Letnik III. (LVIII.) V Ljubljani, 17. marcija 1905. List 11. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Grešnikova molitev. Marija, ti nebeška mati. ti si rodila Jezusa, ti nam prinesla odrešenje in izveličanje sveta. Odpusti, mati, zmote moje, odpusti moje vse dolge ko danes tebi v dar prinašam spokorno srce in solze. Kapelan Fr. Pavšič. Na praznik sv. Jožefa. Tebe, Jožef, naj časte ne-beščanov trume; tebe, Jožef, naj proslavlj..jo kristijanov /.bori. li/. himne sv. Jožefu.) Ljubomil god nam je zasijal na obzorju cerkvenega nebesa s tem jutrom, oživljajoč nas tudi zato toliko bolj, ker se narava sama krog nas dviga ta čas že na bujno pomlad. Gorkeji dih z naših gora in dolin tali namreč snežno odejo, vzbujaje pod grmom v zatišju cvetico sv. Jožeta: modro vijolo. Dragi! — Očitno slovesno češčenje sv. Jožefa se je začelo bolj v poznejši dobi krščanstva; posebno je njega zvesta častilca, sv. Terezija, zelo vplivala na sv. Jožeta slavljenje. Brezdvombeno mora pa na to češčenje nagibati tudi beseda sv. pisma, ki slove: »Zvest mož prejme veliko hvale" — (Preg. 28, 20.) „kedor je pa varuh svojega Gospoda, doseže čast." (Preg. 27, 18.) — A ni nam danes praznovati le čuvaja pre- čiste Device ali Gospodovega varuha; spominjamo se sv. Jožefa ob enem kakor vesoljne sv. cerkve zaščitnika in pri prošnji ka naših slovenskih dežela. In takemu zvestemu možu in Gospodnjemu in Marijinemu čuvaju ter sv. cerkve in naših pokrajin priprošnjiku pač po pravici sodi svetopisemskih besedi zahteva: velike hvale in mnogo časti. Zato premislimo danes 1 vič sv. Jožefa čuvaja nad Jezusom in nad sv. Devico v živenju in 2gič sv. Jožefa smrt in kako čuva nad vsemi nami sedaj, ko je v nebesih. 1 vič: Sv. Jožef čuva nad detetom Jezusom in nad sv. Devico. V Nazaret poglejmo v hišico, kjer je bil Jezus izrejen. Simeon starček je imel v jeruzalemskem templju enkrat le v naročju božje dete ter si je vzradoščen ob tem želel umreti. A, rednik Jezusov, sv. Jožef, pa ponavljaje lahko nosi po svojem stanu božje dete in mu je v strežbo ves čas njegovega mladostnega živenja. Mislimo si, kako se trudi za dete Jesusa sv. rednik Jožef na poti v Egipet in iz Egipta. Kolikrat mora pač begati po puščavi, da dobi vžitne vode za božjega Sinu; kolikokrat si mora preskrbeti z visoke palme hladilnega njenega sadu, da vtolaži Jezuščeku žejo in lakoto; kolikrat mora brezdvombeno ure hoda na svojih ramah imeti to božje dete, in morda se čuvajočetnu to nebeško posest zglasuje v temni noči grozeči glas poglavarja puščave, leva morilca. In ob Jezusu Jožefova zvesta zaročnica Marija, ona šibka nebeška prikazen, kakor je do njenega prihoda ni poznal ta stvarjeni svet in ne bo več prilike imel diviti se še kedaj taki zemljanki. Z Jezusom je tudi Marija Jožefovi skrbi izročena. V resnici zvest in moder hlapec, ki ga je postavil Gospod nad svojo družino. 2 gič: S v. J o ž e t a smrt in kako č u va nad nami sedaj, ko je po blaženi smrti v nebesih. Jezus se prikaže iz tihega živenja, iz nazareške hiše; „učiti začenjajoč je pri tridesetih letih.- (Luk. 3, 23) kakor nam poroča sv. beseda. Trti ni več potreba podpirajočega nuir-binega drevesa, ko izraste blizu nje drugo in veličastneje drevo — sveti Sin je namreč sedaj božji materi pač krepka podpora krepkeje ni bilo in je ne bo torej gre na zaton sv. Jožeta poklic. Sv. Jožef umira. Smrt njegova je lepa in zemlja ni videla častitljiveje družbe krog umirajočega še nikoli. Na eni strani Jezus, ki po besedah sv. Frančiška Salezi-jana govori svojemu redniku: „Zvesto si, blagi mož, čuval nad menoj, kakor čuva nad svojim detetom oče; nad materjo Marijo si vprto imel svoje skrbno oko: bil si božjih sklepov verni služabnik." Kaj ne, dragi, kako je moral takim ali podobnim besedam vtolažen odgovoriti umirajoči rednik nebeškega Sinu: „Sedaj izpustiš svojega hlapea v miru. ker objemale in nosile so te moje roke: videle so te moje oči in vekomaj te bodo gledale v nebesih." In če se je obrnil na drugo stran ležišča — koga je vgledal na drugi strani? Nebeško prikazen Marijo je videl, ki mu umirajočemu streže sedaj za vso ljubezen njegovega živenja se zahvaljevaje. — In tako se je preselil iz revne zemlje v lepa nebesa. Jezusa in Marijo ob smrtni postelji, sv. Jožef v starosti nekakih 70 ih let. O presrečni Jožef, ki ga v blaženosti ni doseči v živenju in ga v srečni smrti ne doseže nobeden. Kakošno mu je moralo še le tamkaj v nebesih biti plačilo za vse to, kar je storil Bogučloveku in Bogorodici tu na zemlji. Kakošno plačilo, če Krist najina- njemu svojih bratov in sestra ponujeni kozarec mrzle vode sprejme prav tako, kakor da bi namenjen bil njemu. Dragi! Le do Jožeta — vsi mi do njega svojimi prošnjami. Bogati in revni; zdravi in bolni in umirajoči — vsi svojimi prošnjami do Jožefa: po sv. Toma Akvi-nijana besedi je sv. Jožef „naš splošnji pomočnik." * * * Predragi! Če se potrudimo, da tudi v čednostih posnemamo svojega velikega pri-prošnjika sv. Jožefa tu na zemlji, potem ni misliti, da bi si ne osvojili njegove pomoči. Trije so, ki pričajo v nebesih: Oče, Sin in sv. Duh — a trije so, ki pričajo tudi na zemlji in so nam pripravljeni biti v stalno pomoč: Jezus, Marija in Jožef. Zato nam jasne besede sv. Terezije, če pravi: .Cudapolne so dobrote, ki mi jih je podelil Bog po priprošnji sv. Jožefa in velike so bile nevarnosti — dušne in telesne - katerih sem obvarovana bila z njegovo pomočjo." Ljubi! Ce je bil sv. Tereziji v svojih priprošnjah sv. Jožef to, kar nam piše o njem — kako, da bi isto biti ne hotel tudi natn vsem? Amen. Pismo sv. Jožefu. Koncem 17. stoletja je Lilo nase prcstolno mesto I h t naj vse drugačno. nego danes. V predmestjih. kjer se sedaj vrstijo krasne vile z vitkimi stolpiči, so takrat stale še revne hi-šiee. koče. Kno teli predmestij se je imenovalo llovičja jama" ker so tam svoj čas kopali ilovico. Tu je bila naselbina prav uLož-11 i 11 dunajskih družin. V eno teh hočemo sedaj pogledati. Pavel Merten in njegova šestnajstletna hčerka Pepica. to je bila cela družina. Oče je izurjen glasbenik, hči pa jako spretna v raznih ročnih delih. Toda nobeden nju ni imel dosta dela. zato tudi ne dosti zaslužka. Ljudje s,, Lili namreč še vedno bolj zbegani, kar ni jim mogel iz glave strah, ki so ga \žiii pred malo leti. ko jo prišel grozo- viti Turek prod Dunaj. V takili časih so niu-zikom ne godi posebno dobro. Tudi Paviu Mertenu se ni. celo stradati je moral. Hčerki se jo smilil oče. rada l>i mu Lila postregla, pa kaj. ko ni imela s čim. Tisto malo. kar je zaslužila, tli zadostovalo. Ko Li Lila imela vsaj več naročil, izhajalo Li so bilo za šilo. Ali kedo se zmeni za ubogo siroto v kaki zakotni predmestni hišici. Dekletce je voljno prenašalo uboštvo. ne tako oče. Večkrat je bilo slišati iz njegovih usl godrnjanje, semiutjc tudi kaka kletvica. IVpieo je to zelo bolelo. Lila je pobožnega srca. Nekega dne. ko je bil oče posebno slabe volje, je stopila do njega in mu rekla: Oče. pustite me. da si grem kake službe iskal, in ko si bom kaj prislužila, prinesla vam Lom takoj. • Kaj. zarohni oče. »zapustiti me hočeš nehvaležni otrok, kedo mi potem postreže? Ne. ne boš šla!' IMistite me vender. ljubi oče. je odvrnila proseče hčerka, saj vidite, da ni od nikoder nobene pomoči. Zadnjič sem pisala na moža ranjke botre in ga pr« sila, naj pomaga: a še ni nobenega odgovora in ga tudi več ne pričakujem. Drugam pa se ne vem obrniti. Iloljšc bi bila storila, pravi oče jezno. „če bi Lila satanu pisala, ker ni tako stisnjen, nego je 011.« Ne govorite tako oče. zaprosi hčerka, imam še enega, do katerega se hočem obrniti — sv. Jožefa, svojega priprošuika. On naju gotovo ne pu>ti lakote umreti. Misliš, je odvrnil porogljivo: jaz pa pravim, da tudi lisli v bogi mizar nima dosti kredita: sicer mu pa lahko pišeš, če se ti ljubi. Pepiea je prebledcla nad temi očetovimi besedami, a molčala. V sedla se je k mizici, vzela papir in pero in začela: »Ljubi sv. Jožef! — I 'smili se naju vsaj li. Pomagaj nama iz le Lede! S.< S trdnim otroškim zaupanjem, da bo res dobil sv. Jožef pisemce, ga zvije in poveže s svilnato nitko. Nato ga naveže na vrat go-loLčeku. ki je ni zapustil, čeravno je moral tudi on stradati. Danes pa. kakor bi se zavedal svojega poslanstva, je hitro sfrfotal skozi odprto okno. naravnost v mesto. Komaj je pretekla ena ura. potrka pri Mertenovih nekedo na vrata. Naprej! oglasi -.e oče. V sobo stopi mlad gospod. Prosim, vpraša prijazno, ali ne stanuje tu neka Josipa Merten? Da. da.* odvrnil je oče. in začujetio gledal v ptujea. »jaz oče in Josipina hčerka.« ...laz sem Josip Karol I lini. je nadaljeval došli. meščan in juvelir. Stanujem ne daleč od tukaj. Pred pol ure sem sedel v svoji sobi za pisalno mizo. kar je prifrfotal skozi okno golobček in se mi v sedel na mizo. Za vratom je imel pisemce, privezano na svilnati nitki. Odvezal sem krotki živaliei breme in naenkrat je bila na prostem. Ko sem pisemce odprl, bral sem v njeni otroško pri-prosto prošnjo do sv. Jožefa, s podpisom Pepiea Merten. Spoznal sem vajino bedno stanje: spoznal hkrati, da je sv. Jožef, katerega vneto častim, poslal k meni tistega golobčeka in tne tako opomnil, naj vama pomagam. To hočem storiti. Naj pride toraj hčerka do mene. in dam ji dela in zaslužka. In. kakor sem spoznal iz pisemca, ste vi muzik. Ne bi li hoteli mene bolj izuriti na glasovirju? O prav lad. je odgovoril oče ves vesel. Torej pridita oba drugi teden v mojo hišo. Te dni pa moram odpotovati. Tu imate mojo vizitko in pel zlatov za ta čas.« Po teli besedah j«' gospod odšel. Pepiea je bila mej tem šla po nekem opravku, ker se ni nadejala, da bo sv. Jožef odgovoril lako hitro, ne s pismom, nego z dejanjem. Domov prišedši je našla očeta na tleh pred podoLo sv. Jožefa klečečega, vsega v solzah. Začujona ga je vprašala, kaj se je zgodilo. Ko ji je vse razložil, pokleknila je tudi ona in potem sta skupno zahvalila sv. Jožefa za čudežno pomoč. I >rugi f»*«l«*n sla sla do imenovanega meščana. kakor j.- i »il« • naroiViio. 'ram j«* bil • »•V učitelj 111L i« 1 «> 11111 gospodu. hči j»a j«* pilila, šivala in opravljala vsa hišna«I«*l;i. — Ko je pa videl gospodar. kako pridna in pobožna je Pepiea. spo/nal je. i la lle lii mogel dohiti I m »I j še drn/iee /a živenje. nego j.- ona. Vzel jo j.- \ zakon. Kila sta sj-eena. presrečna. t »ee Pavel se j.' /a stalno preselil v njuno domovanje. \ si trije pa v^ak večer /hirali pred pt-doho s v. .lo/e|a. ki s,- j,, ska/al tako dohr«»tiiega pr«»šnj,-nm pismu. I <, Na praznik Marijinega Oznanjenja. CeV-cna ti. imlMsti poina . 27.) Kako naj to svojo mater Marijo častimo v živenju in prosimo v potrebah živenja - to premišljujmo danes v njeno večo slavo in tudi v svoj prid. 1 vič. Kako naj Marijo častimo v živenju. Angelja je poslala božja milost do Marije jej naznanit, da postane mati Odrešeniku vesoljnega sveta. Tudi nebeški poslanec je ostrmel nad veličastvom tako povikšane zemske stvari, kakor je to bila Marija. Z lvsedami: „C.eščena si, milosti polna" (Luk. 1. 2X) je izrečeno to zavzetje angelja Gabriela. „peščeno" imenuje in .milosti polno" imenuje iz nebeške družbe na zemljo prestopli božji sel zemljanko Marijo. Dragi! Prevzetim veličastva te nebeške matere, ki je angelju v strmenje, tudi nam ne preostaja srčnejega pozdravila, nego je v besedah: „Češčena si, milosti polna!* Ko še niste umevali, kaj molite, naučile so vas že vaše dobre matere te molitve in otroci, v prvi dobi svojega živenja, ste klicali po materinem glasu „Češčena si Marija!*4 Razumevali ste pozneje, odraščajoči, te besede „Ceščena si Marija" in ponavljali je tolikrat ter tolikrat vsak dan. Ko vas danes zjutraj, opoludan in zvečer na angeljevo češčenje vabi sv. cerkev, ne zadoni pač nikoli zvonov glas z višav liiemo gluhih vaših ušes. In kakor hišni očetje in hišne matere poživljate svojo družino nedvomno brez prestanka na Marijino slavo klicati jo učeč: Xeščena si. milosti polna!" Ta pozdrav se ponavljano čuje iz vaših hiš. ko zbrani na večerno molitev tolikrat izustujete besedilo: „Češčena si, Marija, milosti polna" v sv. rožnem vencu. V globokih glasovih možje; v visokih žene; v viših mladina; v najviših vaši otroci. — Prijatelj sem srce topečemu petju, prijatelj pesniški godbi a nobena muzika, nobena pesem mi tako ljubko ne udarja na uho, nego kadar mi je prilika dana stopati to uro po vaški poti in prisluškovati glasovom, ki silijo iz hiš vun na prosto. „Češčena si" iz prve domačije; .Marija" iz druge; „Milosti polna, (iospod je s teboj, blažena" iz na-daljne; „med ženami; in blažen je sad tvojega telesa Jezus" iz zadnje. - Da! Jezus in Marija najsladkeji imeni v nebesih in na zemlji blaženi na veke! 2gič. Kako naj Marijo prosimo v potrebah živenja. Svetna mati je velika dobrotnica hiši in otrokom. Dete ne pozna druge pomagalke; le mater - druzega učenika ne ve, nego mater drug sodnik, če krivico trpi, mu ni znan. le mati je sodnica. Le mati in vse mora mati poravnati med otrokom in dozdevnim razžalilcem. Tako je s človeško materjo vselej in povsod. Kaj pa ho potem z nebeško materjo Marijo? Ce je svetna mati vse pripravljena storiti za otroke in tudi stori, koliko bolj bo to še le Marija, ki se od človeške matere odlikuje s tem, da ima skoraj nebeško oblast. Potreb, dragi, čuti vsak nas mnogokrat in veliko na duši in na telesu. \ telesnih potrebah se časih, tudi večkrat se pride do pomoči. A v dušnih razmerah ti pa pogostokrat revni človek in če je tudi tvoj prednik, tvoj dobrotnik, tvoj prijatelj, tvoji prijateljica ne zna pomagali. Takrat v vroči molitvi in / vsim zaupanjem zakliči: „Ceščena si Marija, milosti polna!" Težko si je misliti, da bi taka naša častilnica in tak klic na milost ne ganil Marijinega materinega srca - saj je obče znano to prepričanje, da ni bil še zapuščen, kedor se je zatekel do Marije in jo je klical na pomoč. Pomoči pa more Marija kakor nikedo drug — saj je proseča vsegamogočnost. Toliko doseza Marijino česčenje. Zato, dragi, Mariji zaupaj; njej se izročaj; njej prepuščaj vso skrb za svoj blagor tu na zemlji. Pod njeno nebeško obrambo si brezdvombeno zavarovan najbolje in zavarovan za vselej. * * * Molili so hišni gospod in hišna gospa in družina v gostilni kranjskega mesta „Xa stari pošti" neki večer vsi skupno rožni venec. Zamišljen je slonel ob vratih hišni gost. „ Kaj vam je, doktor?" vprašal ga je došli znanec, ki je videl, kako so se ob-vratnetnu molilen ravnokar <\ debele solze pritakalile doii čez lici. ..Spominji, spominji . . . na Vrbo mislim na srečno, drago vas domačo, kjer sem molil kedaj otrok z domačimi tudi jaz to večerno molitev . . . Kako srečen sem bil takrat." Dragi! Marijo slaviti, Marijo prositi to ganjeva; to okrepčava; to osrečuje predvžitek je našega veselega sobivališča v nebesih: z Marijo tam gori! Amen. Šest nadlog ali gorja sedanje dobe. II. Sovraštvo » v ••; a ,1,» e c r k v e. Ze »»d zatVlka je i»iio na»prot j«- • »11 * »k t♦ • i ->YH,j do "../jih otr«»k Ko ;<• pa Simeon l»iago»iav iiai .!-<»—t !\ ii« n v padce in \ \*r-1:»j• •:»j• • mnogim V Izraeli!. '' I v Z!ia!U«'ll je. katerem*! -e i m > zoper g. > v« »rilo. To s.. prav i: Kak' r u«•«•-i u k i »o« i«« on znamenje - I?i nje^a neo.-^kemu siku. ki sva »i pred n« •.<•;., j»( »»i-» -«J p: «i:r<'lio. I »odo na»proi»v ii »v« mi mofhijani n !:!«•->cni ljudje. N i e g« e i 31K T W !ii"go\,, dela »«' namreč ne strinjajo - l««m. •"•••-aj- -v«-i Z- li i?! ceni. Zalo i idi »vej. ; ; j r- j v. » v /iu n; ^.j,,.-znal 0«b"ešenik;: »veta. in ko !•• la • !»--l \ s\"oj«'. Sil—.» 11 o I«11 j »Vojei ga -:>rej«l" .l,/?t< Krist j«'dejal ap«»*»i«»'em : Vi »le »«•! ^. • t: i I;«*: vi >1 e namenjeni iii.; .»oj |j i.li na Z"mi «i»-varovaii gnii!oi»e t j. »lušne sprvjevo»ti. r?« I l'a!l je s j i.|ee> n >s»'. ie | loglj .j . - J; \ ; ste lue »\eta: vi •iam,,::i«-' : - »v«-jim naukom ra/sve?ijev it Naš. -,-! šenika je sovražil zavoj > njeg« \e_-, uka. iti to os«m|o je .le/s - Kri»i mdi - ■ jim ue.-n-• •e?n napovedal rekoč: A!, v; - .t -o\,:,/.;. vedite, da je men«- popiej -s«»\ r.ižil. Iv« sj l»i«i vi i/ > v e t a. i j iii i 1» »vet »v oje: i;« :• pa t i i si «• iz »vda. nego -eni va» «»d»ral ja r od sveta. zat<» vas »vel »ovraži. In »«• | • i»:l dele/ vseli pi a V ov»TIIUI k !'i »i i ja I !o V '"i počet ka do današnjih dni in l»o«ie do koma sveta. Svet je JU I »ode soVTa/.ii papeža. »koje. duhovne in vernike. \ !.»'.•/• naj v »e kr.»i!-jatie • I • 'Z 11 s« • a l»eio\i. ki;/.iii —. »n«--«» / ^f.-i-i i;i /• ijami v i • I. I /•'••»! «'k i'I 'I «'•••? I -»• ! i»! l» »t_f« »k !":i * pr« »ti vi -v«- * t r * i j •• •• i \ \ • ri i»i nj. »: i 111 v/vi-šeuim r T?m. I:. t • - - r i k Zakopan \ im/!;»- | "/•■;;: v«!. m..ni iio-it; iami 'i i«.v ir ii.» I»«./jim /;•{•.»- v«'«liin. V.- * ».;• •• — •slik r i; -1 i ;»: i\i: „ SN-Ii. tt i i !!:•:!»; •••. k;it. , i hud" d« . i. sovraži ,!|r m n,-;•: i• 1 *■ :>.. .::•*•. • 1 r» l»i \ > i• i:» \*;tj . »»»v;i drla. < »l'»--|:ik So\ r i/i i. -ii 'i;.! t»| ■ ii.»;i. • i.t ;>i na « i;j.1 i {»ri^ie njr-ov.- "•! • |*ra\ Tako s,,\raži ••/!i.i!; »,aira «'o/ji ii /a J •<»V» •« i i. Zakaj: jvr ari • >/nan u (•■ •»•»/." v«»!;«». !.»t na '!:;» ž;VrUja in mu napo\.--duj.- !»»»/;•• ka/' Z -atiia d i I if »\niko\ , i«s.-t».i i;.! 1 »• M1 • • 1 »trj. »_.»;! \ UjCln \ i! / t-!np-tiika : ti »»/ !i a n o \ j 1 *• a i. » - . n - k mo-r.iik**. / .!•» i/ra/a ; i • • \ in — i * i • i «I!»i 11 ► v »»: k; i i:a razm* 'i.i'*.Ko.ikrai >.. ii. pr. k* »j na /.♦•i*'/!i!«'i r i ; duh«on'k Lit/ p. »v« »• !:i !•• radi -t .: i T i. kaN-Ir-a Zastopa. lYa\ tak«• in***šlllkl ) Romarje v a pisma. VIII. T> -nt. 14. t:» »4 >;• »i«■•'•ii -»••m -in.M-i /,,-—.*.» ]>!••: ! J* -j n n • •: c i in «i.*: n* »l »•-• lt-n ni >ni'-i \ 11»* — * I.«- K... »iT : i •»\ n.« n i«*>t!!: i; :1. »-n — *»i * -11»-ni«-«- -ta <«• • *< i p* *tja k t - ••«iln«»ni \ . \ < •irn j. -n.....r: . ;«ai nik ki :»• • i; • •.ivaln t« ! {•••pl a-« \ ;ili. k- «iaj i/j>ii-t»' / Zap«*ca. l«nia lilkjfl »iu(;n«*^a «»• ii;• »\.»ta. Ni -Inii:'«' t*»1 n^i»• m^n vilnti v in ;• !p«'/l.jivo raka t i rrsitvr. N.i i k«-r • tfia^ah <-na na«l «lnii:n. T<» :ni !<• v ? i • • m a»o L«»lj /»'Ij<» jh» prostosti, a ni«'* ;ii 'ial«» -turiti /ojmt kontninarijo. Nihre iii m»»i:»-l i »rit i na ia«lijo. in i/inod nas niso !iik<«•_;..i- :.i!-iiii / latlijr. Lrp«» razmrjv. Zapn->i;l ^"m «l«.:!iovin<» t'-r poilal tako «lalrr. ♦la «»; ..i.i vM-'l. i.; pa izirni»ljani ras Lrrz kori-'i. i'rrn«»r;!i >m<» morali na morju. I •'•.i«,!.j i/ Kaikutr ir l>il ;i.; j-!a\ tak«» tfmnorniava. kak»»r vrmaj. !'<» • i«»vr-' iji t«».,l»«ti j.- z»»pi-j p«»klrktiil na tla in <<:•!.ivi! .utianjo m«»iitrv. S pr\«» torko Lo^o--i,.;> I <_M>«>Y jc /.»('•».i .liu-o I« trki\ -»'liri sr •• k mi/i. •»«I r * t 1 !»il»iiii> trr «»l»s?al j»<» «i ilj .:'!?!•<» v ritanjr iu pr»'misiir\an;r. Mi • iniri -!a«» -r l.-narili \ svojih «t/kili lržisrih. i » —• < i maui-ii'!- ž.- navžil »iusur !:! a n • • /a \f - • ii»; 'i ti ;]i 1 nr. Sp«»m?»ii smn o-j;;\jll. v 11. in 12. V!-ti. !\"r -ir <«"hi!ih /ju!!;«j sr j.- /a«-rl p(»mi-kat; • t i tii /ja roln pr«.fi i»a• :. »Iva uo-poila in riia »lama. Kmalu ii<.-;.'ii »ln ' r i s j.-i po n a v z: I < t i i/pilšrruill »;'!ii«-aii pri-Ii na parniko\ kr«»v. < Mnrnjrua. i/ tr.-h i»-i-ii •>l»>i.»jrra -! Vrli» t.!'a'l»». lirlin razdrljrlio v »Iva «i»'!a. jr predstavil kapitanu kakor višji /•Iravn^k. Dižal jr nMa-tno. ilitl.ro vcilir. da ima vrljahio !.««<»m1o. No>ii suknjo s striri. l'. s na uia\i in r-rno očali na nosu. Iioij j»riku;»ijivi' \ na!ijo-ti ir Lila uo-pira ali *_io-pa zdravnira. opravljana \ i»»-ii oltj.-ki in pokrita z rmnrtiim siamnik<»m. Kakor urrna /.< ii>ka ji- inirla ,. j,, vklonila in nasnirhljala vsa-knnit. ki jo it* pozdrav ii. Tudi jaz s,-m Lil • l' !i*/rn ujt-ir-ua |»rija/.ii*"_ra po^irda. Trrtji v diT./i>i. njun -pr.-nr,j«-\al'-«-. j.> zastopal poli-tiriit« sposko. r-m tr«'in jr Lila do žno-t. da >•• prrprieajo o /dra\st\.'nmi -ianju potnikov. Lorili so na.s \ d\a oddrika. Moški >m«» so zbrali v širil «liili p«> tisii tekočini. s katero se čisti okuženi zrak. p«> karbolu. Najprej m«»ršeaki. I flkapitan jili j«- klical po imenih. Posluša! s.»ni pazljivo ter en! sama hrv.iška im«'!ia: Dol,.,vi«". Kači«- i«lr. tile«!«« starosti s«, Lili m«'«l mornarji n«'kai«Ti še čist«, mla«!i. komaj \/. tleskih let. drugi pa /*' osiveli možje. Nekateri k« »maj snažni inenovati. k * ■ i opravljaj«* služI,«, pri premogu in pri st'-«ijih. Drugi s«, n«,sili snežil« »1 ,elo oi«leko. ki se jiai !ll«li s | m i-< 1«»i>i kakor st,i,arj«'in. kuharjem p« k«,m. Ko je Lil' > pregl«'iiai:«» prnii^k«, *»—»»i j i * •. vstopali *mo !ni. a preiskava se ui vršila p««-sebno strogo. Azijatska kuga s., kaže (s.,i,j:,, j,«> t«mi. da otečej«, bolniku >:ti «'«-ii ie»«'sa. ki s«, jim pi iraščcne roke. Na nikomur s,- n opazil«» kai takega, zato >uio Lili izpuščeni kakor zdravi. Sieer pa mislim. če i-i i,;! kak popotnik r«'s obolel n i t«-j L.»le/ni. n«* !>i Lil mogel priti sam pr«'d zdravnika, temveč i.i ga Lili morali primati. ali pa i»i Lil moral zdravnik do njega. 1 \ > dovršenem pregl«-do vanju je Lil«, i t el»a poiskati denarnice. Turek ni 1»- va-sum v o/iru zdravstvenega stanja lujecv. nego tudi v "ziiu lastnega doLička. 1'lačali smo morali vsak okoli dveh kron za trud »lotične komisij«-. In to je Lila im-nda glavna točka v l«-j v sej /a-d«'\ i. kajti pi i tolikem šievilu popotnikov s., jc nahrala pr»'»-«'jšn;a sv«»ta. K<> mii^ odšteli ta dav«-k. r«*kii s(, nam: Sedaj sn(,.t,. jjj \ I »ejrut«. Zupiuk lavt:žar Iz sveta. Splošni katoliški shod L«, h-tos na I >u-naju. Dne 9. svečana so s.. >ešii zasiopniki vseh avstrijskih škofij in soglasno sklenili, da s«' s||jti»- pefi splošni katoliški -Ioi na Dunaju «lu«' ll.li>topa«Ia t. L Trajal L« d«, 14. list«,pada. Sho«lu .j«- komisar grof Svlva-Tarou«-a. Nj«'!ii!i je pri«lei.j«'r os rc« h ij i «»dl,«,r, sestavljen iz «|.'legatov vseh šk«»!ij. ki pripravi \s»\ kar jc potrebno za omenjeni s||«,d. Kam deva papež denar? Ne omenjamo tu raznih duhovnih naprav in zavodov, ki jili vz«lržuj«* j »a p- ž koliko stane sam«, oni zavod, ki je namenjen razširjanju sv. v«r«* v mis«'l hočem«, vz«*ti '«• «mi«» manj znan«, točko iz papez«'\'"ga troškovnika. K«, j'- bila leta ls7<». poglavarju ki'ščan<1va vzeta vlada. i/gui,iii s«, papeški vra«lniki >v«»j«* služi»«•. Nekaj jih je p ač sprejela nova vla.la na «I •11 o. a večina jih je osiala i-r«-z p«,s|a in l,rez zaslužka. l\ap«'ž I'ij IN. j«' vkr«'uil. «la naj -e l.-m uesr«'č!iikom še na«lalj«- plačuje m«'zda iz papešk«- l»iaga;n«\ 'iak«»seje ravnal«« ludi za Leona MIL i\<« jc nastopil sedanji papež, vprašali - » ga. ali naj s., nadaljuj« j«» la izplačila. I'ij N. j" i*«»11 ičaj t »•».»! I S v< »ji i I pre«lili!\«»V «>!»remeiu\ šj papeško Llagajn«, z mesečnim tr«,šk.»m blizu .'»o.noo |\. udtod izvira šče.llj; \<. s]ar«,Kat«»i?c; -noiu 2.7 L». a l »•"> jiii j«' «»stalo br«-z \«Tske izp«»v« dl, -. Številni odp.uii i n s t a m ««t «• n j a N a j \ i š j e g a po «I u n a j s v j j 11 ( nemško-naro«l:iih časnikih s, /.»i«.sini p«»javi v naši avstrijski «ioniovini. \!i iiism«, S|«»-\ .in i kar nas j«* iu kakoršuih nas je pač pravi v z g 1«'d u i k i. «"•«• nnaim, - takim iju«isl voui r Iz domovine. Biskup Josip Jurij Strossmayer največji • I ugosl« ,van . včaka t »rili«»«ln.j«» n« •« L d j«» s\,,j d v e t d •• s e t i g«»«l. \"is«»ka star«,st! Nak!««-nilo mu j«, j«- u«'l,o i/poiu«,\aj«- «l«,stav»'k četrti za|,«»ve«li. St r«»s-.may«'f j«* I.jtiLil. sjM,štovaI iti n«'go\al očeta SVn.j uar«oi: ljtii«i! m spi,št««vai je s v«»j •» mat«'!" — «1 o m «• \ i n «•. kakor d«,se«laj noi,e«l«'ii jugosi«,\aiiskih v««-ijako\. Njima j«* žrtvoval vse s\,tj«- »lušn«* in gnnttn«' zaklad«*. \ se j«- «iai. «la Li «l\ii:iiil j naro«l iu proslavil svo.j«» «l«mn,\ in«,. \ s«-- • I.iiiji materi jali-tični dobi - oznanujoči sebični boj /.. ia-ini dobiček nam je dija-k«»\ -ki i«i-kn:» y»r vzor. ki na-* - >\ojo • iiv»i«» i•♦—••«!.». i «»«»i| < požrtvovalnim dejanjem m'i. . L *» n »i ljubimo svoj narod in svojo • 1 <»; m • •' i'!". >jM»ni i »i. i 'i .če -1 ■ njegovega «j.-\. : |. - i j«m 1 u :i. - n;a iskrena /• »ja. • i t i k«a dolgo prizanašala na- /:.i!« inu nc-eenu Li-kupu Josipu luriju Si ?■• »ssjjia v « r ju. Ponovljenjc s\. misijona s,- i,., vršilo v trnovski žup»>i n-i k vi v Ljubljani «1im* 21.. 2."). in t. m. ,.!■ v« 1-t v t; veleč. oo. frančiškanov: \. • t !: j.ina \\f»iija - Sv. • ».»••. i.-kt »rja K t: t: • • i o rt a i/ K.mtenika in ž'ipsi s«»irii'i!' k.» 11 o n a \ •• n t u i •• i/. L.;u' »- i;alo-. Zrnje. Vsako s\. obhajilo M* dolarjev. Angleška kr.dr v E»?/a■ '••?.!. •'? .a d.-viška Elizabeta i.tkor •• ?a!c* rad i i! ncf: o v;;'. a si'i:;i s»*be — je sv«»■ mi p.*di**/:i:m prep .ved »ia hoditi na -v. o.}i.i !:••. n | n j kaznijo |o0 dolarjev. Ko • !i»-:-.i >.. n«-' ilrtš sijšrj ti. ;»repoVe<|. je rek*-! Moj .I• *z j-, rad !«osj;un ni ubog. >amo. • i"i bi v z i v; • I : ».-. In j*--. j... prodal vsa sV '»ja pos..<|\;i ;•«»!*T:i t»:i v Z«-i III dolu katoliškega d^liov u:i in la ga je obhajal \ sak d-ili. Kadar k« do naznanil kraijiei. da je pre- '••mii i j,-*io poplavo, plačal je -Ino dolarjev. I\*i s.. t•» •_•••«!!: . tako pogosto, je tljož kmalu '•: '! "•/ . To-i.-; I »og ni pustil m-po-; iaeej e t,- zv. -.j.,|m- >vojega služabnika. Podeli! mu j»- veliko milost. «i -« j,, umrl kakor mučenik /a :»resv. šnj*- Telo. |Yi nas ni * i -ba ;•..»• « n. .b.-iie kazni nasprotm»: in Ve||d*-r..........K. Ali je i\oj Bog velik ali je majhen? < io->i*n*ž. kakotjetakili sit nožev vee s«- •• !io:*-i •»■»- »lit: z o« k i ieo j,, j >as|a svoje hišne kiav** n i«! čas,; do časa prelepo za- pela kako staro iz naroda. Povej mi deklica -jo vprašal -— je ii tvoj l>og velik ali majhen r Priprosto dekle ji' pogledalo vsi-Ijih-u naravnost v obraz in zrlo vanj s tistim nčhlimhnim očesom, kakor jih vidiš ie samo na lakih otrokih. Po tem kratkem prestankn mu je odgovorila: Moj I log je majhen in ob enem velik.* ..Kako to razumevaš? Oj. jela je deklica pojasnovati. .tako velik je. da ga ne obsegajo nebes nebesa: a ob enem je tako majhen, da prebiva sredi mojega srca.- Začet koma je bilo revežčeka sram: potem pa je pravil naokrog, da je ta dekličin odgovor bolj vtrdil v njem krščanstvo, nego vse knjige, kar jih je bral do sedaj v obrambo krščansi va. Bolnikova hvaležnost. Leta lsns. je italijanski hritsar zanesel v Mokronog koze. Med ljudmi je bil velik strah. Nekateri so tudi zboleli za kozami. Med temi je bil sod-nijski adjunkt Orohman. Ko se je izhudila bolezen, poklieal je Simona Pleiiičarja* kape-Iana ua Trebehieiu. Ko >,■ j«. izpovedal, obje je iz hvaležnosti duhovnika Pleiiičarja. Na to ga je domači kapelan obhajal in mazili! s sv. oljem. Nekaj ur pozneje je ta bolnik mirno v Gospodu zaspal. Trebelski kapelan Pleničar je sjeer UaleZel ku/". a ozdravel Z božjo pomočjo. Župnik Alojzij Kummer. * o Simonu Pleničar ju je pisala ,.Zg Danica* 1 liM'l.. št. 21 Popravi. \ /;nlnji številki .Danice" s«, jo vrinila v spisu ,Ro-marjeva pi ! r. . !;a po :>« išti / i w leto ♦> kron, za pol leta ."»krone, za četrt leta 1 krono ■,k .m /:;n i' \ t: • , . \ !et 1 i i. /a Amerikkron. Ako in bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej \ I :.i;i'a.u; - ■ :.i n-- p • vinarjev \ Lovro Ul.iznik ovi trgovini na Starem trgu in v Ivane I' »lil-, r ve taiuk.irni na Kongresnem tr^u