294. številka. ?Irst, v torek 24. decembra 1901 ..Bdtnoat" T •■■r»t t« 4«i<, rvur km runikiiv. od 4. uri ca **o kt »........H kros zr pol let*.........It «, ra Vjt leu........ 4 . ca m«« ........ ! krm) .«*-> « p:s^evaii j*nt). Na to nr^i i#til - i -» B3*m ne ut*. **» lorUin-tt. v Trrtu prodajajo po-■aa-srie iteviike po *» stotnik T3 a•; t.r.a pa po rt Rtotiiik i-* Telefon 5tv. K70. 1 Tečaj XXVI Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsk o. T edinosti Je mol! Oglaai as ralaoajo po vmtah v petu«. &a večkratno naroČilo ■ primernim popustom Poslana. oumrtnire in javne zahvale do-oisč* oclani itd. se računajo po pogodbe 7ni dopini aH i ne pošiljajo urednlltva M«'»ankovani dopisi se ne «i.r«jemajo Rokopisi »e ne vračajo. taioćuiuo, reklamacije in ustane »pre-|*ie)j in odfovorni urednik F - a c Sodnik Lastnik konsorcij lista „Edinost" Na>ianila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu 0 Božiču. Okolo let je prešlo, odkar so bili Rimliani nastopili z rastočo m> rjo kakor gral*žni. kakor roparski narod, ki je v kratki dobi okolo Kristovega rojstva imel [mhI seboj ves tedanji znani jniliti-ki svet. Proti njim so {totem nastopili germanski narodi, in ti, kakor se vitli ravno dane*, nastopajo pod angleško in velikonemško zastavo in nastopijo kmalu ttuli |»od prajiorom Severne Amerike proti romanskim in slovanskim narodom, s približno anolognim gral>ežnim značajem, kakor za < "ezarja Rimljani. Z germansko do!>o, odkar je znan nastop Slovanov v Kvropi. Mizo lfiOO let, je združena usoda tudi danes jednega najmanjšega in šil »kepa slovanskega naroda, to je Slovencev. Ti so imeli že v prvih dol>ah svoje evropske zgodovine toliko zemelje naseljene v Evropi, da l>i danes mogli imeti, če ne svojega dovolj mogočnega cesarstva, pa vsaj veliko, |»o geografskem obsegu gotovo največe evropsko kraljevstvo. Zgodovina in ^e današnje sledi dokazujejo, da so bili Slo venei naseljeni proti Zapadu še dalje, nego današn;i Nemci in proti Vzhodu vsaj tako daleč, kakor današnji Madjari. In tudi proti severu, izlasti ob Donavi, zasleduješ njih, niti danes ne popolnoma uničena krajevna imena. Nol>en slovanski narod ni izgubil toliko svoje prvotno pridobljene zemlje in svojih lastnih krvnih bratov in hčera, kakor ravno slovenski narod. Izguba zcmelj in lastnega naselje-nja j»a tudi še dane^ ni prenehala, in ni še |m»1 veka, od kar so od celote slovenske odtrgali slovenske liezijane in jih priklopili Italiji, in približno i^to toliko zemlje in naseljen a - » priklopili drugi polovini Habsburške monarhije, namreč madjarski državi. Sedaj pa se pripravljajo Velikonemei in Italijani. da i >i še ostanke slovenskih zemelj in slovenskega naroda razdelili med seboj ! I n kakor vse kaže, računi pruska (i er mani j a na ta poslednji plen. Med nami proslavljajo Nemci pa Italijani svo; » romansko-germansko kulturo; ta kultura je bila res toliko mogočna, da je }togoltnila slovenske zemlje iu slovenski narod do današnjih ostankov in je toliko plemenka v svoji civilizaciji, da hoče iz same humanitete, iz milost', tudi te ostanke spraviti pod svojo oblast ter jih potopiti. Toliko je Slovence oblaževala ta kultura, da nas imenujejo danes nesposobne za samosvoje kulturno življenje; imenujejo nas robat, nesposoben narodič, ki ni vreden nobene srednje šole, kaj-li še univerze! Ta romansko-german-ska kultura nas blaži samo s psovkami in posmehovanjem. V Nemčiji razglašajo |>otrebo vničevanja podjarmljenih Poljakov, in pri nas račuuijo že s plenom, kakor z dovršenim dejstvom preblažene kulture. Morala in moralna sila eivilizovanetra sveta nima nad grabežniki več tiste moči, ki bi zabranjevala uničenje nadarjenih narodov. K ljubu krščanstvu velja za gra-l»ežne narode morala dane« toliko, kolikor je veljala Rimljanom celo nasproti naj kultu rnej-šemu narodu starega sveta, nasproti Grkom. Krščanski učitelji nam p ro poved njej o, kako je paganski svet v moralni zagaženosti in skaženosti pričakoval Odrešenika. Ali je gledč na male, šibke narode, kakor take, danes boljše! Ali bi ne potrebovali tudi oni odrešenja o <1 narodnega pogina? Kdo pa njim vzbuja nadejo odrešenja ? Ali je narodnih oznanjevalcev, kateri bi kazali na prihod odrešenika v smislu naci-jonalnega odrešenja ? Kako nadejo imajo mali slovanski narodi, bodisi da so politično samostalni, ali nesamostalni ? ! Kako nadejo ima slovenski narod? Kako nadejo mu vzbujajo od zunaj in znotraj ? Ali se nu glasa odkod mir Slovencem blage volje?! Ali se kaže ta mir? Da, ro-mansko-germanska kultura nam glasno naznanja naš nacijonalni mir, a mir -- naci-j o n a I n e s m r t i ! In kako se pripravljamo mi glede na humanne namere naših blagih sosedov? Ali se družimo, ali zbiramo svoje moči?! Ali v tej obu pn os ti radi grozeče nevihte propovedujemo med seboj slogo, jedi-nodušje? In dajamo-li drug drugemu tolažbe i si poguma?! Ali se zatekamo skupaj od vseh krajev in kotov v jedno središče, da si še v poslednjem momentu damo vsaj drago plačati svoj nacijonalni pogin?! Ali se spominjamo usode Zidov ob obsedanju Jeruzalema po rimskem poveljniku Titu?! Ali se spominjamo zbiranja poslednjih sil iu pomoč-kov, kakor po se v poslednjih trenutkih zbi- rali moški in ženske na obzidju svoje Karta gine ? ! O, vsega tega ne delamo, temveč cepimo se in sečemo se moralno in politično v naj večo radost nositeljev romansko-germanske kulture! In za tako vedenje naj p r i-Čakujemo narodnega odrešenika?! Ali so sinovi takega naroda, ki se iz polti rugotisočletne zgodovine lastnega naroda, in iz zgodovine drugih močnejših, in po usodi srečnejših narodov niso naučili drugega nič, nego da se v najopasniši dobi koljejo med seboj, — ali so taki sinovi vredni boljše usode, nego jim jo hočejo določiti Veliko-germanei ? ! Taki sinovi ne zaslužujejo odrešenika, in gorje narodu, ki ima v kritičnem momentu take voditelje, ki ne vidijo sivih oblakov nad slovenskimi zemljami. Položenje je tako, da Slovenci ne morejo pričakovati narodnega odrešenika, ne od zunaj, ne od znotraj, pač pa morejo računiti na angel je varuhe v skupnem Slovan-stvu, ako se spametijo njih voditelji, da se še poslednji hip oprimijo pravega moralnega in kulturnega orožja. Domača sloga in za-resna volja v to, da se hočejo Slovenci braniti s pravim orožjem, jim pridobita simpatije v ostalem Slovanstvu, in to Slovanstvo jim potem razodene, da hoče čuvati nad njimi, videče, da vrše Slovenci, kur morejo, ali da so sami prešibki. Romansko germanska kultura ni v slovanskih narodih zasekala še tolikih ran, da bi bila izginila humauiteta in pravičnost. Ce zapadna kultura in politična brutalnost teptata sedaj fundamente pravičnosti in narodne in vsakatere svobode, pa v najvećemu slovanskemu narodu pravičnost in humaniteta nista zamrli, temveč se dejanski kažeti celo nasproti nižim plemenom nego so ariški narodi. Ta pravičnost in humannost bode tudi angelj varuh slovenskemu narodu, ako se jzkuže vrednega takega čuvanja. Romansko-germanska kultura se odreka pravičnosti in humannosti ; Slovenci ne morejo od nje pričakovati <1 r u g e g a, nego narodnosmrt. Opirati se morejo jedino na to, da jih bo čuval angelj varuh slovanskih narodov, a slovenske matere nas uče, da angelj varuh čuje le nad dobrimi otroci, malopridne pa zapušča. Jedna primera. Slavni Bvronseje silno potezal za osvobojenje današnjih Grkov. Kmalu pa je spoznal, da Grki niso vredni simpatij, ki jih jim je izkazoval humanni del Evrope. Slovenci pa morajo že naprej dokazati, da zaslužijo simpatije vsaj slovanskih narodov!! Ako bi Slovenci ne izkazovali pravičnosti in humannosti — sami med sel)0j — kako naj jo jim izkazujejo drugi ?! Napravimo red sami med seboj, storimo za slogo in lastno okrepljenje, kar znamo in moremo, in potem ne pride sicer odrešenik, kakor prjznujejo sedaj prihod krščanskega odrešenika, a bo čuval nad nami angelj varuh v sestavi ostalega Slovanstva ! Bodimo blage volje! In pridi med nas nacijonalni mir, mir popolne domače sloge! Ypsi Ion. Zasramovalcem sv. Cirila in Metodija! Slovansko mišljenje in delovanje >Kat. Obzornika« ae kaže jasno v njegovih napadih na slovansko bogosluženje, posebno pa na sv. katoliško unijatsko cerkev. Znano je o dru. Kreku, da zna spretno voditi pero, ali proti sv. Cirilu in Metodiju je tudi zanj mučen boj. Zato je poklical na pomoč, dra. Ginzela, ki naj bi na usta dra. Grudna uničil in osmešil delo sv. Cirila in Metodija med Slovenci. Kakor se je ponesrečil napad mojstra dr. Kreka, tako se je zaletel v mučne zanjke tudi njegov učenec, dr. Gruden. Mož priznava, da njegova stranka vodi politično borbo. Da pa niso nameni te borbe slovanski, ter da to borbo ne vodi slovanski duh, to dokazuje strah, ki je napadel vso stranko — pred sv. Cirilom in Metodijem. Ta strah je videti v vseh njihovih listih. Culi smo pa tudi v Trstu, moža iz stranke zasramovalcev sv. Cirila in Metodija, ki oe je hvalil, kake vspehe je dosegel njihov nemški voditelj v Rimu proti katoliški slovenski unijatski cerkvi, da, čuli smo o tej priliki klic iz njegovih »nemško-latinskih« ust : » V p r a v o s 1 a v j e p o j d e t e lahko, katoliška unijatska cerkev se Vam PODLIH t K Za dežjem solnce sije. — Pove-t iz prejšnjih stoletij ; prevel BukoviČ. — Odpotovala je. V južnih delih dežele viharji časov niso bili tako siloviti, iu va-lovenje dogodkov st* ni penilo tako srdito, kakor v glavnem mestu in po njega bližinah ; zato je potovala mirno, brez posebnih zaprek, od postaje do j>ost:>je doli proti svoji lepi Italiji. Kakor se godi malemu otročiču, ki je bil dolgo časa priklt^ujeu na svojo posteljico, da se je odvadil hoditi in se mu j šibe noge, da se o poteče in omahuje, tako nekako se je godilo Lavri, zadobivši zavest, da so nehale nevarnost:, ki so jej grozile neprestano: nekaki* čudno se jej je zdelo, skoro tesno, ob tem zopet zadobljenem čutu varnosti. Svobodna je bila zopet, na potu je bila k evojemu ljubljenemu očetu, v svoj mili rojsLUi kraj : bilo jej je, da bi zavriskala radosti, a zopet je bila vznemirjena, nekaj jo je tiščalo, da kar ni mogla spraviti v pravo harmonijo svojih čutstev in svojega bitstva... Pa je bilo tudi psihologično utemeljeno to vzuem;rjenje njeno . . . Neki notranji glas jej je govoril, da ni srorila prav ! Kako naj obrazloži očetu spremembo, ki se je izvršila v njenem srcu ? P-i-li sploh mogla še pogle- dati Edvardu v dobro, milo oko ? ! Kako se bo vedel Edvard ? Najde li besede i u poguma, da odkrito pove Edvardu, da v nje srcu je on le mil, drag prijatelj iz mladosti in da ve je le varala v svojih čutstvih, dokler je menila, da to, kar je čutila zanj, je res tista ljubezen, ki spaja moža in ženo za vse življenje in ju združuje v jedno dušo?! Kako vsprejme on to obvestilo?! Ob takih razmišljevanjih, 'dovolj hudih in težkih za mlado devojko, je prekoračila mejo in stopila z >pet na italijanska tla. Dospela je na zadnjo, na domačo poštno stacijo . . . * * * Le ura hoda je bilo od tu do rojstne jej hiše. Sklenila je, da ta košček poti pojde kar peš ... Čim bolj se je hližala milemu rojstnemu kraju, tem huje so jo mučila ravnokar omenjena razmišljevanja, vmes pa jej je vsaki hip ubegavala misel tja k mlademu vojaku v prijazni hišici, kjer je v hudi uri in težkem položaju našla zavetja, dobre ljudi in — svojo ljubezen ... a ozršo se zopet okolo po vsej tej okolici, kjer jej je bila znana vsaka stvar, jo je misel postavljala zopet v srečno minolost, preživljeno poleg brezprimerno dobrega očeta in.....Edvarda ! Tako so jej čutstva, misli in spomini valovili v duši, da se kar ni mogla pomiriti. Ko pa je zazrla od daleč hišico očetovo, je zakipelo v njej samega razburjenja ; tresti se je jela po vsem životu in ustaviti se je morala, kakor da jej primanjkuje sape in ne more dalje. Srce jej je bilo slišno___Skrajnim naporom je šla dalje, vedno bliže in bliifg prijazni hišici . . . Lice jej je žarelo i u nekaj kakor strašna slutnja jo je obšla v hipu, ko je dospela tikom hiše in je vzdignila roko, da odpre vrata . . . Z obema rokama se je stisnila ob prsi, kakor da se boji, da jej srce poči. Slednjič se je ujunačila, pritisnila krepko in vrata so se odprla in —1 stopila je preko j praga. Osupnila je, zdelo se jej je, kakor da j je vzduh v tej hiši drugačen nego je bil nekdaj . . . Nekdaj se jej je kar smejala nasproti vsaka stvar v tej hiši, sedaj pa se jej je zdelo, kakor da stene veže nekam srpo gledajo nanjo. Sedaj pa je kar okamenela ; odrevenela je, kakor da je vse življenje zamrlo v njej, ko jej je nrišel nasproti povsem neznan človek, neuljudnega pogleda, ki jo je vprašal osornim glasom : — Kdo ste, kaj hočete tu ? ! Na Lavro je že z vso težo pritisnila strašna zavest, da so se tu dogodile usodne spremembe. V slutnji, da jo pričakuje strašno sporočilo, je vskliknila : — Kje je moj oče?! — Prosim, povejte, kdo ste ? Kdo je vaš oče ? — Moj oče, stari gozdnar Rodrigo ! Vskliknivši te besede je svoji očesi, ki so jej postali kakor iz stekla, srpo uprla v neuljudnega moža. — Vaš oče je — umrl. Štiri tedne je že, odkat so ga položili k večnemu počitku — je odgovoril neznani mož nekoliko meh-kejim glasom . . . Lavri se je steranelo pred očmi in objela jo je nezavest iz katere se je zavela še le po daljšem času. V prvi hip, ko je prišla zopet k zavesti, se ni zaveda a ni kjeje, ni kaj ee je zgodilo ž njo. Ko pa so jej čuti zopet oživeli in je življenje zopet jelo pulzirati v njej, ko se je domislila sporočila, da se je dragi roditelj jej ločil brez slovesa, brez pozdrava, in da ne bo nikdar več videla njega, katerega je oboževala in ki je oboževal njo, tedaj jo je zabolelo zopet, kakor da jej je kdo nož porinil v srce in šepetala je bolestno : — Oče — oče, zakaj si me zapustil ? Zakaj si me pustil samo, brez opore, siroto ? Opora si mi bil, o katere sem se ovijala kakor rastlina okolo debla.... vsikdar varovana pred vsako nevarnostjo. Kako bom jaz šibka stvarica, zmagovala viharje življenja......... Oh, da bi mu bila vsaj zatisnila oči, da bi bila čula vsaj zadnjo tolažljivo besedo, da bi bila vsaj vsprejela njegov blagoslov, ko je odhajal..........(Pride še.) ne dovoli nikdar!« S tera bodi tudi na>itn čitateljem dokazano, koliko ljubezni ima ta stran*a do prave Kristove cerkve in do Hiovtn-ketra naroda! Mi pričakujemo dan, in muk. v predočeni, da pride ta dan, ko jih HfMtzne slovenski narod na Kranjskem tako, kakor »ih poznatu > mi. SIcer pa Kranjski Slovenk lahko tudi na-se obrnejo besede drugega voditelja stranke, k i j i h je te <1 n i izrekli v grožnjo i h t r s k i slovanski raji! Zmešali bo sv. vero s svojimi j>oIitičnimi strastmi in sedaj ne znajo več ločiti, kaj je dovol jeno i a kaj ni do%*oljeno. Zato so zasra-movali obrede sv. Cirila in Metodija, svoje slovenske !>rat*», ki branijo katoliško slovensko cerkev, pa obrekujejo in denuncirajo na vse strani. Dr. **ruden je obelodanil proti ajK»stol-*kemu delovanju hv. Cirila iri Metodija posnetek f nemškega dela neraško-latinskega kanonika dra. Cinzela. Koliko je bil sam tir. <»inzel prepričan o veljavi svojega spisa, do-kazuj^i » njegove lastne besede, ki jih je napisal v predgovoru: »Moja prei^kavanja ne soglaša o tu in tam z menenjem drugih učenih preiskovalcev«. Tudi Ginzel se že naprej izgovarja, da ni nasprotnik, njemu nasprotnega menenja — dokazi njegovih učenih nasprotnikov so pač preveč jasni ! Vendar pa vse »'elo preveč jasno govori, da mu je bil n*u;en, da bi ot°mnel slavno delo naših hlagovestnikov. Ako pogledamo na nesogia->e, ki vlatla me i dr. Ginzelom in drug; ni učenjaki, vidimo, da je to nesoglasje ravno tam. kjer bi dr. Gruden najbolj potreboval odlučnih dokazov za svoje trditve. — Namreč : 1) da-li sta sv. Ciril in M e t o d i j opravljala službo božjo j»o trrško-slovenskem obredu ? 'J\ da li sta bila s j»očetka odvisua od nemških škofov in da-li sta med panonskimi Slovenci Wivala na podlagi nemškega poslanstva (misije in jurisdikcije)?! M. smo že izjavili, da je naše ctsvedo-čenje n:t strani učenjakov, ki so izrekli svojo sodbo na podlagi pisanih dokumentov in ostankov bogosiužnih knjig. To so dokazi, ki drž i jo in stoje — vse pa, kar navaja dr. Gruden, s o 1 e s u h a izvajanja Ginzel o v e — n e m š k o - 1 a t i n s k e domišljije! Nočemo, da gremo že danes v natankih podrobnostih v lx>j proti nesrečnim in krivim izvajanjem dr. Krekovega » Nekatoliškega Obzornika«. V glavnih potezah je neke trditve že zavrnil v »Edinosti« oni odlični štajerski duhovnik. Tu hočemo obrniti pozornost slovenskih razumnikov le na zadnji članek dr. Gru. novembra t. 1., došla je v razpravo vladna predloga o iz^-e-deuju železnie: iz Sarajeva do meje Sandžaka v I,unski dolini pri L'vaču s stransko črto preko Višegrada do rbske meje, v dolini Rzava pri Vardiždu Bugojno - Aržano in 1 )oboj- Samac. Ce tudi je poročevalec priporočal, naj se predloga \>prejme, je tiavstal proti temu : silen odpor z utemeljevanjem, da ista služi i le koristim Ogerske, dočim pa se ne jemljejo v pošte v zveze z dalmatinskimi železnicami, kakor bi bilo tndi v interesu Avstrije, ako se dozida še pomanjkajoča zveza Banjaluka-Jajce. Da bi te prigovore izpodbil, je navajal železniški minister gosp. dr. vitez \Vitteck, da se podaljšanje iz Serajeva proti jugu in jugovzhodu izvrši v skupnem interesu države; nasprotno pa daje črta Bugojno-A ržano na predlog Avstrije prišla v predlogo, dočim je črti Doboj-Samac namen, da za H<> km skrajša zvezo bosanskih železnic z ogrskimi, katero skrajšanje bo torej tudi avstrijskim interesom prihajalo v prilog. Kar se dostaje zveze Knin-Novi, je meni! minister, da je draga in po staja nepotrebna po namerjani črti Aržano-Bugojno; istotako da bi zgradnja normalno-tirne železnice dajee Banjaluka zahtevala velikih stivškov. Ozirom na Dalmacijo je izjavil gospod železniški minister, da ima ta dežela že o železniške zveze z Bosno, katerim da se sedaj pridruži še Split-Bugojuo kakor četrt*. Ctegne b>ti koristno, ako to izjavo gospoda ministra za železnice osvetlimo s strokovnega stališča, o čemer pa naj podaljšanje od Sarajeva na jug in jugovshod, namerjano v skupnodržavnem interesu, ostane izven razprave; kajti o dogodkih, ki se pripravljajo na jugu naše monarhije, ni smeti zamuditi ničesar, kar bi moglo krepiti stališče naše monarhije v tej smeri! Ali ravno iz tega vzroka potrebuje izjava gosjn>da ministra pojasnila in treba to izjavo, izlasti kar se do staje 3 železniških zvez Dalmacije z Bosno, označiti kakor netočno, in to cel<5 v slučaju, da se je v poročilo c. k. korespondenč-nega biro u rinila pomota, po kateri bi se glasilo, mesto »."» železniške zveze z Bosno«, .*> železnice v Dalmaciji. Ako si ogledujemo zemljevid Dalmacije, vidimo železniške zveze: a.) železnico Sibe-nik-Split-Kniu; b.) iz Metkov i ča izhajajoče bosansko-hercegovske državne železnice; e.) v juliju otvorjeno železnico Gabela-Zelenika Gruž, ki se svojim delomGlavsko-Zelenika s stransko črto 1'skuplje Gruž leži v Dalmaciji. Kar se dostaje že 25 let obstoječe pod a.) navedene železnice, bi bila isto lahko pri-i našala deželi velike koristi, ako ne bi bila ostala presekana, ampak bi jo bili zvezali z zaledjem. Hrvatsko ali Bosno. Ko se je pokazalo, da bi bila* zveza s Hrvatsko jako j d ra ga, je na vstala, po okupaciji Bosne in Her -I cegovine, nad« do zveze s tema deželama ! S tem I»' bilo doseženo dvojno; prvič bi i Bosno in Hercegovino, ki sti itak od nekdaj navezani na Dalmacijo, čim tesneje priklopili na-*e; drugič bi pa dobili, četudi p > okolišu, zvezo z Avstrijo. Ta nada pa se do ee laj ni spolniia, kajti Ogrska odreka privoljenje za kakoršnjo si bodi zvezo, ki bi mogla, škoditi nje interesom in vzlasti onim Reke! (Zato se tudi dolenjska železnica na Kranjskem ni smela podaljšati do Karlovca Ur.) Če je rekel g. minister za železnice, da je zvez* Aržano-Bugojno na predlog avstrijske vlade prišla v gradbeni program, pa je o tera pozabil navesti pogoje, pod katerimi se ta zveza sme dovršiti! In ti pogoji po, da se morajo |>opred izvesti vse druge navedene črte in med istimi tudi črta Doboj-Simac, predno je smeti začeti z gradbo črte Ar- žano Bugojno. In ako bi iz kateregakoli vzroka gradnjo katere prej omen-jenih črt ali odložili, ali bi celo popolnoma odpadla, potem bi tudi črto AržanoBugojno ue smeli graditi poprej, oziroma — nikoli! Ali ni mogoče, da na Ogerskem zmaga menenje, da korist — skrajšanje za 3G km. — ki bi jo dobili Ogri od črte Doboj-Samac, ne bi bila v ni kakem razmerju s škodo, ki bi mogla nastati ogrskim interesom po gradnji črte Aržano-Bugojno, in da bi radi tega gradnjo te črte kolikor le možno zavlačevali, ali da se ista popolnoma opusti ? ! ! Kdo more torej, o znanem razmerju med Avstrijo in Ogrsko, jamčiti za i z vede nje črte AržanoBugojno i ! Ako naj namerjana zveza Split-Bugojno služi tudi drugemu namenu, namreč dosegi zveze Dalmacije z Avstrijo po kopnem, po lem se mora dograditi tudi v železniškem odseku omenjena zveza Banjaluka-Jajce, s čemer bi bila zveza Dalmacije z Avstrijo, nasproti obstoječi zvezi preko Bosanskega Broda, skrajšana za l*iO km., ona južnega dela Bosne in Hercegovine za 40 km. In to zvezo, po kateri bi bilo doseženo veliko skrajšanje, je gospod minister za železnice odklanjal, izjavivši, da bi gradnja normalnotirne železnice Jajce-Banjaluka zahtevala preveč stroškov. Tu je izraz »nor-malnotirna« neumljiv, kajti, če je vsa železniška mreža BoBue ozkotirna in odgovarja to razmeram dežele, tako, da Je tudi nove železnice graditi ozkotirno — zakaj naj bi bila torej ravno železnica, ki naj bi se gradila v interesu Avstrije, normalnotirna in bi se gradbeni stroški, v razmerju obeh širjav tira, 760:1435, povišali?! Ali naj se prekladanje tovorov vrši v Banjaluki ali v Jajci, to je tem manje važnosti, ko na progi Banjaluka Jajce ni take industrije, niti se ne bo razvijala, da bi morali ozir jemati na prekladanje nje tovorov. Kar se dostaje pod b) navedene železniške zveze iz Metkovića, pa bi mogla ista težko imati pravico do tega, da bi jo nazivali dalmatinsko železnico, kajti' zaključna štacija bosansko hercegovi oskih železnic, Metković, leži tako blizu deželne meje, da je prva, 4 km. oddaljena postaja, Gabela, že v Hercegovini, in je komaj 2—o km. te železnice v Dalmac ji. Kako korist more lorej imeti Dalmacija od te železnice? Značiluo za naše razmere je, tla se je po dovršenju le železnice uravnava Narente, ker ležeče na avstrijskih tleh, v letih 1881 — 1887. izvela na račun Avstrije s stroški 12,000.000 K. in namen je bil jedino ta, da se ladijam zagotovi pristop do bosansko hercegovinskih državnih železnic ! Ne smemo zamolčati, da je bilo po tej uravnavi pridobljenih 8000 ha. za kulturo sposobnih tal, torej jako mala odškodnina za potrošeni znesek. Ker pa vzlie uravnavi Narente velikim ladijam ni zagotovljen pristop o vsakem Času, in pa tudi iz drugih strategičnih vzrokov je prišlo do zgradbe pod c) navedene in v juliju t. 1. obratu izročene želernice Gub«la-Zelenika-Gruž. To je železnica, izvedena v najjužneji in najožji dolini Dalmacije, ki slavnemu mestu Dubrovniku za goto vi ja zvezo z Bosno-Hercegovi no, ki pa bo sicer donašala deželi le malo koristi. S tem je tudi Bosna-Hercegovina dobila v vsakem času svobodno zvezo z morjem, dočim v Zeleni ki ob gotovih smerčh vetra ladije ne morejo pristajati. Iz tega opisa je razvidno, da ima Dalmacija dosedaj le 2 železnici in eno železniško zvezo z Bosno-Hercegov ino. Z gradnjo tretje železnice, Split-A ržano, so začeli v oktobru z delom Split-Sinj ; kedaj pride do dogradnje druge zveze z Bosno preko Aržano, je še neznano. Čudno je, da se c. in kr. vojna uprava, ki je sicer jako v skrbeh za izvajanje železniških zvez, tu zadovoljuje z eno zvezo Bosne-Hercegovine, kolikor iz severne toliko iz zapadne smeri, da-si bi se morala še spominjati prihranitev, navstalih jej iz okupacij ske vojne vsled tega, da je bila kraljeva ogrska vlada v letu 1870—1871. preprečila gradnjo črte Sisek-Novi! Kakor mora biti vojni upravi tudi znano, da je ob kraškem značaju sv. Ivanskega gorovja oškodovanje železnice, ki vodi preko tega gorovja, laglje mogoče, nego pri železnici, namerjani preko Predela, katera poslednja pa se je morala premakniti ravno iz vojaških ozirov, da-si bo to provzroealo izdatno veče stroške. Naj bi se visoka c. in kr. vojna uprava tudi v skupno državnem interesu zavzela za Dalmacijo, toli zanemarjeno glede železnic. Politični pregled. V TRSTU dne decembra ISO*. Na polju notranje politike je potihnilo radi božičnih praznikov. Listi ugib-Ijejo sicer o šansah >zadnjega poskusa« (koliko zadnjih poskusov je že bilo?!), pred-stoječih češko-nemških konferenc. V nemških listih je tudi polemike proti stališču Cehov, kakor je bilo isto markirano v inspirirani izjavi po listih, ki smo jo včeraj posneli tudi mi. Zlasti pa so iritirani nemška gospoda radi izjave Cehov, da zopetnega uvedenja jezikovnih naredeb nikakor ne bi oni mogli smatrati kakor predmet, za kateri bi baran-tali in dajali morda kako odškodnino, ampak da se jim te odredbe morajo povrniti kakor posest, ki so jo že izvojevali in ki jim je bila le izkračena zopet z nasiljem !! Izvajanja glavnih nemških listov naprav-Ijajo namreč na nas utis, da so ta gospoda postali nekak«) inehkeji in da bi bili tudi pripravljeni privoliti v zopetno uvedenje jezikovnih naredeb, ali bi hoteli napraviti s tem nekoliko kupčije in iztisniti iz Cehov razna privoljenja, zlasti pa takoimenovano narodno zaokroženje okrajev, v zrnislu želje Nemcev, da se ustvari »zaprto nemško ozemlje« na Češkem, na katerem bi češke manjšine niti dihati ne smele, dočim bi nemške manjšine, izlasti v Pragi, dalje uživale vse dosedanje pretiranit varstvo od strani državnih čini-teljev. Malce polemike je torej Še tudi te dni, ali v miruem tonu, da se čuje le kakor odmev iz pušk umikajočih se čet. Tako bo trajalo seveda le par dni. Takoj po praznikih pride zopet — življenje se svojimi borbami in ostrimi konflikti. Veselo znamenje za rusko-poljske odnošaje. Včeraj popoludne je priredilo kakih 5000 oseb burne demonstracije pred nemškim konzulatom v Moskvi. .Množica je vsklikala žaljive besede proti Prusom in upila: »Doli z zatiralci Poljakov!« Demonstranti so strgali s hiše nemškega orla in ga vlekli po blatu. Ko je prišla policija, se je bila množica že razkropila. Ta dogodek sme slovanski svet pozdravljati kakor najlepše božično darilo, ker je znamenje boljšanja odnošaje v med dvema najvećima slovanskima narodima : ruskim in poljskim! Med narodoma, ki nista dosedaj živela ravno v najboljšem prijateljstvu, kar je silno škodovalo napredku vsega slovanstva. Ta demonstracija v srcu velikega in mogočnega ruskega naroda, v sveti Moskvi nam zopet dokazuje, da kri ni voda in da Rusi goje topla bratska čutstva do vseh ostalih slovanskih narodov in celo tlo poljskega. Med tema narodoma so ležali, kakor grda senca zgodovinski dogodki in iz njih izvirajoča navskrižja. Ako dogodki v Vrešenu in Gneznein pripomorejo do prijateljskih razmer med Rusi in Poljaki, smemo res biti hvaležni pruskim Nemcem, ki se svojim brutalnim postopanjem in zatiranjem Poljakov nehotč delujejo za okrepljenje slovanske uzajeinnosti. Poljaki in med njimi tudi avstrijski Poljaki, pa se morajo slednjič vendar prepričati, da morejo prave prijatelje ipkati le med avojimi brati Slovani, nikakor pa ne med Nemct. Italijanska komora je dne 22. t. m. vendar storila sklep, po katerem naj se polagoma odpravi naj veča sramota davčne politike v Italiji !! S 1X4 proti f)8 glasom je vsprejela načrt zakona, po katerem se postopno odpravi užitnina na moko in — kruh. To je bil res sramoten davek, v zasmeh humaniteti, ker je najrevnejšem plastem ljudstva trgal krHli tako rekoč iz-pred ust. Ne smemo zamolčati, da je ministerstvo Zanardelli samo sililo, naj se ta zakon reši še pred Božičem. •— Seveda si signori deputati ne smejo domišljati, da so storili že Bog ve kaj. Gospodarska in socijalna mizerija v Italiji se da odpraviti le po radikalnih, obsežnih in vsestranskih socijalnih reformah. Zlasti bi se morali socijalni politiki in nacijonalni ekonomi Italije lotiti sila težavnega problema: da se v Italiji ustvari toli potrebni kmečki stan. Taka reforma naleti pa gotovo na silen odpor, kajti pogoj bi bil, da se odpravi zistem latifundij, zistem, ki pozna le gospodarske velikaše in — sužnje. Italijanska komora je torej še le ob začetku začetka socijalno reformatoričnega delovanja. Da-li bo sploh nadaljevala ? ! Vojna v južni Afriki. Danes smo zopet v ugodnem položaju, da moremo našim čitateljem, kateri gotovo simpatizirajo z malim a hrabrim in neustrašenim burskitn (Dalje v prilogi.) Sploh |»a naj hi si zapomnil g. doktor, da dobrota neb uje hiti dobrota, ako se po zneje očita. Človek /aren plemenitega in usmiljenega sr<*a, človek, "ki pomaga le zato, da [»omaga, a ne zato, da bi svojo cenjeno ovebo kazal v tem lepši luči : tak človek ne 1m» očital tega, kar je Btoril dobrega — a izlasti ne tedaj, ko ni storil morda kakim nehvaležnim posamični koru, ampak i o d u svoje in u ! Postopanje g. doktorja, njegovo (»čitanje in njegove grožnje, pa se nam kažejo v tem čudaeji luči, ker je radi razmerja med seboj in listom >Edinost« zhadal z iglami — narod mučenika v Istri ! ! Če je lako trdosrčno j»ostopanje tudi stranki po ukusu, potem bi pa že morali s>diti tudi njo i»o — plemenitosti dr.a Susteršiča ! ! Sicer pa je gospodu doktorju tako spo-«~'itanje in pretenje — nedolžnim že v krvi. Kaki dve leti lw» menda temu — časa se ne frjjominjamo več natanjeno — ko se je bila »Edinost« ob znani aferi Penižek-Susteršič (ki pa se je, to moramo po vda riti, nekako izgubila v pesku in še danes ni popolnoma pojasnjena), zamerila g. dru. Suster-šiču, ker je tudi ona beležila razne vesti, ki so jih razni listi, izlasti »Slov. Narod«, širili na račun dra. Susteršiča. Da si je »Edinost« lojalno priobčila tudi popravljujočo brzojavko dra. Susteršiča, seje vendar isti silno raztogotil nad nami in je pisal neki odlični osebi v Trstu pismo p*lno strupa in — psovk proti našemu listu. To Vam je bilo »farizej-stva«. »nečuvenega lopovstva« itd. Morda bi prigovarjal kdo, da je bilo to le zasebno pi-sino. Ali značaj zasebnosti je dr. Susteršič vzel pismu že s tem, da je pozival dotično of*e!»o, naj se svojim vplivom pritisne na list »Edinost«, ker sicer da pade »lopov-stvo* »Edinosti« tudi nanjo (na dotično osebo). Potem j »a prihaja grožnja: »In tudi sedaj, ko nisem več poslanec, delam po svojih močeh za i»odkrepljenje Primorskega slovanskega življa. \ praAajte dr. Laginjo in dr. Gregorčiča. Zlasti prvi Vam bo vedel zadosti povedati. Ni moja navada, obešati kake za--lii^e na veliki zvon. to prepuščam drage volje drugim ljudem...« »Toda v tem slučaju trre /a mojo osobno poštenje in tu moram pač nekoliko opozarjati na notoriČne stvari. To sem *ebi dolžan... Storite torej, kar hočete. C'e absolutno hočete v »Edinosti* podpirati našo Malovrhijado : dobro ! Pot*'W smo ■a jasnem in ja/ bom tudi vedel izvajati svoje konsekvenee.« Večkrat so bile vabljive prilike, da bi bili porabili to pismo. Ali nismo hoteli. Sedaj pa je med slučajem tega pisma in govorom gospoda doktora v »Katoliškem domu« dne 15. decembra prekričeča analogija Ako vn|»oredimo oni odstavek pisma, ki govori o z :slueah gospoda doktorja za slovenski živelj v Primorju, z grožnjo v zaključku, ;e na dlani, da je zagrozil z maščevanjem nad tem življem le zato, ker se je čutil užaljenega po — listu »Edin ist«. Iz čisto jedjaeih razlogov spočita in grozi sirotam Istranom. IJlagi mož doli v Pulji, pred katerim se klanjamo vsi v neomejenem sp<»-štovanju, ve sedaj — jedno več!! Gospod doktor je na večkrat omenjenem sh«xlu podal tudi izjavo, da bi p»li»ž;l mandat, ako se najde le K K) »izdajice med njegovimi volilei, ki bi zahtevali kaj tacega. No, njemu je lahko — ker ve. da s tem ne riz-kira čisto nič — podajati take izjave na shodu, k > so bili zbrani možje, ki (po veliki večini vsaj) morajo živeti v nebeški nedolžnosti in vzvišeni na vsakdanjimi dogodki med nar<*lom slovenskim, ako jim je zvenelo kakor novost, kakor senzacija, ki je vzbujala splošno veselo9t, ko jim je sporočil dr. Susteršič, da »Edinost» napada sedaj liberalce, sedaj klerikalce. Kes. v nelieški dolžn<»sti in nedotaknjen od dogodkov v življenju lastnega naroda mora živeti oui, kateremu je to kaj novega... Ne, ta ne bo |»ozival dr.a Susteršiča, naj položi mandat! Gos[»od doktor nam žuga tudi s politično smrtjo. V svarilen izgled nam navaja usodo moža, ki je sicer, prej liberalen, hotel nastopiti pot krščanstva ter jc javno obsodil li-l»eralce. »Toda ob euemje udaril po meni ... Ta politik je sedaj poPticn > mrtev !« Torej čuli ste! Nič vam ne pomaga, če se spokorite in če obsojate liberalce, ker ste nastopili pot krščanstva : politični mrtvec ste, čira ste udarili po — dr.u Šusteršiču ! ! Gospod doktor, odpustite nam našo od- kritosrčnost: vi ste megaloman. In ljudje pravijo, da je ta bolezen — neozdravljiva. Božičnica skedenj skesra otroškega vrtea. Zasebni otroški vrtec v Skednju priredi na dan sv. Štefana, v četrtek 26. t. m., božično veselico se sledečim vsporedom : 1. »Božična«, deklamacija. "2. Petje. »Bratec in sestrica«, prizorček. 4. »K Tebi pridem milo dete«, dvosj»ev. 5. »Rodnemu jeziku«, deklamacija. K. »Ubožec«, igra. T. »Mladi učenec«, deklamacija. »Sv. Ciril in Metod«, živa slika. '.'.»Vojaki«. 10. »Prizor na poti«. 11. Petje. 12. »Božje dete«, živa slika. 13. Razdelitev darov. — Med točkami svira Skedenjski tamb. zbor. Začetek točno ob 4. uri popoludne. — Ustopnina 20 nvč., sedeži 10 nvč. Odveč bi bilo pozivati na to lepo božično zabavo, katero že več mesecev nestrpno pričakujejo otročiči, njih starisi in sorodniki, z jedno be-[ sedo: ves Skedenj- Gotovi smo, da bo ve-; lika dvorana gospe Marije Sancin-('eraot, kjer se bo vršila ta veselica, kakor druga ! leta, tako tudi lett»s veliko premajhna, da bi vsprejela vse one, ki bodo želeli videti pridnost, malih otročičev in njih vrle učiteljice g.ce Dragice Gregorič. Kdor hoče dobiti prostor, naj se zgodaj požuri na veselico, ker: kdor prej pride, prej melje. Izpred naših sodišč. Včeraj zjutraj so se vršile sledeče kazenske razprave pred tukajšnjim deželnim sodiščem : 40 letni Josip Rossatti, tožen radi zločina sleparije, bil je obsojen na 2 tedna zapora, poostrenega z enim postom. Radi zločina goljufije je sedel na zatožni klopi dobro znani 6ti-letni Iv. Manzin iz Vodnjana, ki je pred časom ogoljufal tvrdko Bartoli; bil je obsojen na 6 mesecev zapora in poravnati mora škodo, ki jo je napravil tvrdki Bartoli in sin. Marija Cari je bila tožena radi zločina sleparije ; bila pa je obsojena samo radi prestopka sleparije na 2 tedna zapora. Drobne vesti. Aretovanje. Pred-sinočnjim so aretirali v svobodni Inki 2H-let. Petra K., ker je ukradel več kilogramov kava. Moža so odvedli v zapore. Ravno tam so aretirali včeraj tudi policiji dobro znanega prijatelja 27-letnega Raj-munda C'., ker si je brezplačno osvojil 4 klg. sladkorja. Odpeljali so ga — moža namreč — v ulico Tigor. Okradena in o k 1 o t u t a n a. San-sonetka, gospica Ida S., ovadila je na policijo, da so jej v družini S., kjer je stanovala, ukradli več drage obleke ! In ko je zahtevala isto nazaj, da jo je domača hči po vrhu še oklofutala. Žalostno. Včeraj zjutraj so odpeljali v bolnišnico (v opazovalni oddelek) 48-letnega Jakoba S., ker se je siromaku začelo mešati. — V opazovalni oddelek so odvedi včeraj tudi 45 letno Marijo M., ker se jej je istotako zmračil um. VreiBCCski ?e»tnik. Včeraj: toplomer jb 7. uri zjutraj 10°. 1 ob "Z. uri popoludne lo°.'l C.* —Tlakomero > 7. uri zjutraj 747.0 — Danes plima ob 7.20 predp. in ob 9.0i) pop.; oseka oh 1.40 prod polu dna in ob 2.26 p "»poludne. Kadi božičnih praznikov izide prihodnja številka » Edinosti« v petek popoludne ob navadni uri. Za »Božienieo« SO darovali : g. Kornelij Goriup 100 K., g. Viktor Kalister lOO K., g. Anton Kalister ."> K. Za možko podružnico sv. Cirila in Metodija. V p »čiščenje sp »mina p ;kojnega g. župnika Grubiše poslal potom upravništva »Edinosti« g. Meden Fran 4 K, odškodnina balincarjev pri Supanu za lastne fotografije H K. Lepa hvala. Blagajništvo. Občni zbor. Podpisani javlja, da bo imelo pevsko društvo »Kolo« svoj redni občni zbor dne 12. januvarja 1902 ob 2. uri popoludne, ulica Malega mlina štev. 1. Vabijo se vsi redni in podporni členi, tla se gotovo udeleže. Trst, 24. decembra 11»01. ODBOR pevskega društva »Kolo«. Za >Božienieo« so nabrali v kavarni »Comercio« 78 kron. Darovati so : gg. Jesenko c. kr. profesor v pokoju 10 K. Gomilšak c. kr. profesor 5 K. dr. Rvbar 10 K., M. Mandič 2 K., dr. Pretner 5 K., Svetko Marlelanc 4 K., dr. Ćerne 2 K., dr. Abram 10 K., Ivan Goriup 4 K., Pegan 2 K., A. Jaklič 6 K., Piano 2 K., Candolini 4 K., dr N. N. 2 K., Delak 1 K., N. N. 1 K., dr. Dolenc 2 K., \Visjan 2 K., Kovač 1 K., Zarli 1 K., Ivan Farožič 2 K. Nadalje so darovali : g. Franjo Ferfila v Gori'-i in g. Henrik Stibiel do 5 K., g. Artur Lok ar c. kr. notar v Kanalu 3 K., ga. Marija ZwoIf v Postojni, ga. Ana Mahorčič v Storjah po 2 K., ga. Rezi Trampuš 1 K., gca. Olga Pfeifer 40 st. Bivši tržaški Slovenec, g. Janko Malo-vič, sedaj bivajoči v Parizu, zaveda se svojega rodu tu li prestolici Francije ter nam je doposlal 5 frankov ( 4 K. 7K st.) g. J. S 2 zaboja pomaranč in 2 zaboja mandarinov ga. M. Aite 10 m volnenega blapa 1» parov rokavic, ga. Vekoslava Valenčič-Verel 3 pare nogovic, 10 parov zapestnic, ?* volnene ovratnice, in .'» zimske rute. Na »Božičnici« v Roeolu so preplačali ustopnino sledeči : ge. in g. Dežman 4 K. 00 st; g. Petelin 20 st. g. Svagelj, 00 st., g. Kristjan (50 st., g. Jakob Vatovec 1 K. gg. F. S. 2 K., Škrk 40 st. poslanec Iv. Marija Vatovec 5 K., J. Vatovec 00 st., J. Cvek 00 st., Alojz Bradaš 1 K., Karauš-čič 1 K., Ščuka 1 K., Fran Meden v sv. Križu v počeščenja spomina pok. Ivana Grubiša 2 K. »Rokovnjači« se bodo predstavljali na novega leta dan ob 4. uri popoludne v Bar-kovljah. Upamo, da se slavno občinstvo udeleži te predstave kar mogoče številno, kakor vsakokrat in da se ne bo nihče izgovarjal, da je že videl igro. Saj kar je res lepega se rado gleda in posluša neprenehoma ! Vrhu tega pa naj pomisli vsakdo, da je čisti dohodek namenjen naši prekoristni šolski družbi sv. Cirila in Metodija ! Prosimo gg. diletante, da pridejo na vajo >a »Rokovnjače« v petek dne 27. decembra ob 9. uri zvečer ulica Stadion št. 19. Prosimo, da pridejo prav gotovo vsi. Ce bi bil slučajno kdo bolan ali odsoten, naj to javi do petka ali še prej, da se bomo znali ravnati. »Silvestrov večer« bomo imeli tudi letos pri »Tržaškem Sokolu« v nekem za nas novem lokalu. Podrobnosti pridejo. Le toliko čujemo, da bo ta večer, ki naj nas sprovede iz starega v novo leto, prav prijeten. »Slovansko pevsko društvo« priredi v soboto dne 18. jauuvarja 1902 svojim členom in prijateljem familijaren plesni venček v prostorih »Slovanske Čitalnice. Natančneje sporočilo pride pravoča sno ! »Slovansko pevsko društvo« bo imelo prvo pevsko vajo po. praznikih dne 27. t. m. ob S1/- uri zvečer v prostorih »Pod-nega in bralnega društva«, ulica Stadion 19, I. nadstr. Odlikovanje v sodili stroki. DUNAJ 24. (B.) »\Viener Zeitung« objavlja: Njeg. Veličanstvo je podelilo svetovalcu višega deželnega s»dišca v Trstu, pridodeljenemu mmisterstvu za pravosodje, Franu Emilu eonte Smech i a, red železne krone III. vrste, oprostivsi ga od taka. Požar v tunelu. LIVERPOOL 24. V nekem tunelu li-verpoolske električne železnice je nastal požar, ker so se vneli leseni pragovi. V tunelu je bilo kmalu kakor v peči. Prasketalo je in tunel je bil poln soparov. Neki vlak, napolnjen 3 potniki, je zavozil v tunel, in je začel goreti. Sodijo pa, da je še neki drugi vlak zašel v katastrofo. Sedaj so pri vlekli iz tunela 0 mrtvecev. Vsa izguba na človeških življenjih še ni znana. Dogodki v Kitaju. PEKING 23. (B) Ruski poslanik je zaprosil kitajske pooblaščence, naj mu prijavijo svoje prigovore proti dogovoru glede Mandžurije, da jih more sporočiti dalje v Petrograd. V tem se sluti znamenje, da je Rusija voljna spremeniti svoje zahteve. Cesarski dvor je dospel v Cu-Čou, ki že leži v območju provincije Čili. Včeraj so našli nekega angležkega trgovca umorjenega v njegovi prodajalnici v poslaniskem delu mesta. Razne vesti. Ruska polarna ekspedicija. Iz Petro-grada poročajo, da je rusko ministerstvo za mornarico dobilo depešo iz Jakutska, katero je odposlal dne 17. t. m. čaetnik Matisen in v kateri isti poroča, da je dne 1. septembra »Zarja«, ladija polarne ekspedicije barona Tolla, plula mimo rta Celjuskina. Dne 24. septembra se je ladija zasidrala v nerpiu-skem zalivu. Na ladiji je vse zdravo. . i Vesti iz ostale Primorske. X Šolska m i z e r j a v Istri. Iz Plavij nam pišejo: Svojedobno so čitali cenjeni čitatelji »Edinosti«, da je bila v Plaviji neka komisija, da vredi šolsko vprašanje, ki se vleče že kakor morska kača. V dopisu je bilo omenjeno tudi, da se je v komisiji kuhalo v prikritem loncu! In resnica je, daše danes ne vemo, kaj so skuhali! Ali ni žalostno, ali ni to neodpusten greh, da lepo šolsko poslopje, za katero so vaščani sami in iz lastnega nagiba toliko trošili, stoji že leta — prazno ! Letos smo morali zopet trošiti za popravo in za barvanje zunanjih vrat, oken itd. In z žalostjo smo opazili, da v par letih bo treba zopet trošiti par stota-kov, ker je les v nekaterih delih že segnil, da-si je sedaj že pokojni podjetnik dobil plačilo za dober les! Da to je žalosten monument za moderno in napredno državo: že leta prazno toliko poslopje, sezidano od ukaželjnosti vaščanov samih ! . . . Prazno, vzlic obljubi g. deželnega šolskega nadzornika povodom omenjene komisije : Predno dozore črešnje, dobiste učitelja... Črešrje so dozorele,, ali učitelja le ni bilo k nam in bržkone pridejo druge črešnje, ko ga še ne bode (Kaj vi veste, katere črešnje je mislil naš divni gospod šolski nadzornik! Op. stavčeva.) Brzojavna poročna. Deželni glavar za Uoriško in njega na mestnik. DUNAJ 24. »\Viener Zeitung» objavlja: Njeg. Veličanstvo cesar je imenoval deželnega poslanca dr.a Alojzija viteza Pajerja deželnim glavarjem poknežene grofije Goriške in Gradiščanske, in deželnega poslanca dr.a Antona Gregorčiča njegovim namestnikom v vodstvu deželnega zbora. Svoj k svom! »Croatia* osiguravajuća zadruga u Zagrebu otvorila je glavno zastupstvo za cielu Istru, Goricu, Trst i Dalmaciju u Puli, te je sa poslovanjem jur od-počela. Glavno zastupstvo preuzeo je gos p. Lacko Križ, ravnatelj vinarske zadruge. Veseljem javljamo ovu viest, pa preporučamo svakomu najtoplije našu jedinu domaću zadrugu, koja će prema ustanovama svojih pravila polovicu čistog godišnjeg ostatka privad-jati javnim svrhama onih pokrajina u kojimu radi, docim će drugu polovicu upotrebljavati ua sniženje premije njezinih osiguranika. Ovako ne radi nijedno drugo družtvo, nego sabire nov: c i odnaša iz naših pokrajiua. Tu činjenicu neka svaki uvaži i svojski podupre taj naš domaći zavod. Dobro domače zdravilo. Izmed vseh domačih zdravil, katere se rabi za ublaženje bolečin in drgnenje vsled zmrznenja, je najboljši Linement Cap3ici in comp., ki se izdeluje v Richterjevi lekarni v Pragi. Cena steklenici 40 st., K 1-40 in 2. — Vsaka steklenica je v krasni škatlji in se pozna po znanem sidru. 40.000 kron znaša glavni dobitek loterije za ogrevalne sobe. Opozarjamo cenjene čitatelje, da se bo vršilo srečk * nje nepreklicno dne 16. januvarja 1902. Mnogokrat se dogaja, da treba iskati in priporočevati dobro sredstvo v obvezanje rane. Za tak namen je najpripravnejše sredstvo, katero ohlaja in ublažuje zdravljene rane proti vnetju: v vsej državi dobroznano praško domače mazilo iz lekarne B. F r a g -n e r j a, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi. Ker se mazilo ne pokvari, če tndi se dolgo hrani, se priporoča, da je za vsak slučaj pripravljeno vsaki družini. Skladišče vina ulica Acfjuedotio sj 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah, Fine pastne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na doin po najugodncj:ih in konkurenčnih cenah. Poslopje. s stanovanjem, hlevom in nekaj zemljišča se odda v najem. Poizvedeti je pri lastniku gospodu Fr. Počkaju v Trstu, ulici Erta št. 4 I. nadstropje. ' KARLO PERTOT kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. Izdeluje iz istrskega in kratkega kamenja vsakovrstne najnavadnejše do najfinejše izdelke. Priporoča se slavn. občinstvu za vsakovrstne napisne ploiče in nagrobne spomenike. Sprejema naročbe za stavbinske in druga v to stroko spadajoča dela. ^tf Vsaka naročba se izvrgi točno in po ugodnih cenah. Priloea „Edin os M- k iteTilki 2<>4. DanKlc>ra, za l ozimne praznike sj»oroeiti vesele vesti z južnoafričanskega l»ojišča. Buri ko zopet v dveh maiih bitkah zadali občutne udarce angležkirn čet-jm ; in sicer so dne 21. t. m. napadli v dolini Kraal, blizu Vredeforta, čete angležkega majorja Mac Micknvja, kateri je v tej bitki izgubil več častnikov in vojakov. Kitchener pa }K>roČa, tla so Buri blizu Tafelskopa napadli tudi čtte polkovnika Da-mama. Polkovnik Dama nt je hotel z jedno eskadrono konjenikov preprečiti Burom, da bi se polastili nekega griča, a se inu ni j>o-srečilo, temveč so Buri dospeli ua grič in postreijali od tam vso angležko eskadrono, tako, da so samo štiri vojaki ostali zdravi ; vsi drugi so mrtvi ali ranjeni obležali na bojišču. Tržaške vesti- <«ospod Viktor Kmlister, ki je, kakor je znano našim čitateljem, zamogel prispeti iz Rusije v Trst še le po pogrebu bi ago pokoj nega očeta svojega in kateremu je o njegovem povratku dr. Gregorin izrekel sožalje ne le v svojem ampak tudi v imenu tržaških Slovencev, zahvalil se je v ljubeznjivem pismu na izrečenem sožalju v imenu svojem j in visok«»rodne gospe matere. Iz tega pisma izhaja ne le otroška ljubezen do blagega po- j kojnika in neutešljiva bol nad težkim udar- ; cem, ampak tudi ljubezen do našega naroda in {»osebno do tržaških Slovencev, katerim se visokorodni gosp. Viktor Kalister v oae-njenem pismu mej drugim zahvaljuje z naslednjimi besedami : »Prisrčno zahvalo izrekam tudi vrlim tržaškim Slovencem in Slovenkam, ki v re- : snici žaljujejo z mano in mojo materjo po blagem pokojniku.« Dr. (rregorin je nmatral za svojo dolžnost, da to zahvalo, ki je namenjena trža- j škiru Slovencem in Slovenkam, objavi na tem mestu nadejaje se. tla mu visokorodni g. j Viktor Kalister ne vzame za zlo, ako si je dovolil iz zasebnega pisma iztakniti tudi nekaj, kar ni bilo namenjeno za javnost. Sobotna seja mestnega sveta trža škega. Po otvoritvenih formalijah je predlagal svet. Spadoni, naj se v SfK>min na manifestačni shod v gledališču »Politeama« za laško univerzo izdati spominska knjiga in s[>ominska svetinja in se v omenjenem gledališču uzida spominska plošča. Svet. Iv. G o r i u p je izjavil v imenu slovenskih svetovalcev, da oni nimajo sicer nič proti laški univerzi, da pa ne čutijo nikake potrel»e, da bi se ogrevali za isto, medtem ko jim mestni svet noče do.voliti niti iedne slovenske ljudske šole v metu. Iz tega vzroka se slovenski svetovale! odtegnejo glasovanju. Za Spadonijev pretilog je glasovala potem — to se umeje — vsa laška večina, s Župan je na-to poročal o zadevi dra. ' < "astiglioni, ki je bil obsojen radi prodajanja žime iz matrac. na katerih so ležali škrolu-lozni otroci, in je rekel, da magistrat ni m-'gel jx>stopati proti dr. Castiglioniju, ker ni nikakih določil, ki se zadevajo te bolezni. O tem s|K>roči'u župan ,vem se je vnela daljša razprava, v kateri je svet. Zanetti ptraebno I ojstro kritiziral postopanje magistrata v tej j zadevi. Istotako je bila v razpravi tudi zadeva zdravnika dra. Tedeschija, ki cepilni serum, kateri se prireja v njegovem zavodu, mesa z glicerina. Prvi je o tem hotel govoriti svet. tir. R v bar, a župan je dal besedo svet. Za-nolli, kateri se je bil že prej prijavil, da bo govoril o tej stvari. Dr. Zanolla je napadal magistrat, ki se ni brigal za to zadevo;: odgovarjal pa mu je mestni lizik dr. Co-1 stantini. Na to je mestni svet prešel v razpravo o proračunu za bodoče leto. V glavni razpravi je govoril prvi svet. dr. R v b a f, če-gar govor smo prinesli že včeraj na uvodnem mestu. Odgovarjal mu je svet. Rase ovi eh. ki je govoril tako surovo in nesrečno, tla so celo njegovi semišljeniki ostali popolnoma mrzli in se koncem njegovega govora ni zganila niti jedua r» ka, da bi mu ploskala. Svet. B e n u s s i je rekel, da ljubi narodnost dr. Rvbara in želi, da bi vsi narodi napredovali, ali le v svoji hiši ! In radi tega da ne more priznati, da tujci hočejo gospodovati v njih (Italijanov) domu. Svet. dr. G r e g o r i n : Mi nismo tujci ! Svet. dr. R v b a ?: Kdo nas je izvolil ? Morda Italijani ? Nadaljujč svoj govor je Benussi skušal pobijati izvajanja dra. Rvb£ra in je hotel dokazati, da se občinske finance in tudi uprava mestne plinarne nahajajo v najboljšem stanu. Svet. dr. R v bar mu je zopet odgovarjal in rekel, da so Benussijeva izvajanja le njegova osebna naziranja, ter da že zaključni račun pokaže, kdo da ima prav : on, ali Benussi! Na izvajanja svet. Rascovieha je tir Rvbar odgovoril slet leče : »Kar se pa tiče govora'g. podpredsednika Kaseovicha, res ne vem, kaj bi odgovoril. On nam je očital, da smo o vsaki priložnosti brutalno napadali laške zastopnike in laško narodnost. V tem oziru se sklicujem na ostale gg. kolege, naj nam povejo, da-li je to res?! Jaz prosim gosp. Rascovicha, in sploh vse goBpode, naj nam navedejo sejo in govor katerega-sibodi slovenskega zastopnika iz lanj-skega leta, v katerem (govoru) bi bili mi napadali kaeega svetovalca ali oelt5 italijansko narodnost! ! — Polemizirala sta, več ali manj srečno, z izvajanji dr. Ryb:fra še svet. Ven-tura in Morpurgo, kar dokazuje, da je govor dr.a Rvbara napravil nenavaden u tis, tako velik, tla so ga skušali izbrisati nič manje nego štirje govorniki večine, kar je zadnji govornik, svet. Morpurgo uvodom svojega govora sam pri poznal, ko je rekel, j gramu vseh Slovencev, brez razlike pol iti č nega mišljenja. »On« priznava sicer, daje tudi »Slovenski Narod« včasih res »liberalno« odpiral svoje predale — spisom gospoda Podgor-nika, ali — tako povdarja z emfazo - identificiral se ni z istimi nikdar in se torej — to je menda logično — tudi ni nikdar ravnal po njih. Ker pa sedaj »Edinost« isto dela, kar je nekdaj delal »Slovenski Narod« — z razločkom oeveda, da »Edinost« povdarja ob enem, da menenja takega politika treba vsikdar vsaj slušati — pa vsklika »On« hinavski: Ali je pošteno.....itd.?! »Slovenski Narod« je torej tudi nekdaj priobČeval spise g. Podgornika, ker jih pa sedaj priobčuje »Edinost«, je sodba pri »SI. Narodu« taka, tla ti spisi sodijo — v koš. »On« šteje v greh gospodom okolo »Edinosti«, ker — kar pa si On le domišlja — stikajo za predrznežem, ki si usoja imeti in govoriti svojo sodbo. On si torej brani pravico za izrekanje samostojne sodbe o tržaški politiki. Tu mu dajemo prav, ali potem se mu moramo le čuditi, kako da soglaša z istim »Slovenskim narodom«, ki imenuje iste go st>ode okolo »Edinosti« brezzjnačaneže, vo-! denčke, ljudi brez programa, čim si dovoljujejo imeti o kaki stvari, ali o kakem dogodku sodbo, ki ni niti »Narodova« nit1 »Slovenčeva«, ampak — svoja i ! Kousekvenca je sicer lepa reč, ali vsaka da noče pustiti mestnega sveta pod utisom hiia ™ Die besed dra. Rybafa!! Torej še potem, ko so govorili trije laški govorniki, čutil je svet. Morpurgo, tla je zbornica še vedno pod utisom govora dra. Rvbara, kateri govor so tudi svetovalci, od začetka tlo zaključka, pazljivo Dolžnost naša je torej, da primerno kvi-tiramo to ponovno ljubeznjivost od strani starega prijatelja nam, gospoda dr.a Su-steršiča. Gospod doktor je izvolil reči, tla si »Edinost« ne upa pisati naravnost v liberalnem duhu, »ker je v Istri najboljša podpirate-ljica narodne stvari tamošaja vrla duhovščina«. Nekateri hočejo videti v tej sentenei gospoda doktorja malo denuncijacijo z namenom..., no, s tistim znanim namenom ! Mi pa se nočemo udajati takim nelepim mislim!! Mi kvitiramo marveč ta izrek z veseljem in zadoščenjem — sebi v prilog! Predno pa zapišemo to pobotnico, naj nam gospod doktor blagohotno dovoli malo, tla nekoliko utes-nimo in zaožimo njegov sicer povsem resnični izrek o vrli duhovščini-podpirateljici narodne stvari v Istri. Da ta izrek velja v polni meri, ali le in jedino le za tisti del duhovščine v Istri, — izlasti v poreško-puljski škofiji — ki trpi p 1* o g a n j a n j a, m u-čeništvo, pod težo italijanskega fanatizma in 11 a r o ti n e g a in političnega zavezništva z n a j s r d i -t e j i m i liberalci in brezverci, tistih »vrlih b o r i t c I j e v za krščanske resnice, ki so preko «Prxmorsk. lista*, njega stranke in voditelja iste t u tli zaščičenci — d r. a S u s t e r š i č a !! Da, gospod doktor, na ta del duhov- Kar se dostaje smešenja na račun gosp. š?ine v lstr'l> katere lj'»l>ezen do naroda je Podgornika radi namišljene agitacije za pravo- kakor skala fcrdia tudi v viharjih, ob vsem slavje, dobiva Njegova 'svetujoča in nič de- pritisku od strani zistema, katerega nositelj lujoča mogočnost odgovor v včerajšnjem Je mož> ki je merodajen tudi vam, spoštovani listu v izjavi gospoda Kravosa. — Kar se g°Bl,otl ,loktor- mož' ki rezi(lira v k™zoško-poslušali. Svet. Morpurgo je ob zaključku Vstaje nastopanja slovenskih mestnih sve- fijski palači v Gorici...! Kvitiraj.no torej! Ljega govora omenjal tudi, da ni bilo umestno, tovalcev in odstopa Venezianovega, je Gospod doktor vidi v nas bberalce. Bod, > ji-! r\ - j i 1 * •. mu! lo obvestilo lem nemo na znanie s tisto da je dr. Rvbar žugal razpuščenjem mestnega dolnl »On« primeren odgovor v sobotni seji . „ , . xi J * 0 , , i * * -1 1- ravnodusnostio, s katero računa vsaki clo- sveta, na kar je dr. Rvbar odgovoril, da on mestnega sveta tržaškega. Mi ponavljamo J . J - , - - . j r - 1 -i- vek ob sobotah, da bo drugi dan — netlelia!: ni izrekel nikakega žuganja, temveč je kon- tu le: res je, res, m zopet res, da bi bili c . ' 8 , • , & 0 J ' .. , , , • i- ,, Je na« stvari na svetu, ki se ne dajo otlpra- Statiral le fakt nast lahko provocirali razpuscenje mestnega 1 ' ji .... ,-, * * u 1 a viti, da človeku ne preostaja druzega, nego sveta, in bi jim ne bilo v to trebalo druzega,i ' . . .1 _ »no- -i'*1 jeraiie na znanje in se tolaži kakor ve in zna. Torej: o našem »liberalstvu« nočemo di-sputirati z gospodom doktorjem ; pač p a V sinoćnji seji je mestni svet prešel v podrobno razpravo o proračunu, v katero to, kar jim nasvetuje »On« sta večkrat posegla tudi slovenska svetovalca B«ma« Proti Italijanom. Ali naši niso tir. Rvbar in I) o 1 1 e n z. Več o tej seji v prihodnji številki. »Slovenskemu Narodu« v album. T rž. dopisnik »Slov. Naroda« je mož, kateremu ni smeti očitati, tla ne bi imel velikega menenja o — sebi ! ! Prosimo vas ! On in jedini On je prišel na to idejo, tla bi bilo dobro, ako bi se po okolici vršili shodi !! — On in jedini On je -poučil »gospode«, da treba prirediti manifestačni shod za slovensko univerzo. In On je rekel sedaj sodbo in obsodbo o slovanskem kulturnem programu, kakor ga razvija jeden — Podgornik ! Pa recite, če ni res: mož se Čuti! On po-hoteli kazati tacega »poguma«, vede, da bi le škodili stvari. Ali če »On« očita našim pomanjkanje poguma, potem je se svojimi nazori zopet v diskre-panci se »Slovenskim Narodom«, ki je dr.u Rvbaru očital ekscese, in z vodjo narodno-napredno stranke, ki je menil, da le zmedene glave mislijo na represalije in da moramo Slovenci prednjačiti z dobrimi izgledi.....! jemljemo na znanje, ti a radi duhovščine, ki služi narodni stvari, }>o- taj 11 jemo od gospoda doktorja imputirani nam liberalizem — id est: da svojo strankarsko korist podrejamo narodni koristi. Hvala prisrčna, gospod doktor, tako priznanje je že nekaj ; izlasti v sedanjih časih v »On« na zna tudi — lagati. Ali v takih 01 ., . . , , . 1 b Slovencih, ko je strankam , ne izvzemal one, prosvetljenih ustih menda tudi laž ni greh ! ^^ ^ _ g dr yUBterši5j 8trankar8ka »On« pravi, da »Edinost, piše tako, kakor mentor ob majhoih Jn veHkjh da so Slovenci obglavili Mauronerja in An- gtvarej 1 gelija !! Kdaj je »Edinost« trdila to? Kar G. doktor je menil tudi, da »Ed. zato ne , . smo pisali mi izlasti o Angeliju, smo prina- iže naraVj00Bt liberalno, ker se boji zgubiti govori s^cer le o tem, kar je nasvetoval m ^ izrecDo kjjkor po9Qetke Da Cj|mber ye ^ ^ _ tako rekel >ke(,ar mole, o tem, kar je ze - storil Al, kavelj margjkaj italijan9kega tahorat 5esar mi ne m y tudj sekat€ri je vendar-le k, nos, na svoj, k naprednih ^ ^ je re9, a nam ni v sramoto. Camber >iao ra(li Iiberalni t To pa je že, dragi go-plečih ves slovenski trzask, globus. --- .... On je sicer pre žrtvovali za shotle Čas, trud, denar, nedelje, praznike, življenje v svojih rodbinah, ter da so zanemarjali — v kolikor so rodbinski glavarji — ženo in otročiče, ko je trebalo vzdram-ljati našo okolico in jo usposobljati za hud in nejednak boj ; On je, kakor rečeno, to malenkost prepuščal drugim — ali shodi so Njegova zasluga in takoj za Njim seveda tudi »Slovenskega Naroda« . . . Iz tega izhaja jasno, tla so to same bajke, ako kdo govori o kakih zaslugah voditeljev tržaških Slovencev, saj je tem voditeljem bilo le v prokleto dolžnost, da izvršujejo, kar jim nasvetuje — On ! Žnjim v primeri je g. Podgornik pravi politiški pritlikavec, pigmej ! O11, dopisnik »Naroda«, je izrekel svojo sodbo o programu gospoda Podgornika ! In proti tej sodbi ni apelacije, ker mož se očevidno čuti zadnjo instanco ! Ou pravi, in zato mora biti res, in vsaki dvom je izdajstvo na napredni misli — On pravi, tla Podgornikov program zastopa le Podgornik. Res je sicer in to vedo vsi sodobni, nekoliki) stareji politiki slovenski, da je bil ravno Podgornik tisti, ki je n. pr. prvi začel z železno doslednostjo zastopati idejo nacijo-nalne avtonomije ; res je sicer, tla so izvestni prertestinirani sit »venski politiki radi tega nazivali g. Podgornika z norcem, ki se smeši pred svetom z utopijami ; re3 pa je tudi, da je ista ideja nacijonalne avtonomije vendar-le od dne do dne pridobivala novih somišljenikov in da je slednjič na vseslovenskem shodu v Ljubljani ta jedua utopij Podgornikovih bila vsprejeta kakor kardinalna točka ua pro- gioous. -e bil Bam v lUi\\)anskem taboru kakor kom- gpod doktor tako L;/ka 5u tako p mi {)a nismo bili!! Mi se, hvala Bogu, nuvacija, da jo more izgovoriti le človek, ki * —1-1- De gibljemo v ti8tih mlakah, v katerih seje mu dozorevaj0 take misli! Ako bi pri možeh, zadušil jeden — Angeli. Mi bi tudi smatrali ki vodijQ sedaj siovensko borbo v Trstu, za najgrši zločin na nedolžnem in poštenem pribajaia [e mošnja v poštev, potem bi si pa narodu našem, ako bi naši listi na dolgo in igtj pomagan na najlaglji način !! Prepustili široko razpravljali o takih — odpustite nam bi _ drugim, naj si v Trstu polnijo mošnje dragi čitatelji! — svinjarijah, kakoršnja je % (|obi5ki 0i\ narodne borbe!! Tako bi naj- obglavila Angelija ! |epše zavarovali svoje lastne mošnje... Gospod Gradivo Mauronerjevo je imel dr. Gre- doktol. naj nam oprosti ! Nam se zdi, da on gorin v rokah! Sedaj pa vas vprašamo : kje nima poV8em jasnega pojma o tem, kako naje odvetnik, in kako bi morali soditi o nje |rođno delo v jr3tll \n jstri >polni mošnjičke , govem poštenju nasproti svojemu lastnemu kajti razmere Da Kranjskem so menda precej klijentu, ki bi interes tega poslednjega iz- ,irugaSne t u d i v tem pogledu!! koriščal za časnikarske efekte?! In to lahko j Izborno avto karakteristiko pa je podal ovadimo: ravno g. dr. Gregorin je bil, ki nas doktor, rekši: je prosil v interesu stvari, naj kolikor možno malo pišemo o aferi »Tembolj pa moramo zameriti »Edinosti« 1 nje početje, ker gospoda okolo nje natanko M a u r o n e r j e v i, dokler sodišče ne pove \ ^ da ge ima 9 l 0 v e n s k o - h r v a t s k a svoje besede. 'organizacija v Istri ravno meni »On« pravi, da mi pripovedujemo bajke, j precej hvaliti, da je gospodarsko se okre-Mi se lahko motimo kakor se lahko moti j pila> ter da je narodno-gospodarska organi-vsaki Človek, ne izvzemši gospodov pri »SI.; zacjja v Istri v nevarnosti, ako bi hotel jaz Narodu«. Da bi pa mi vedoma in v namen vračatj nemilo za nedragO<. samohvale pisali laži, to je insinuvacija in perfi-dija, možna le od drznega čela, kakoršnjega nosi — On! ! Gospodu dr.u Snsteršieu v album. V svojem govoru v »Katoliškem domu« v Ljubljani dne 15. decembra t. 1. se je gosp. dr. Ivan Šusteršič, poslanec V. kurije za Kranjsko in voditelj katoliško narodne stranke, blagoizvolil spominjati tudi naše malenkosti ! G. doktor bodi uverjen, da umemo ceniti to izredno čast v isti meri, v kateri se je posluževal tudi v tem govora tiste Ijubeznji-vosti v tonu, ki mu je že lastna, izlasti, kadar govori o nas tržaških Slovencih ! Kakor mi sodimo stvari, je narodnogospodarska organizacija katoliško- narodne stranke pomogla narodno-gospodarski organizaciji v Istri ! Gospod doktor je morda posredoval pri tem, a to mil še ne daje nikake pravice, da zaslugo vindicira — sebi!! To je sicer stvar katoliško narodne stranke in nas ne briga dalje, ali beležimo vendar, ker je prekarakteristično za razmere v katoliško-narodni stranki, ako sme kdo — pa bodi tudi voditelj stranke — žugati z odtegnjenjem podpore, ki jo je dala gtrankina organizacija, ker se je kaj neljubega zgodilo — le njegovi osebi!! za posrebrnjevanje ogledal Via Farneto šiv. 13 (nhod Via Gelsi). Telefon it v. 941 Tovarna /a ogledal ne sipi* vsHi velikosti, popravljanje po- kvarjenih oirleilal ter zboljšanje PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke Santo (FAiipli TKST. - Via S. Antoni" - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Speljali teta eopiSev za zidna dela nepresežne trpe/n-i. Bogat izbor šoetk, birojev za čiščenje parket »v, metelj, metlic, sf-etk od perja, palic za iztolči prah. Velikanski izb r mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark. mošnjičkov itd. JC Vse po jako nizkih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. XXXXXXXXXXXXXXXX z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m slov, zaiop pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Ćernigoj-a Katera se naiiaja v Trstu, Via Piazza vecchia Rosario) št. 1. «*ira in najboljsesa sestava /. dvojno in nepretrgano |»ritiskalno močjo: zajamčeno najboljše delovasje. ki prekaša Tse drure -ti>ka)niee. Najboljše automat ične paten- ~ tova ne t rt ne h r i z s a 1 n i c e - „S Y P H O N I A" Automatična briz- ki delujejo i-ame <>d i-el)H. ne da jih galnica. bilo treba goniti. Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje, mastiti grozdje. Plugi za oranje vinogradov. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih minemlnih [»ridelknv. Stiskalnice za seno, slamo Mlatilnice za žita. čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, roc*ni mlini za žitu v razni 11 za poljedeljstvo nuni i mlini kosti 11 in vsi »Irusfi stroii m itd. na roko. Ii veli- Oillikovan z dvemi zlatimi in bro- nastimi kolajnami FRAN HLAVATY ulica Criulia št. l/A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. izbor- 1 zdel u jejo in pošiljajo na jamstvo kot najnovejše posebnega, ncir;i, urcsiiu-eiiega. najbolj pri poznanega in odlikovanega P H. MA7FARTH & Co. c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaj, II- Tal»orstrasse št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi, srebrnimi in pohvalnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopnici se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani. „Čuvati se pred ponarejanjem". Obuvala. Podpisani priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulici Kiborgo št. 25 in v Skednju (Šeeilna) št. 388 (naglavni cesti. Sprejema naročbe po meri in za-popravljanje. Bog i narod ! Peter Rehar, čevljarski mojster. XKKKKKKXXXXXXXXX ZALOOrA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij jr ISTRSKI TERAN, ki s*t* toplo priporoča družinam, gosp. krčmar-jem in restavraterjem. Simeon Paviinović, ul. Chiozza It. Kemeljni v velikem izboru bukove MU. ^StUlia G aiTI 1) fillillS orehovma. jelovina, trd les vsake vrste, dogiee t za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stopnjice. Cene zmerne "^B Viktor Miklavez v Trstu Via Fonderia št. 10. X rr 1* prve roke. ^ xxxxxxxxxxxxxxxx Ste li gluhi?? Vsaka vr^t sluliosti in slabe ura sluha -e ozdravi z na«u> novo iznajdbo. Samo glu-horojeoi so neozdravljivi, šumenje v ušesih, preneha takoj. Opišiti Vaš slučaj. Preisko- 100 do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osel>e vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d..*oijenili državnih papirjev in srečk. Ponudbe po-1 naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutsbegasse, 8. Najbolši plemeniti kanarčki žvrgolelčki, ki se izkazujejo posebno z lepim glasom d it. razpošilja po povzetju za Mk. * i, 8. 10, 12, vanja in navodila brezplačna. Vsaki se za- j„ jn samice po Mk. 1.50 na S dnevno Via Rossetti št. 2 Odprta vsaki (lan do polunoei. Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, da toči vina prve vrste vipavsko belo, in istersko črno vino, ter izvrstno senožeško pivo. Kuhinja je priskbljena vedno z gor-kitni in mrzlimi jedi. 'An obilen obisk priporoča se slav. slovenskemu občinstvu : udana Marija Butkovič. Zaloga pohištva. Anton Breščak Podpisana priporoča svojo novo ustanovljeno postavno koucesijoni-rano posredovalnico za službe. Posredovalnica se nahaja na Lip- skem trgu (Piazza Lipsia) št. 4 in prevzema posredovanja na službe vseh Vrst. Priporoča se udana Josipina Jančič. Jnfleiii It Franz" krčma v ulici Geppa štv. 14. 7oči vina prve vrste: Bela vipavska . . Črna istrska . . . Istrski refošk . . . liter po 36 kr. „ „ 36 „ 48 more z malimi treski dorna sam ozdraviti. Intsrnationalni zavod za zdravljenje ušes, 596 La Salle Ave.. Chicago. III poskušnjo. TlialeH/. H Vogit. v Gorici, Gosposka ulica St. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki :zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V ; Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-_ _,_ kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. (Kalistv Družinam se pošilja na dom od 10 litrov diplomo- naprej: Ipavako belo liter po 28 kr., van specijalist Giordani, ima svoj ambulatorij ČmO istersko liter pO 28 kr. Gosilna ..Al Transwaal'\ Operater kurjih očes, van specijalist Giordani, ima svoj am Via Stadion 3. L ki je odprt od g predp. do G. pop p . ? he tudj kr5marjerDf katerim dajem ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstra- * • i . nit«»v turiih nfian in zHraHlih nohtov tudi v naiboli vinootl 5U litrov naprej po dogovorjeni ceni. Razglas f (prej i oitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj 1 kompliciranih slučajih na posebpn način in brez Antico Gold,o<) Via dello Scoglio 205. i aikHkoršnih bolečin Cena za operacijo v ambulatoriju ** j l krona, na domu 2 krom. i nasproti Drejevi pivovarni). ! ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ naprej po dogovorjeni Josip Furlan, lastnik. I'o strani <-erk\e Antona novega> VELIKO TRGOVINO cerkvenih in pobožnih predmetov. Podpisani priporoča i. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, ietošl<, kraški i teran, Opolo. prosekar, nadalje Dreherjevo j»iv<», IMzensuo in Spaten v l»otiljkal». I>omaoa kuhinja vedno pripravljena. Edina zaloga pristnih č-el^lnovoičenih sveč. Kroirljisee. Svojim rojakom se toplo pripo Zaloga vseh vr-t masnih plašče v, pl uvijalo v, -tol -raje. - vet i I k. -vfi-nikov. saliijt-v. kri/c\ itd. Izbor ki^ov \ rnt in velikostij. palm. eer- I Fran BenClC, krčmar, kvenlu vence* itd. ______^—————— Zalojr* litunačalfa knji^ mi«uii. ritnalov. 1» revi rje v itd. masnih knjiii \~eli vr^»i in vezenj, rožnih vencev in svetih k "lajn a v v Isce _ A za neko prodajalnico blagajničarka, zmožna slovenskega italijanskega je- zika ter dobra račnnarica. Naslov pove uprava, i nosti". .Ivli- Na citre svirati p od u čuje proti majhni zahtevi. Na razpolago so tudi nekatere eitre v dobrem stanu in po nizki ceni. Naslov: ul. Farnetto 22. IV. Zadnja novtwt : *vete in alegorične razpel«Jni«-e. /a Božič: velik izltor jaslk* in voščenih .lezuš-čkov, JeruMfk v Jaslicah z godlke»n> nehaniko in ne-itev'l'io drugih pr»- imeto\". < ene inernf. poboji Hobri '•prejema naročue za vr»t te ~troke ter jacut i zu pi^tu »st in točnost. Sjio-tovanjem udana A. I. h v rt- n c/V. Za večjo /.»-lezninsko trgovino išče se spreten knjigovodja h ki mora hiti popolno vest* st. spričali opremljene 1 Aleksander Levi Mžnzi Prva in največja tovarna pohištva Tteb *rst —•J TRST — I® m si pon udi. ;»er h Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. GAPSICI COMP. I iz Richterjeve lekarne v Pragi J pripi.znano izvrstno, bolečine ltlažrće m.izilu i.,.: iva -e "S) 1.4<» K in p< > 2 K po vseh lekarnah. Pri v Kupovanju t'>ra povjKui priljnbjjenega d'.marega zdravila naj se pazi etlino le na originalne nt^kleuiee v zs^itki z na>o var--tveno znamko „SIDKO" iz Richterjeve ''if lekarne in le tedaj ie gotovo, da se -prejme originalni izdelek fiidmnen letsma pri zlatem tem f Pragi Ellzabetiae uUce 5. ! plače, je [mšiljati Celje. na) se >r.; S) Si S) ^ m M Efektna loterija v Trstu. lOOO dobitkov v vrednosti 6000 kron I. glavni dobitek: spalna solina oprava. II. M .. : oprava neveste III. „ „ : oprava za jedilno soho. drugi i»9T dobitki ob=s<£ajo: ure, verižiee, naprsne spile, aarokuice, prst-lani zaponke, uhani, guuioi, palice, sukneno blago za obleke, toplomer, zrcala, pasovi za gospode in gospe, novčarke dežnik', solnčniki itd. itd. itd. Glavni dobitki -o izloženi v produjalnici g. Ign. Kron v ulioi Te i samo vsako lice nežno in po- ^^ i*/,,, trik* i-r^k.**-I nlajero. nego tudi belo in ^^^ tuja (in |N>itiaukaiu teka, R brez peg. Solnčne pene ^^^ ti.i-ainu, r« /.avi,i m i>nihuju, jjr<> B odpravi vssk z t;po- ^^^ 1,1 7«?iu*tniuo rrrtl ako ienar uajm-j JioAlj«. _ ŽIVOTNI BALZAM _ ^ „O ALVATO H On «Mi kri, k»>r .i* najlrf>lj*e «l"n>ače Pravilo notra.u.ie in vmje l-lezui, «lwtr»njnje nečiste ter r V ni želez j ;i In tovarniških strojev. Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Peteri na plin. bencin in petrdej sestava v0ttc." Motori na plin in vodno moć. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaioga cevij za vodo, plin in par. Materijal za stavbišče. Stroji v>eh vrst. Vodne .-esalke vseh sestavov. < Mri za stroje in kotle. Prij'-idki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement Portland« in »ltomano«. < >ljii za kolesa in masti. in v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je i/vrsila doseilaj nad ohrtuih naprav med kojimi: in j»r j.rav- £ u ll^ žn^. z:i \ixlnih iiape jav. 17 tisk:ir:i in k:»«n:j<>T »kai n. 1 ."> mehaničnih 'leifi\ :>1 jmkIii'T j za či»Vnje in pf»i"ei»je kavi'. 7 na]>rnv za iztlel»»vanj" praha {>r>»ti mrt-t^-in in dn'tr. 1<» ni;|»rav za kuijenjc z gorko vodo in usnim. 12 sladčičurn, pekarn, tovara za t išk< t in konfVt*. napeljav električne luf*i. Kakor tinti Tovarne za iVrilnice, Predilnice. Tovarne za Fovarne oMeku itd za Kiizp, et'rez:t», parann in > gard i ii e, Mline, P'Mljet; a za na pravi janje soli, Tovarne za delali za maske, Sti.-kaluiee <»'ja. Naprave za vo>luo s lo. 1 ovarnc za šumeče votle, Hist lerijf. Podjetja za eis'*enje in nakladanje žita. V ta namen je bilo postavljenih: 151 motorje? ca plin in peiielej in 65 namili sticjev osiguravajuća zadruga u Zagrebu, stoječa pod zaštitom občine g slob. in kr glavnog grada Zagreba, otvorila je GLAVNO ZASTOPSTVO /a\ Istru. CvoriciL Trst i Dalmaeijii s;i sjedistem u Puli. I požurujemo svakog valjanog kueegospodara. da sve svoje zgrade i jmkretnine osigura proti požaru i Šteti »><1 gromu kod roatiak" ver načela radi, da novac ne ide v tudjinu. OsipraBja se primajti oz vrlo nizke cieie i dobro jamstvo. Mjestni zastupnici traže se u svim selima i gradovima Istiv, < Toriee. Trsta i Dtthuaeije. Pouudhe šalju na ===: a Glavno zastupstvo „Croatiae" u Puli Dr. Rosa Ba!sam Praško domaće zdraviio —•( iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi je že već knkor » let obtV znano ilonmće I jt: sLaro, najnrej v Pragi ral>ljem» do- zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z I ,..../.„ ^.i....^.*;, i, . " , , , 1 . . J,. . . I muce ziliaviio, katero varni«' in ohrani redno upora!>o utega se prebavljanje krepi 3 ,. . in ohrani. 1 rane c:St"» vnerje m lutleeine olajša. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. J v pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti po pošti 20 nvč. več. I 6 nvč. več. varilo! V>i -kimi, avstro-«-grskimi m namiznimi vini. Rum Jiirnajka, Deraerard, konjak, sladke pijače in mzna žganja, vse to iz krajev, kifr se prideluje ter ^d prvih tli m inozemskih tvrdk. Toči t»h drobno (o i ljti litr i naprej) rum. Demerard in Havauo, Maisjilo, eiper, mo.-kat, likerje in r.-zna žganja itd. D^"* po najnižjih cenah Na iz I »ero: kitajski in ruski čaj prve vrste.