70. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 29. marca
XIX. leto, 188».
Izhaja vtak dan aveeer« izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za * v HtH j s ko-n ger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 4 gld., m jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub Ijano brez pošiljanja na doni i» » se leto 13 gld., za mt»i 1>ta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 ter. Za pošiljanje na dom racama p«
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ao od fietiristopne peti t-vrste po 6 kr., če »n oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — ttokopini s> ne vračajo. Uredništvo in up r a v ni štv o je v Rudolfa Kirtiiša hiši, „ Gledališka stolbi". Up .- a v n i št v u n*j se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja
'       na dom Za vse leto  ...   k   ....   13 gld. — kr
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
,» jeden mesec.......     I   „    H) „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. 1 S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
If pol leta........8   „   — „
gf četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Upravni&tvo ,fSlov. zaroda".
\ IJiilfrljuiai 20. marcu.
—r.— Vedno nas Slovence opominjajo, da naj ne bomo preostri v svojem političnem prepričanji, in da naj si sedaj pod grofa Taaffeja vlado v jed-nomer domišljujemo, da nam povsod samo rože cveto. Tu so Nemci drugačega kova, posebno se-veročeski Nemci, ki sedaj terorizujejo Dunajski naš parlament! Učite se pri Čehib, učite se pri Poljakih! tako in jednako glase se dobri sveti, katere nam dajejo naši politični modrijani, kadar hočejo potolažiti najmanjši valček, ki bi se slučajno napravil na mirni površini zaspanega našega političnega življenja. A čas je, da se morda malo ozremo po severočeskih Nemcih, in da se pri teh učimo, česar nam je krvavo potreba. Učite se pri Nemcih! to je najboljši svet, ki ga Slovencem dati moremo. Dokaz ni težak!
Dne 26. marca vršili so se v našem parlamentu dogodki, ki spominajo na pretepe in gostilniške prepire, kjer so si pijani pivci v laseh, ter si groze z okovano peto in poleni. Severnočeski tiskar Strache in pa polublazni vitez Schonerer prouzročila sta parlamentarni izgred, kakor je bil do sedaj samo v hrvatskem saboru mogoč. A izgredi v hrvatski zbornici so oblika dopuščenega političnega silobrana, mej tem ko je najnovejši parlamentarni škandal na Dunaji pognal na gredici golega in surovega nemškega fanatizma, podobnega hudobnemu psu, ki se je strgal z verige, ter grize, kjer more!
Poslanec Strache izbral si je za svojo žrtev ministerstvo samo, in v prvi vrsti grofa Taaffeja. Očital je ministerstvu v izrazih, ki so za pivniško mizo preneotesani, da pospešuje korupcijo, da čepi sploh korupcija na vladnem krmilu in da tako ministerstvo nikacega spoštovanja več vredno ni! Če bode poštenjak Strache po ti stezi dalje korakal, razvil se bode do tiste višine fakcijozne opozicije, da bode pri prihodnji budgetni debati gospodom na rudečih ministerskih stolih v obraz pljuval, ali jih pa napadal z gorkimi zaušnicami.
Vitez Schonerer, ki bi, ako izvzamemo Oger-sko, v vsaki drugi državi že davno moral v blaz-nici sedeti, napadel je poslanca Heinricba, ter ga mej vriskom in ploskanjem cele levice opsoval z renegatom, in z drugimi jed ime i in i titulaturami, ki jih olikana družba poznati ne sme.
In kaj je pregrešila ta uboga — reva, poslanec Heinrich?   Mož je Nemec, od nog do glave,
samo prepričan je, da se Nemcem pod Taaffejevo vlado ne godi tako slabo, kakor kričita Herbst in Knotz, in prepričan je tudi, da se Čehi z nožem poklati ne smejo, ko jih je ljubi Bog že vendar jedenkrat v svet postavil.
Po našem mnenji tako prepričanje ni niti pregreha niti blaznost; ker to je resnica, da se Nemcu vzlic Taaflejevi vladi povsod med cedi, in da ga še vedno povsod ljubkajo, kjer le morejo, i Poglejte Samo v slovensko Ljubljano! Za trideset otrok ima občina dve nemški šoli vzdrževati, in vendar kriče naši Nemci, da so zatirani in proganjani!
Resnica je, da se Nemcem pod Taaffejem bolje godi, kakor prej kedaj, omejila se je samo — in še to pro forma — nemška aroganca, ki je poprej na vladnem krmilu sedela.
Tega ubozega „renegata" privoščil si jo torej vitez Schonerer v javni seji, ter mu v obraz nametal toliko zasmeha in razžaljenja, da človek, ko vse to bere, ne vć, je li to parlament, ali pa pred-mestarska besnica, kjer imajo poulični pobalini svoja rajanja. Da bi mi po tem receptu v sodbo hodili z našimi Šraji, Zupani in Dežmani, ki so se nam ro-*'dili po žirovski zemlji, morali bi jih pri živem telesu dreti, ali pa sredi Ljubljanskega mesta na kolce nabadati!
Trdilo se bode, da so take erupcije surovega germanskega fanatizma brez pomena. A to ni istina! Naj se vendar premisli, da so ti skrajni levičarji sivolasi možje, kojim ne kipi več kri po žilah, in Ja so to sami olikani ljudje, o katerih bi Človek sodil, da resno mislijo, in da svoje čine pretehtajo in presodijo. In vendar se obnašajo tako robato, in s svojim obnašanjem ne vzbujajo nejevolje, pač pa navdušenje in zadovoljnost cele levice! Vse to je premisleka vredno!
V svojem jedru je nemški duh neotesan in surov. In nam Slovanom je pač treba vestno v preudarek vzeti, do kolike razdražene blaznosti privrel bode nemški fanatizem takrat, ko bodo naše vlade vsaj nekoliko ozir jemale na to, da je Avstrija več ali manj slovanska država. Ako se ti sivolasi starci pod to vlado, ki je vendar tako mehka, v mišljenji in obnašanji nemška, tako besno obnašajo, kaj bodo počeli tedaj, če nastopi vlada, Iri bo še n<»kolii£o daljo segla, nego je segel krotki grof l«affe, o katerem se ve, da bi Bogu hvalo dajal, Če bi različni narodi širne Avstrije čez noč brer, težav in brez tHečin pre3trojili se v gorke Nemce? In gospod minister bi niti nesrečen ne bil, ko bi ta prestrojitev rodila same Strache, Knotze in Schonerer-je!
Premisliti nam je dalje, kako bodo ravnali z nami ti Nemci, če bi zopet k vladi prišli, ter dobili v roke tisto absolutno silo, ki jo združuje ek-sekutiva, posebno avstrijska eksekutiva v sebi. In da bodo ti Strache, Knotz, Tomaszczuk in drugi jednacega kova nekdaj upapolni ministerski kan-didatje, o tem ni dvomiti, posebno, če opazujemo, kako nežno, in bojazljivo je grof Taafte odgovarjal na surove "napade severnočeskega Nemca. Za te burne čase treba se je nam Slovanom že sedaj pripravljati in Bog ne daj, da bi se pri praznih Taaffe-jevih loncih pomehkužili, kakor so se pomehkužili Izraelci pri polnih loncih v Egiptu. Nemški fanatizem je prebujen, ter pretresa tudi sivolase glave, in to že sedaj, ko mu vlada niti nevarna ni! Ta fanatizem pa bode imel prave orgije, še dobe Nemci zopet vladno krmilo v roke. In dobe ga lahko od danes do jutri. Slovani pa smo jim potem popolno v roke dani, in vnel se bo ljuti boj, v katerem premaga
tisti, ki bode bolj fanatičen. Nekdaj je turški fanatizem strašil in brzdal skoro celo Evropo S tem dan je historičen dokaz, da je fanatizem moč, silna moč, katera je ob priliki nevarnosti jedina rešitev. Gotovo napočijo dnevi, ko bode razi učeni nemški fanatizem brzdati skušal celo Avstrijo. Gorje nam Slovanom, če ne bodemo pripravljeni za tisto dobo, in gorje posebno nam Slovencem, Če bodemo tiste dni, ko bode dr. Knotz ministerski predsednik, tako mehki, omahljivi in spravoljubni, kakor smo dan danes! Prepričani smo, da Slovence tisti najbolje vzgoja, ki jih napeljuje k narodnemu fanatizmu. V tem prepričanji pa so nas še bolj utrdili Strache in njegovi sodrugi, pri katerih nam je pridno v šolo hoditi, da v trenutkih nevarnosti ne omagamo in ne pobegnemo, kakor plašne golobice 1
Govor poslanca M. Vošnjaka,
v državnem zboru, dne 2 0. marca 1886 (Fo tcanopisnem zapisniku.)
(Dalj,,.)
Kar se tiče politične uprave, moram omeniti da mnogi uradniki neso zmožni slovenskega jezika. Vlada se izgovarja, da ustopa premalo slovenščine zmožnih uradnikov v politično službo. Uzrok temu je pa, da slovenski aspiranti za politično službo težko dobe, ali rekel bi, niti ne dobe adjutov, kateri so določeni za Štir.-ko. V letošnjem budgetu je n. pr. 14 tacih mest koncepnih praktikantov z adjuti po 550 gld. Ako sem prav poučen, je izmej vseh teh 14 konceptnih praktikantov samo jeden slovenščine zmožen. Kako bode politično u rud o vanj o pri takem naraščaji na Spodnjem Štirskem, si lahko mislimo. Po mojem mnenji bi morala visoka vlada, ako hoče nepristransko postopati, ako je res njena volja, Slovencem dati jednake pravice kakor našim nemškim sodeželanom, vsaj tretjina teh adjutov dovoliti le takim prosilcem, kateri morejo dokazati popolno znanje slovenščine.
Pa tudi pri sodnijštvu  se   našemu jeziku nič j bolje ne godi.   Vzlic ministarskim  naredbam se s i slovenskimi strankami,  ki niti  besede nemški ne umejo, pišejo zapisniki  nemški,   (poslanec pl. Der-schata: To ni res!) če tudi gre pri tacih obravnavah za denar in čast.
Mnogo inkonsekvencij prouzročuje to, da se na slovensko narodnost, dosti ne ozira, kar se tiče porotnih sodišč. Spodnja Štirska spada pod Celjsko okrožno sodišče.
To sodnjo okrožje ima po uradnih podatkih 90°/o Slovencev in le 10°/0 Nemcev. Prvi bivajo zdržema po deželi, poslednji pa bivajo le po mestih in trgih.
Mislil bi kdo, da bode kar se tiče porotnikov, tudi se pokazalo isto, ali pa vsaj blizu isto razmerje, rečem blizu isto razmerje, ker je v mestih in nekaterih trgih več inteligence nemške. Toda skušnja uči nasprotno. Uči, da je število nemških in slovenskih porotnikov baš v obratni razmeri s prebivalstvom.
O tem se je že 1883. leta razpravljalo in, kolikor je meni znano, se je o tem bila unela časni-ška polemika, na katero je okrožno sodišče odgovorilo oficijalno baš v onem listu, v katerem se je bila sprožila ta stvar. Toda, kaj je povedalo Celjsko okrožno sodišče? Povedalo je: Sedaj je 558 letnih porotnikov in od teh jih je 117 vzetih izmej kmetskega prebivalstva. Mislil bi kdo, da je večina teh slovenske narodnosti. Že iz navedenih številk se razvidi, da imaio Slovenci le 20(\'o porotnikov, dočim bi jih po razmerji prebivalstva morali imeti 90°/0.
Omeniti moram Se nekatere druge podatke iz tega letnega seznama porotnikov,   ker se baš nanj sklicuje Celjsko okrožno sodišče.   Iz tega seznama se najprej razvidi, da je izmej 558 poro nikov 137 Mariborčanov, če tudi broji Maribor,  ki je skoro popolnem nemški, le   9350 moških prebivalcev; iz j Maribora je tedaj 20 porotnikov več kakor iz vseh ) spodnještirskih   kmetskih   občin,  ki  broje 170.000 ! moških prebivalcev.   Iz skoro popolnem nemškega Ptuja, ki broji 2044 moških prebivalcev, se jih je vzelo 20, iz nemškoliberalnega  trg* Št. Lenard  pa 10, če tudi ima samo 311 moških prebivalcev. Narodni trg Središče imel je pa pri 488 moških prebivalcih samo jednega porotnika. In kdo je bil ta poročnik? j To je znamenita prikazen.   Ta porotnik bil je jedini Nemec tega kraja. (Čujte! na desni.) Lahko bi imenoval ime.  Ako ga kdo zahteva, mu  ž njim postrežem.
Podoben slučaj o sestavi seznama porotnikov objavil je nedavno nek list in se tiče Št. Jurija na južnej železnici. Ta občina je narodna in broji 1986 moških prebivalcev. Od teh jih je občinsko predstojništvo devet upisalo v prvotni sezuam porotnikov, ali od teh je okrožno sodišče samo jednega za vrednega spoznalo, da se upiše v letni seznam porotnikov in to je zopet jedini Nemec tega kraja. (Čujte! Čujte! na desnici.)
Vprašal bi, ali se je od leta 18S3, od kadar smo dobili le podatke,  v tem oziru kaj zboljšalo? Rad bi obrnil pozornost visoke zbornice na seznam porotnikov za 1886. leto. Dotični podatki sicer neso j oficijalni, a jaz je zmatram za prave, dokler se mi j nasprotno ne pove.
Ta letni seznam broji 519 porotnikov; od teh jih pripada 336 mestom in trgom, 183 kmetskim j občinam, poslednje so jih dobila 66 več, nego so jih j poprej imele. Zato jih je pa dobil Maribor 68 več, da se ohrani ravnotežje. Omenjeno mesto ima te- | daj 22 porotnikov več, kakor vse kmetske občine | na Spodnjem Štirskem. Ne vera, ali se na Maribor j zategadelj tako ozira, da se dokaže, da bi sedež j Celjskega okrožnega sodišča prav za prav imel biti ! v Mariboru.
Gospoda moja! Sestavo letnih seznamov sera zategadelj tako poudarjal, ker so merodajni za se- | stavo službenih listin, to je seznamov za dotična ; porotna zasedanja. Iz Ittnih Beznamov sestavijo se ; službeni seznami z žrebanjem. Vzemimo letni seznam za 1883 leto, za podlago daljšim razpravam, in to j zategadelj, ker so nam uradni podatki že nekoliko ; znani, namreč da je izmej 558 porotnikov jih 117 j pripadalo kmetskim občinam. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 29. marca.
Ravnatelj češite državne obrtne šole v Pragi prosil je mestni sovet, da bi se za Šolo najeli prostori v kakej privatni hiši, da šola more začeti brž s prihodnjim šolskim letom. Mestni zbor je pa prošnjo zavrnil, ker ga že ustanovljenje te šole preveč stane in je seduj dolžnost vlade skrbeti, da se šola hitro otvori. Če je vlada osnovala dve nemški obrtni šoli, v Liberci in Plznu, bode tudi še jedno za 6 milijonni češki narod.
Vitanje države.
V Belgiji se ustaja socijalistov vedno širi. Delavci požiga j o in ropajo tovarne in gradove, ter plenijo  prodaj aluice.   Anarhističui  agenti povsod ščuvajo  delavce proti itnejočim  stanovom in dele mej nje anarhistične knj žure, mej drugim tudi neko v tiamanščino prevedeno knjižuro, ki jo je spisal znani anarhist, knez Krapotkin  Zlasti okrog Charle-roi in v tem mestu samem je strašno. Itavnatelj Mondron dal je razsajalcem 1500 frankov, da si je rešil življenje, kajti delavci so bili obkolili njegovo hišo. Vse tovarne v Marchiennu, Rouxu, Lo-delinsartu, Dampremvji, Gillyji, Ransartu, Fleurusu, Couilletu,  Chateletu  in  Marcinellu so razrušene. Dumontovo destilerijo v Cassartu so zažgali delavci in jo je popolnem uničil požar.   Velika steklarnica v Jumetu je v razvalinah.   Strajkujoči so najprej pretrgali telefonsko žico, potem pa s petrolejem zažgali pisarne, oropali stanovanje ravnateljevo. Kar neso mogli odnesti,  so pa uničili.   V Gosseliesu, Fleurusu, Courcellesu in Marbaisu so strajkujoči delavci oropali več prodajalnic. V Rouxu je bil mej vojaki in štrajkujočimi delavci hud boj.   Devet je mrtvih in ranjenih.  Po noči so delavci razbili vse plinove svetilnice.  Ravno tako je bil hud  boj mej vojaki t Charleroiji.   Kakor se poroča, bilo je 12 mrtvih in mnogo ranjenih. Samostan v Soleilniontu je uničil ogenj. Oblastva jako energično postopajo, a nemajo dovolj moči. V Luttichu so izgredi nekoliko pojenjali, a bati se je ves čas novih   Ječe so že prenapoinene z rogovileži. Vlada je sklicala re-
serve in dva razreda milice. Skoro vsi vojaki iz mest, kjer še vlada mir, so odrinili proti Charleroi, kjer je že 8000 vojakov zbranih, kar je pa vse premalo. Število štrajkujočth delavcev znaša od 20 do 30 tisoč in se vedno množi. Vojaki so do-bili povelje, da imajo brez vsake prizanesljivosti streljati na razsajalce. Steklarska obrtnija je uničena na več let. V Bruselji je sicer mir, a po ulicah se klatijo delavci in prepevajo marseillaiso. Zastopniki v lasti j v Bruselji zahtevali so pojasnil o anarhističnih izgredih. Kakor se sodi, bodo vlasti sedaj se posvetovale, da skupno kaj ukrenejo proti razširja-jočemu se anarhizmu.
SrbMlci kralj je poslednje dni imel posvetovanje z raznimi vodji strank zaradi sestave novega ministerstva. Kakor se govori, bode najbrž Ristič sestavil novo ministerstvo, če se mu posreči nekaj naprednjakov dobiti na svojo stran. Če pa ne, bode pa ostal GaraŠanin še dalje na krmilu, samo nekateri drugi ministri bodo odstopili in zamenili se z novimi. — Kralj je zaukazal, da se odpravi izjemno stanje za vojsko. Poveljnik Nišavske vojske general Horvatovič, imenovan je poveljnikom aktivne vojske in odlikovan z velikim križem Takovskega reda z meči.
Ko je bil zadnjič generalni guverner Gurko v Peterburgu, nagovarjal je rusko vlado in razna društva, da bi preskrbela denar, da se pokupijo poljska veleposestva, da se bodo potem razdelila in na njih naselili ruski kmetje.
Angleška kraljica je vsprejela ostavko Chamberlaina in Trevelvana. Kakor se govori, misli še nekaj drugih ministrov dati ostavko, ako Glad-stone ne odstopi od svojih irskih predlogov. Stari državnik bode morda nazadnje sam prisiljen dati ostavko.
Dopisi
Iz Belegn grada 23. marca. [Izv. dop.J (Zakaj je bila Srbija premagana. — Prisiljeno naudušenje in rodoljubna beseda. — Prihod kraljev. - Osvetljava mesta. B a k 1 a d a. — Šovinizem.) Ko je Srbija napo -vedala bratomorno vojno, tedaj je bil prepričan ves svet, da bode sijajno zmagala in da bode kralj Milan v kratkej dobi slavnostno jahal na čelu svoje vojske v prvostolnico bolgarsko. Tem večje je bilo tedaj iznenađenje po bojih pri Slivnici in po umikanji srbske vojske skozi Dragomansko sotesko in preko Carjega broda proti Pirotu. Ker je vsa Evropa živela v prepričanji, da je več ko polu stoletja stara srbska vojska mnogo bolje izurjena, ko mlada bolgarska, povpraševalo se je začudeno, kako je bilo to mogoče. Mnogo se je pisalo po raznih listih o ' uzrokih sramotnega srbskega poraza; a ne spominjam se, da bi bil kje čital pravo resnico; zato ne bode odveč, ako odkrito pojasnim uzroke, ki so nam doveli tako hude in za bodočnost nepreračunljive udarce.
Tu moram pred vsem uničiti mnenje, da je srbska vojska dobro izurjena in vojna služba pri njej precizno urejena. Dokler smo se borili s Turki, ki se sami ne morejo ponašati s taktičnimi vrlinami, smo jih pač nadkriljevali; a v primeri z Bolgari, katere so sijajno izurili ruski častniki, izpre-videli smo, da je naša vojska vse prej, nego sposobna za moderno vojevanje. Lahkomišljenost v imenitnih in neopravičena strogost v malenkostnih zadevah : to je karakteristikon našega vojaškega uvež-bavanja. Razni načini manevrovanja na raznem ter-rainu pred sovražnikom; vaje v urnem in sigurnem streljanji; pouki o napravi zased in prekopov; napadi z bajoneti; obramba z bajoneti; obramba sovražnih bajonetnih napadov po konjici: — vse to so se zdele  našemu  generalnemu štabu postranske stvari. Zato so se pa naši vojaci pod Belograjskim „Kali megdanom", na ravani ob Dunavu in na planjavi poleg velike vojašnice morali prav pridno vaditi v salutcvanji in prestavljanji pušek z desnega ramena na levo in nazaj. Posebno strogo se je pazilo na pozdravljanje častnikov po Belograjskih ulicah ; gorje prostaku, ki bi bil opustil le jedenkrat položiti roko ob čepico, ako je srečal kacega častnika. Poleg tega moral je vsak vojak imeti strogo v redu svojo obleko.   Za vsak gumb,  ki bi se bil slučajno odtrgal in bi ga vojak ne bil prisil pred vežbanjem, naštelo se mu jih je po pet in dvajset.
A propos, palice I Te pri nas še vedno neso odpravljene. Najboljšega državljana, katerega o vojnem času pokliče pod orožje splošna vojna dolžnost, more, ako ni dosegel vsaj korporalske šarže, doleteti vsak trenutek sreča, da se ma dosodi gotovo število palic. Treba je le privezati si napak za-vratnico; iz pozab ljenja ne izkazati časti kacemu predstojniku; da, treba je le mej predstojniki imeti kacega osobnega sovražnika — in teh nikjer ne nedostaje — in  nesreča je gotova.   Zuani so mi
slučaji, da se je v poslednjej mobilizaciji, ko je vendar potreba bilo buditi mej vojaki naudušenje in požrtovalnoat sa najnepopularnejšo vseh srbskih vojn, odštevalo rojakom za najmanjše prestopke na velikem dvorišči tukajšnje trdnjave v navzočnosti cele posadke po petdeset palic. In tako barbarsko, omiki 19. stoletja v obraz bijoče ravnanje, naj bi vzbujalo navdušenje za vojaštvo in ljubezen do predstojnikov? Niti v velikih državah z dobro urejenimi vojskami in najstrožjo disciplino bi ne obrodilo tako ravnanje dobrega sadu; nikari že v malej državici, kakor je Srbija, katera se mora naslanjati na splošno vojaško dolžnost vseh svojih državljanov.
To ravnanje je pa tudi res v poslednjej vojni imelo žalostne, a zaslužene nasledke. Osveta pri našem narodu ni še izkoreninjena in vojaki, s katerimi se je tako divjaško ravnalo, so se tudi grozno maščevali. Pri mnogih batalijonih postreljali so sami čez polovico častnikov. Pisalo se je sicer, da se je to zgodilo zato, da bi jim ne bilo treba iti v boj proti Bolgarom; ali to je neresnično. Uzrok temu bilo je ravnanje, katero sem ravnokar popisal. Razumejo se samo po sebi, da podčastniki, ki so večinoma poklicani bili od opravil svojega poklica in jim je nedostajalo neprestane vojaške vežbe, neso mogli potem uspešno voditi in velevati. To in pa velika nepopularnost vojne z Bolgari, bil je daljši uzrok za nas tako žalostnemu izidu zadnje vojne.
Konečno pa so k temu pripomogli tudi še ogromni — rekel bi: sijajni — neredi v vojnej upravi. Ko je kralj Milan mobilizacijo zapovedal, bili smo za vojno popolnoma nepripravljeni. Mej mobilizacijo in početkom vojne preteklo je potem nekoliko mesecev; a možje, ki so stali na čelu vlade in na čelu vojske brigali so se le zato, kako bi z vojnim posojilom in vojnimi založuištvi polnili sebi žepe; — opustili pa so vsakeršne daljše priprave za eventuvalni začetek boja. Kralj Milan, kateri se krvavo malo briga za vse, kar ni v zvezi z njegovimi osobnimi strastmi, je bil tedaj o stanji vojne uprave čisto napačno poučen in tako je napovedal prav lahkoinišljeno bratom Bolgarom neopravičeno to vojno. Sedaj se je še le pokazalo, v kakšnem stanu je vojna uprava. Preskrbi je vanje vojaštva a hrano bilo je nedostatno že tedaj, dokler je srbska vojska stala okolu Niša in Pirota; skoro popolnem pa je izostalo, ko je prestopila bolgarske meje ter se jela pomikati proti Sredcu. Streliva začelo je na-jedenkrat nedostajati in vojakom, idočim v boj, priporočalo se je, naj varčno ravnajo ž njim. Morete si misliti, kako je to moralo deprimujoče uplivati na njihov pogum. Bajoneti, katerih je trebalo za naskoke, in sable, s katerimi se je bilo boriti, bile so popolnem tope. — Vidite, tako se je pri nas ravnalo. Te doslej naštete napake bile so glavni uzrok, da smo tako sramotno propali. Upam, da sem povedal dosti in da daljšega komentarja ni potreba.
K ljubu vsemu temu pa Milan ni sprevidel, v kakej velikej nevarnosti se nahaja njegov prestol, neodvisnost države in bodočnost naroda.   Prav po načinu človeka, katerega je Bog udaril s slepoto, da ga popolnem pogubi, zapovedal je še tedaj, ko so Bolgari stali  že na srbske j zemlji, agitovati po deželi, da bi narod sklepal resolucije, naj se vojna nadaljuje. Kakor se je oficijelno naznanjalo, prihajalo je teh resolucij jako mnogo.   Srbska vlada se je bahato širokouBtila: videte narod hoče, narod zahteva boj. V obližji kraljevem pa ni bilo najti moža poštenjaka, ki bi bil naravnost povedal, da je to ravnanje z narodom  sramotno, da so te resolucije vse prisiljene. Pa kaj pravim, ni bilo najti? O pač. Mej stotinami dvorskih klečeplazov in narodnih odposlancev bil je vendar mož, ki se ni bal za svoj vrat, mož, ki je — brezuspešno sicer, pa vendar — povedal kralju celo resnico. Ko je namreč v Niši govoril kralj k poveljnikom vojske in narodnim zastopnikom o potrebi in popularnosti vojne z Bolgari in so vsi hinavskonavdušeno  klicali „živio", molčal je le osemdesetletni pop Konstantin iz kragu-jevškega okrožja in debele solze so se mu kradle iz oči ter se točile po razoranem lici  v častitljivo belo brado. Opazil je to kralj ter se obrnil k njemu, ne z vprašanjem za njegov sovet ali za njegovo mnenje, temveč z vprašanjem, zakaj onjedini ne kliče »živio". In sklenil je roki častitljivi starček ter odgovoril:  „Da ti pravo k až em , kr alj u ! nemogu.   Sed (siv) sam, mnogo sam izkusio, znam kamo to vede. Pa znaj i Ti: n aro d ovaj rat (v oj no) ne žel i j
on gane zahteva, nego zahtevaju gaTv oj i pisari. Rat ovaj biti će Srbiji na nesreće*.
— Vsa klečeplazovska družba ostrmela je o teh odkritosrčnih, iz dna rodoljubnega srca izvirajoči!, besedah; plačilo starčevo pa je bilo: kraljeva nemilost. Drugo plačilo pa ima častiti duhovnik božji; dal mu ga je Bog sam. — Njegove besede so se izpolnile: vojna bila je na nesrečo Srbiji.
Včeraj popoludne ob dveh vrnil se je kralj Milan iz Niša v Beligrad. Kakor je bil slaven njegov manifest po sklepu miru, tako slaven bil je tudi njegov zopetni prihod v prvostolnico. Živ krst — razen vlade in policije — namreč ni vedel zanj. Še le, ko se je »Njegovo Veličanstvo" čutilo čisto varnega v dvoranah nove svoje rezidencije, raznesla se je po mestu vest, da je zadobilo zopet srečo, „da boravi kralj u njoj" (sc. „u varoši" mestu). Posebni plakati „gradianstva" poživljali so, da se na čast zopetne — „slavne" se to „gradjanstvo-(meščanstvo) vendar ni upalo reči — vrnitve kraljeve priredi splošna osvetljava mesta in velika ba-klada. Bil sem jako radoveden, kakošna bode osvetljava. Takoj, ko se je začelo mračiti, bil sem že na nogah, da si jo ogledam. In, glejte! kaj sem epazil? „ Meščanstvo*, katero je poživljalo k osvetljavi, uspelo je najbolje pri državnih uradih. Še namreč neso zadnji solnčni žarki izginili za obširno hrvatskoslavonsko planjavo, že so se okna poštnega, brzojavnega, policijskega in ostalih državnih uradov zasvetila v žarkih stearinskih sveč, da ostalim Belograjskim prebivalcem pokažejo, kako se ima izpolniti poziv »meščanstva". Počasi začela so se razsvetljevati tudi okna javnih prostorov — gostil-nic. kavaren — in naposled okna privatnih stanovanj. Razsvetljava poslednjih bila je dosti žalostna. Sobne in kuhinjske svetilnice stale so marsikje na oknib, ko da bi se dotičniki hoteli šaliti iz cHega akta prorokovano slavnosti; mnogo — vsaj tretjina
— hiš in stanovanj pa je ostalo nerazsvetljenih. In to o naših sedanjih razmerah pomeni mnogo, jako mnogo. Vedeti Vam je namreč treba, da so jahajoči policisti hodili s trga na trg, iz ulice v ulico, ter si zapisavali vsi; ne razsvetljene hiše. S policaji in oboroženimi stražami bilo je ta večer mesto sploh posejano. Kamor si pogledal zahliščal se ti je nasproti polumesec izpod vrata policistovega, ali pa bodalo iznad puške nočnega stražnika ,0 srečna dežela!" mislil sem si na tihem, kajti poluglasne misli pri nas že za-plenjujejo.
Ob devetih bila je baklada. Udeleženci njeni zbirali so se na velikem trgu pred „veliko školo", da od tod krenejo z „veliko" slavnostjo preko „velike* ulice k „velikemu" kralju. Jaz razen gasilcev
— katere plačuje občina — in v narodnem šovinizmu opojenih dijakov velikošolcev nesem mej ba-klaši opazil ni dvajset drugih osob. Bila je pa to baklada meščanstva. — Baklonoscem pridružilo se je nekoliko onega občinstva, katero — kakor po druzih mestih, — tudi pri nas išče poulične zabave ; potem delavcev s pristanišča in pa velik kontingent „gospodov pobov". Ta slavna procesija krenila je čez knjaza Mihaila ulico in Terazijo pred dvorec. Ko je vojna banda odsvirala narodno himno in so jo potem zapela tudi združena pevska društva — razen glavnega in največjega „Beogradskog pevačkog društva", katero je demonstrativno izostalo — prišel je kralj s kraljico. Poklicana — ali nepoklicana, kdo to ve? — usta začela so pozivati k miru in iz srede udeležencev slavne te „ko-mendije" stopi trgovec in hišni posestnik Miajlo Pavlović ter pozdravi kralja. Njegov govor je tako značajen, da ga razsodnemu vašemu čitateljstvu podajem v celoti. Mameluk Pavlović — kompanjon prve Belgrajske firme Mesarović in Pavlović
— dejal je po „Novom Beogradskem Dnevniku" po priliki to le: „MešČanstvo prvostolnice srbske prihaja po dolgotrajnej političnej oblačini pred Vaše Veličanstvo, katero je v imenu srbske državne misli, v imenu interesa Srbstva, začelo boj proti nebratovskim Bolgarom. To meščanstvo zahvaljuje se Vašemu Veličanstvu zato, ker ste vedeli biti stražar srbskih interesov in ker ste bili prvi srbski vladar, ki je šel na branik Srbije in je v teških in mučnih okol-nostih vedel vzdržati visoko srbsko državno misel; zahvaljuje se Vam zato, ker ste znali zopet pomiriti prepirajoče se brate — logike gospod Pavlović menda ne pozna, kajti nekoliko prej je govoril o nebratovskih Bolgarih — zahvaljuje zato, ker se kot poslednji boritelj vračate z bojišča (Bog obvaruj Srbijo tacih boriteljev 1) To meščanstvo za-
gotovlja konečno Vaše Veličanstvo, da morete vedno računiti na udanost in na mišice Belgrajskih prebivalcev." — Na ta podli ogovor odgovoril je kralj Milan tako, kakor ga je naučil grobokop Srbije — Garašanin. Njegovega odgovora ni mi torej potreba navajati.
Je li čudo, če se o tacih sramotnih razmerah širi pri nas šovinizem,  kateri vidi  , sve in svuda Srbstvo"; kateri uči,  da bodo Srbi — po takej 8lovanomornej  politiki — zavladali iz lastne moči ves balkanski poluotok; kateri neče ničesar vedeti o zvezi slovanskih držav na balkanskem poluotoku in kateri zametava celo pomoč Rusije V Kam more celo narodna inteligencija zabresti o  tacih razmerah, kakeršne so sedaj v Srbiji, tega dokaz nam je slavni srbski učenjak in profesor Belgrajske velike šole Matija Ban,  kateri  se v nekej  polemiki z i »Ustavnostjo* — glasilom radikalcev — v „Beo-j gradskem Dnevniku" norčuje iz onih, ki pričakujejo I pomoči  od Slovanstva in  še  posebno od Rusije, i Seveda,  preko Dunava  bo  prišla pomoč Srbiji in j takrat še le bode srečna, ko se bode učeni gospod j profesor imenoval „Ban Maty&s ur'-'. — „Bože po-! roiluj i izbavi nas ot lukavago!"
Iz Celovea 27. marca. (Slava Raiču!)
• Navdušenim Slovencem je č. g. poslunec Raič go-; voril prav iz srca. Tudi govor g. M. Vošnjaka je j vse pohvale vreden, ker se ne ozira ne na levo, ne
na desno. Oba govora, posebno pa Raičev, sta od-I ločnim rodoljubom za to tako po volji, ker nas j skušnja uči, da z moledovanjem,  cincanjem in po-
• mirjevanjem v slogu „beschwichtigungshofrathov" j do zdaj nesmo nič dosegli. Poskusimo torej z ostrej-! širni strunami!
Prijatelji laviranja nam sicer očitajo, da imamo j mladi ljudje prevročo kri in da ne moremo nič do-; Čakati. V tem imajo nekoliko prav. Mi jim pa tudi : lahko odgovorimo, da le tisti lahko čaka, ki ima ; upanje, da bo kaj dočakal. Mi pa čakamo že : tako dolgo zastonj, da nam je skoro upanje že ' zamrlo. Nek bivši Ljubljanski mestni odbornik je
• včasih rekel: ..Bedasti ljudje, ki hočejo debel hrast ! prerezati z britvijo; saj je še sekira včasih j preslaba.
Iz Gorice dne 26. marca. (Grofinja I Chambord. — Veselica v Čitalnici. —) 1 Jako je nas iznenadila vest, katera se včeraj s bliskovo I hitrostjo po mestu širila, da je umrla grofinja ! Chambord, soproga pred nekaterimi leti v Frohs-dorfu umrlega in v Gorici na Kostanjevici pokopanega grofa Chamborda, znanega pretendenta do francoskega prestola. Že decembra meseca raznesla se je bila vest o nevarni bolezni grofinje, a takrat se ji je bilo zdravje povrnilo, in nikdo — razen najbližjih krogov — ni bil poučen o bližajoči se ločitvi od tega sveta V sredo popoludne se je sicer njen zdravnik, dr. Maurovich, že izrazil, da teško preživi noč, zahteval je tudi še drugega pomočnika; telegratovalo se je ponj v Frohsdorf, prišel je tudi še o pravem času, — da je videl, kako je zadnjikrat grofinja zatisnila oči. Noben časopis, noben krog ni vedel nič o tej nevarnosti, vsled tega je bilo vse iznenadjeno in marsikdo ni hotel verovati o istinitosti te novice. Glede bolezni, ki je smrt prouzročila, so govorice različne; nekateri pravijo, da je sipljivost (asthma) smrt prouzročila, drugi menijo pa, da je umrla na Brcni bolezni. Vsi so pa v tem jedini, da je to za Gorico udarec, kajti ranjka bila je zelo radodarna, 12.000 gld. in več razdelila je vsako leto — tako trde zanesljivi viri — mej Goriške siromake različnih vrst. Ugiblje se že sedaj, da je zapustila mestu 100.000 gld. in različne vsote različnim zavodom; a to so le ugibanja in pia desideria, kajti oporoka ni danes še obče znana. Da je nekaj resnice na tem prerokovanji, je jako verjetno, a gotovosti ni nobene. Tudi ni še določeno, kdaj se bode vršil pogreb, ki bode sigurno zelo velečasten. Toliko za danes, prilično več.
Včerajšnja beseda v našej Čitalnici se je vrlo dobro sponesla. Nova obširna dvorana bila je polno občinstva, posebno nežni spol je bil obilno zastopan. Petje, obstoječe iz treh mešanih zborov in jed-nega samospeva z glasovirjem, bilo je precizno, popolno, kar svedoči, da se je g. pevovodja požrto-valno trudil. Čitalnica mu mora za to res hvaležna biti, a isto tako hvaležna pa tudi gospodičnam pev-kinjam in gg. pevcem, ki so prav redno in z ljubeznijo k vajam hodili. Igri „Dva gospoda in en sluga" in „V spanji" sta se prav dobro predstavljali; vse moči, sodelujoče v teh igrah, so bile kos
svojim ulogam in so svoje naloge vrlo dobro rešile, osobito odlikoval se je sluga Ivan v prvi igri, ter vzbudil mnogo smeha in žel mnogo in zaslužene pohvale. Veselilo je navzoč ne videti v prvi igri našega starega „generala", ki je po dolgi bolezni prvikrat zopet prišel v naše prostore ter na glasovi rji spremijo v al igralce. Dal Bog, da bi se mu zdravje popolnem utrdilo, ter da bi še dolgo delal v prid in veselje narodu in družini!
Domače stvari.
— (Shod volilcev II. razreda) v soboto zvečer ob 7. uri v Čitalnični dvorani bil je dobro obiskan. Predsednik narodnega volilnega odbora gosp. dr. V. Zamik je po pozdravu volilcev na-svetoval predsednikom volilnega shoda cesarskega svetovalca gosp. J. M u r n i k a, ki je bil tudi z odobravanjem vsprejet Po živahnem razgovora postavili so se jednoglasno kandidati: gg. J o s. Benedikt, trgovec in hišni posestnik; dr. H. Dole ne c; Fran Po v še, bivši vodja kmetijske šole in hišni posestnik; dr. J. Vošnjak in profesor T. Zupan.
— (Shod volilcev I. razreda), ki je bil včeraj dopoludne in kateremu je predsedoval g. dr. Bleiweis-Trsteniški, vsprejel je soglasno predlagane kandidate. Ti so: dr. Alfonz Mosche, odvetnik, cesarski svetnik Ivan M urnik, Miha Pakič, trgovec in hišni posestnik in Fran Ravnikar, deželni knjigovodja.
— (V Zagrebu) umrl je v soboto Dragotin pl. Kl obu Carić, umirovljeni predsednik banskega stola v 92. letu svoje dobe. Pokojnik služboval je 70 let in 2 meseca, predsednik banskega stola bil je 22 let.
— (Dr. J. Schell), odvetnik v Slovenjem Gradci preseli se v Vitoraz (Weitra). Želeti bi bilo, da bi prišel narodnjak na njegovo mesto.
— (Slovensko gledališče.) V soboto ponavljala sa je burka „Robert in Bertram*. Igralo se je mnogo bolje, nego zadnjikrat, osobito petje bilo je jako dobro, k čemur je največ pripomogel, g. Meden, ki je prevzel ulogo stražnika in pokazal, kako se mora peti ta uloga. Peterospev bil je vsled tega jako dober in občinstvo odlikovalo je pevce, posebno pa g. Medena z živahnimi klici io ploskanjem. Gospića Nigrinova pela je svoj kuplet tudi tako vrlo, da je morala ponavljati. Izmej ostalih igralcev imenovati nam je gg. Kocelj, Slobodin, Šrej in Perdan. Slednja dva sta prav spretni sili, ki kljubu temu, da sta še novinca, dobro pogodita vsako ulogo. S to predstavo bili smo sploh prav zadovoljni, isto tako tudi občinstvo, katero se je mnogo smejalo in mnogo ploskalo. Jedino, kar nam ni bilo po godu, bilo je to, da je bilo gledališče premalo obiskano.
— (Dodatek.) K poročilu o javni skušnji »Glasbene Matice" dostavljamo, da je mej učitelji, katerim je v prvi vrsti pripisovati vspeh zadnje skušnje, tudi g. učitelj Majer, čegar ime je zadnjič po neljubi pomoti izostalo. Pri „Glasbeni Matici so namreč naslednji gg. učitelji: Ohm v. J a-nušovski, Majer, Razinger inKučera. Poleg teh pa še: g. 11 u bi* d, kot pevovodja moškega zbora in gospica L. Moosova kot rediteljica ženskoga pevskega zbora.
— (Jahalnica — pred ljudsko kuhinjo.) Hlapec obče poznatega tukajšnjega Nemca Že nekaj dnij sem jezdari v skok divjega in prav hudomušnega konja na javnem prostoru pred ljudsko kuhinjo ter čisto po nepotrebnem plaši in bega občinstvo. Ker se tako protizakonito in javnemu varstvu jako kvarljivo dirjanje po ulicah sem in tja ter v kolobar pred starim streliščem ponavlja navadno ob polu dveh ali pa mej četrto in peto uro popoludne, ko mora todi hoditi šolska mladina, opozorujemo naše mestno redarstvo, da blagovoljno obrne svoje oko tudi v ta kraj in takoj ustavi to zlobno početje, sicer bomo objavili ime konjskega lastnika. Še ni dovolj drugih nevarnostij in obilo nedostatkov v teh ozkih ulicah za zidom nekdanjega strelišča, treba je vrhu tega tudi besnega in hudega konja, da vzuemirja mirne ljudi.
— (Notranjska posojilnica.) Ker se ni zadostno število udov udeležilo na 28. dan t. m. sklicanega občnega zbora ^Notranjsko posojilnice", se s tem sklicuje v zmislu §. 35 zadružnih pravil nov občni zbor dne 4. aprila 1886 ob 1. uri popoludne z znanim vsporedom. — Zborovanje bode v društveni pisarnici
Telegrami ^Slovenskemu Narodu".
Charleroi 29. marca. Na več krajih nadaljujejo se «e ropanj*. Mesto stra/.i samo meščanska garda, ker so vsi vojaki odšli v okolico. Župan pozivlje prostovoljce v obrambo mesta, ker je meščanska garda popolnem utrujena. Neizogibno je, da se bodo vojaki in strajkujoči delavci spoprijeli. V Marchiennesu poživljajo na zidovje prilepljeni oklici k revoluciji. Vojaki imajo ukaz, da po jedenkratnein brezuspešnem pozivu, takoj rabijo orožje. Tukaj in v provinciji proglašeno obseclhb stanje. Splošni meeting delavcev v Louviere vršil se je mirno.
Charleroi 28. marca. V Roux so vnovič zbili. Vojaki so dvakrat streljali. Dva mrtva več ranjenih. V okolici zažgali so samostan. V Charleroi prišlo je 4ODO vojakov v pod-krepljenje. Pri ropanji tovarn v Banloux je 32 ulancev prijelo štrajkujoce, a bili so odbiti. Jeden častnik in več vojakov ranjenih. Tovarne Pirmez in Mondoon obkolili so štraj-knjoči delavci. Govori se, da je v premogovih jamah v Maremontu nastal ogenj.
Berolin 27. marca. Znani literarni historik Julian Schmidt preteklo noč za mrtvo-udom umrl.
Tržne ceni* v ljnt>IJa *o
dne" 27. marca t. 1.
		gl.,kr.		Špeli povojen, kgr.	gl.jkr.	
II Plenica,	hktl.   .   . .	"6 82			—	«4
	«     •   • •	5|5f.		Surovo maslo, „	—	84
i Ječmen,	• ...	5	20	Jajce, jedno .... Mleko, liter ....	—	
Oves,		y	41		—	8
Aid*,	•      i .	5	2'J	Gro/eje       meso, kgr.		64
Proso,	» ...	B	1)4	Telečje          „ „	—	5H
Koruza,	v ...	B	40	Svinjsko        „ „	—	70
Krompir,	• ...	3	f>7	KoStrunovo    „ „	_	40 1 5
Leča, Orah,	• ...	8	—			
		8	—		—	ni
Fižol,	ji ...		(50	Seno,   100 kilo    . .	2	
Maslo,	kgr. .	—	i.O	Slama, „	2	1
Mast,	B ■	—	74	Drva   trda, 4 Q tofl	750	
Speb frišen, „		—	56	tt   mehka, „	5,50	
Meteorologijo poročilo.
I	Ca s opazovanja	Stanje  j T burometra! v mm. j Peraturu		I ,Ve"- Nebo trovi . "DUU		Mokri na v mm.
27. marca.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	744-30 mm. 743 16 m. 743-28 mm.	l-O" C 15'2B C 64" (J	si. svz. si. zflh. brezv.	jas. jas. ja».	._____. 0*0O mm.
S t— a od	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	743 72 mm. 740-90 mm. 740 86 na.	2-2° C 170° C 9 6° i) ■	brezv. si. szh. si. szh.	jas. jas. jas.	OOOmoi
Srednja temperatura 7-5» in 9-6°, za 1*7° in 3 5° nad normalom.
ID-u-ziaJslrsL "borza,
dne 29. marca t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 84 gld. 70 kr.
Srebrna renta......                                .   . 84 , 85
Zlata retUa........... 114 . 20
5»/0 marčna renta......... 101 „ 70 „
Akcije narodne banke....... 875 „ — „
Kreditne akcij«;.....                           ... 298 „ — „
London      .                                 .   ■ 12*> „ 70
Srebro........ — „ — „
Napol.                        ... 9 „ 99'/i ,
C. kr. cekini 5 „ 93
Kemike irj"ke 61 „ 65
4°/o drSavre svečke Iti 1   'Br-i    25G gld. 129 , 50 -
Državne srečke I« 1. KH£         10O Bld. 170 n 75 ]
Ogrska zlpjvi reni- 4>*/( 103 „ 6*> „
„    n: i pir na renta 5°'f,                      . 95 „ 35 ,
JSV0 Štajerske zemljl'č. '»''vez. •»•»'i**-. 104 „ — n
Dunava t£g. srečke 5B/tl             10O gld. 116 , 75 ,
Zemlj. olič. avstr. 4»/,% '■-'»ti tast. listi 126 „ 25
Prior. oblig. K izabctine zapad, železnice 118 „ — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. žole/nico 98 „ — „
Kreditne srečke    .           .        10O gld. 179 „ 75 „
Rudoliove srečke     .                 10   „ 18 „ — ,
Akcije auglo-avstr. banke         120   r 117 „ 20 .
Trammway-dru5t. velj. 170 gld. a. v     . 207 , — J
Br. 100. (201—1)
Natečaj.
Služba občinskega zdravnika s sedežem v trgu Mozirje gornjegradskega sodniškega okraja na Štirskem se bo 1. majnika t. 1. oddala z letno nagrado 20O gld. iz okrajne blagajnice in 100 gld. od niozirske občine.
Računi o leeenji ubogih se bodo iz okrajne blagajnice posebno plačevuli.
Doktorji vsega zdravilstva imajo prednost, ki dokažejo tudi, da so zmožni slovenskega ali saj katerega jugoslovanskega jezika ustno in pismeno.
Frošnje s priloženim kiatnim in domovinskim listom in z dokazi o dosedaujoj praksi naj se do 30. aprila (. 1. tukaj vlože.
Od okrajnega odbora Gornji grad,
dne 20. marca 1886.
Namestnik okr. načelnika: Ant. Ooričar.
Posestvo v Dornbergu
pri Gorici, obstoječe iz hid in gruntov,
proda se iz proste roke.
Lastnica stanuje sedaj jeden mesec v Dornbergu, potem pa z mirom v Velikih Lašičnh. (188—2)
St. 1437.
(165—3)
Prodaja posestev.
Vsled sklepa deželnega zbora prodajo se prostovoljno sledeča imenovana, deželnemu muzeju „Ru-dolfinum" zapuščena posestva ranjcega gospoda Vik-i torja Smoleta, namreč:
I   I. V katastralnl občini Kapucinsko predmestje
1. v zemljisčni knjigi pod vložno štev. 54 vpisana hiša s tremi nadstropji ob Marije Terezije cesti h. St 1 pare. štev. 53/1. z 200 p sežnjev velikim
I staviščem in z 238 □ sežnjev velikim dvoriščem pare. štev. 57/1.
2. zad za tem dvo.itičem je v zemljišeni knjigi pod vložno štev. 155 vpisani 1017 □ sežnjev velik vrt za zabavo pare btev. 132, ki ga obdaja [»roti kolizejnkim ulicam lastni zid, proti dvorišču lastne in sosednje hiae pa plot iz količev; na tem vrtu je hiša za vrtnarja in zraven vri-narjeve hiše je pa Gvetličnjak;
II. v katastralnl obilni Gorenja Šiška v zemljišeni knjigi pod vložno štev. 449 vpisana, okolo 1300Q sežnjev velika njiva in pašnik za Kosez k o  opekarnico pare. štev. 1245, sodnijsko ce njena 150 gld.;
HI. v katastralnl občini Vid
1. v zemljišeni knjigi pod vložno štev. 300 vpisani, 34 fn sežnjev veliki prostor pare. štev. 87/2, na katerem je prej atalo ^;'podarsko poslopje: zdaj je pa ta prostor spremenjen v cenožet; in precej zraven p;ed vasjo Glioce mej di/avno cesto in železnico je 3 orale in 1132 □ sežnjev velika seuo-žet, pare. štev. 1207: sodnijsko cenjena 820 gld.;
2. v zemljišeni knjigi pod vložno štev. 802 vpisana, onostran Železnice proti Rožniku ležeča, 6 oralov in 1133 CD težniev velika senožet parcelna štev. 134S/1, Eodnijcko cenjena 100O gld.;
3. v zemljiačni kniigi pod vložno štev. 301 vpisani senožefci v logu, namreč senožet pare štev. 758/1, ki meri 890 □ te^ojev, in senožet pare. štev. 758/2, ki meri 14 oralov in 1440 □ sežnjev, obe skupaj cenjeni 2750 gld.;
IV. r katastralnl občini Brezovica
v zemljišeni knjigi pod vložno štev. 812 vpisana, 7 oralov in 1327Q sežnjev velika senožet „Zornica" pare. štev. 3511, ki leži proti Podpeču. cenjena 1150 gld.;
V. t katastralnl občini Trrovsko predmestje
1. v zemljišeni knjigi pod vložno štev. 381 vpisani, 3 orale in 1413Q sežnjev velik delež mestnega gozda pare. šlev. 551, 552 in 553 — kot senožet cenjen 5SO gld. 60 kr., hrasti, smreke in drugo gozdno drevje, ki raste na tem prostoru, je pa cenjeno 13<>2 g'd.;
2. v zemljiačni knjigi pod vložno štev. 508 vpisani, 3 orale in 1213 O sežnjev veliki d^lež „Rakove Jelše", pare. atev. 920, cenjen 934 gld 80 kr.
Kupne ponudbe, pisane na kolek za 50 kr., sprejema deželni odbor kranjski
do »O. aprilu 1. IttNtt.
Pojasnila in natančneje vesti o teh posestvih in o pogojih prodaje iz prijaznosti daje dvorni in sodnijski odvetnik gosp. dr. Josip Sajovic, Gospodske ulice h. št. 1.
V Ljubljani, dne 8. marca 1. 1886.
Posestvo na prodaj.
Fran 0-ria.ca.eaa. iz O-odovlča pri I_io-g"atci prudu dve posestvi, jedno */« 'n jedno zemlje (grunta), in poleg tega 3 kajže v dobrem kraju, tik okrajne cest« za 2 .000 ^'d.
Kupci naj »e oglašajo pri zgoraj imenovanem v Go-doviču pri Logatci._ (207—1)
i
Cvet zoper trganje
po «lr. Vlalii-n al 50 kr.,
zoper proti n ter r*vmatizem, trganje po udih. bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce iti kite itd. V svojem učinku je neprcsegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na t*toi,ine priznanj iz najrazličuejšili krogov.
Prodaja i€46—22)
,LKM %ltI\TA TKNKOCZir*
zraven rotovža v Ljubljani
Razpošilja se  vsak  dan   po posti. M»«Hl»«aB»«HU"*H»«SJB+«M**K' I
Mizozemio-affleriaojarniSaO iriftvo.
Miumcesijnniruna w«f c. kr. avstrijske vlade.
DIREKTNA vožnja vsak teden s postnim parni kom I. razreda.
BOTTEBDAM
A Ivi N T K It I> A VI
NEW-Y0RK
soboto, Najhitrejša vožnja.
ziižje cene. Izvrstna hrana.
L, II. in III. razred z ?so potrebno opravo na ladji
Kaj več o prevažanji osob in blaga pove irav-natel|t»tvo v RaUerdamu in nje^a Kenernliii agent J. O. WKlSiB, špediter, I., Augnisteugaane9 Dunaj (716—10)
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
atenioe, bolhe, Ščurke, nrole, muhe, mravljince, pre^ioke, ptišne urvide. splo.i vtse žuželke Bttoraj nenaravno buru in -totovo takp   da od ftnftelkin« calege ne oatane nobenega slada.
Pravi prašek se do »iva v prodajalnici pri
13, Husova (Dominikanska) ulice 13,
-v- ^>^_A.O-X. V LJubljani pri Albinu Slidarjl, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po ' pla.aiib. i2o3—1)
Xuj ci s
27. marca. Pri  ' inu:   Kimerer z Dunaja. — Manbart iz Trsta.
— Lesay z Dunaja. — Seume iz Zagreba. — Krupka, Gel-les z Dunaja. Gentilomo iz Pulja. — Demel iz Karlovca.
Pri w»uel :J( Stein z Dunaja. — F'eiachner, Swoboda iz Prage.  — Wolf z Dunaja.
— Neuer iz Kočevja. — Alt-haua z Dunaia. — Krajnik iz Gradca. — Koleda, Kiirl z Dunaja. — Makesch iz Celja.
— Unger iz Gradca.
Umrl I so v LJubljani :
23. marca: Josip Vehar, miz-rjov sin, 2 leti, Gradaške ulice št. 12, za davico.
24. marca: Aleksa Marija Derč, zdravnikova hfii, 7 dni, Sv. Petra cesta št. H, za otročjim krčem.
25. mar a: Franca Flor-janč.ii':, uzitninskega paznika hči, 11 let, KoajuŠne ulice št. 1, za davico. — Janez Kelj-belj, krojučev sin, 8 me.i, Sv. Petra cesta št. 37, za vnetjem pluč. — Ana Platnar, mestna uboga 67 let, Karlovska cesta št, 7, za spridenjem možganov.
L*i. marca: Josip Lukek, posestnik, 75 let, Kolozijska cesta št. 18, za jetiko.
irebanje Že prihodnji Bffiesec.
inesem SREČKE
Glavni dobitek v gotovini j
10.000 «^5000 ^,Sf200l»||4788 S.
3^ixicser».-srečlce dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
ltiidlmpe^ta, IVuIizner^aKNe O. (142—17)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
08