Jugoslavi;e in Italije zelo iskreno. Odnošaji Romunije s Francijo so izvrstni, z Grčijo in Anglijo brez diferenc, z Bolgarijo pa so sedaj urejena vsa vprašanja. Le z Rusijo niso odnošaji čisto jasni, toda le po krivdi Rusije. V Berlinu hoče Titulescu obnoviti normalne odnošaje z Nemčijo.
= Dr. Beneš o ciljih Male antante. Čehoelo-vaški radio je pričel z vrsto informativnih političnih predavanj. Prvo predavanje je imel dr. Beneš o ciljih Male antente. Dr. Beneš je za malo Zvezo narodov srednje Evrope. Nikdar ni bil cilj Male antante samo defenziven in to ni niti danes. Mala antanta je postavila sebi to nalogo, da dvigne države Sredn:e Evrope v političnem in gospodarskem pogledu ter tako konsolidira položaj v srednji Evropi. Z okrepljenjem demokratskega duha se ustvarja garancija za mir. Dr. Beneš je prepričan, da bo cilj Male antante tudi dosežen in da bo ona veljala pred kavarno Evropo sta končno vendarle srednje Evrope.
= Bolgarska vlada proti makedonstvuju-ščim. »Times« poročajo iz Sofije, da je bolgarska vlada na pritisk Anglije točno proučila od angleške vlade predloženo listo makedonskih revolucionarnih organizacij na Bolgarskem. Vse osebe, ki jih navaja ta angleška lista, je nato bolgarska vlada preselila iz obmejnih krajev v notranjost države, kjer so pod policijskim nadzorom. — Upamo, da bo ta odredba tudi iskreno izvedena in da se bodo nehali razni atentati, ki nimajo nobenega drugega cilja, ko da kale dobre odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarsko.
Nasprotja v nemški vladi so vsled novega prosvetnega zakona vedno večja in zato se govori, da bodo volitve mnogo preje, kakor pa se je prvotno mislilo.
širite »Narodni Dnevnik«.
Ivan Hribar:
19
MOJI SPOMINI.
Od 1858. do 1910. leta.
Toda te družbe so bile za nas odgojnega pomena. Vse drugače pa je bilo, če smo dijaki zahajali sami v gostilnice: h Koračinu, k Jesenkovim, k Vizjaku. Tam se je debatovalo, kvartalo — pri Koračinovih po leti — kegljalo, popevalo in — last non least — pijančevalo. Neposredne posledice takih — večinoma sobotnih — večerov je imel brž po polnoči čutiti edini mestni redar Adamec, s katerim smo dijaki zbijali razposajene šale, zjutraj potem pa dijaki sami, ker so k šolskim mašam prihajali zaspani in s težkimi glavami. Seveda je to kolikor toliko vplivalo tudi na itak že ne posebno napolnjene dijaške žepe. Res, da se je takrat za denar veliko dobilo; a vendar se ga je marsikak dijak navadil izdajati več, ko je bilo potreba. Med temi sem bil tudi jaz. Obiski gostilnic so mi namreč tako osušili žepe, da sem si obleko, na katero nisem bil navajen paziti in sem je zato mnogo obrabil in raztrgal, moral kupovati na upanje. Le dobremu srcu patra Ladislava Hrovata sem se imel zahvaliti, da so bili pred odhodom iz Novega mesta vsi ti dolgovi poravnani.
Sicer so pa očetje frančiškani imeli dijake radi. Razmerje med profesorji in dijaki je bilo dokaj famili-jarno. Na gimnazijah s poklicnim učnim osobjem bi kaj takega iskali zastonj. To razmerje je bilo tudi povod, da je frančiškanski samostan semtertje, zlasti kadar so bile v njem koline, pogostil dijake, ki so stregli pri maši — kar je bil nekak privilegij vsakokratnih šestošolcev — in peli na koru. Poleg materi-jalnega užitka, ki je za revnejše dijake bil dosti vreden,
je na povabljence jako blagodejno vplivala zlasti prijaznost gostiteljev, katera je med profesorji in dijaki ustvarjala neko — osobito v nravnem obziru neprecenljivo — domače ovzdušje. Najslovesnejša pogostitev je bila vedno na dan sv. Stefana, ko se je dijakom postreglo tudi z vino.m
Iz svojega novomeškega bivanja imam omeniti le še, da sem bil stalen sotrudnik tržaških listov »Jadranska Zarja« in »Jurij s pušo«.
Ko sem hodil prvo poluletje v peto šolo v Ljubljani, začel je v Zagrebu izhajati ilustrovani list »Slavjanski Jug«, ki je bil pisan v hrvatskem, slovenskem in v srbskem jeziku. Takratni tajnik »Trgovskoobrtne zbornice« Ivan Murnik je bil pooblaščen nabirati v Ljubljani naročnike. Iz samega navdušenja za list, ki je prinašal čtivo v treh slovanskih jezikih, sem se ponudil Murniku za nabiranje naročnikov med gimnazijskimi dijaki. Murnik je to ponudbo sprejel n jaz sem nabral precejšnje število naročnikov ter pobiral od njih tudi naročnino za vsako številko sproti. Denar sem oddajal Murniku; ko pa sem izstopil še pred koncem prvega semestra iz šole, sem mu ostal neko vsoto dolžan.
Nekaj podobnega se mi je pripetilo tudi šestošolcu v Novem mestu. Tistikrat sem nabiral naročnino za Stritarjev »Zvon«. Ko sem moral koncem semestra oditi, nisem mogel naročnine odposlati, ker bi se sicer ne bil mogel nikamor podati. Ostal sem tudi Stritarju enostavno dolžan. Obe ti dve stvari sta me neznansko pekli in mi težili vest; nikdar nisem mogel pozabiti na nji in hrepenel sem le, da kmalu zaslužim toliko, da porav-ta dva dolgova. Leta 1876 sem prišel v tak položaj in prva moja skrb je bila, da Murniku in Stritarju pošljem nam dolžni vsoti. Pridodal sem dolgu 6% obresti In
obrestne obresti za vso dobo. Murnik mi je smeje dejal, da je bil že davno pozabil na ta dolg; od Stritarja pa ni bilo potrdila. V kasnejših letih sva se sestala nekoč nedaleč od njegove hiše na Dunaju v neki meščanski gostilnici, v katero je semtertje zahajal. Ob tej priliki mi je dejal, da se mu je že zgodilo, da si je kak dijak pridržal pobrano naročnino; nikdar pa še ne, da bi se bil kdo po letih spomnil na to.
Ko sem po dhodu iz Novega mesta prišel čez Va-genšperk v Litijo, odpeljal sem se takoj v Maribor v trdni nadi, da mi bo tu mogoče nadaljevati študije.
v i
Anton Tomšič.
Razočaranje moje pa je bilo silno veliko, ko sem poiskal urednika Antona Tomšiča.
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vesti.
— 30. artiljerijski polk kraljeviča Tomislava. Zadnji »Vojni list« objavlja ukaz, s katerim imenuje kralj Aleksander kraljeviča Tomislava za imejitelja 30. artiljerijskega polka. Obenem so uvrstili kraljeviča v 5. čelo 2. bataljona 4. pešadijskega polka kralja Aleksandra I.
— Mecenstvo slovenskega trgovca. Narodna galerija v Ljubljani je prejela od gospoda Roberta Kollmanna, veletržca v Ljubljani, ■dopis te-le vsebine: »V nekaj tednih poteče 40 let, kar sem vstopil v znano trg. tvrdko Fran Kollmann v Ljubljani. Praznujem torej letos štiridesetletnico svojega delovanja v tej tvrdki. Ta svoj jubilej dela hočem slaviti s tem, da podarim fondu za »Akademijo znanosti in umetnostk ter »Narodno galerijo« vsoto 100.000 dinarjev in podprem na tak način velevažni kulturni zavod slovenski. Želim postati na podlagi tega darila »Ustanovitelj Akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerijer. Ukrenil sem že potrebno, da izplača »Mestna hranilnica ljubljanska« fondu navedeni znesek.« — Darilna listina gospoda Kollmanna je spravljena, poleg nekaterih drugih krasnih dokazov slovenske kulturne zavesti in velikodušnosti, v galerijskem arhivu. Ime plemenitega darovalca pa bo vklesano med prvimi ustanovniki naših najvišjih prosvetnih zavodov na marmornati tabli v vestibulu Narodnega doma. Naj postane dejanje gospoda Kollmanna vzgled slovenskim trgovcem in industrijcem!
— Poljski poslanik v Beogradu, Okenski, je odpoklican ter bo v kratkem zapustil Beograd. Kot poročajo beograjski listi, bo imenovan za poslanika v Tokiu. Njegov naslednik še ni imenovan.
— Za generalnega konzula v Carigradu je bil imenovan svetnik zunanjega ministrstva Sveta Lazarevič.
— Pomanjkanje živil v Vojvodini. Iz več banatskih vasi prihaja žalostna vest, da je nastalo mod tamkajšnjim prebivalstvom vsled slabe letine občutno pomanjkanje živil. Podeželsko prebivalstvo išče trumoma v mestih zaslužka, vendar pa spričo trenutne brezposelnosti zaman.
— Nov telefonski imenik. Uredništvo telefonskega imenika pri ministrstvu pošte in telegrafa v Beogradu je izdalo nov telefonski imenik vseh naročniških postaj v kraljevini razen postaj v področju direkcij v Ljubljani in v Zagrebu. Imenik velja 40 dinarjev in si ga interesenti lahko naroče na pristojni pošti ali pa neposredno pri sekciji lila direkcije pošte iin telegrafa v Ljubljani. Hkrati z naročilom je treba tudi vplačati oziroma nakazati znesek. Imenik naročnikov v okrožjih ljubljanske in zagrebške poštne direkcije bo tudi v kratkem dotiskan.
— Konferenca za obalno plovitev se vrši dne 26. februarja v Splitu. Konference, ki naj določi nov vozni red za jadranske paro-plovne proge, se udeleže zastopniki vseh naših paroplovnih družb, prometnega ministrstva in primorskih trgovskih zbornic.
— Diroktna telefonska zveza Budimpešta— Beograd — Sofija — Carigrad. Madjarska vlada je predlagala bolgarski, da bi se vspo-stavila direktna telefonska zveza Budimpešta — Beograd — Sofija — Carigrad. Turška vlada je, predlog že sprejela.
— Lombardna posojila pri poštni hranilnici. Nadzorstveni svet poštne hranilnice je sklenil, da se znesek, ki se dobi kot lom-bardno posojilo na 2'A % obveeeznice ratne štete, zviša od 250 na 300 Din za 1 komad in da se v lombard sprejemajo tudi 4% ob-vezuice za likvidacijo agrarnih odnosa v Bosni in Hercegovini in sicer 30 Din za komad proti 7% obrestim in 'A% provizije za vsako tromesečje.
— Litijsko okrajno učiteljsko društvo UJU preklicuje zborovanje 6. februarja 1928. Zborovanje skličemo pismeno. — Predsedstvo.
— Razpisana sodniška služba. Pri deželnem sodišču v Ljubljani je razpisano mesto de-žolnosodnega svetnika. Obenem se oddajo vsa mesta sodnih predstojnikov, okrajnih sodnikov in sodnikov, ki bi bila izpraznjena tekom natečaja ali zaradi natečaja. Prošnje je vložiti do dne 20. februarja pri predsedni-štvu deželnega sodišča v Ljubljani.
— Z ljubljanske univerze. Redni profesor na tehnični fakulteti ljubljanske univerze Viktor Gostiša je pomaknjen v višjo skupino.
— Za inženjerja elektrotehnika sta diplomirala na ljubljanski tehniki Stane Podboj iz Ljubljane in Slavko Zajec iz Gorice.
— Iz učiteljske slnibe. Upokojeni so sledeči učitelji, oziroma učiteljice: Josip čonč, Ivan Benedičič, Henrik Lobe, Ivan Majhen, Rota Rajman in Marija Zakrajšek.
— Blasco Ibanez umrl. V Montoni je umrl d.ne 27. t. m. španski pisatelj Blasco Ibanez. Vicente Blasco Ibanez je bil rojen 1. 1860 v Valenciji. Bil je literat in politik. Sicer imajo Spanci v svoji literaturi še večje umetnike in večje mislece kot je bil Ibanez, vendar .pa ni nobeden od njih, razven Cer-vautes-a, izven mej svoje domovine tako znan kot Blasco Ibanez. Blasco Ibanez je šamani! Evropo z moderno Španijo. Svetovno znan jo postal s svojini splošnoznanim delom »Štirje apokaliptični jezdeci«. Delo je pripomoglo nemalo k temu, da se 'je orientirala ameriška javnost za časa vojne proti centralnim oblastim. Ves čas po vojni jo preživel Ibanez kot emigrant v Parizu kot eden od najbolj ieperamentnih protogonistov za republiko v Španiji. Blasoo Ibanez je bil tudi ponovno član španskega parlamenta.
— Otvoritev igralnice v 8an Remu. V San Remu je bila otvorjena te dni igralnica za baccarat, t rente et quarante in rouletto. Dovoljenje za otvoritev je dobilo podjetje proti obvezi, da plača državi zato vsako leto 20 milijonov lir. Podjetje razpolaga z glavnico 180 milijonov lir.
— 6 strupenimi plini »oper kobilice. Poljedelsko ministrstvo v Kairu se pripravlja na velikopotezno uničevanje kobilic, ki po se le-le zbirati severooapadno od zunanjega roba
vaz v puščavi. V ogrožene kraje je bila odposlana s strupenimi plini opremljena ekspedicija, ki jo spremlja tudi par letal. Letala bodo metala na kobilice s strupenimi plini napolnjene bombe. Če se ta poizkus posreči in prepreči grozeča invazija kobilic v Egipt, se vzpostavijo ob robu puščave za obrambo proti kobilicam posebne letalske postaje.
— Atentatcrka Buncva prejemala denar iz Sofije. Kot poročajo iz Skoplja, je ugotovila preiskava zoper morilko justičnega referenta Pretiča, Bunevo, da je prejela atentatorica tekom lanskega leta iz Sofije na razne načine preko 200.0C0 dinarjev.
— Ameriška jahta nasedla na sipino Te dni je nasedla ameriška jahta »Ccnqueror«, na kateri je bilo več ameriških milijonarjev na sipino. Jahti je prihitel na pomoč naš vojni pomožni parnik »Močni«, ki jo je zvlekel s sipine. Komandant jahte se je komandantu naše vojne ladje pismeno zahvalil.
— Volkovi napadli avtomobil. Te dni se je .peljal avtombilist Pavle Tomašič z avtomobilom iz Šibenika v Split. Pri Trogiru je naletel na krdelo volkov, ki so stali sredi ceste ter hoteli napasti avtomobil. Ko sta Tomašiič in njegov šefer to opazila, sta povečala na brzino vožnje in jela pritiskati na vso moč na hupo. Volkovi so se hrupa prestrašili in zbežali v gozd.
— Zastrupljenje cele rodbine. V bližini Ptuja je umrla te dni cela rodbina posestnika Horvata, obstoječa iz očeta, matere in petih otrok za zastrupljenjem. Kaj je povzročilo zastrupljenje, še ni dognano. Govori se, da se je zastrupila rodbina s pokvarjeno vodo, pokvarjenimi klobasami ali_ pa s pokvarjenim zajčjim mesom. Zanimivo je, da oblasti vsled pomanjkanja zadevnega kredita na lice mesta v svrho ugotovitve vzroka zastrupljenja niso mogle poslati komisije.
— Dva samomora v enem dnevu v Subotici. V četrtek sta se pripetila v Subotici kar dva samomora v enem dnevu. Policijski stražnik Koloman Tumba si je pognal kroglo v sence ter v bolnici umira, konjski hlapec Mihajlo Nagy se je pa obesil. Vzrok obupnega dejanja je v obeh slučajih neznan.
— Heroičen čin nemškega remorkerja. O katastrofi nemškega remorkerja »Abatros-a« v Severne.m morju se poročajo te-le podrobnosti: Bergenski parnik »Maurita« je bil vsled hudega viharja v veliki nevarnosti, da se potopi. Zato je naprosil parnik »Albatros« za pomoč. »Albatros« je parnik privezal in vlekel s seboj. Medtem je prihrul še močnejši vihar in »Albatros« se je s 13 možmi posadke potopil, dočim se je posrečilo »Mauri-ti«, da se je rešila v neko norveško luko.
Komite hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev priredi dne 9. februarja 1928 v veliki dvorani Grand hotela »Union« svoj vsakoletni
IX. VALČKOV PLES.
Veselični komite.
— Misteriozna špionažna afera v Nemčiji.
Kot poročajo iz Giessena, je bil te dni aretiran ves iz petih mož obstoječi oddelek za brezžični brzojav tamkajšnjega bataljona deželne brambe. Ugotovljeno je, da so vzdrža-vali vojaki potom brezžičnega brzojava zvezo z inozemstvom. V zvezi s to aretacijo je bilo aretiranih tudi 150 vojaških telegrafistov na ozemlju severno od reke Mene. Če gre pri tem za veleizdajo ali pa za izdajo vojaških tajnosti, bo ugotovila preiskava. .
— Umor iz pohlepa po zabavi. Iz Pariza I poročajo: petnajstletni ladijski uslužbenec 1 Mugot je umoril te dni petinštiridesetletno
prodajalko slaščic na otoku Groix pri Lori-etu Desmontsovo. Napadel je ženo v njeni trgovini, jo usmrtil po daljši srditi borbi z desetimi sunki z nožem. Ko so ji prihiteli na pomoč sosedi, je mladi morilec pobegnil. Aretiran, je izjavil, da je umor že dalje časa nameraval v svrho, da bi prišel na ta način v posest denarja za veselo predpustno noč.
— Falzilikatorji francoskih novčanic po 60 frankov. V Reimsu sta bila te dni aretirana dva Marsejca Donnadio in Raineri, ker sta izdajala potvorjene novčanice za 50 frankov. Aretiranca sta svoj čin priznala ter izjavila da jima je pomagal pri falsificiranju neki argentinski inženjer, ki pa je medtem pobegnil. Falzifikatorji o izdali tekom treh mesecev v promet za 10.000 frankov potvorjenih nov-čanic.
— Znanstvenik, ki je kradel knjige. Privatni učenjak dr. Arnulf Kobler je ukradel v mestni knjižnici v Frankfurtu ob Meni celo vrsto dragocenih del iz 15. in 16. stoletja. Več ukradenih knjig so pri njem še našli. Preiskava je dalje ugotovila, da je ponujal Kobler raznim antikvarijatom v nakup razpe stare listine. Kobler je bil dobil dovoljenje, da je smel deliti v skladiščih knjižnice, kar se dovoli sicer samo redkim univerzitetnim profesorjem. Oškodovana knjižnica se nadeja, da ji bo mogoče dobiti večino ukradenih knjig nazaj.
— Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova ulica 12, so darovali za božič: po 50 Din: Orient, Ljubljana; Marčan Andrej, Ljubljana; R. Sušnik, Ljubljana; Fani šebic, Celje; Vinko Šavnik, Radovljica; Ratej Franc, Homec; Češenj Ivanka, Brod, Št. Vid nad Lj.; Persche A., Ljubljana; občine Radomlje, Meden Jože, Ljubljana; neeeimenovana F. P., Ljubljana; Kiffman Rudolf, Maribor; Pod-krajšek-Pretnar Josipina, Ljubljana; Vokač Karl, Ljubljana; Leskovec Fran, Šmartno pri Litiji; Legat A., Ljubljana; Zorman I., Ljubljana; rodbina W81fling, Ljubljana; Kurlej Ernest, Sevnica ob Savi; neimenovana, Planina pri Sevnici; neimenovana B. P., Ljubljana. Po 100 Din:'Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana. — Vseon plemenitim daro-valcom izreeeka' najiakrenejSo zahvalo — odbor.
— Slovensko planinsko društvo naznanja, da je Erjavčeva koča na Vršiču stalno oskrbovana in odprla od 28. i. m. do inkl. 5. februarja 1928. Koča bo od 5. februarja naprej odprta vsako soboto in nedeljo, dan pred praznikom in na praznik. Smuka na Vršiču je izborna, dnevi lepi in solnčru. Koča je dobro založena s hrano in pijačo, kakor poleti.
Ljubljana.
1— Redna seja občinskega sveta bo v pon-
deljek, dne 30. januarja 1928 ob petih popoldne v mestni dvorani. — Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Določitev in volitev posameznih odsekov (§ C5 obč. reda) ter upravnega odbora Mestne hranilnice. 3. Določitev časa in števila rednih sej občinskega s vola (§ 56 obč. reda). 4. Vprašanje glede izplačila prejemkov mestnim uslužbencem preko dvanajstin za mesec februar 1928.	5.
Samostojni predlog občinskega odbornika g. dr. Gregoriča glede revizije občinskega gospodarstva. 6. Tajna seja.
1— Stolpa, z javnima urama v Zvezdi in pred ka vrano Evropo sta končno vendarle čisto gotova in sta v soboto že služila svojemu namenu. Stolpa sta lepa in v okras Ljubljane. Pri tej priliki pa bi pripomnili, da bi bilo zelo želeti, če bi se nahajala na vsakem stolpu tudi informacijska tabla z glavnimi podatki o Ljubljani, kakor je to n. pr. uvedeno v Pragi.
1— Razburljivi prizori pri aretaciji invalida brez noge. Včeraj popoldne je aretiral službujoči policijski stražnik na Miklošičevi costi radi beračenja invalida brez desne noge. Pri tem je prišlo do razburljivih prizorov. Občinstvo — do 700 ljudi — je proti aretaciji protestiralo. Zenske so jokale. Ker aretacije niso mogli preprečiti 60 obsipali ljudje invalida z darovi. Na policiji so ugotovili, da je aretiranec Leopold Fink, iz Knittelfel-da, oče treh otrok, ki je izgubil pri Asiagu kot avstroogrski vojak desno nogo.
1— čistite hodnike in prehode! Nujno prosimo p. n. magistrat, da poskrbi, da bodo prehodi očiščeni, ker drugače sploh nimajo smisla. Tudi je skrajni čas, da se naredi cela vrsta novih prehodov. Čisto nepotrebno je nadalje, če so ponekod hodniki tako blatni, da se skorai ne razlikujejo od ceste.
1— Prijateljem planin. Nihče naj ne zamudi planinskega plesa, ki 6e vrši 1. februarja ■t. 1. v veliki dvorani hotela »Union«. Čisti dobiček te prireditve je namenjen razširjenju koče v Kamniški Bistrici, tej obče priljubljeni gorski postojanki. Vsi ste dobrodošli! Pridite brez razlike, ki Vam je na srcu procvit in napredek našega planinstva.
1— Občni zbor Zadruge kovinarjev za Ljubljano in okolico za leto 1927 se bo vršil v nedeljo, dne 12. februarja 1928 ob pol 10. uri v dvorani Trgovske zbornice (Beethovnova ulica).
— III. redni letni občni zbor kolesarskega in motociklističnega društva »Sava« v Ljubljani se vrši na Svečnico dne 2. februarja 1928 ob pol 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih g. Kavčiča, Privoz štev. 4 (Prule). — Odbor.
1— Baletni večer v ljubljanski operi. — V sredo, dne 1. februarja se vrši v ljubljanski operi baletni večer pod vodstvom koreografa, baletnega mojstra g. Vlčka. Na programu so tri večja dela in sicer slike iz razstave, deset slik Modesta Musorgskega. Dalje Orien-talna piesa iz Jutrove dežele, ki jo je komponiral kapelnik Balatka in pa Pierneve impresije iz Musik-Halla. V vseb treh delih nastopita oba solista, gdčna Wisiakova in g. VI-ček ter celotni baletni zbor. Baletni večer dirigira kapelnikBalatka. Kaj več o posameznih točkah prihodnjič. Baletni večer se vrši za premijerski abonma.
1— Našo mladino opozarjamo, da se na Svečnico popoldne ob treh uprizori v ljubljanski drami po večletnem presledku zopet mladinska igra »Pepelka« v Šestovi režiji.
1— Ljubljanska drama pripravlja za prvo polovico februarja sledeča dela: Nedeljski oddih (VVeekend), Grob neznanega vojaka in Sestrična iz Varšave.
1— T. K. D. Atena in S. K. Ilirija sta priredila dne 7. januarja svoj ples pod geslom »Reduta v cvetju«, ki je moralno kar najbolje izpadel. Da je prireditev tako sijajno izpadla, gre največje priznanje vsem činiteljem, ki so sodelovali. Zlasti se zahvaljujemo uglednim damam pokroviteljskega komiteja, damam in gospodom, ki so nastopili, cvetličarni Korsika za dekoracijo in sploh vsem. Iskrena hvala 1	«.
Maribor.
m— Ljudska univerza v Mariboru. — Iz
nepredvidljivih vzrokov se premesti predavanje g. dr. Bohinca na pozneje. V ponedeljek ni prireditve. — V petek 3. februarja komorni večer Brandl-trio. — Predprodaja vstopnic prične v ponedeljek (10—25 Din).
— Brezplačni tečaj »Slovenščina za Slovence« (kakih 6 do 8 ur). Radi določitve ur 6e zberejo vsi interesenti v četrtek dne 2. februarja ob 11. uri dopoldne v poslopju državne realke, pritličje, levo. — V Studencih (deška šola) 31. januarja 1928 od pol 8. uri predava g. prof. Baš »Prazgodovina Maribora in okolice«.
m— Udružcnje rezervnih oficira i ratnika
— pododbor Maribor. — Dne 15. januarja 1928 se je vršil vrlo dobro uspeli občni zbor, ki je pokazal veliko aktivnost delavnosti odbora v preteklem poslovnem letu. Radi obolelosti predsednika gosp. Jakoba Perhavca je predsedoval občnemu zboru podpredsednik
g.	Jože Barle. V svojem poročilu je omenjal, s kako težavo je bilo mogoče odboru ob sprejemu svojih funkcij urediti celo poslovanje in zahvaljujoč se odbornikom je mogoče se<}aj poročati o brezhibnem in izvrstnem delovanju pododbora. Po poročilih vseh funkcionarjev je predsednik nadzornega odbora predlagl celokupnemu odboru razrešitev s pohvalo, kar so vsi navzoči sprejeli na znanje z velikim odobravanjem. Nato so se vršilo, volitve novega odbora, ki ima prevzeti svoje
funkcije za dobo treh let. Na prvi seja se je izvoljeni odbor konstituiral sledeče: Predsednik g. Jakob Perhavec, podpredsednik g. dr. Rihrad Faninger, I. tajnik G. Vojteh Verhov-šek, II. tajnik g. Fran Sedej, blagajnik g. Bruno Parma, odborniki gg. Fran Gorup, dr. Vilko Marin, Ljudevit Pucelj, Fran Vetrih in Josip Jurinec. Nadzorni odbor ima sledeče člane: g. dr. Maks Kovačič, Jože Barle, Fran Skaza in dr. Fran Korenčan. — Pri slučajnostih je bil sprejet predlog povišanja članarine na 50 Din. Dalje so se obravnavali razni predlogi za delovanje novega odbora. Z željo, da bi so tudi v bodočem letu člani aktivno udejstvovali delovanja novega odbora, je bil vrlo uspeli občni zbor zaključen.
NA DELO ZA »RDEČI KRIŽ«!
V Ljubljani se je pred kratkim konstituiral krajevni odbor organizacije »Rdečga križa«. Le-ta vljudno vabi v krog svojega članstva vse naše rojake brez razlike stanu, spola, poklica in strankarske pripadnosti. Obračamo se do vseh, ki jim gre do srca beda trpečega človeka, ki čutijo z nesrečo bolnikov, ponesrečencev, poplavljencev, apeliramo na vse, ki cenijo vzvišene smotre »Rdečega križa« tudi v miru, ne samo v vojni, da se nam pridružijo.
Krajevna organizacija »Rdečega križa« v Ljubljani šteje doslej še neznatno število članov, preneznatno za tako odlično Človekoljubno institucijo, premajhno za našo tretjo prestolico belo Ljubljano, ki bi morala šteti par tisoč članov!
Dne 5. februarja t. 1. se bo vršil v vsej državi dan »Rdečega križa« kot 52 letnica ustanovitve nekdanjega srbskega društva »Rdeči križ«. Ta dan je namenjen propagandi za vzvišene cilje te karitativneee organizacije. V Ljubljani hočemo ta dan proslaviti s tem, da naberemo kar največ novih članov, da dosežemo število, dostojno 60.000 prebivalcev Ljubljane, članarina za redne člane znaša letno le 8!) Din; za one, ki žele prejemati društveni »Glasnik«, pa 10 Din več. Naj se nihče ne odtegne nabiralni akciji, ki jo pri čnemo v prihodnjih dneh, naj nihče ne ostane ob strani! Zaupljivo se obračamo do vseh družabnih slojev: do preprostega delavca, obrtnika in trgovca, kakor do hišnih posestnikov, do intelektualnih in svobodnih poklicev. Članarino bodo pobirali naši zaupniki s posebnimi tiskovinami, prijavi se pa lahko vsak sam in pošlje svoj prispevek tudi po pošti na spodaj označeni naslov, ali po poštni hranilnici na račun št, 11.104. Gg. trgovce, restavratorje in kavarnarje pa obenem prosimo prijaznega dovoljenja, da smemo v njihovih izložbah, odn. lokalih, razobesiti lične propagandne lepake »Rdečega križa«.
Pisarna krajevnega odbora je do nadaljnjega v Dalmatinovi ulici št. 7, pritličje, desno (dr. Fetich).
Ljubljanski krajevni odbor »Rdečega krita«.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer. Ponedeljek, 30. januarja: Sodnik zalamejeki.
Red D.
Torek, 31. januarja: Zaprto.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri. Ponedeljek, 30. januarja: Zaprto.
Torek, Sl. januarja: Zaprto (generalka). Sreda, 1. februarja: Baletni večer. Premijerski abonma.
Prihodnja premijera v ljubljanski operi bo
v prvi polovici februarja in sicer Flowtova opera Marta.
Kratke vesti.
Avstrijka narodna banka je znižala obrestno emro od 6 in pol na 6 odstotkov.
Mont Blanc je prvič preletel z velikim potniškim aeroplanom »Goliat« Francoz Bajac. V aeroplanu je bilo 13 potnikov.
I Trookijev 20-letni sin je prostovoljno od-I Šel s svojim očetom v prognanstvo.
Generalu Gajdi je ponudila albanska vlada da organizira albansko vojsko. Gajda pa je to odklonil z motivacijo, da je prijatelj Jugoslavije.
Pogajanja med Grško in Bolgarsko. —
»Giornale d’Italia« poroča, da se vodijo v So-; fij.i pogajanja za rešitev vseh visečih sporov i med Grško in Bolgarsko. Grška bi nadalje dala Bolgarski prosto cono na Egejskem morju. V kratkem pride v Sofijo posebna grška komisija, ki bo to vprašanje uredila.
j	Ali	veš?
IV. 25 odgovorov.
1. Lastnoročno (lat. manu propria).
2. 50 gramov.
i 3. Trditev, ki se na videz ali v resnici ne vjema z zdravim razumom, j 4. Dividenda.
5. V Meki.
\	6.	Korzarji.
|	7.	Bosporufi.
8. Kovinasta zmes z bakrom, j 9. Na Siciliji.
] 10. Demosthenes (383—324 pr. Kr.).
• 11. Duhovit govor.
12. Benjamin Franklin (1706—1790).
13. Postopač.	i
j	14.	Cid.
:	15.	Iz petroleja.
I	16.	V Indiji.
j	17.	Veliki, močni	tovorni	voz.
1	18.	Znanje na lastne	oči	(grška beseda).
19. Apolonija Chalupez.
20. Teheran.	!
21. 938 1. po Kr. r. (Konstantin Veliki). .
22. Kemal Paša.	I 24. Indijska, paspbno močna konoplja. ; ; 26. Aubade (jutranja pesem). -1
Pred pričetkom votivnega boja na japonskem.
Ne samo vFranciji, Nem£iji, Ameriki in najbrže v Angliji, temveč tudi na Japonskem bodo . letos volitve.
Japonske volitve pa bodo imelo še poseben pomen, ker bodo Japonci letos prvič volili na podlagi splošne in enake volivne pravice, ki se pa razteza le na moške.
V glavnem se bo vodil boj med opozi-cionalno stranko Miuseto in vladno Sejnkaj. Prva je bolj meščanska in trgovska stranka, druga pa ima svojo glavno zaslombo na deželi. Težko je reci, katera je bclj levadalna in reakcionarna, kakor bi rekli naši socialisti. Tudi sile obeh strank so približno enake, kakor so dokazale pred kratkim končane volitve v deželne zbore. Z, neznatno večino je zmagala vladna Sejuhaj in to predvsem vsled svojih »demokratičnih odredb, da je brezobzirno pognala iz službe vse uradnike, ki niso bili dovolj odločno za njo. Celo gimnazijski ravnatelji so morali v pokoj, čo so bili pristaši opozicicnalne Miuseio. Volitev se je udeležilo le 55 odstotkov volivcev in ministrski predsednik baron T&naka je bil s tem rezultatom zelo zadovoljen. — Splošna volivna pravica je pač tudi na Japonskem le dekoracija in Japonska bo še dolgo čakala, predno bo splošna volivna pravica res v službi demokracije. To so bridko občutili tudi socialisti, ki so dobili od 15CO mandatov le 28. V znatni meri je pripomogla k j njih porazu njih razcepljenost in pa strah, j da izgube vsled komunistične agitacije po- j pularnost med delavci. Komunistična stran- i ka je seveda na Japonskem prepovedana.
Volitve na Japonskem se vrše na način,
ki bi delal čast tudi madjarskim. volitvam. Ni pa še toliko nasilja, kakor pa je glavno ( rožje podkupovanje. To se vrši često odkrito in do ločena je tudi fiksna taksa. Dokler ni imela Japonska splošne in enake volivne pravice, Je bilo na Japonskem 3 milijone 'volivcev, cd katerih pa so imeli volivno pravico le tisti, ki so plačali najmanj 3 jene davka. Te 3 jene (okoli 150 Din) je plačal volivec običajno ob vpisu v volitvni imenik. Večinoma je plačala seveda te 3 jene stranka in poleg tega še 2 jena volivcu kot nagrado, da je volil njenega kandidata. Ker je sedaj splošna volivna pravica, odpadejo ti trije jeni in strankam bo treba plačati volivcu mesto 5 le 2 jena. Toda stranke zaradi lega ne bodo nič na boljšem, ker je vsled splošne volivne pravice naraslo število volivcev za 10 milijonov. Majhne stranke zato ne bodo dosegle posebnih uspehov, ker kdo jim bo dal denar za toliko milijonov volivcev.
Zmagati bodo morale pa še drug strošek. Vsak kandidat mora namreč deponirali gotovo vsoto in če ne dobi gotovega števila glasov, potem zapade dponirana vsota v korist države.
Politična naobrazba ljudstva je na Japonskem še zlasti na nizki stopnji in zato je splošna volivna pravica v korist samo onim, ki imajo denar. Podražila je volivni boj v tej meri, da sedaj manjše stranke ne bodo mogle niti postaviti kandidatov. Japonec ima poleg tega to navado, da radikalno misli, konservativno pa voli. Niti najmanje ga ne moti, da voli kandidata, ki ga zaničuje. Je pač tako, da čez noč ne more napredovati no-
ben narod in da tudi splošna volivna pravica ni nobeno absolutno dobro.
Kdo bo pri volitvah omagal, ni gotovo, dasi je zmaga barona Tanake verjetna. Miu-seto nima nobene njemu enake osebnosti. Pa tudi če ne bi zmagala njegova stranka, bo ostal Tanake skoraj gotovo na 'krmilu. V Lem slučaju bo pač toliko poslancev, kolikor jih je za večino nepotrebnih, podkupljenih in — mirna Bosna.
To in ono.
RESOLUTNA NEVESTA.
Šet-zdravnik zdravilišča za živčno bojne v Parizu Louis Pelletier je poročil te dni mlado, šele nedavno promovirano zdravnico. Do poroke je prišlo pod prav nenavadnimi okoliščinami.
Ana Charbolier je bila preje v bolnici, katere šeif-zdravnik je dr. Pelletier, bolniška strežnica. Mladi mož se je v dekleta zaljubil in razvilo se je med njima ljubezensko razmerje. Pelletier je deklici obljubil, da jo bo poročil. Pregovoril jo je, da se inskribirala na univerzo. Ko je končala študije ler postala Pelletier-ova asistentka, ga je spomnila na njegovo obljubo in zahtevala, da jo poroči. Dr. Pelletier ji je odgovoril, da jo poroči če naplavi rigoreze in promovira za doktorico. Dekle se je požurilo in pred dvema mesecema res promoviralo. Kljub temu pa zdravnik svoje obljube ni hotel izpolniti. Izgovarjal se je, da nasprotujejo zakonu njegovi svojci, predvsem njegov bogati stric, cd katerega pričakuje veliiko dedščino in kateremu se radi tega ne sme zameriti, ker sicer riskira, da mu ne zapusti ničesar. Gospodična Charbo-
lier se je navidezno v svojo usedo udala. Odpovedala je službo ter prekinila z zdravnikom vse stike.
Pred par dnevi pa se je pripetilo nekaj nepričakovanega. Okoli 10. zvečer se je pojavil v bolnici eleganten mladenič z velikimi očali na nosu ter izjavil, da hoče govoriti z dr. Pelletierom. Kljub temu, da je dejal portir, da je dr. Pelletier že v postelji, je i itel neznanec v njegovo privatno stanovanje. Kaj se je nato zgodilo, se je izvedelo šele pozneje iz pripovedovanja zdravnika. Mladi mož je vstopil v dr. Pelletierovo spalnico ter zdravnika, ki je že spal zbudil. Nato je vrgel svoj širo-kokrajnik in svoja velika očala na mizo. Tedaj je opazil dr. Pelletier na svoje nemalo začudenje, da je mladi »mož« ----- njegova ‘bivša nevesta. Mlada dama je potegnila iz žepa samokres ter zagrozila zdravniku, da ga pri priči ustreli, če ne podpiše izjave, ki mn jo je držala z drugo roko pod nos. Z izjavo se je imel dr. Pelletier zavezati, da bo svojo bivšo nevesto poročil. Zadnja klavzula izjave se je glasila: »S tem potrjujem, da sem se odkril brez vsakršne zunanje presije, da bom gospodično Charbolier poročil« Zdravnik je zrl par sekund na revolver, nato pa vzel pero, ki mu ga je vročila pravtako gospodična Charbolier ler izjavo podpisal. Medtem je alarmiral vratar policijo. Gospodična Charbolier je bila aretirana. Pri aretaciji se je izkazalo, da revolver ni bil nabasan. Zdravnik se je podal s stražnikom in aretiranko na policijo, kjer je dosegel, da so gospodično Charbolier takoj izpustili. Par dni pozneje je bila poroka.
Poravnajte naročnino!
Cr> iv Cha lin.
— Pogosto me ljudje sprašujejo, ali udej-stvim vse svoje načrte in ali je lahko napraviti smešen film. Večkrat si želim, da bi publika mogla videti ves postanek filma od začetne ideje pa do končne izbire najboljših snimanih trakov za definitivno izdajo. Večkrat sem kar preplašen, koliko tisoč metrov je treba filmati, da se doseže dober film. Za film, dolg 700 metrov, je včasih treba posneti dobrih dvajsettisoč metrov. Za film dvajsetih kilometrov pa je treba skoraj dvajset ur projekcije. Toliko je treba torej filmati, da se pride do dobrega traka, tojega projekcija traja samo dvajset minut.
Če imam kako novo misel in delam načrt za nov film, se z njim mučim nekaj časa, a če mi stvar ne gre izpod rok, potem jo pustim in preidem k drugi. Mnenja sem, da človek ne sme izgubljati časa s stvarjo, iki mu trenutno ne gre izpod rok. Res je, da je treba osredotočiti vso svojo energijo na to, kar se dela. Ce pa kljub temu stvar ne uspeva, je bolje poskusiti s čim drugim in se pozneje vrniti na izvirno idejo, če se ima do nje zaupanje. To je bil vedno sistem, ki sem se ga posluževal pri delu.
Če delam, zaupam edino samemu sebi in samo svoji lastni sodbi. Včasih so nekateri, ki so gledali moje delo, zelo hvalili ravnokar
snimane prizore in se na njih naslajali. Jaz som jih pa kljub temu zavrgel, ker se mi niso zdeli dovolj smešni. To pa ne radi tega, ker se smatram za bolj fino čutečega kot drugi, temveč iker vsa hvala ali slaba kritika filma gre na mej račun. Jaz ne morem reči začetkom predstave: »Cenjeno občinstvo, če se ne 'boste smejali, nisem jaz kriv, kajti meni samemu se to tudi ni zdelo smešno. Film se je dopadel onim, ki so bili v moji družbi in jaz sem pristal na njih mnenje.«
— Še druga točka je, radi katere ponavadi ne verjamem kritiki ljudi, ki prisostvujejo mojemu snimanju. Moj fotograf in moji asistenti so tako navajeni na moje igranje, da se mi skoraj nikoli ne smejijo. Če pa napravim v igri napako, potem se zasmejijo in jaz si lahko mislim, da je prizor smešen. To sem šele dognal, ko sem jih slučajno enkrat po nekem prizoru vprašal, zakaj so se ves čas smejali. Dejali so mi da radi tega, ker sem se bil zmotil, in tedaj sem šele videl, kako težke posledice bi lahko imel zame takšen smeh. Zato sem sedaj zadovoljen, da se moji igri le redko smejijo. Najbolj pazim na to, da ne pretiravam, ali pa, da ne nagla-Sam samo ene točke. Lažje je ubiti smeh s pretiravanjem, kakor s katerimkoli drugim sredslvcm. Če bi se preveč spakoval, če bi koga presurovo podrl, ali če bi karkoli uganjal pretirano, za film ne bi imelo vrednosti.
— Obvladovati se, je zelo važna stvar ne samo za igralca, temveč za vsakega drugega človeka. Potrebno je, da človek obvladuje svoj temperament, svoj tek, svoje slabe lastnosti in vse drugo. Eden vzrokov, radi katerih ne ljubim posebno svojih prvih filmov, ki sem jih snimal, je ta, da je bilo v onem položaju zelo težko obvladovati se. Če človek zaluča svojemu bližnjemu eden ali dva kosa kremove torte v obraz, je to smešno, toda če ta smeh zavisi edinole od lučanja kre-mevih tort, postane film kmalu dolgočasen. Jaz morda s svojo metodo nimam vedno uspeha, toda tisočkrat ljubše mi je, če povzročim smeh z inteligentnim nastopom, Kakor pa s surovostmi ali z banalnostjo. Nika-ka skrivnost ni spraviti občinstvo v smeli. Moja skrivnost obstoji v tem, da sem imel odpite oči in pozornost usmerjeno na vse možnosti, ki bi se dale uporabljati v mojih filmih. Študiral sem človeka, kajti brez tega študija ne bi bil mogel v svoji stroki ničesar opraviti. Kot sem že poprej rekel, je poznanje človeka podlaga vsakega uspeha.* To so Chaplinove misli o umetnosti. K sklepu omenimo Se enega njegovih izrekov: »Umetnost obstoja v tem, da se zakrije izurjenost.« S tem smo podali marsikatero globoko misel o pomenu umetnosti in predvsem o gledališki umetnosti. Vsakdo, ki se dandanes bavi s katerokoli umetnostjo, ali jo pa
samo proučuje, bo moral uvazevali globoko zamišljene besede velikega Chaplina, prvega pravega umetnika najmlajše umetnosti, ki je pravzaprav šele v povojih.
12. poglavje.
Charlie pri delu.
Malo je tistih, ki lahko rečejo, da so videli Chaplina pri delu. Svoje delo vzame zelo resno. Vrši ga sistematično in premišljeno in zato tudi ni eden tistih Američanov, ki nove filme proizvajajo kar na ducate. Chaplin do-gotovi komaj enega ali dva filma na leto, toda ti so točno premišljeni in pretehtani v vse najmanjše posameznosti.
Ko je začel žeti v početku svoje karijere velikanske uspehe, je proizvajal svoje komične filme z vprav matematično naglostjo in točnostjo. Toda, ko je polagoma postal svoj lasten gospod, svoj lasten avtor in direktor, kakor tudi igralec, se je vse to spremenilo On sam si je najbolje svesit, kot le malokdo drugi na svetu, da ni nič težjega, kot ustvarjati v istini komične filme. Šeststo metrov kake Chaplinove komedije je sad večmeseč-noga resnega dela ter potrpežljivega in vestnega iskanja, kateremu se je posvetil prirojeni umetniški čut tega genija, ki je.napram samemu sebi tako strog sodnik.
(Dalje prih.)
»GROM«
UUBUANA, Kolodvorska ulica 41
NMio« brzojavkami mOROMw.	Tolofoa 3454.
PodruZnlce: Maribor, Jesanlce, Rakak.
Obavtja vaa v to stroko apadaJoCa paala naJMtraJa In pod kulantnlmi pogoji.
Saatopnlkl draSba spalnih voa S. O. t. aa akapraana
poilljko.	>
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
najfineiSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtavajta ponudbo. «~i Talafon Itev. 2389.
TehniCno in higijeniino najmoderneje ^urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarnat Ljubljana, Dunajska casta IL la, II. nadstr.
Celjska mestna hranilnica v Celju razpisuje službo
uradnika
popolnoma izvežbanega v vseh strokah hranilničnega poslovanja.
Lastnoročno pisane, s potrebnimi podatki in prilogami opremljene prošnje se sprejemajo do
20. svečana 1928.
IlUHmm . GREGORČIČEVA ULICA 23 - TEL. 2552
$
TRGOVCE,
KNJIGOVEZNICA
MALI OGLASL
Za vsako besedo se plato 50 par. Za debelo tiskan« pa Din 1.—.
šivilja,
dobro izurjena, išče službe. Gre šivati tudi na dom. — Naslov v upravi lista.
Drva - Čebin
Wollov« l/II. - Telet. 20M
Proda se
lepa, srebrna, starinska moška verižica in ura, primerna za narodno no-So. — Natančnejše se iavt* v upravi lista.
Širit« ,Narodni Dnevnik4.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVLJENA 1900. CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
Dalniika glavnica t
Din SO,000.000*-.
Skupna rasorvo cat Oin 10,000.000*-.
PODRUŽNICE:
BraSUa, Calja, Črnomelj, Kranj, Maribor, Matkovi*, Novi Sad, Novo moato, Ptuj, Rakok, Sarajavo, Slovonjgradoc, Split, Sibonik, Gorica, Trat.
Se priporoma sa vse banine posle.
USTANOVUENA 1900.
Brsojavnl naalovt Banka Ljubljana.
Tok »tov. 3861, a«13, 3503, 3303.
Alefcaeaie* Seleaattar. —• 0n|4i! VWW( Bretsfc. —- Za tiskamo sMedmr« edgevensa: Aatref Sever. Vd v I^tttJanL