PoStnina plačana v gotovini. Leto LXVII., št. 163 Ljubljana, sobota 21. julija 1934 Cena Dfai L- Izhaja, vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike, — Inserati do 30 petit vrst a EHn 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 10O do 300 vrst a Din 3--, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — ^Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. CREDNIŠTVO TS UPRAVNISTVO LrII"BLJAXA, K na fl jeva ulica. št. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska eeata. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon št. 6A, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190, — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.35L Kdo je kriv kaosa v Av Neosnovan napad oficielnega glasila avstrijske vlade vi j o — Potrebne ugotovitve — Jugoslavija se m v avstrijske zadeve, četudi bi imela za to dovolj Franciji grozi resna kriza Na včerajšnji seji vlade ni prišlo do nilcalcega sporazuma — Odločitev je sedaj v rokah Doutnerguea na Jugosla- vmešavala Beograd, 21. julija, r. Dunajski listi >Das Weltblatt«, organ avstrijske vlade, objavlja v svoji številki od 17. t. m. pod naslovom -Črne avstrijske legije v Jugoslaviji« docela neupravičeno sum-nieenje naše države. List pravi med drugim: »V Jugoslaviji je zatočišče skupine avstrjskih političnih emigrantov, ki jih podpirajo gotmi krogi v Sloveniji in ki vrše agitacijo proti sedanjemu režimu v Avstriji. Dalje se trdi, da obstoja v Sloveniji akcija, ki ima za cilj odcepitev Koroške od Avstrije.« Današnja ^Politikaobjavlja odgovor na te insinuacije oficielnega organa avstrijske vlade in ugotavlja med drugim: Žalostno je, da list, ki mu je dana naloga, da brani politiko svoje vlade, v pomanjkanju solidnih argumentov za njeno obrambo iznaša klevete proti avstrijskim sosedom. Na napade tega avstrijskega lističa naj ugotovimo samo to: Od konca svetovne vojne pa do danes v Jugoslaviji nikdar ni obstojala kaka akcija, ki bi imela za cilj, da povzroča težkoče avstrijski vladi in da se meša. v njene notranje zadeve. Nikda.r se pri nas ne z besedo, ne z dejanjem ni delalo proti Avstriji. Naša država ni mislila na to niti takrat, ko so se v Avstriji delali poizkusi za oživi jen je fantoma habsburške monarhije. R takim sredstvom se nismo zatekli niti takrat, ko je izgledalo, da je stopila Avstrija v krog reAizionističrah avanturistov. Jugoslavija si je stalno prizadevala, da ostane lojalen sosed, ki ima polno razumevanje za notranje in zunanje težkoče a\-strijske države. Neosnovani napad oficielnega glasila avstrijske vlade pa nas sili, da se tudi mi pozanimamo s sedanjim položajem v Avstriji in to tem bolj, ker je ta napad na našo državo izvršen v namenu, da prikrije pravo stanje stvari v Avstriji sami. Dogodki, ki se od februarja letošnjega leta dalje odigravajo v Avstriji, dokazujejo, da je Avstrija v stalnem notranjem vrenju. Vzrok temu je treba iskati v prvi vrsti na razcepitvi prebivalstva na neprijateljske tabore z nasprotujočimi si ideologijami in raz-rednimi interesi. To je ustvarilo notranje vznemirjenje in dovedlo do odkritega spopada med sedanjim režimom in enim delom avstrijskega prebivalstva. To stanje se je še poslabšalo s stalnim kolebanjem in z enostransko, nepotrebno strogostjo vlade, kar je imelo za posledico odkrit ljudski upor, ki je dove-del do znanega krvoprelitja. Ukrepi, ki jih je režim uporabil proti strankam, so bili zamišljeni in izvajani tako, da vsiljujejo vtis, da niso bile izvajane v cilju izvajanja premišljene politike, marveč v cilju, da se onemogoči vsaka kontrola te politike. Po tej poti je šla avstrijska vlada tudi po februarskem krv opre litju. Reakcija se je pojavila tudi na drugi strani in tako je prišlo do teroristične akcije. Z zakonom od 14. t. m. (s katerim se uvaja smrtna kazen), si je vlada ustvarila legalno osnovo za še strašnejse persekucije. Bojimo pa se, da tudi ne bo pripomoglo k obnovi notranjega reda in miru. Nepristranski opazovalec dogodkov v Avstriji si mora zastaviti vprašanje, ali je avstrijska vlada izbrala pravo pot. Vprašanje je, ali so res bili februarski dogodki v LLnzu tako resni, da je bilo treba udariti s celokupno državno oboroženo silo na mase delovnega ljudstva in jih potisniti v samoobrambo ? Ah je bilo neobhodno in za državo spasonosno, da se avstrijsko delavstvo požene v morje krvi? Merodajni odgovarjajo potrdilno, toda dejstva govore drugače. Kažejo, da februarsko krvoprelitja. ni bilo neobhodno, da avstrijski socialistični element ni bil nevaren, še manj* za njen notranji red za avstrijsko samostojnost, pa niti ne za obstoj režima. Oboroženi odpor socialistov je bil le posledica oborožene intervencije oblasti. Po zlomu socialne demokratske •suanke v Avstriji so se še nadalje uvajali izredni ukrepi, ki imajo za cilj jačanje režima ter slabljenje in zatiranje strank, ki niso naklonjene sedanjemu režimu. Socialisti so bili vsaj navedezno uničeni. Hotelo se je s sličnimi ukrepi iuničiti tudi estale nasprotnike režima. Tako je prišla vrsta na narodne socialiste. V dobi februarske revolucije je bilo rečeno, da je bilo t.*eb vojno. Danes so isto trdi tudi za naredne socialiste ki sc sedaj jedro režimskih nasprotnikov. ki pa so iz docela nasprotnega tabora socialnih demokratov. S tem izgovorom in pod prividom jačanja države se •isivftrja danes defe-tistična diktatura Ileiniv.ehra in legi-tamistov. Začelo se jc z ukinitvijo vseh s^ obodščin, izdajajo se drakonski zakoni, prepovedujejo se listi in pripravlja izjemni zakon o zaščiti države. Upravičen je z2radi tega sum. da vse i o vrši ne zaradi jačanja države, nc?ro zaradi jačasja l^rikaino-legiUmistične diktature. Avstrijski list, orean avstrijske vlade, vprašuje, kdo je kriv sedanjega sranja v Avstriji in nepopisnega terorja. Vprašanje je zares zanimivo: tamošnji r3±im ali kdo drugi. List smana, da j** krivo tudi inozemstvo. S tem na žira nje ni, da je v precejšnji meri krivo tudi inozemstvo, se popolnoma strinjamo tudi mi. Dve inozemski državi sta se mešali v avstrijske zadeve, a to je baš ono, kar je treba precizirati. Ena država je nonšalantno in ge-nerozno stavila na razpolago materijalna sredstva sedanjemu avstrijskemu re-'timu, druga pa je z brezplačnim nasveti in sugestijami ter s tujim denarjem pripomogla, da j^ prišlo do februarskih dogodkov in julijskih heinnvehrovsko-legltiniK'tlčnih ukrepov. >7aša država pa ni med temi državami. Jugoslavija Avstriji ni dajala denarja, niti jih za takf stvari Dima. V ostalem pa je denar, ki ga je v to svrho dobila Avstrija z druge strani, zadoščal in ji naša pomoč niti ni bila potrebna. Toda, kakor rečeno, tudi ta denar je eden izmed razlogov, ki so spravili Avstrijo v- sedanji položaj. Zato je napad organa avstrijsko vlade na našo državo docela deplaciran. ollfuss ne more mk.m t« Dan za dnem se ponavljajo atentati, Ki povzročajo ogromno skorio in vznemirjajo prebivalstvo Dunaj. 21. julija. AA. Uradno poročajo, da so predsnočnjim zažgali v drugem dunajskem okraju javno telefonsko kabino. Aretirali so nacionalnega socialsta Hil-ferta, ki je zločin priznal in izjavil, da ga je k temu nagovorila neka neznana nseba. Dalje so predsnočnjim izvršili dva železniška atentata, in sicer enega na Južni železnici blizu Murzzusc.hla.ga. drugega pa na tirolski gorski železnici, imenovani »Nord-kettenbahn«. V zvezi s tem drugim atentatom je policija aretirala nekega nacionalnega socialista v Hetlingu. V Lustnu na PTedarlskem so vrgli bombo v telovadnico tamkajšnjega patrijotske-ga telovadnega društva. Bomba je napravila precejšnjo škodo. V Siebenrichtu na Nižjem Avstrijskem so vrgli bombo na hišo nekega vaškega župnika. Aretirali so tri nacionalne socialiste. V Dona\vitzu so nacionalni socialisti vrgli bombo na hišo nekega člana Schutzcorbsa. Vsi atentatorji so aretirani. Pripomniti je treba, da so vse naštete atentate izvršili IS. t. m. pred polnočjo, ko je po najnovejši vladni naredbi potekel rok za izročitev razstreliv, če hočejo ostati izročilci razstreliv nekaznovani. Po tem roku, to je v teku včerajšnjega dne in pretekle noči so pa izvršili v Avstriji po uradnih poročilih tele bombne atentate: atentat na hišo župnika v Fonsdorfu na Štajerskem, na električno centralo v Reutu na Tirolskem, na telefonski kabel v Sehvarzu na Štajerskem, na porto cerkve Odrešenja v letovišču Hallu na Tirolskem in na železniško zatvornico v Salrburgu. Vsi ti atentati so napravili večjo ali manjšo škodo. Predsnočnjim je srečala neka orožniška patrulia pri Šchwarzach-St. Voltu neki avtomobil z označbo nemških številk. Ko je izvršil« preiskavo v avtomobilu, je nasla 11 m pol kg ekrazit« in 19 eksplozivnih nabojev V avtomfcti-u je bilo pet oseb. samih nacionalnih socialistov, ki so ym aretirali m odpel j«li pred sodišče. Razen tega so varnostni organi našli včeraj v nekem kraju na Tirolskem in v drugem kraju n« Gornjem Avstrijskem večjo količino razstreliv«, orožj« in propagandnega materijala. Aretirali so nekega gostilničarja in nekega delavca, oba nacionalna socialist«. Izročili so ju naglemu so-nr^ču. Iz Gradca poročajo da so včeraj na štajerskem suspendirali 18 pr>štn'h uradnikov zaradi nacionalno socialističnega del '\anja. V \Veseisdorfu pri Gradcu so širili komunistične letake, ki trdijo, d-a je velik del avstrijskih članov SA pristopil komun srčni stranki. Italijanske grožnje Nemčiji Pariz, 21. julija. AA. Iz Kima poročajo, da italijanski list: v zadnjem času ostro napadajo Nemčijo. »Giornale d'italia« je prine^ei snoč jlanek. v katerem ubtro napada nemško nacionalno socialistično stranko zaradi njenega nastopa proti Avstriji in zaradi atentatom proti pristašem Dollfussovega režima, ki jih list imenuje atentate proti vsemu civiliziranemu svetu. Za to je po trditvi lista odgovorna nemška vlada, ki mora vedeti, d« je Italija na koncu s svojo potrpežljivostjo. Če bodo nacionalni socialisti svoje teroristično delovanje v Avstriji nadaljevali, zaključuje list. bodo odnošaji med Italijo in Nemčijo zelo ogroženi. Sanacija Kreditnega zavoda Dunaj, 21. julija, r. Na večerni konferenci tiska je sporočil finančni minister dr. Buresch naslednje: Kreditni zavod je že pred nekaj meseci sporočil zvezni vladi, da zaradi razvoja zavoda po končani reorganizaciji ni vec potrebe za vzdrževanje državne garancije pri vlogah Kreditnega zavoda. Zato je bilo v načrtu, da bi se tu garancija ukinila istočasno z objavljenjem bilance za leto 1933. Med tem so se pričela pogajanja za fuzijo Kreditnega zavoda z VVienerbank-vereinom, ker je dalo zvezni vladi povod, da je odgodila izvršitev te namere do trenutka, ko bo imela jasnost za presojo fuzijske transakcije in njenih posledic za likvidnost zavoda. Fuzija, ki je bila pred nekaj tedni izvršena, je bila izredno ugodna, posebno še, ker se je likvidnost Kreditnega zavoda povečala z odstranitvijo nekaterih velikih angažmanov. Kreditni zavod je zato obvestil zvezno vlado, da nI več potrebna državna garancija za vloge pri zavodu. Nato je zvezna vlada sklenila potem ko si je zasigurala pristanek največjih vlagateljev, s katerimi so bile svoje-časno sklenjene posebne pogodbe, da bo z zakonom ukinila državno garancijo nad zavodom. Pariz, 21. julija AA. Kakor je bilo pričakovat;, niso včerajšnji poskusi na seji vlade, da se doseže povoljna ureditev spora med radikalnimi m;n:str: in ministrom brez portfelja Tardieuiem. rodili nkakega uspeha. Naposled so sklenili, da odpotuje minister Cheron v Toumefeuille kjer bo obrazložil ves položai prcd«.ednku vlade Doumergeu. Vsi današnji jutranjiki posvečajo političnemu položaiu daljše članke -n komentirajo najnovejše dogodke SkoT.ij vs< na-glašajo, da je položaj zelo resen in da se prav lahko zgodi, da pride do preloma v dosedanjem sodelovanju strank v vladi nacionalne unije ter do razbitja medstrankarskega premirja. *>Matin« piše o včerajšnji seji med drugim: Od včerajšnje sejf \ Hde se je moglo pričakovati le to. da bo skušala spraviti g. Tardieuja z radikalskimi mini^tr1. Toda takšni poskusi so se le redkokdai posrečili in tako tudi veeraišnie prizadev i n je 22- Herriota m Barthouja n: obrodilo u-pc-ho\\ Toda na noben- stran' ni nihče hoiel prevzet odgovornosti za razbitje sedanje vladne koalicije g. Doumerguea. Razbitje b. utegnilo met' zelo u>odnr posledice. Zato so sklenili, da pokličejo za razsodnika starega arhitr.i Doumerguea m da zroče ves spor njemu v roke Bodočnost jc torej vnov;č v rokah modreca Doumerguea. ki se je pravkar umaknil na počitnice na svoje posestvo v Tournefeuillu. Toda spor v vladi nikakor ni lahek in bo zelo tc/ko doseči takšno solucijo, ki bo zadovoljila obe nasprotni stranki ker nobena ne kaže posebne dobre volie. /^atn je pr*iv mogoče, da se 5. Doumergue ne bo hotel mešati v to stvar in da bo prepustil članom vlade samim, da zadevo med seboj likvidirajo. >Petit Parisien« prinaša i?pod peresa Charlesa Mauriaea zHn obširen članek o fčerajinj vladni seji in pravi m po vzel besedo Bf. Cheron in na kratko polnil, zakaj ie tkiifl to izredno <%ejo. Za num M je javil k besedi minit?W brez nortfr-lja Andre Tardieu in pojasnil članom vlade, čakaj ie moral v svoji iznovedbi pr«vi parlamentarnim preiskovalnim odborom o aferah Stavir»ke.ra zavzeti svo-e znahn ttall« šiV do preiisedr.ika radikalnega poslansk' ga kluba g. Cha" itempsa. G. Tardieu je pr1 tem poudaril, da ni imel namena BftfMMrt radikalski klub in tudi ne povzročati i^žav nadaljnjemu delovanju vlade nanonaln^ uniie, temveč .ia s«-- je edino branU pr^o" obtožbami 2. Clnmtcmplti in ni«»tvar izroči pr^d^^lmku vladf* DouiMTinm v pr<^<^OjO Delovni nrn-niEcbO de Par- ie zelo pesimistično razpoložen. Henri .Je Kerli^e izrazi bojazen, da ie država ponovno zašla v zelo paoden položni in da lahko vsak tr*nutoK pride v vladi do krize, ki bi ut«"rnila im«41 nevarne po«=a.eiice Ofenri-v .» radikalnih rialistov proti la-rdieuiu Ae je včerai aSiO zaostrila in pripravila v1 vio v kn^iren položai. m /* 5 miljarde škode zaradi stavke v Ameriki Stavka je končana — Bilanca stavke: 8 mrtvih, 197 ra njenih in I50 milijonov dolarjev škode San Francisco. 21. julija. AA. Organizacija kvalificiranih prisfaniških dela\ce\f je sklenila s 1138 glasovi proti 283 glasovom, da se vrnejo na delo. S tem ie splošna sta\'ka tudi formalno končana. 21. julija. AA. Iz Seattla poročajo da je policija porabila okoli 300 bomb za solzenje. preden je razgnala okoli 2000 stavkujoeih. ki so hoteli onemogočiti nesindikaliziranim delavcem iztovarjanie ladij Med stavkujočimi in policijo je prišlo do ooorčeneo.i spopada. Štirje stražniki so nevarno ranjeni od revolverskih stre- lov. 20 delavcev je pa ia/je ranjenih San Francitco. 20. julija, k Guverner Merian noče umaknti nacionalne qarde iz San Francisca. dokler ne bo popolnoma *i £uren. da se ne bodo več ponovili izgredi Mesto je imelo zaradi ifavfcf 150 milijonov dolarjev, t. j. 7.6 milijarde F>in škode Med s.ta\'ko \e bilo osem oseh ubitih in 107 ranjenih V Portlandti v državi Oregon. je stavk ino vodstvo sklenilo proglasiti splošno stavko, čc bi nacionalna garda, ki je zdaj utahorjena 10 milj daleč od mesta, vkorakala v mesin Francosko posojili Avstriji Pariz 21. julija. AA. Današnji uradni list objavlja zakon o pooblastilih finančnemu ministru, da sme dati poroštvo francoske države za avstrijsko posojilo ki bo služilo konverziji avstrijskih posnji iz leta 1°23. Francosko poroštvo obsega -*+r"> odst. celotnega zneska omenjenega avstrijskega posojila. Eksplozija v francoski smodnišnici Pariz, 21. julija. wk. Včeraj je bila v dinamitni tovarni Pavlillesu pri Port Vendresu silna eksplozija. Tovarniško poslopje, v katerem izdelujejo nitrogli-cerin, je zletelo v zrak. Dva delavca sta bila ubita, eden pa ranjen. Po eksploziji je nastal požar, ki ga je lokaliziralo gasilstvo. Škoda je znatna. Vzroki eksplozije še niso pojasnjeni. Zanimiva statistika Društva narodov Ženeva. 21. julija, n. Statistika, ki jo je izdalo Društvo narodov za leto 1932. in 1933 navaia. da število porodov stalno in naglo naz-iduje. Prav tako nazaduje tudi umrljvost otrok Glede brezposelnosti navaja statistika, da je dosegla leta 1932. kul minacijo in da od takrat dalje sicer počasi toda neprestano pada v vseh državah na svetu. Tudi v teku prvih šestih mesecev letošnjega leta je brezposelnost povsod nazadovala. Skrajšanje delovnega časa v nemški industriji Berlin, 21. julija. AA. Minister za narodno gospodarstvo je odredil skrčenje delovnega časa tekstilni industriji od 23 tega meseca dalje, da ne bo treba odpuščati delavcev Za kompenzacijo tovarnam je vlada odredila da se do nadaljnjega ne smejo ustanavljati nove tekstilne tovarne. Neurath pri Hindenburgiz Berlin, 21. julija., r. Potovanje zunanjega ministra Neuratha k predsedniku Hin-denburgu je imelo v glavnem namen, da bi Neurath poučil državnega predsednika o stanju pog-ajanj o vzhodnem paktu. Nemčija je po govotru zunanjega ministra Barthouja v Bayonneu začela pri velesilah znova sondirati teren. Zaradi tega se je najprej obrnila v Ix>ndon. da bi dosegla nova. pogajanja za enakopravnost... Angleški državni tajnik za zunanje zadeve jo je napotil v Pariz in kot posledica tega je bil obisk nemškega poslanika Kosterja pri Barthouju. Zunanji minister Neurath je v ostalem pri tej priliki obvestil državnega predsednika tudi o notranjih dogodkih. Pred reformo romunske ustave Bukarešta, 21. julija, g. Ministrski predsednik Tatarescu se je z obiska v Parizu zopet vrnil v Rumunijo. Novinarjem je izjavil glede raznih namigavanj o izpremem-bah v rumunsk: vladi in nameravan proglasitvi diktature, da je oni k zgovarja v Rumunij: besedo diktaturo, brez zdrave pameti. Nadalje je demantira! tudi vest o morebitnem sodelovanju ostalih strank v vladi. V političnih krogih spremljajo z živahnim zanimanjem delo, ki ga je pričela vlada zaradi izpremembe ustave Nova ustava bo predvsem bistveno znižala štev lo poslancev. hkrat; pa bo tudi izpreme njena sestava senata. Kralj Karol bo pova bil k sebi vse strankine voditelje, da bo / njimi proučil vprašanje nove ustave Bukarešta, 20. julija g. Predsednic flLOVBK8II JflRODi, dne 21. jorrja 1934 Stev 163 Sklepi ljubljanskega sreskega odbora JNS Resolucija glede novih gospodarskih, kulturnih in narodnih društev ter snovanja prikrito protistrankinih skupin Ljubljana, 21. julija. Sreski odbor .TNS za mesto Ljubljana je na svoji XX. redni seji dne 18. t. m. razpravljal o važnih lokalno ter splošno političnih vprašanjih ter sc bavil tudi z organizacijskimi prilikami JNS v Ljubljani. Glede na pereča vprašanja, ki zadevajo v prvi vrsti javnega nameščenca, je mogel sreski odbor ob tej priliki z zadovoljstvom trgotovitl. da so bila njegova prizadevanja na merodajnih mestih tako glede ukinjenja odredbe prometnega ministrstva o režijskih vožnjah železničarjevt glede izplačila pen-zij železn. vpokojencem kakor tudi glede omiljenja določb v zakonu o avtonomnih mestih, ki naj bi zadele nase občinske nameščence, uspešna. Med razpravo o perečih lokalnih organizacijskih in političnih pojavih in prilikah pa je sreski odbor v soglasju z načelnimi sklepi glavnega odbora JNS ter Z organizacijskim programom in statutom stranke zavzel svoje določeno stališče napram pojavom novih, takzv. »gospodarskih, kulturnih in narodnih društev« v Ljubljani, kakor k razmerju .lugoslovenskc nacijonalne stranke do stradkinih mandatarjev, ki vodijo na področju, za katerega je sreska organizacija JNS politično kompetentna in odgovorna, posle občnske uprave. Glede teh vprašanj .je sreski odbor JNS za mesto Ljubljana soglasno sprejel sledeče resolucije: I. Stara »Gospodarska in kulturna društva« (v Št. Jakobskem, l>vorskcm in Bežigrajskem okraju) goje dramatiko petje, vzdržujejo javne knjižnice, izpopolnjujejo nepolitičen kulturni program v duhu in soglasju s kulturnim programom JNS. Člani okrajnih organizacij JNS naj podpirajo ta društva v njih stremljenjih, kolikor so pač včlanjeni tudi v teh kulturnih društvih. S'asprotno pa se nova »C Gospodarska, kulturna in narodna društva« dejansko politične tvorbe iz 1. 1953; in 1034. s formalno nepolitičnimi pravili. Ta društva so se rodila v politični atmosferi kot protiorga-nizacije obstoječim oficielnim okrajnim organizacijam JNS v Ljubljani. Sodeč po sestavi odborov, po njih delovanju in raznih drugih pojavih ta društva ne služijo programu JNS in tudi ne zasledujejo takih teženj in ciljev, ki bi se ne dali uspešno zasledovati v okviru JNS. Vse to utrjui«' «■ alanih sreskeua odbora JNS za mesto Ljubljano prepričanje, da so in hočejo biti na vedena nova takzv. »Crospodarska, kulturna in narodna društva« političen instrument za politične borbene namene ene osebe ali skupine oseh. ki po svojem mišljenju in prizadevanju v javnem življenju že delj časa stoje izven JNS. Ta društva pomenijo škodi j Ivo cepljenje moči in dela, nosijo v sebi klice razdornih tendenc in vodijo na p6ta one nesrečne politike, kateri je oseba in nezdrava ambicija več kot pa splošni gospodarski, socijalni in kulturni interesi, pa tudi več kot program in ideja JNS. Zato pozivamo in vabimo vse člane teh društev, ki so po svojem srcu in političnem prepričanju sposobni zvestobe napram Ju-goslovenski nacijonalni stranki in idejnemu temelju, na katerem sloni naša stranka, da^ ne trosijo svojih delovnih moči izven JNS ali celo proti njej. marveč se udej-stvujejo v JNS in njenih organizacijah. Ne nasedajte zapeljivim izgovorom, da so postala ta društva potrebna zaradi izključitve posameznikov iž J~NS. Izključitve so zelo maloštevilne in so se izvršile le zaradi nujnega čiščenja in iz zgolj disciplinskih razlogov. Te zelo maloštevilne izključitve, ki pri tem vprašanju sploh ne pridejo v po-štev, niso v nobeni zvezi z nastankom in obstojem teh novih gospodarskih društev. II. Sreski odbor JNS za mesto Ljubljana motri jasno in pazljivo vse pojave našega javnega življenja, upošteva težavne gospodarske in socijalne prilike doma in po vsej državi, vidi tudi vse slabe strani ter opozarja nanje na vseh pristojnih mestih in pri vseh onih osebah, ki so na vidnih in odgovornih položajih. Z enako pozornostjo motri politiko mestne občine ljubljanske, ki se je doslej vzlic jasnim določbam statuta JNS dosledno izmikala vsakemu vplivu, pa tudi vsakemu mneniu pristojnega sreskega odbora Jugoslovenskc nacijonalne stranke. Zato odklanja sreski odbor tudi najmanjšo soodgovornost za gospodarsko, socijalno in kulturno politiko v Ljubljani v zadnjih 3 letih. Smatra za svojo dolžnost, da pove to jasno in javno vsem onim številnim našim občanom, ki bi hoteli veliko odgovornosti naprtiti sreskemu odboru. Težnje sreskega odbora Jugoslovenske nacijonalne stranke so se gibale vedno na ravni in vsem odprti črti. kljub temu so nastale trzavice med stališčem sreskega odbora JNS in neko skupino v občinskem svetu ljubljanskem. Trpeli smo in molčali, doprinašali velike moralne žrtve v pričakovanju, da bo le prišlo do mirnega, sporazumnega dela. Od te strani so bile opetovano odklonjene ponudbe sreskega odbora za sporazumno delo ter se je raje pristopilo k ustvarjanju društveno-političnih instrumentov izven stranke, ki naj služijo v osebne politične cilje. Sreski odbor izjavlja, da ne priznava v svoji sredi za pripadnika stranke nikogar, ki sodeluje pri snovanju prikrito protistrankinih društev in jim daje moralno ali gmotno oporo, pa naj so to tudi osebe na vidnih in vplivnih mestih. Z metodami neiskrenosti sreski odbor JNS ne pusti rušiti stranke ter bo odslej postopal strogo po statutu proti vsem onim. ki bodo skušali nadaljevati to razdorno delo. Sreski odbor JNS v Ljubljani. Beseda o obrezovanju pritlikavcev Te dni moramo opraviti prvo poletno obrezovanje pritlikavcev Ljubljana. 21. julija. Na vsak domač vrt spada sadno drevje. Da pa vrta ne zasenčimo na škodo drugih kultur, sadimo tu sem le pritlikavce, ki v vrtni, dobro obdelani zemlji tudi najlepše uspevajo in jih vzgajamo kot grmiče, aH pa umetno oblikovane. Kot grmič pustimo drevesce, da svobodno raste in se razvija. Zato grmičev ne obrežu »emo. temveč po potrebi redčimo prepogoste veje. namreč take, ki so v na-potje boljšim, ki slone na drugih, ali ki se tro in drgnejo med seboj. To delo sledi navadno po več letih, ko se drevo razraste. Grmiči niso tako lepo zraščena drevesa, kakor oblikovana, ali to pomanjkljivost prav lahko izpregledamo. ker nam obilne-je rode. Ako pa imh sedaj skrajšamo na štiri. Končne voditeljice, ki so poleti rasle nemoteno, skrajšamo na 30 do 40 cm. Če so pri slabotnih drevesih krajše, pustimo cele. Pri vzgoji dreves bi bila tu izjema, da pustimo vrhnjo vodilnico, ki je podaljšek debla, okoli 55 cm dolgo. Pri obrezovanju posebno pazimo, da odrežemo tik ob popku. Podrobneje o tem najdete v moji brošuri »Mali sadjar«. Lastniki vrtov so dokaj izurjeni v oskrbovanju rami-h vrtnih kultur, pred sadnimi drevesi pa stoje v vsej negotovosti rn zmedi To važno in zanimivo delo prepuščajo raznim »mojster-sfeazam«, ki drevesa ša-blonsko striže jo in namesto, da bi jih obre- zovali, jih pokvečajo v jalove metle namesto v rodovitne oblikovance ter jih mrc-v-urijo namesto, da bi jih vzgajali Strižejo celo tudi črešnje. višnje in orehe, dasi ta drevesa ne trpe obrezovanja, spomladi se vržejo celo na lepotične grme, da jih oropajo cvetja. De bi vandalstvo nehalo v dobro vrtnarjem, je moja iskrena želja Nihče ni tako zaposlen, da bi ne mogel opraviti tu navadenega malenkostnega dela, če pa res ne utegne, naj pusti drevesca lasti kot grmiče. J. Štrekelj Društvo športnih prijateljev Ljubljana. 21. julija. V Ljubltani emo dobili drušlvo, ki si jr davilo za nalogo, da po svojih najboljših močeh pomaga športnemu cr i ban ju v Jugoslaviji, obenem pa bjdmo pazi, da ne bi natstopili pojavi, ki so sportu v kvar. Društvo, ki se imenuje »Društvo športnih prijateljev v Lfubljani'. \? imelo sinoči v restavraciji Štrukeli 'istanovni občni zbor. Zborovanje ie v imenu pripravljalnega odbora oivoril g. Pleničar, pozdravil številne navzoče in v kratkih besedah razložil pomen in namen novega društva. Sport jc v zadnjih desetletjih pr*»taa] potreba. V«*e države so 'avidele njegovo važnoet in sa podpiraio z zakonskimi odredbami, videč v spoitu najboljši pripomoček za čuvanje narodnega zdravja- Kakor povsod, pa se tudi v sportu naleti na izrrodke, ki škodujejo veliki ideji in je zato potrebna izven klubske politike stoječa organizacija, ki se bo z vsemi močmi zavzemala za čisti sport. Izločijo na i se ww osebna nasprotstva. športno udejstvovanje naj bo le zaradi sporta Aimega in ne i* korietolovstva. Kavno v zadnjih letih so se v športnem g-ihan^i pokazala razna nasn-rotstva in nesoglasja, ki groze uničiti to, kar je bilo s težkim, nr.i-kapolnim delom pridobljen). Mnogo je še nepoučenih, zato je nad v**e potrebna s*p:>rt-na vzgoja občinstva, da se na naših igriščih ne bodo primerili incidenti, ki mečejo žalostno mč na športno pojmovanje gotovih ljudi. Društveno delovanje ne bo obsegalo samo Ljubljano, raztegnilo se bo na vso državo in je zamisel ustanoviteljev našla velik odmev in razumevanje med vsemi pravimi prijatelji športnega gibanja v na^i državi. Govornik je poudaril veliko misijio časopis ja, ki bi moglo vzgojno vplivati na občinstvo. Upa. da bo smoter dr.i-štva naAel pri našem tisku razumevanje tn vso podporo, kajti delovanje društva fle bo r;i7t<-gnilo na vse športne panotre. Povsoil naj izginejo izrodki. Tudi minister za telesno vzgojo naroda je društvu obljubil vso pomoč in podporo, čes. da je to v njegovih intenci jab. Predsednik je nato prečital najvažn^p odstavke društvenih pravil, ki jih ministrstvo že potrdilo. Naloga in delokrog društva športnih prijateljev obstoja v glavnem v tem. da zbira prijatelje in pristaše v«eh športnih panog, rpliva na pravilno gojitev, nodpira. pospešjje in propagira pl^mi^iilo stran športnih panog, dalje graja nesport-ne izrastke in obvešča merodajrfve činitelje o škodljivih vplivih. Z vzgajanjem sporine-ga občinstva se bo skušalo preprečiti izgrede, ki škodujejo sportu. Zbirala se bo posebna statistika o gibanju in razvoju športnih panog. Da pridobi sportu novih prijateljev in širi smisel m spori, bo društvo izdajalo športne publikacije in po možnosti tudi lastno glasilo. Simbol društva je njegov znak — metlica, ki naj resno opominj?. vsakega člana, da je treba za vedno pomesti z nesportnimi pojavi. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen 12-članski odbor s predsednikom Favlom Ple-ničarjem. I. podpredsednik inž. Petrič. II. podpredsednik Fajdiga. I. tajnik Šorn, II. tajnik Mehle. blagajnik prof. Ančik. Ko je bila določena še letna članarina 12 Din, je predsednik zaključil zborovanje. Kontrolorju Kosci v slovo Ljubljana, 20, julija. ^Tamkaj na veliki in široki poljani ljub-Ija^.kega pokopališča je zazijal nov grob, zapeli so zvonovi, zemlja pa je zagrnila našega dobrega prijatelja in tovariša, kontrolorja Janlka. ki mu je Parka prestrigla nit življenja baš v najlepši moški dobi. Kako čudno in nerazumljivo nam je bilo. ko smo zvedeli, da si se tiho in potrpežljivo preselil v rajske dvore odpočitka in miru .. Tesno nam je bilo pri srcu in skoro nismo mogli razumeti, da te je velika smrt tako nepričakovano sprejela v svoje zagonetno naročje. Stopali smo po beli, prašni cesti in razmišljali ... Si mislil, da boš vlival v mlada srčeca poštenost in pravico, pa si si premislil. Dal si slovo zeleni Selski dolini ir. preselil doli na jug, v Saraievo. ki Ti je bilo dom v poletu Tvojih mladih in nepreizkušenih sanj... Vrnil si se. V Ljubljani si ves zatopljen v svoje odgovornosti polno delo priden in točen, na redkih besed služd domovini, dokler Ti smrt ni iztrgala peresa iz roke . . . Vsi smo te imeli radi, saj Tvoja blaga dnx* n> znab ^torif nikomur zalega. BiT si poosebljena dobrota, ki širi samo plemenitost in iskrenost... In kot tak si vzljubil z vsem zanosom zrelih življenjskih let naše pianme. Tvoje najboljše prijateljice. Nedeljo za nedeljo si bil na njih najzvestejši drug, znani so Ti bili gorski vtS»m»< -naše trate in planine s svojimi jezerci ni šumečimi gozdovi daleč naokoli, skoro po vsej naši banovini. Mar se bomo potem čudili, da si polagal temelje turistovskemu kiubu Skali? In sedaj? Strta so Tvoja krila, polet je končan, končan za vedno. Bridko so zajokala srca Tvojih najožjih, zabolelo je pa tudi nas, ki občutimo vrzel s Tvojim odhodom. Odšel si ... Toda tvoj svetli spomin bo živel med nami m nas utrjeval na potih, katerim vzornik si bil TL Ločenke in rodbinske pokojnine Ljubljana. 21. julija. To vprašanje je bilo že načeto v »Slov. Narodu < v št. 83, z dne 12. aprila. V predmetnem članku je pisec stvarno očrtal nejasno določbo člena 147 urad. zak., ki se nanaša na to vprašanje, ter poudarja, da So zaradi te nejasne določbe nekateri juristi mnenja, da ločena žena po smislu označenega določila sploh ne doJM rodbinske pokojnine, tfed tem je izšla knjiga »Pravni nasveti«, ki jo je založila in jo razpošilja ravnokar Umetniška propaganda v Ljubljani. Knjigra je pisana v lepi slovenščini. Vsebina je zelo zanimiva in podana v tako poljudni razlagi, da jo čitaš nehote do Konca. Presenečenje pa vzbuja posebna pripomba v tej knjigi na strani 25., ki se nana-ša na gornje vprašanje in ki se glasi doslovno takole: :>da sodno ločeni ženi državnega uradnika, brez ozira na to ali je v ločitev privolila ali je prišlo do ločitve s sodbo v ločitveni pravdi Lz njene ali moževe krivde, ne pripada pravica do pokojnine. Zato naj žena, ki pričakuje pokojnino po svojem možu — državnem uradniku, nikdar ne zahteva sodne ločitve in tudi v sporazumno ločitev ne sme privoliti, če hoče kdaj pokojnino uživati.« Ta pravni nasvet, ki je najbrž zelo po volji gotovim krogom, se čita kot suho določilo zakona in je le škoda, da ni c;-t.iran, zlasti ker člen 147. urad. zak. prav gotovo ne more biti mero d a jen za trditev, rzraženo na tako absoluten način. Po logičnem smislu takega nasveta je najbolje, da mož, za Katerega je postal zakon iz tehtnih razlogov neznosen in je nadaljnje skupno življenje z ženo pogubno za dobro vzarojo otrok, seže po samoobrambi in kratkomalo zapusti ženo ženi potemtakem ne bo treba privoliti v nikako ločitev, za svojo preskrbo pa lahko, če je v to upravičena, zahteva od moža alimente. Toda glede rodbinske poKOJnine bi nastala s tem nova zapreka zaradi prekinitve skupnega gospodinjstva in je tozadevna praviea žene prav tako v dvomu :n odvisna le od ev. odločbe drž. sodišča. Sicer menda obstoji v pozabi jenosti neka staroveška odločba, po kateri bi se dalo ev. -moža prisiliti do skupnega bivanja z Neznan obešenec Pondart, 21. julija. Včeraj je hčerka šolskega upravitelja na Ovsišah pri P od na rt u gdč. r>orica Bia-žičeva pri nabiranju gob v grozdu pri Ovsišah našla neznanega obešenca. U najdbi je takoj obvestila orožniško postajo v Podnartu, nakar je odšel orožniški narednik g. Kemperle Ciril v grozd in ugotovil, da se je neznan moški, star okrog- 30 let, visok 175—177 cm, kostanjevih las. oblečen v zelenkasto križasto obleko, pri striženih brk, sivin oči ter zdravih zon, obesil na gabrovo drevo z usnjenim pasom. Obešenčeve identitete ni bilo mogoče ugotoviti, ker je pred samomorom uničil vse listine; v bliižni je namreč zakuril in sežgal vse listine, da so ostali le obtgani koščki papirja. Pri nesrečnežu so našli le srebrno žepno uro z verižico, glavnik, m<> lek in železen nož z napisom -Sarajevo« ter 5 dinarjev gotovine. Po vseh okoliščinah sodeč je šel neznanec prostovoljno v smrt; zločin je izključen. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. Kdor bi o neznancu kaj vedel, naj se obrne na orožniško postajo v Podnartu, kjer so tudi shranjeni vs. najdeni neznance vi predmeti. ženo, toda težko bi se dobil mož, ki bi se znal izogniti inKvizitorskim ukrepom, ki bi končno tudi šeni prav gotovo po-vročili le neprijetnosti. V pogledu pravilnega tolmačenja člena 147 urad. zak. obstoji torej slej ko prej pravi kaos. Menda je vzrok tema netočen prevod iz srbohrvaščine (v slov. jezik). Odvisni smo kakor vse kaže še vedno od odločb. Naj bo že kasorkoli, upravičena zahteva državljanov je, da naj bodo njih pravice in dolžnosti jasno in določno ugotovljene v zakonu, ne pa v odločbah, ki se menjavajo kakor Ijtrdje s svojim? naziranji. —r— —•«- Sokol Izlet Ljubljanskega Sokola Ljubljanski Sokol ponovno opozarja vse telovadeče članstvo in naraščaj ter ostale udeležence izleta, da je zbor za jutrišnji izlet v Tuhinjsko dolino točno ob 6. na letnem teiovadišču, odkoder se odpeljemo z vozili ob pol 7. Vsi udeleženci naj se izleta udeleže v krojih, kdor pa kroja nima, naj pride v civilni obleki s sokolskim znakom. Kdor se ne more odpeljati z avtobusi, naj se posluži kamniškega vlaka, ker bodo na kolodvoru v Kamniku čakali avtobusi za Tuhinjsko dolino. Ker je izlet izredne važnosti za širjenje sokolske misli med našim kmetskim ljudstvom. se pričakuje velika udeležba tudi bratskih edinic ljubljanskih in okoliških sokolskih društev ter edinic kamniškega okrožja. V šmartnem bo popoldne javna telovadba, pri kateri nastopijo oddelki Ljubljanskega Sokola s prostimi vajami in na orodju. Jutri vsi na sokolski izlet v Tuhinjsko dolino! Zdravo! 30letnica kamniškega Sokola Kamnik, 21. julija. Drevi bo kamniški Sokol s svojim telovadnim nastopom na Olavnem trgu proslavil 30 letnico ustanovitve Sokola v Kamniku. Ob tej priliki bomo zopet obudili spomin na one čase, ko je sokolska ideja pognala v Kamniku globoke korenine in je Sokol kljub vsem nasprotstvom razprostrl svoja krila nad narodno zavednim Kamnikom. 2e leta 1902 je bil sestavljen pripravljalni odbor za osnovanje Sokola. Požrtvovalni narodnjaki so se zavedali težke naloge, ki so jo s tem prevzeli, vendar pa so šli navdušeno na delo. V Kamniku je bila zaradi živahnega delovanja čitalnice in ^Lire« narodna zavest globoko vkoreninjena v srcih vseh zavednih meščanov, zato se je tudi ustanovni občni zbor Sokola vršil ob veliki udeležbi, ki je bila razvesljivo zagotovilo, da bo društvo živahno delovalo. Občnega zbora so se udeležili župan Močnik in sokolski delavci dr. Ravnihar, Dre-nik itd. Za prvega starosto je bil izvoljen dr. Alojzij Kraut, za podstarosto pa dr. Rihard Karba. Pod vodstvom staroste dr. Krauta in požrtvovalnega načelnika br. Po-laka, si je kamniški Sokol močno utrdil svojo pozicijo in je stopil na čelo naprednih društev v našem mestu. S svojimi vzornimi telovadnimi nastopi in izleti je pričel buditi sokolsko misel in utrjevati narodno zavest po vsem kamniškem okraju. Naši Sokoli so se vedno odločno postaviti v obrambo narodnih pravic, kar nam pričajo zlasti požig cesarske zastave na stanovanju ' kamni>kc_:.i glavarja po ljubljanskih septembrskih dogodkih, znani spopad z domžalskimi Nemci in nemčurji na proslavi Andreas Hoffer Vereina v Domžalah, o katerem se je potem toliko razpravljalo v avstrijskem parlamentu itd. Duša vseh takih vidnh dokazov odpora proti nemški komandi je bil dolgoletni prvi načelnik m izvrstni telovadec usnjar br. Janko Polak. Narodno-zavedni Kamnik je s svojo požrtvovalno inteligenco na čela stal v strnjeni vrsti v boju z nemško gospodo in Kamnik si je takrat po zaslugi »Lire« in Sokola pod starostovanjem prvega staroste br. dr. Alojzija Krauta, ki je bil tudi kamniški župan, pridobil sloves najzavednej^e narodne trdnjave na deželi. Leta 1912 je starosta dr. Kraut zaradi prezaposlenosti odložil svojo funkcijo, nakar je bil izvoljen za starosto dotedanji podstarosta dr. Rihard Karba, ki je sta-rostoval in vodil kamniškega Sokola do polnih 21 let do lani. ko ga je predzgodnja smrt iztrgala iz naše srede. Za njegovega naslednika je kamniški Sokol izbral na zadnjem občnem zboru br. Staneta Yed-lina. S ponosom lahko gleda danes kamniški Sokol na svoje 30 letno delovanje. Oficijelno je sicer proslavil svojo 30 letnico že spomladi z uspelo akademijo v čitalnici, danes zvečer pa bo s telovadečim nastopom na Glavnem trgu zaključil svoje jubilejno leto. Program današnje sokolske prireditve je naslednji: Ob 20. bo sprevod po mestu, nato promenadni koncert na trgu, Telovadni nastop v večernem hladu in ob svitu reflektorjev bo gotovo vzbudil veliko pozornost med našim občinstvom, saj bo *o prva tovrstna prireditev v našem mestu. Ne dvomimo, da bo naše občinstvo z veliko udležbo pokazalo svojo naklonjenost sokolskemu delu in se z njim radovalo jubileju 30 letnega dela v korist ki ^ast kamniškega mesta in njegovih mešča-jiov. Vrlemi! kamniškemu Sokolu pa želimo na pot v četrto desetletje še mnogG uspehov! Še en divji lovec Kamnik, IS. julija. Zakupnikom lovskih revirjev v Kamniški Bistrici povzročajo vsako leto mnogo preglavic divji lovci, o katerih smo že čuli marsikatero pustolovščino. Kamniški orožniki zaplenijo vsako leto divjim lovcem okrog 30 do 50 pušk najrazličnejšega izvora, vendar pa še ni bik> opaziti, da bi jim zmanjkalo strelnega orožja. Pritožb-lovskih zakupnikov in obravnave proti divjim lovcem so na dnevnem redu. Med take grešnike, ki jim oblast očita preveliko poželjenje po prepovedani divjačini, je zašel tudi 261etni Gregor iz Tu hinjske doline. Fant je postaven In kora jžen, da je malo takih. Lovski čuvaj revirja občine Loke ga je že štirikrat zasa čil, ko se je s puško sprehajal po goadn, vendar pa ga ni mogel zalotiti, da bi streljal. Zadnjič ga je pozval, naj mu izroči puško, pa mu jo je Gregor takoj ponnd.l. toda za odškodnino 150 Din Seveda nista napravila kupčije, pač pa je lovski čuvaj naznanil vso zadevo oblasti, ker je pred kratkim našel v gozdu dve srnjakovi koži in ostanke drobovja. Orožnikom je Gregor na poziv izročil staro nerabno puško, češ. da je ono drugo prodal nekemu neznaneu, ker je bil prepričan, da mu j< bodo prišli zaplenit. Pred sodnikom je Gre gor zatrjeval, da je šel streljat vrane, ki jih je hotel postaviti na njivo aa strašilo Ko mu je lovski čuvaj očital, da mu je ie štirikrat prizanesel. Je bil Gregor kar hud. češ, zakaj si mi pa dajal potuho. Venonuir se je izgovarjal na vrane, kar mu pa so 1 nik ni verjel, ker ga je lovski čuvaj za-v goz«iu baš na mestu, kamor se hodi past srnjak. Zaradi nanioravaue tatvino je dobil Gro-gor 20 dni nagrado ob ričetu. Vdano jo j* sprejel in pričel takoj ra/.mišljati, kolik<* dni bi mu prisodili, če bi zadnjič namestil vrane zadel kapitalnega srnjaka. Koledar p Danes: Sobota, 21. julija — katoličani: Olga, Zora. — Pravoslavni: 8» julija. Jutri: Nedelja, 22. julija — katoličani: Marini Magdalena, Prib:na. — Pravoslavni: julija. Današnje prireditve Kino Matica: Madona, kje si...? Kino Dvor: Sanghai c\pres Kino Šiška: škandal v Budiirfcpeši Prireditve v nedeljo. Kino Marica: Madona, kje si . . m? Kino Dvor: >mrt v plamenih Kino Šiška: škandal v Budimpešti Gradjanski : Ilirija ob 17.30 na Stadionu Dežurne lekarne Danes in jutri: Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Trnkoczv, Mestni trg 4. SJovenci imamo zelo lepo navado in tudi lastnost, da radi romamo in skrbimo za afriške zumorčke. Naša božja pota slove daleč po svetu in tudi v Ki mu slovenske romarje \'isoko cenijo. Vsa božja pota p« seveda niso enako priporoči i ive, zato tudi ne enako dobro obiskana. K.ir pa imamo znamenitih, se ne morejo pritožiti, da bi samevala. Zaobljubi jenih, pa tudi slučaj nih romarjev je vedno dovoli, da so božja pota dobro obiskana. In prav je tako, saj človek ne ve ne ure ne dne\'a, kdaj bo treba polagati račune o grešnem življenju. Našim slovitim božjim potom na Brezjah, na Sv. Višarjih. na Trsatu, na Žalostni gori, Zapluzu. pri Sv. Roku. na Limbarski gori itd., se je priključila zdaj še ena tudi zelo znamenita, namreč Hvar tam doli v solnčni Dalmaciji. Otok Hvar in leto\išče Hvar na njem smo poznali Slovenci že prej, vendar pa ne tako dobro, kakor zdaj, ko romajo tja ne samo petični gospodje, temveč tudi taki, ki žive iz rok v usta. Vožnja je precej dolga in v poletni vročini tudi naporna, vozni no je treba plačati celo, če romaš sam ali v skupini, pa vendar prihaja na Hvar vedno več naših romarjev, tako da bomo kmalu lahko govorili o slo venskem Hvaru. Z*M.ati*, in sicer prvo in zadnjo kitico z začetkom »Dete revno, dete malo«. Za okras tekstu je med ornamenti ljubko dete z napisnim trakom ;n naslovom. Drugi list je namenjen zaljubljencem, saj bo prenesel marši kako odkritje ljubezni, ker so na njem napisani verzi Iv. N. Rtsmana »Dekletce, podaj mi roko«, nad njimi je pa narisan za ljubljen par v ornamentalnem okviru z narodnimi motivi. Tudi glede pisave same in njenega sloga jc prvi list posebnost, saj je pri njej prvič uporabljen način potez glagolice, namreč le vodoravna in vertikalna poteza peresa, ki naznačuie tudi prehod med kurzivno in tiskano črko. prav lepa je pa tudi inicijala. Odkritje ljubezni na drugem listu je napisano v modernizi rani karolinški minuskuli z močno zlato inicijalo med nageljčki, ostala dva lista sta pa religiozne vsebine, in sicer so na prvem pod sliko Marijinega srca verzi »Veš. o Marija, moje veselje* napisani z moderni zirano uncialno pisavo, ki nam predoča starinsko pisavo, kakršna je v kamen vse kana prešla s kamna na pergament in se razširila ter razvila do današnje pisave. Vsebini primerne so nežne in vitke deviške črke v okviru lilij. Na četrtem listu, ki deluje popolnoma starinsko, je pa zgoraj na zlati podlagi velika črka »O«, v njej pa v križu ostale črke napisa »Oče naš«. Moč na in težka je tu karolinška pisava, kakor je težka in mogočna vsebina človekovih prošnja. Navzlic zlatu in bogastvu pestro sti se zlivajo barve v harmonijo z dragulji in emajlom posute zlatnine Pisava na vseh štirih listih je povsod primerna vsebini in listi delujejo prav tako kakor bi bili do zadnje črtice pisani in slikani z roko. čeprav so črne črke v resnici tiskane z roko Tudi tako kombinirano gra fiko smatrajo poznavalci za original, ven dar se pa beraška cena naših listov ne di pimerjati niti od daleč z vsotami, ki jih tfi enake umetnine plačujejo drugod. Koristna žival. — Kdo mi ve imenovati kakšno koristno žival? Mihec: Konj. gospod učitelj. — Dobro. Kako pa konj koristi človeku? — Tako, da lahko nanj dobi stavo na dirkah. tev 163 SLOVENSKI NAROD«, dne 2L JnBja 1994 Stran 3. Naš najmodernejši i Iz skromnega vaškega mHna je napravil g. Nastran v Radomljah največji mlin na bivšem Kranjskem 16. julija. Veliki, težfci vozovi, do vrba naloženi z vrečami moke, se vsak dan pomikajo po TVrševi cesti proti LjubJ-janl, na njih pa bereš napis: Mlin Nastran, Radorm-je. Ie vas, kaj pa r~ore b take skromne vasi dobrega priti? Spodaj je 8 valjčnih dvojnih stok>v, po katerih potuje žito, da dobimo sl njega lepo belo moko- 2*to pride najprej v prvi stol, kjer stroj raztrga žitna zrna in jih nato po široki cevi dvigne v drugo nadstropje. Tu je 8 prostosejal, vsako s 13 siri. Prvo sejate presaja produkt iz prvega dvojnega stoJa in ga nato pošlje nazaj v nr*-tfcčie v drug; stol k pooov^ermi mrteUju. Od tu trre spet v drugo nadstropje v drugo se-;afc>, kjer s;ta izločijo moko, ostaio pa gre nazaj v tretji sto4. Tako potaje žito skozi vseb 8 sfeoAov te sejaL, ki sproti rzdoooiejo moko, krmfteo moko in otrobe kar na-rav- Pn*dteij, da ne boš v ćtaofrrfh. og#aj sn o pnlfei Nastranov rrrtm, pa boš drugačnih tmsh. Radomije poznamo že čz Rokovniačcv te rz nekaterih drusnh Kersnikovih del, iz katerih veje prikupnost in lepota krajev med Kamnikom n Crnim gra^jnom- Med zelenimi go-zdovi «in sadovnjak» lež-i sredi rodovitnega polja oh levom bregu šumeče Bistrice radomeljska vas s svojim} lepimi z^da-Tirmi hišami, ki pr:ča*jo o nekdanjem blagostanju vašcanov. Krasno šolsko poslopje, ki je brezdvomno najlepše v kamniškem srozu, novi gasite* dom in veličastna zgradba novega Sokolskega doma, ki je b 1 otvori en v nedeAjo, so dokaz, da Rado-meHČan! kljub težk m časom mnogo žrtvujejo za svoj gospodarski ;n kjuJturiii napredek. Težko, da bi kje našli vas, krugi del dohodkov, ki pa tudi niso bili neznatni, pa je tvorila občinska trošarina, ki pa je danes zaradi krize tudi že skrčena na minimum. Razen tega pa ima občina domove še iz prejšnjih let. ko je bila. konji.nkt ura. v rudarski industriji še ugodna. Može, ki jim bodo poverili obcarri pri tutriSTLJih občinskih volitvah vodstvo ob-čine"J^Htka torej težko delo. Če bodo hoteli vsaj za silo spraviti občinske finance in gospodarstvo v ravnovesje. Če ne bodo nič storili, kakor samo uravnovesiti in sanirali občinske finance, bodo storili mnogo. Ideja konvertacije sedanjih občinskih dolgov, ki so obremenjeni s pretirano visokimi obrestmi, ki ne odgovarjajo današnji dobi, ni slaba, ker bi si s tem otočina prihranila težke stotisočake, toda paziti bo treba, da se občinski dolgovi ne povečajo, ker je treba prej sedanje dolgove poplačati, ne pa z novimi dolgovi in obrestmi 6e bolj obremenjevati z dokJadami že itak preobloženih davkoplačevalcev. Ko te dni prebiramo programe enega aH drugega kandidata, najdemo mnogo zelo zdravih gospodarskih idej, o katerih pa dvomimo, da bi bile izvedljive. Saj je znano, da vsepovsod primanjkuje denarja, za realizacijo tako važnih in velikih načrtov pa je treba predvsem denarja in zopet denarja. Trbovlje gospodarsko danes niso več tako močne kot so bile nekdaj, da bi zmogle večja posojila. Tudi bodočnost zdaj ni več tako sigurna, kot je bila še pred leti. Zato je pa nujno potrebno, da se vsi sloji in stanovi zavzamejo za to, da se rudarstvo zopet dvigne iz današnje stagnacije, kajti sele potem bo mogoče misliti na večja gospodarska podjetja in investicije, združene z velikimi stroški. Po našem mnenju ni toliko važno misliti na odstranitev gcvspodarskih in socijalnih težav v občini z najetjem večjih posojil, ker bi s tem občanom prav nič ne koristili, temveč prej škodovaH, ker bi se z vsakim novim posojilom doklade le dvignile, vse dolgove pa bi morali prej ali slej odplačati itak davkoplačevalci. Treba je za reševanje perečih socijalnih problemov iskati sredstva drugod. Znano je, koliko denarja in prispevkov plačujejo delavci in nameščenci, pa tudi podjetja za takozvani bednostni fond. Ves ta denar gre iz občine, da ne omenimo še drugih dajatev. AH bi ne bilo mogoče doseči, da bi se prispevki za bednostni fond stekali v poseben socijalni fond občine, iz katerega bi se potem črpali izdatki za rasena. javna dela in druge socijalne svrhe. Nad en milijon dinarjev gre vsako leto v ta namen iz doline. Ce bi samo s tem denarjem razpolagala trboveljska občina, bi se zelo mnogo naredilo za omiljenije gospodarske in socijalne bede. S pametnim gospodarskim načrtom M se pa dosegli še drugi dohodki, ki bi se stekali v ta fond, česar bi pa občani ne čutili mnogo, baš nasprotno, pomenilo bi za občane občutno socijalno olajšanje. Zlasti naši pridobitniki najbolj čutijo nadlego beračev, ki si kar podajajo kljuke. Tudi to vprašanje je zelo pereče. Kaj lahko bi bilo uvesti sistem blokov, na podlagi katerega bi se dajali prosjakom listki in ne denar. S tem bi imela občina obenem kontrolo nad beračenjem domačih, zlasti pa tujih beračev in brezposelnih. V mnogih večjih občinah se je ta sistem zelo dobro oboe-sel. zato bri ga priporočali tudi trboveljski otočini, ki bi s tem dobila v omenjeni fond na eni strani lepe dohodke, na drugi strani bi pa imela kontrolo nad berači, ki bi morali nositi listke na občino, kjer bi se jim izstavljale nakaznice za jedfla ali druge nujne r^trebščine. v zadnji vrsti pa nakazovale denarne podpore; tretjič bi pa lahko iz teea fonda zaposlila brezposelne pri raznih javnih delih in končno bi občina resna pridobrtnike neprijetnih obiskovalcev. Pred leti je bilo tako občinsko gospo- darstvo, kakor tudi finance »gledao jeno in sanirano po dalekovidnih in gospodarsko izredno sposobnih mož, ki jm bodo občani v bodoče pri vodstvu občinskega gospodarstva zelo pogrešali. Treba bi bilo več uvidevnosti. širokogrudnosti in gospodarske politike, čim manj pa strankarske politike tudi pri občinskih volitvah, pa bi bilo mogoče zbrati na sktrpni listi res najboljše stanovske zastopnike, ki so že doslej dokazali, da nočejo ustvarjati političnih front, marveč gospodarske v korist občine in občanov. Danee nepreklicno zadnjikrat Marlene Dietrich v velefilmu »8ANGHA1 EXPKESS« ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4^ 7. in 9. uri. Fran Ševčik 70letnik Ljubljana, 21. julija. JHtri je tako imeniten praznik, da bo še divjačina počivala in bodo imele mir zverine po brlogih, srnice na jasah in race na vodah, saj bo zelena bratovščina ve-zovala svojejra tovariša in puškarja g. Frana ševčika, ki je skoraj vsem lovcem preskrbe 1 najimenitnejše pihaini-ke, d« i njimi zadenejo vsako divjad, če ne uide. Ali tudi njegova družina in se po-se^bno tudi naša za vzajemnost s Čehi vneta javnost se bo jutri veselila, da ta mož obhaja svojo 701etnkv» še tako krepek in dobre volje. Fran Sevčik je bil torej rojen pred 70 leti v Lukah na Moravskem kot sin v«h-kega sodarja. ki je imel v službi tudi po 20 pomočniKov. Najprej je pomagal doma, a bolj ga je veselfl lov, kakor sodi, in šel se je učit za puškarja v Napajedio k po vsej Moravi sk>večermi puškarju ki je izdeloval puške celo za Ogrsko. Ko je naš današnji jubilant L postal po- močnik, je kmalu šel v Prago k š>e sedaj znani in tudi pri nas sloveči firmi Novot-ny, za tem pa v Nemčijo v Snll, si je center puškarstva v Nemčiji. Spoznati je hotel še več sveta In je šel k znanemu Peterlongu v Inomost, nato je bil pa 5 let na Dunaju, kjer je bil končno pri znamenitem Sprineerjn dve leti tudi poslovodja. Nameraval se je ie etablirati na Dunaja, ko mu je p tiskarska zadruga ponudila mesto v Ljubljani po umrlem pa-škarju Dimiou v Kolodvorski nlici. Res je prišel k nam in prevzel obrt, ki jo je leta 1&91. ie toda kupil od Dimi-čeve vdove. Takoj, ko je češ k i narodnjak prišel v Ljubljano, je naročil tudi naš list in je med najstarejšimi našimi naročniki, seveda se je pa vpisal tudi k Sokolu in v druga narodna društva, ki jih prav rad podpira. Da je zvest član Češke obce ni treba niti omenjati, kakor tudi ne, da je ta naš popularni češki brat tudi vedno trden naprednjak. Navzlic, tema, da je bil ševči* v tedanjih časih edini narodno zavedni puškar v Ljubljani, je vendar s svojo pridnostjo zlasti pa s preciznostjo svojih izdelkov pridobil večino lovcev v deželi in tudi dalje okrog, da se je s svojo delavnostjo kmalu opomogel, slasti ^a, ko je leta 1S9>5. izumil in dal patentirati samostrele za voluharje, ki so med našimi sadjarji kmalu zasloveli pod imenom vo-luhark. Zelo praktičnih naprav je Kmetijska družba prav naglo razpečala na tisoče v korist vsega našega sadjarstva, vendar pa je ševčtt moral izdelovanje voluhark opustiti, ker se je nagromadiio preveč drugega dela. Leta 1S9>6. je apet izumil in dal patentirati tudi majhen to-epič, ki jih rabijo na kmetih namesto možna rje v za sfcrelianje ob slovesnostih. Ker niso prav nfcč nevarni, so se tudi sev-čikovi kanonč ki prav naglo razširin po vsoj deželi in jih je izvažal rudi na Koroško, štajersko m ©elo v Tirole. Pnškar-na je kmalu zaslovela po vsej leteti, saj je jubilant vedno ustregel vsem našim lovcem po deželi in v mestu- J*ajj>rej je imel trgovino n-a JuTČioeverm trgu, a leta 1908. je gnpil sedanjo svojo hi&o v Židovski ulici 8, kjer še sedaj streže odjemalcem, ki so po večini seveda tudi prijatelji dobrega lovskega tovariša- Mlademu češkemu krvcu so bile pa posebne všeč tudi srnice, ki so skakljale po ljubljanskih ulicah in ga milo pogledovale, da je takoj jel opisovati » njhni in izbirati ter se je že tudi 1892. poročil z go. Marijo rz znane Bhimaverjeve družine, še danes zadovoljno in srečno živita na največje veselje treh še živih in seveda že tndi odraslih hčera, ki sta jm vzgo-jfla v narodnem dana za najboljše gospodinje. Goaptt Ani je soproga znanega dentista Kosa, ga. Marija je v Zagreba žena veletrgovea a posicami Pastnoviča, a ga. Vera Ima % moža policijskega sretnika dr. Pakana. Svojega reg* očka so hčerke do sedaj razveselile že z 8 mučki in vnnčicami, da smi ni nikdar dolgčas. V krogu svojih malih ae samo smehlja, a jutri ob čestitanju te srekane kopice vnu-kov in mačie bo mehki mol gotovo skrival tndi tisto »oteženo mokroto sreče v svojih še vedno biatriti očeh, kakršne naj ga spremlja de mnogo let v radost njegove družine in neštetih prijateljev. Zavednemu Čehu m zvestemu naročniku, ki se je popolnoma vdomačri pri asa, tudi naše naj i skrene jše čeatftfcja! Živilski trg I/, ubija na, 21. ja^ja. Strašanskih skrbi so imele danes zopet naše vrle gospodinje že zaradi tega, ker »o morale pregledati tako velike, v pravem pomenu besede ogromne zaloge živil na živilskem trpu- Prejšnjo soboto smo mislili, da je že doaežen rekord pri navalu na trg, toda danee je bila na njem še mnogo ve?ja srneča in so bili za basa ni vsi prebodi. Vozički z živili so stali rudi vzvlolž semenišča in na veeh cestah na trgu. Kaže, da se gospodinje vračajo ob sobotah s počitnic, da se meščani nabašeio ob nedeljah za ve*> tt~-dn, ko ne dtegnejo zaradi kopanja niti jesti. Ceoe ae niao bistveno spremenile, vendar so ae še nekoliko znižale. Sadje je imelo tudi danes ceno kot med tednom, zlasti hruške, ki jm ne dobiš posebno dobrih izpod 5 Din kg. Pač pa je bik) danee že precej lepih jabolk po 4 Din. Rdečih malin Je bilo na vagone. Nekateri prodajalci so jih pripeljali na vezeh po \mč škafov. Na dx bek> lahko kupiš maline zeV> poceni, na drobno jih pa prodajajo po 3 do 3.no Din kg. Borovnice, ki so pomladni ewdf*ž, ar» še vedno naprodaj po 2 Din lrter. Gob ni. Branjenvci imajo ze mnogo grozdja, kt je po 8 do 10 Din kg. Na zelen jad nem trgu ao danee zopet prodajah tudi razne novosti, n. pr. lušcen novi fižol po 3.50 Din lrter in domače, trnovske paradižnike, ki so jih prodajali po iflti ceni kot uvožene, no 4 Din kg. Kumaric za vlaganje je toliko, da po ^ pocenile v enem tednu 100 komadov od 10 na 6 Din. Graha zdai nihče več posebno ne Čtetla. prodajajo ga w atročalu zek» poceni, po 2 Din kg. Po isti ceni dobiš doorega strožjega fižola, kolikor ti poželi srce. Danes ga je biK> na ir-gn toffko, da bi ga bfk> dovolj za veo Lpri>-rjano, če bi gospodin ie ne kupovale ničeaar dffngega. Tadi kumar nam ni treba stradati. Letos je posebno dobra letina za nje, kar as pozna tudi po velikosti, eaj prodajajo ta in tam taksne kot buče. Krompirja j» toliko, da ga prodajajo tudi na debelo na S*. Petra nasipu po 75 par kg. Tako poceni ni bil niti jeseni vedno in kaže, ae bi ss moral na jesen znatno poceniti. Tudi piščanci so bili danes nekoliko cenejši, ker jih je pač bilo izredno mnogo. Ta m tam so prodajali cek> precej lene po 23 Din par. komad pa po 10 Diru vendar so OBJrepsi še vedno po 36 Din par. Jajca so prodajali po nespremenjenih cenah, nar lepea po 1 -25 Din par. zvoeivi Krvo SOKOLSKI dom v siski Telefon štev. 33-87 V soboto ob 7. in 9, nedeljo 5^ 7. in 9-, ponedeljek 7. in 9. ari F*ra.nčiška Oaal in Paul Horblger v veleopereti Škandal v Budimpešti Za smeh in zabavo skrbi Szdke Szakall. — Dopolnilo: Nov Para- mouutov zvočni tednik. Pride! GOSPODA OD maxima Boč vabi v svoje kraljestvo Poljčane, 20, julija. 22. junija je minilo ravno 4 leta, odkar so postavili na Bocu razgledni stolp, zaradi katerega je potem, prej redko obiskana, a sicer prikupna gora hipoma tako zaslovela da jo obišče letno povprečno 4000 do 5000 obiskovalcev. Obletnico postavitve stolpa proslavita rojraška in polj-canska podmžaiica, ki upravljata postojanke na Bocu vsako leto z velikim planinskim rajanjam na idiličnem prostoru pri Sv. Miklavžu. To nedeljo bodo petič proslavili ta, za BoC tako pomembni dogodek. Dopoldne bo v starodavni cerkvici masa, za tam pa na planjavah neprisiljeno planinsko rajanje. Vsakokrat je brla ob taki priliki izvoljena tudi kraljica Boca, na nedeljskem petem slavju pa bodo za spremembo izvolili kralja. Pel bo zgoraj tudi znani septet bratov Živkov iz Maribora. Sv. Miklavžem do takozvanega >Lenarto-vega. križa*, odkoder je prav lep pogled v dolino. Pridi in oglej si vse sam v nedeljo! Boc s stolpom vabi petič vse v svoje košato, zeleno kraljestvo. ik_. Boc je tura, ki jo lahko, če si ob železnici, komodno opravafe v enem dnevu. S postaja Poljčane, kamor vozi dnevno po več viafcov, rabiš do vgmu&Ja dobrih. 20 minut, odtod pa MBgfact ure <*o Miklavža m). Po kratkem oddihu tam si v dobra pol ah' tricetrt are lahko že na stolpu, kjar te očara krasen razgled, zlasti na severni del nase banovine, ki pa seže tudi catB mejo, diven je pogfed tudi proti jugu, vzhodu in zahodu. Ie 1000 met e rs k c višave zreš pred sabo, kakor iz aeroplana Poti do Miklavža in naprej do vrha ao vse markirane tako z rogafike, poijcanske in studenJfike strani. Jr. Porjean prideš na Boe po potih ees taasocvttni »Miklavžev kamen« ah mimo >žage<. Prm je za bolj škodne noge, droga pa za komodnejae, otee pa. ves čas lopo v Masdu in sencT. pa cakjgpi mate ^aad Zbor JNS Škof ji Loki škofja L*oka, 20. julija. Velika, udeležba na sestanicu občinske organizacije JNS, še bolj ina razprava, k' so se je udeleževali do malega vsi navzoč:, je pokazala, da »dnržuje JNS pod svojim okriljem somišljenike, ki motre vse dogod-ne z veliko pozornostjo. Na 'ztfvoru škofjeloške JNS v mestni posvetovalnici je podal odbor v sredo poročilo o svojem dosedanjem delovanju. Zbor je otvoril in rodil škofjeloški župan, notar g. Stevo ši-nk, k: je n vodoma omenjal zprešo.ni nastop bojevnikov in vprašanje škofjeloškega sreza, kl kljTPb vsemu prizadevanju krajevnih Ci-niteljev ne more z mrtve točne. O^irno tajniško poročilo g. Vojteha Debeljaka jf r»bseeak> vse sklepe, predloge m razmotr vanja na sejah občinske organizacije JNS. ko ae je govorilo o delavskem vprašanju in organizaciji JSZ, o zaposlitvi »nenadomestljivih- stroko v njakov, o tovarnah v Škof ji Ivoki, o oddaji javnih del. o oglaševanju v časopi«ph in o razoboBanju zastav, o dijakih in akaih*miRih, o ozdravljenju naših gospodarskih im socialnih prilik, o zakonu prlede večkratnega zaslužkarstva, o državnih tiskovinah, o političnih sestankih, o dedovanja ženstva pri JNS, o mladinskih organizacijah JNS, o zakonu proti korupciji, o poštenosti in pravičnosti v vsem javnem življenju in o mnogih drugih zadevah loKalnega značaja. V zvezi z njegovim poročilom »e je razvila obsvina debata, ki so v nji posamezniki rznvašali svoja mišljenja, potem pa je bilo stavljenji več predlogov; glede točne rcvedbe pogodbe med Vodo-vodn. društvom in graditelji ceste pri Pod-polferci, glede ured rtv e smetfšca pri sn-škem mostu, slede licitacije itd. G-lavni predmet licitacije so bile občinske trošarine, bojevniški shod, vprašanje sodeia škofjeloške poŠte m drrrse zadeve, gtede katerih pa s*o si trfta irvnerija preicej deljena. Slednjič je bila sprejeta or^nrna resora-ehja, ki bo poslana višjim strankinim enotam. Ta obsega 11 točk, v Katerih tolmačijo škofjeloški pripadniki JNS svoje poglede na JNS in njeno delovanje. Zlasti ugotavlja resolncija soodgovornost strankinih somišljenikov pri delu JINS. Z obžalovanjem koustatirajo napredni volil-ei, da škofjeloško območje nima sreza m izjavljajo, da od te svoje zahteve ne popuste niti za las. JSden oficijelnih poittJč-nih voditeljev dravske banovine naj dobi mesto v vladi. Do tac-i je sreaom so tako nrzK€, da. na velika javna dola nki misliti ni. Zbor se izreka nadalje za etm prejšnjo ustanovitev banovinskega odbora JNS, ki naj tvori povezanost strankinih edmic s centralo v Beogradu, vsak strankin pristaš naj ve, da je v armadi tvorcev, v kateri je poklican vsak posameznik, da sodeluje in ustvarja. Resolucija se izreka za zateon proti korupciji, ki mu naj bodo podvrženi prav vsi državljani, povdarja važnost ureditve naših soei-alnih in gospodarskih razmer, želi energičnih in hitrih ukrepov v vprašanjih, ki so načelne važnosti, in se zavzema, za naše denarne zavode, ki naj dobi lji»dstvo vanje zaupanje. Zadnje štiri točke resolucije se pečajo s škofjeloškimi razmerami in bo na občinskem odjborn predlagano, **a » menja organiziranih pristašev JNS primerno upošteva. Iz Trebnjega — Sokolov piknik bo jutri popokdoe s pnčetkom ob 15. uri v goadiču na Cvifcljđjb. Nastopi4i bodo vsi oddelki domačega dn>-štva z zleminri vajama in raznote*ostsni, nakar bo zabava na prostem. Sodckwal bo priznan šrameL — Simultan ko bo odigral proti tukajšnjim šahistom jutri rjopoidne z začetkom ob 14. uri g. .Marijan Verbič « Ljubljane. Upamo, da se bodo to pot trebanjski šahisti revan-žn*a!i za »sruća)en-c poraz proti Višnji gor;, ki je nedavno tako pprazmo odjeknil med našimi šahisti. Po tekmi se ndeiežeoci šahovskega boja udeleže 5okoiovega piknika, lejer bo objavljen izid. — Naša posta. Po odbodn ar*rafka te-kajšnje pošte g. Fnanja Acrtbroiica, ki je stopiti v zasluženi pokoi, je ie rniml dober mesec ki je bila nedavno imenovana za upravnika pošte poštna uTadn-ica gdč. Pavla Anežić. Pričakovali amo, d*i bo dimrircj imenovana k pošti še ena moć, saj »ta do upokojitve upravnika poslovali pri naši pošti vedno po dve rnoči, in sicer ena pn blagajni, droga pri pieemaici posti in se je poštni promet vesti hitro m v zadovoljstvo vseh strank. Sedaj se pa dogaja, da ima edina uradnica, ki je na pošti za vse. opraviti a4i z blagajniškimi posLi, in morajo med tem stranke čakati na pisemsko pošto ali s pisemsko pošto in čakajo zopet srtranke pri blagajni rbd. Posebno nerodno je to ob nedeljah, ko vse dopoldne nabavljajo ljudje pisemske znamke, ki j* v Trebnjem ni inogoče dobiti drugje, kakor samo na pošti. Naprošamo poštno d t r-akcijo, da ta ne>dost«/tc»k. ki ga nismo vajeni, odpravi s tem, da dodeli v Trebnje se eno moć. ker je promet iz dneva v dan vcCX med tem pa poštna uprava dopušča, da po*.lc, ki sta j*h do nedavna opravljali dve uradni moći, opravlja le ena moč, kar nikakor ni v interesu brezhibnega poslovanja pošte in v zadovoljstvo strank, za katere pošta posluje. — Catesko kopališče je bilo otvor j eno prod dnevi na Čatežu pod Zaplazom. Le-toviščarji in izletniki so bdi s kopanjem v prijetnem primitivnem kopališču presenečeni. Lastnik kopališča g. Urbančič Anton je s tem izpolnil svojim gostom in vsem posetnikom Čateža vročo željo po kopanju, ki je na Čatežu ob 544 m nadmorske višine še tem prijetnejše m za kopalca izdatnejše. 5 kopališčem je ustreženo vsem števd-ntm izletnikom, ki posečajo Čatež, ki je na glasu zdravega, mirnega in cenenega letovišča. _ Sodne počitnice so se pričele in rra jajo do 15. avgusta 1934. V tem času po sinje sodišče le v najnujnejših primerih _ Naši jamarji so pričeli z raziskovanjem Velike in Male jame. dalje z ostalim' jamami po Bukovju in okolici. Znano ie že da so v VeViki in Mali jami prav lep kapniki, sedaj pa prodirajo še v notramoo iti nam morda v kratkem povedo kSLOVENSKI NAROD«, dne 21. JoHja 1934 -to«. 163 DAN KS PREMIERA vesele in zabavne operete, polne petja in smeha tfLITNI KINO MATICA Predstave danes ob 4., 7.*4 in 9u^4 in jutri ob 3., 5-, 7% in 9% z ljubko Liane Haid in komikom Otto VValburgom. DNEVNE VESTI Madona, kiesi...? — Z i>ansKe uprave. Podban dr. Pirk-majer v torek 24. t. m. zaradi odsotnosti ne bo sprejemal strank. — Poljski poslanik na Sašaku. Na Sisak je prispel in se nastanil v hotehi Jadran pol jaki poslanik na našem dvoru g. 5chwar/.bu rg-GunibeT. — Mednarodni prr>tit«berkuh>Mi toon- irrps. IX. mednarodni pTotitrberkuiozni kongres DO leto© od 4. do O. &opteiTrbr« v Varšavi. Udeleženci bodo imeli na madžarski in češkoslovaških železnicah 33'Vo popusta, na avstrijskih 25, na poljskih pa 50. olieki vizum je brezplačen. Podrobnejše informacije po dobe pri tnjniku prot.tuberkulozne tirro Milanu Petroviču, Beograd, Krunska 69. — Prva m£s nove uprave lekarniške zhnrnire. Včeraj ie imeln nova \rprava lekarniške zbornice v Beogradu prvo sejo, ki ©o Ji prisostvovali delegati vFru*ke gore: dva Izleta v Alpe. Prva skupina gre preko Ble-da na Ooliiji Novo->adranka. Za prvega češkoslovaškega poslanika v Moskvi je imenovan Bogdan Pavhi. Njegova soproga je hčerka ?nanpjro novosadskega odvetnika Miloša Krna Fedora, L>r. Krno je prišel v Novi Sad iz Slovaške in je bil v stari Avstriji med voditelji na ozendjti sedanje Jugoslavije biva jncih Slovakov, je pa leta 1917 umrl. — Natečaj za glasbena dela. Savez mu-zič«»ra v kraljevini Jugoslaviji, podeavez v Zi-irrebu. razpisu ie natečaj za orkestralno delo, ki se izvaja najmanj 15 minut (v po->tev prihajajo tudi dela 8 solističnimi vložki ali zborom itd.), ter za godalni kvartet v obliki .sonate, bodisi v enem ali vec stavkih ali ki se jzvaja najmanj 15 minut. Za prvo delo znaša nagrada 5000 Din, za erj-go pa 2000 Din« Natečaja se lahko udel?že vsi jusjoslovensk: skladatelji. V poštev pridejo samo dela. ki še nitso bila nikjer izvajana. Skladbe na« se pošljejo anonimno pod geslom v zapečatenih kuvertah podaavezu muzičara v kraljevini Jugoslaviji, Zagreb, Vukotioena 7-1. Rok natečaja poteče 31. januarja \0'Ao. — Brez zdravniškega izpričevala se nihče, vee ne more ženiti. Zakon o pobiianj,u spolnih bolezni je stopil v veljavo in v P.eo-gradu so že zavrnili nekaj zaročencev, ki niso imeli zdravniškega izpričevala, da so popolnoma zdravi. Na ženske se določbe zakona o pobijan ju spolnih bolezni ne nanašajo. Zdravniški progled je obvezen za vse moške, ki se hočejo oženiti, razen če je ženin na smrtni postelji in se jx>roči v zadnjem trenutki. — Opozorilo kopalcem. Občinski odbor na Jezici je zaradi neštetih pritožb v svoji seji dne In. t. ni soglasno sklenil, da je v območju razširjene občine Jezica strogo prepovedano vsako jahanja po pešpotih ter hoja po poljskih nasadih in travnikih. Tjdi ie strotjo zabranjeno klatenje sadja in pobiranje poljskih pridelkov. Na to prepoved se opozarjajo zlasti kopalci, ki prihajajo v oblino in delajo kmetovalcem na omenjeni način ogromno škodo. Poljski čuvaji imajo strogo naroČilo, da vsakogar, ki bi ravnal proti tej prepovedi, legitimirajo in prijavijo ter se bo proti vsakomur kazensko postopalo. Uprava občine Jezica, dne 13. julija v.m. Ko se začno krvne cevi poapn.jevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« jrrenčice za redno izpraznjen je črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jo-sefovo« jrrenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno probavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Joaefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Kongres gostilničarjev. Člani udruženja gos t i ln ičarskih obrti na področju zagrebške trgovske zbornice so v četrtek na sestanku razpravljal tudi o letošnjem kongresu gostilničarjev in določili, da bo kongres 23. in 24. oktobra v Zagrebu. 23. oktobra ob 16. bo konferenca udeležencev, 24. oktobra ob 9. pa otvoritev kongresa. Izvoljeni ao bili posebni odbori, ki bodo pripravili vse potrebno za kongres. — Poseben vlak v Maribor. V nedeljo •5. avgusta priredi »Putnik« v Ljubljani izlet s posebnim vlakom v Maribor na »Mari l>orsk i teden«. Cena vožnje in vstopnina na »Mariborski teden« je 60 Din za osebo. Usodna prilika za izlete na Pohorje. — Prijave pri Putniku za nebotičnikom. —' Poroka. Jutri se poročita pri Sv. Petru pod Svetimi gorami urednik g. Vladimir Rega lly iz ugledne ljubljanske družine pok. svetnika Frana Regallyja, rn srdč Vanda Kunejeva vz. ugledne druž:- :>anovinskega zdravnika g. dr. Forda Kineja pri Sv. Petru. Priči bosta gkavni hlii Slovenskega Naroda« g. Jože" Zu-^rtčIc in advokat g. dr. France Kloar, an v Kozjem. Mladoporočencema že-; j4' -bilo srečo! — Izlet v Oberammergau k pasijonskim rram ter v Munchen in Salzburg bo od 20 Qo 25. avgusta. Cena izleta, to Je vožnja in vsa oskrba ter vstopnica »I. razreda k -p a sij on s k im igram je 1725 I>m za osebo. Odhod iz LJubljane 20. 8. ob 20.45. Program in prijave pri Putniku v Ljubljani. — Prepovedani knjigi. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi knjigo Louisa Adamiča :>5truK- gle«. ki Je izšla v Los Angelesu, in knjigo sBraurjPuch fiber Reichstagsbrandt in Hit- lersterror«. Prepoved je razširjena tudi na drugi del te knjige, ki je izšel v Parizu pod naslovom »Drmrtroft contra Goring«. — 1. oktobra bo zemun9ki most otvor-jen. Most kralja Aleksandra I. med Beogradom ln Zemunom bo otvor j en 8. oKto-bra, če ne nastanejo nepričakovane ovire — Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravske banovino bo imelo svoj 27. rcli;: fbčni zbor v Mariboru v nedeljo 12 avgusta v hotelu »Orel«. Pricetek točno ob 9. uri dopoldne. Vsi absolventi kmetijsKlh šol. tudi nečlani, ter prijatelj- društva vab jeni. Za :eane člane je udeležba obvezna. Ce pripravlja kdo kan cktualen referat, mora istega predložiti po društvenih pravilih v pregled društvu. Pošljite referate tajniku Martelancu v Kranju. :n to najkasneje do 30. t. m. — Putnikov izlet na Dunaj. Odhod iz Ljubljane je v soboto 2S. t. m. ob 21.4o do Zidanega mostu, kjer prestopijo izletniki na poseben vlak, ki prispe iz Beograda. Cena vožnje v III. razredu 242 Din. prehrana pa 507 Din, do Zidanoga mosta Je dovoljena polovična voznina. — Nov grob. Danes je umrla v Ljubljani trgovka gospa Ivana E r b e ž n i k. Pokojna je bila splošno znana in poleg žalujočih prizadetih svojcev jo bodo težko pogrevali vsi. ki so jo poznali kot blasro. dobro ženo. Pogreb iho 3"tri ob 17. * G^-sposvetske ceste 16. Bodi ji lahka zemlja, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! ji hočejo njeno najbolj vročo željo, da obišče domovino svojih, staršev. 12. t. m. se je odpeljala, iz Clevelanda in se je 14. vkrcala v New Yorku na brzoparnik Cu-nard Line >A loteri;^ (Iržaivne rente za vojno Škodo z novimi obveznicami, rzza 1. avgusta se bodo izžrebale le nove obveznice in obresti izplačevale le za kupone novih obveznic Državna in samoupravna oblastva ne smejo po 1. avgustu sprejemati starih obveznic niti kot kavcije niti kot depozit. Ker izgube po 1. avgustu 19ft4 stare obveznice razen pravice do zamenjave vse druge pravice, je v interesu lastnikov obveznic, da jih cimprei, najpozneje pa do 31. t. m. predlože v zamenjavo oli davčni upravi svojega bivališča ali pa neposredno oddelka državnih dolgov in državnega kredita v Beogradu. Kdor hoče zamenjati obveznice, mora izročiti daven! upravi prijavo in seznam obveznic Obveznice morajo biti urejene po aritmetičnem vrstnem redu. Od 34. t. m. naprej se sprejemajo stare obveznice za območje davčna uprave Ljubljana mesto od 8. do 12. ure prt blnrra^ni davčne irprave Ljubljana mesto. Vodnfkov trg 5. I. nadstropje. —lj prihod Lfflian Kuharjev©. O prihodu ameriške »miss J«gosrarvijemiss Jugoslavijo«. Izpolniti izprehod med gaji in livadami, je v ta.-co slabem stanju, da Je za pešce prava muka hoditi po nji. Ce bi se ta pot nekoliko razširila in napravila uporabna za pešce, bi bil to eden najlepših izprehodov. Prosimo magistrat, da bi se sedaj, ko se raz- važa odvisen cestni materijal z Bleiwei-sove in drugih cest, tako rekoč mimogrede izboljšala tudi pri nas nekatera pota. —lj Da bo živilski trg bolj higijeničen, bodo tla .prepojili s posebno Katransko mešanico, ki jo uporabljajo za imprejmiranje netlakovanih cestišč proti prahu. Najmanj, kar je, treba zahtevati, da je trg higijeni--Dunav«. Rojen je v Logarovcih pri Ljutomeru. Tu v osrčju Prlekije je absol-viral tudi tadanjo komunalno realno, prednico današnje meščanske šole, nato pa še sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru. Franjo je bil povsod odličnjak, kakor je še vedno sila ponosen, da je sin prelepe naše obljubljene deželice Prlekije. Pred pol stoletja je že nastopil svojo prvo službo, ko je sel za gospodarskega pristava na graščino Pfanberg- pri Frohn-leitenu. odtod pa k vojakom, kjer je ostal kot prostovoljno dalje služeči podčastnik kar 15 let, ko je napravil pri tedanjem višjem dež. sodišču v Gradcu potrebne izpite in bil 1. 1899. imenovan za pisarniškega uradnika pri sodišču v skorji Loki, kjer je 15 let vodil zemljiško knjigo tako vestno in ustrežljivo vsem strankam, zlasti pa kmetom, da imajo ljubeznivega in vedno za uslugo pripravljenega, gospoda še vedno v najboljšem spominu v mestu in po vsem okraju. Tudi Franjo Magdic je eden tistih skromnih in tihih ter do skrajnosti požrtvovalnih, neznanih junakov našega javnega življenja, ki v vseh društvih in organizacijah drže vse po koncu, saj je bfl. v škof ji Loki vsa leta najvestnejši tajnik takratne čritalnice, deloval je pa tudi v nadzorstvenem odnoru okrajne posojilnice in hranilnice ter se sploh udejstvoval v vseh naprednih društvih. Ko je po 30-letni službi stopil v pokoj, je takoj postal uradnik zavarovalnice rCroatia^:, ki jo je zamenjal s sedanjo službo, kjer s svojo vestnostjo in točnostjo, a tudi s svojo prepričevalno besedo še vedno dosega najlepše uspehe, živi deloma v Ljubljani, deloma pa v Krškem, kjer je preživel najdaljšo dobo, in seveda tudi podpira stremljenja vseh društev, pred vsem ima pa dobri mož vedno odprto roko za reveže. Tam je tudi njegova Ivanka, zala hči znane Podboje-ve hiše v Žužemberku, ki bosta pravkar obhajala 40-letnico svoje najlepše zakonske sloge v krogu svojih treh odraslih otrok. Drago, popularni gostilničar in posestnik ter občinski svetovalec jima pride voščit srečo iz Ruš, hčerka Ivanka, poštna uradnica, se pripelje iz Osijeka, a Rafael, ki je odvetniški uradnik in Sokol ter agi-len član Sokote v Krškem, bo pa doma vse pripravil, da bo za trojni jubilej korenja-Škega očeta res veselo, saj staremu a teku prideta v verzih čestitat tudi dve vnučki. Seveda mu tudi ml čestitamo iz vsega srca z opominom, naj ne misli, ko v svojem poklicu vedno drugim pridiguje o nas:li smrti, da tudi njega že čaka za vsakim oglom, pa bo srečen, zdrav kot danes in zadovoljen gotovo dočakal sto let! Iz Celja —c Iz bednostnega sklada dravske banovine je prejela mestna občina celjska lani 79.000 Din, za letos pa je zaenkrat določenih 29.500 Din. Od te vsote bo porabila občina 12.500 Din za mezde pri regulaciji Savinje. —c Pražarna in kemična tovarna v Gaber ju pri Celju, ki je pred nekaj leti ustavila obratovanje, namerava pričeti v kratkem zopet obratovati. S tem bo dobilo zopet večje število delavcev zaslužek. —c Umrla sta v četrtek v celjski bolnici 54-Mtni posestnik Anton Volčič lz Stranic pri Konjicah in 1 in pol meseca stara hčerka delavke Vida Mirnikova iz Trnovelj pri Celju. —c Pretirane sadne cene na celjskem trgu. Ze dalje časa se opaža, da so cene sadja na celjskem trgu povprečno 75 odstotkov višje nego v drugih mestih Ker }e ta velika razlika v cenah povsem ne- upravićena, bo mestna občina pos-vetiia sadevi vso pozornost in storila primerne ukrepe, da se cene sadja roi*ajo. —c Dre zanimivi nogometni tekmi bo-»ta danes in jutri v Celju. Gostovalo bo prvo moStvo ASK Primorja iz Ljubljane m odigralo na igrišču pri »Skalni kleti danes v soboto ob 18.30 prijateljsko tok-mn s SK Olimpom iz Celja, ki je letos v zek> dobri formi, v nedeljo ob 17.15 pa bo igralo tekmo v celjskimi Atletiki. Za obe tekmi vlada v Celju ki okolici veliko zanimanje. —C Oidb<>YNko moštvo SK Celja bo igralo v sredo 25. t- m. ob 18.30 na Glaziji nogometno tekmo z moštvom članov celjskega >Merkurja^. —C N°čno lekarniško siur/,l>o ima oo vštetega petka 27. t- m. lekarna -Pri orlu., na Glavnem trsru. i MflUrtlMMMI — Vlomilec v Cverlinovo trgovino aretiran. Včeraj smo poročali, da je v noći na četrtek razburil mariborsko javnost drzen vlom v manufakturno trgovino «_>. Cverl M v Gosposki ulici. Vlomilce je bil prognan m je na begu razbil veliko i/l«>"'beno okno. Pri tem pa se je obrczal in prav to £a je izdalo ter privedlo v roke pravice, V četrtek ivečer m ljudje opazili v Spod. Pu-pleku. kako si je neznani moški izpiral rano na desni roki. iz katere ie močno krvavel. Ker so tudi tam že vedeli o velikem vlomu sredi mesta, so takoj zaslutili, 6 kom imajo opraivsa. Obvestili so orožnike pri Sv. Barbari, ka so aretirali neznanca. Po da-ljčem zasliševanju ie izpovedal, da se pise Milan .širok: je okrosj 30 let star in po poklicu zdravniški iluga. Prisna] je tudi vlom v trgovino, kamor sc je >kril že popoldne, oborožen z vetrihi in drugim vlo-milslcrm orodjem. Zanimivo je. da je Kil vlomilce radi sumu špijona/c /oprt v Ljub ljani, nato pa izgnan v Avstrijo. Vlomilcu je mestna policija izročila sodišču. — Polletna bilanca tujskega prometa. V prvi polovici tekočega leta je bilo pri mariborskem zgltiševalnem uradu prijavljenih O4o4 oseb, od katerih je bilo 3301 Jugoslo-venov in 2**23 iriozemcev, m sicer: 1713 Avts-trijccv, 323 Če?«koslovakov. 321 Nemcev. 3»> Italijanov. N4 M.ul/urov. S? Rusov, 57 Poljakov. 47 Američanov, 13 iz nordijskih držav, 15 Angležev, 13 Francozov, 9 Romunov, 1 Grk in 35 iz drugih inozenisk li tlržav. — Kaj vse povzroči otroška neprevidnost. V četrtek M jc igrala HMctna Zofki D. iz Dajnkovc trlice s papirnatim zmajem, ki je imel žično ogrodje. Po neprevidnosti dekleta se jc zapletel zmaj med električne žice v napetosti 3000 vohov in tam obvi$el. Ker je bil okvir iz žice, je nastal v transformatorju v Jezdarski ulici kratek 6tik in je bil namah prekinjen elekrični tok po vsem mestu. Zastal je ves obrat. Sele čez dve uri so organi mestnega električnega podjetja popravili vod. Podjetje je Tlodmo na policiji proti staršem omenjene deklice ovadbo, ker je utrpelo precejSnjo £kodo. — Nesreča pri delu. V7 četrtek dopoldne sta bila zaposlena ldjueavn čarta liinko Smodc in njegov tovariš v delavnici dr/, železnic pri kovanju železa. Sinode je 8 kleščami držal kos železa, med tem ko je njegov delovni tovariš udarjal s težkim kladivom po železu. Nesreča pa je hotela, dti se je železo odkrhnilo in drobec se je z vso sHo zasadil v prsa Smode-tu in rmi prebil žilo odvodnico. Močno krvavečega so reševalci prepeljali v tukajšnjo bolnico. — Zaradi pretepa. Na ulici ic bil aretiran Ednrund G. in oddan v policijske zapore, kjer se mu bo shladiki prevroča kri. Gospodarsko sodelovanje z Bolgarijo Sofija. 29. julija. 6. V bolgarskih političnih 'krogih so sprejeli s posebnim zadovoljstvom izjavo jugoslovenskega trgovinskega ministra Demetrovlča zastopniku lista »Zore«, v kateri je naglašal, da »mata Bolgarija in Jugoslavija enako gospodarsko strukturo in da morata zaradi tega živet v interesni skupnosti. Ideal takšno skupnosti bi bila carinska unija, h kateri bi lahko pristopile tudi vse ostale balkanske države, „Obifić" v Varni Sofija, 21. julija. A A. V Varni že dva dni gostujejo člani beograjskega pevskega društva »Obilice Pri prjhodu v Varno je člane »Obihca« pozdravil na železniški postaji pomočnik predsednika varnske občine Oerčev, ki mu je odgovoril dirigent prrrf. Dragurinovič s prisrčno zahvalo za bratski sprejem. Snoč'_ so člani >Obiliča pr:redili v varn-skem letnem gledališču koncert, ki je bH odlično obiskan. Prisostvovala mu je elita varnskega prebivalstva, pa tudi mnogo tu-ibh gostov, zlasti Cehov in Poljakov. Občinstvo »e sleherno pesem »Obilica« sprejelo z burnim ploskanjem in priredilo pevcem navdušene ovacije. Med premorom je pomočnik varns-kega župana Gerčev pozdravil čđane »Obilica« in se jim zahvalil za koncert. Odgovoril mu je dirigent Dragutinovič, ki se je v imenu v^oh članov zahvatil za bratski sprejem. r>anes so priredil člani »Obilica« brezplačen koncert za učence varnskih šol in druge goste. ŠPORT — V Ljubijini ho s-odi| Riu<«\ Današnje >Vremo- prinaša službene objave Zbora nogometnih sodnikov, iz katerih je razvidno, da bo ljubijanako tekmo Ilirija : Gra-dianski t^odil beoerajiBk\ sodnik g. Ružie, in ne, kot ie bilo prvotno objavljeno, g. Ziva-novie iz Noveea Sada. Za namestnika J3 določen g. Ror*mfeld iz Zagreba. Sprememba se je izvrSiln na podlntii sporazuma mei obema nastopajočima kliboma. Dobava bele ^arve lTrednistvo »Slovenskega Naroda« razpi suje v skrajšanem roku ofertno licitacij« za dobavo večje množine bele barve zi barvanje črneaa Časopisnega paniria Kavči ja ni potrebna Le resne ponudbe z naved bo cene in trpežnosti dobavliene barve spre jema do preklica uprava našega lista. Uttdniitvo. 9tev t h3 >SLOVENSKl N ARO D«, dne 21. juEja 1934 Ali bi Japonska zmogla večjo vojno Vojna z Rusijo bi pomenila v sedanjih razmerah hara kiri za Japonsko Taka je celotna slika. Zdaj pa poglejmo, kako bi bilo na Japonskem med vojno, posebno med daljšo vojno. Pred rusko-japonsko vojno leta 1904.05. je veljalo vzdrževanje japonskega vojaka samo SO senov dnevno, med vojno pa 2 jeni j40 senov. Ce se v bodoči vojni ti stroški zopet potroje, bo veljalo vzdrževanje vsakega vojaka državo 7 jenov 20 senov. Japonski podpolkovnik Mori Takesi ceni bodočo japonsko armado na poldrugi milijon vojakov tako, da bi znašali stroški na leto o.cr50.000.000 jen, stroški za mornarico 1.350 000.000 jeni mobilizacija industrije 1.650,000.000, skupaj torej 6.850,000.000. Napačno je pa misliti, kakor meni Mori Takesi, da bi Japonska vpoklicala samo poldrugi milijon vojakov. Merilo za pravilno cenitev moči japonske armade morajo biti rezervni častniški kadri, ki kažejo na 2,000.000 vojakov. Po izkušnjah iz svetovne vojne bi izgubila taka armada na leto najmanj 1,000.000 ljudi tako, da bi v prvem letu mobilizirali 3,000.000 ijud-u Ce računamo se odgovarjajoče materijelne izdatke, pridemo do zaključka, da bi veljala japonska vojna že prvo leto 11.3 miljard jen, od tega 3 miljarde v zlatu za naroefla v inozemstvu. Hirot a • Iz kakšnih virov bi mogli Japonci financirati vojno? Vrednost zalog, vojaškega materijala in zlatih rezerv znašajo 5.4 rmljarde jen. Del izdatkov odpade na denarne možnosti države, kar bi znašalo po cenitvi Jogana in Tanina 1.2 miljarde jen. Temeljni vir kritja so pa seveda narodni dohodki, ki znašajo po japonskih podatkih 8.9 miljard jen. Največja obtežitev vseh virov bi prinesla v prvem letu vojne 10.8 miljard, pa tudi to bi zahtevalo deloma uradno omejitev dividend, na drugi strani pa delno inflacijo. To pomeni, da bi bilo razmerje med izdatki za vojno in možnostjo njenega financiranja 11.3:10.8, to se pravi, da bi bila država takoj na robu svojh finančnih možnosti. Proti koncu prvega leta bi tudi odpadla postavka za prejšnje zaloge. Obenem bi bila pa tudi zmanjšana celotna proizvodnja, kajti vojna bi večino aktivnih sii države odvrnila od proizvodnje, seveda bi bile pa tudi zmanjšane možnosti gospodarskega izkoriščanja Mand-žukua, V drugem letu vojne bi se zmanjšale gospodarske možnosti do 6.5 miljard jen, dočim bi ostali izdatki za vojno enaki, razmerje bi bilo tole: vojni izratki 10.3. kritje samo 6.5, kar pomeni, da bi izdatki za vojno presegali finančno možnost države za 3.8 miljarde jen. Zaključek je enostaven: brez večjega posojila v inozemstvu bi Japonska ne mogla vstopiti v drugo leto vojne, ali pa bi morala zmanjšati obseg vojnih operacij. Toda kdo bi ji dal denar? Amerika? Ne! Francija? Ne. Anglija? Težko! Nemčija? Odkod? Velika vojna je na japonskem nemogoča. Preostaja pa možnost krajše vojne. Pustimo na stran to, da sploh vsaka vojna omaje krhki ustroj japonskega gospodarstva, sloneč na izvozu in uvozu, da bi manjša vojna nikakor ne pomagala doseči japonskega cilja, namreč ustanovitve vmesnih držav v kitajskem Turkestanu. Po Bliicherjevi cenitvi, ki se znatno razlikuje od japonskih uradnih podatkov, imajo Japonci na kopnem 245.000 vojakov, od teh tvori 115.000 armado Mandžukua. Sovjeti imajo proti njim enako močno armado. To so neznatne sile, ki kažejo, da bi se borba opirala v prvi vrsti na strategične iznajdljivosti in na tehnična sredstva. Toda vsak dan izpreminja položaj v škodo Japonske. Vzhodno bojišče jutrišnjega dne nima nič skupnega z bojiščem iz časov rusko-japonske vojne. Razlika je v tem, da se je ruska industrijska preskrbovalna baza premaknila na vzhod. Že letos bo dograjena druga proga med Moskvo in Habarovskom. proga od Bajkalskega jezera do reke Amur prekriža bogata ležišča premoga in tako nastane nova baza, ki bo ležala samo 500 km od Ha-barovska. Evropa misli, da bo v bodoči rusko-japonski vojni industrijska baza ruske armade Kuzneck. To pa ne drži. Njena baza bo ozemlje med B u rejo in Hinganom, kjer je mnogo premoga in kovin, pa tudi uralo-kuznecki kombinat je zdaj podkrepljen z novo premogovno bazo v Karagandi, ki je v Evropi tudi še nihče ni opazil. Te baze so dovolj blizu, da bi preskrbovale rusko armado, so pa predaleč, da bi jih mogla uničiti japonska letala, dočim bi ruski letalci lahko ogražali večino japonskih baz. Japoncem tu ne bo pomagala tehnika, ker odločuje zemljepis. Japonska armada lahko zasede vso primorsko oblast, tam ni nič važnega. Vladivostok je zdaj tako utrjen, da bi ga moralo oblegati najmanj 10 japonskih divizij. Rdeča armada bi se lahko pomikala proti svojim bazam in tako bi se v novi sijajni izdaji ponovilo isto, kar je nekoč zagodel Napoleonu stari lisjak Kutuzov. Ruska vojska bi se na umiku utrjevala s stikom s svojo gospodarsko bazo. Nasprotno bi se pa Japonci oddaljevali od svoje baze. poleg tega bi pa imeli za hrbtom nemirno Korejo, nezadovoljno Mandžukuo in tudi sovražno Kitajsko. Sanje o vojni je treba odložiti, ker se ne dajo uresničiti. Ne more biti niti govora o veliki Vojni, pa tudi o krajši vojni se bo dalo govoriti šele, ko bo pomirjeno Mandžukuo. To se pa še ni zgodilo, nasprotno, upori se vedno bolj širijo. Mandžurska vi ada se mrzlično oborožuje, zlasti na polju letalstva in rečnega brodovja, toda vse to zasenkrat ne zadostuje niti za zatiranje uporniškega pokreta. Okraji Binsjana, Sansi-na, Ii\Lgdina, Šulene in Anjudena so v ognju neprestanih uporov, — ali naj bi bila to trdna baza za bodočo, čeprav le krajšo vojno? Vojne še dolgo ne bo. Bodo samo neprestani obmejni konflikti, rožljanje z orožjem, medsebojne grožnje, tiho oboroževanje, odkrite priprave na bodoče merjenje siL Bodo nešteti razgovori med Jurenjevim in Hiroto, nazadnje se pa vedno najde srednja pot. Mora se najti, kajti Japonci sicer radi goje ha-rakiri, samo da jim niti na misel ne pride, da bi gojili ta plemeniti ljudski sport v velikem obsegu. V sedanjih razmerah bi bila vojna z Rusijo harakrri za vso Japonsko. i admiral zaščitnik morale K i taj skd kotraadmiral Can Cijin, poveljnik kantonskih rečnih topniških čolnov, star kozak, jte dokazal svojo hrabrost ne samo na vodi, temveč tudi na suhem. Odlikoval se je zlasti kot polkovnik v pohodu proti Kwanscsi in med najhujšim topniškim ognjem je pokazal svoj pogum. Toda vse kaže, da so moderne kopalne obkke tega starega mornarja spravile bolj iz ravnotežja, kakor šrapneli in granate. Krajevnim oblastvom v Kantonu je izjavil, da so ženski obrazi pohuišljivi in dosegel je, da je bilo skupno kopanje žensk in moških prepovedano. Svoje stal'šče utemeljuje admi-raj Can s tem, da ženski čari. ki jih v tako obilni meri kažejo moderne kopatnv obleke, preveč vplivajo na mlade moške. Po njegovem mnenju bi se lahko fantje v plavanju in potapljanju mnogo bolj izpopolnili, če bi pri tem sploh ne videli mladih dam. To stališče je naletelo med kanton-sko mladino na silno ogorčenje. Mlada Kitajka nima sicer toliko prostosti, kakor njena evropska sestra, vendar si pa zna tudi ona življenje urediti po svoje. Ker so javni plesi policijsko prepovedani, smatra tudi prepoved skupnega kopanja za narodno nesrečo. Ker so pa morali že večji in močnejši možje pred ženami odstopiti od svojih zahtev, je verjetno, da tudi Can Cijm rte bo izjema. Ce bi pa ostal trdovraten, se mu utegne pripetiti, da mu pripeljejo mlade Kan ton ke na vrat iz Hoilv-wooda znano filmsko igralko Mae West. kakor so mu zagrozile, češ, da bi ga ona gotovo spreobrnila. Dve igli je nosil v trebuhu Znan je bil primer, ko je- neki pe-trogra.iski kirurg pozabil v trebuhu operiranega bolnika očala. Takrat so delali na njegov račun razne dovtipe in Arkadi] Averčenko je napisal o tem humoresko, kako je kirurg pozabil v bolniku uro in ko so operiranca znova položili na operacijsko mizo, da bi kirurg iz nje vzel uro. je našel namestu ure samo zastavni li-stek. Podoben, toda resen je primer Alfreda Vollratha. ki je vodil dolgo pravdo proti bolniški blagajni ker sta mu bili ostali po operaciji v telesu dve operacijski igli. Vollrath je bil leta 1910 operiran na slepiču. Ko so ga odpustili iz bolnioe. je neprestano čutil bolečine v trebušni votlini in šele čez 15 let so po rentgeneziranju dognali, odkod izvirajo bolečine. Zdravniki so ugotovili, da ima v trebušni votlini dve operacijski igli; ena je bila dolga 2 cnu druga pa 1 cm. Bolnik je tožil bolniško blagajno in zahteval 5000 šilingov za bolečine ter mesečno rento 150 šinlingov. Zatrjeval je, da sta bili igli pozabljeni v njegovem trebuhu iz zdravnikove malomarnosti in površnosti in da mu bolečine niso dovolile intenzivnega dela. Pravda se je močno zavlekla. Prva instanca je tožbo zavrnila, druga je pa odredila, da se mora o nji razpravljati. Sodni zvedenec je pritrdil tožitelievemu mnenju, da Je zdravnikova malomarnost zakrivila njegove bolečine, ugovarjal je pa tr- ditvi, da bi samo igH povzročali bolečine, zlato je sodišče prisodilo tožitelju samo 2500 šilingov za bolečine. Tožitelj pa s tem ni bil zadovoljen in se je pri-tožrl na višjo instanco. Kako živi Masarvk Masarykov osebni zdravnik dr. A. Maixner je objavil v reviji »Delo v gospodinjstvu pagandna uia Z borov«. 21.00 Magistrov sramel 22 00 Čas poročila, plošče. Torek, 24. julija. 12.15 Reproducirana glasba. 12 *5 Poročite 13.00 Cas, reproducirana ijlajba. 19.00 Otroški kotiček (Emil Kralj). 19.30 Vari d-nostne delo na naši severni meh (KudoM Kresal). 20.00 Orgelski konc-rt Sterbcma — vmes samospevi. 21.00 Labk* godba na p.hala (Oddelek Sloge). 22.10 Cas. poroe-la. 22.30 AngleSke plošče in Propagandno predavanje v angl. jeziku (Miss F. Cope- Sreda, 2j. julija. 12.15 Reproducirana glasba. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, reproducirana glasba. 19.00 O verstvih (Franc Terseglav). 19.30 Kriza individualizma v književnosti (Franc Vodnik). 20.00 Koncertni duet, klavir — čelo (Trost, Lesko vic). 21.00 Koncert pevskega društva »Cankar«. 22.00 Čas, poročila, reproducirana glasba. Četrtek, 26. julija. 12.15 Reproducirana glasba. 12.45 Poročila, reproducirana glasba. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, reproducirana glasba. 19.00 Reproducirana glasba. 10.30 Ljubljanski 2idje v minulosti (Dostal). 20.00 Prenos iz Beograda. 22.00 Čas, poročila, plošče. Petek, 27. julija L2.15 Reproducirana glasba. 12.45 Poročila. 13.00 čas. reproducirana glasba. 19.00 Izleti za nedeljo (Ante Gaber) — Po loškem gospodstvu.. 19.30 Reproducirana alasba. 20.00 Prenos rz Zagreba. 22.00 Čas. poročila reproducirana glasba. Sobota, 28. julija. 1215 Reproducirana glasba. 12.45 Poročila. 13.00 Čas. reproducirana glasba. 19.00 Koroška ura: Narodopisje koroSkih Slovencev v primeri z ostalim? Slovenci (Vm- ogromna, in sicer za okrogfih 86.000 kub. metrov, t. j. za 286 vlakov po 50 vagonov, naloženih s po 6 kub. metrov prsti in kamenja. Ker se pa material že pri izkopu razrahlja, bi za to množino rabili 370 vlakov polnih prsti, ilovice in kamenja, kar presega maso štirih nebotičnikov zbitega materiala. Polovico tega materiala bodo zvozili na Linhartovo cesto, drugo polovico pa za izpolnitev stare struge Gradaščice in za nasipanje nove 600 m dolge Gunduliče-ve ulice, ki jo bodo naredili ob Hribarjevem gaju približno vzporedno z regulirano Gradaščico do občinske meje. a tudi za nekatere druge nove ceste v t««j okolici. Prevoz tako ogromne množine materiala na Linhartovo cesto spada med največje in najdražje težave vse gradbe, ker bodo morali material prevažati skozi vse mesto, čeprav bo Gundulićeva ulica z ostalimi cestami podaljšana tudi v viško občino, ki bo gotovo v kratkem združena z Ljubljano. Sedaj bomo torej mesece In mesece vozili blato in prst skozi vse mesto, prav v kratkem bomo pa gotovo morali spet te podaljšane ceste graditi z materialom, ki ga bomo spet morali vlačiti skozi vse mesto z druge strani Ljubljane. Zakaj se nc bi takoj dogovorili z viško občino, da bi nameravane ceste že sedaj naredili, ko je najlepša prilika, saj nam bo Vič gotovo prav rad šel na roko. S tem bi bila prihranjena tako velika vsota, da bi s tem denarjem lahko uredili glavno kanalizacijo ob Ljubljanici in odtok nesnage iz mesta ter bi bila Ljubljana končno rešena slavne največje smrdljive greznice na svetu. Za Linhartovo cesto je vedno dosti materiala v severnem delu mesta, zato pa to pereče vprašanje priporočamo v najtehtnejši premislek, saj je zadeva vendar popolnoma enostavna ter za mesto in vse prebivalstvo z vseh strani koristna in tudi potrebna. Podjetje bo najprej prestavilo sedanjo provizorno zatvornico od Sv. Jakoba na špico, kar bo trajalo okrog 8 tednov, tako da bo struga Ljubljanice do špice suha že sredi avgusta, seveda, če bodo tedaj dela odobrena. Kakopak, da se bodo morali tudi vsi čolni z Ljubljanice preselili na špico ali pa pod streho. Vse delo je preračunjeno na 2 leti, tako da bo spomladi 1. 1936 delo gotovo, in do tedaj bo v Ljubljani tudi dosti dela za naše brezposelne, kar je za naše mesto pa£ največjega pomena, da se delo rudi takoj prične Podjetje ima tudi najboljšo voljo, da bo delalo predvsem le z ročnim deJom brez uporabe velikih bagrov, ki nadomeščajo prav mnogo delavcev. Efekt vseh dni bo ta, da bo vsa struga Ljubljanice pomladi 1. 1936. poglobljena od iztoka v Gruberjev kanal na Selu skozi vse mesto prav do špice, obenem bo pa seveda ta struga tudi brez tekoče reke, dokler nc bo zgrajena definitivna zatvornica pri Sv. Petru, ko bo Ljubljana dobila spet svojo pravo Ljubljanico brez smradu. Povprečno bo pri teh delih zaposlenih okrog 4O0 delavcev. ko Moderndorfer). 19J0 Zrmanji poirtićrN pregled (dr. Jug). 20.00 Vesela ara: Mirko JeUčin in Vondrašek. 30.45 Partevrapsko predavanje: Ob 201etnfci iid>ruha svetovne vojne (dr. Janko Tavzes). 21.05 Prenos tz Domžal — koncert l>)mžalske godbe. 22.00 Cas, poročila, reproducirana gtasfea. Iz Ptuja — Tiskarski škrat nam je v ladnjesn poročilu o odsotnosti mestrhoga župana g. Jerseta temeljito ponagajal. Poro« k) bi se moralo pravilno glasiti, da nadomestuje g. župana v njegovi odsotnosti poddrupaa g Pavel Pirich in ne kakor je bilo navedeno p, podžupan Jerše. (Tiskarski aftrat je pa prišel rz Ptuja Ln tja ga tmfl pošiljamo, da ne }E*mi>i domovinsko prav tac. Op. Korektorja.) — Nevarna živalska bolezen se je pojavila v vasi Kocice, občina žetale. "Vol krnita Jnrija Koree« n Koč;Ve je nevarno obolel za livarsko kužno boleznijo vramie-nim prisadoma io ga je moral kmet satkati Pri tem mu je pomagala njegova 64letna žena Ana in pa posestnika Bele TomaŽ ln Klajnšek Anton ter posestniški sin Klajn- šek Ignac. Ker je ta živalska boleaen smrtnonevarna in tudi zelo nalezljiva, so tte vsi okužili s krvjo zaklane živin«. Vae okuženee so namndoma s-pravili v ptcrjsko bolnico, kjer So Jim takoj nudili zdrava■- ško pnmoč. žal, da je Kljub vestni zdravniški in strežniški negi postala 641etna po-sestnica Kores Ana žrtev nevarne bolezni. Stanje ostalih okuženeev, ki leie v izolirnici, je trenutno §e nei-zpremenjeno Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se bolezen ne razširi. — Sodna komisija, ki je odšla v Graš-kovjo k obdukciji ubitega Perneica Jakoba iz Gruškovja, ki je postal žrtev zverin skega pretepača Kozela Jožefa, je ugotovila, da je imel pokojni štiri smrtne udarce na glavi tako močne, da mu je na štirih straneh počila lobanja in ix»tapil1 možgani. Vsaka zdravniška pomoč bi bila zaman Razen poškodb na glavi, je Imel po Kojni tudi razbito spodnjo čeljust. Zlomlje no je imel tudi levo rebro ln kost se mu je zapičila naravnost v srce. Kozel Je priznal dejanje, izgovarja pa se s silobra-nom. — Nezgoda. Ko se je te dni vračal 24 letni posestnikov sin Sirec Franc is teta! z vozom domov, Je med vožnjo padel pod voz, ki mu Je stri desno nogo 'n »o ea morali prepeljat! v ptujsko botelco. Ali si že član „Vodnikove družbe"" Btnto 6, Pottsan du TerraU: 76 Lepa Židovka Roman. — Da še m smo našfc pota, po kateri hi prišli! iz ječe. — Motite se, očka Samuel, saj sem vam dejal, da me kapitan po vsaki partiji šaha povabi na večerjo. Kapitan je velik pijanec, toda nikoli se ne napije tako, da in ne vedeL, kaj dela ki ko opazi, da mu sili vino v glavo, vstane takoj od mize in me pošlje od straže straže do moje celice. — Jaz še vedno ne vidim nobenega dokaza, da.-.- — je hotel tegovarjati Clodion. — Počakaj vendar, — ga je prebil Raoul. Napolnil je znova svoj kozarec — Le govori, prijatelj — mu ie prigovarjal Coarasse, — prvemu, ki te 'bo motil, vržem vrč v glavo, — Oho! — se je začudil Galaor. — MisFnrt, da bo kapitan nekega večera manj oprezen in da se ga naleze tako, da bo trdno zaspaL Najprej mu vzamem sveženj ključev, ki jih nosi vedno pri sebi. Potem odprem vrata, vodeča doli k jetniškim celicam. iMorda Je vam znan pregovor, prijatelji, da brez dela ni iela. Na vijugastem hodniku stoje tri straže in zadnja mi odpira vrata v celico. To zadnjo stražo moram naglo zabosti z nožem, da ne bo mogla zakričali. — Kje pa dobiš nož? — Kar m na mizi ga poberem. SLOVENSKI NAROD«, dne 21. joHja 193* 163 — NadaJjno, — je dejal Galaor. — Ko bo straža mrtva, pridem k vaškn celicam. Loč na hodniku ugasnemo- In če bi pet pogumnih mož, kakršni smo mi, ne moglo spraviti s poti dmgih dveh straž, bi snloh ne bili vredni svobode. — Samo eno opozorilo, — je pripomnil Coarasse. — Recimo, da pridemo srečno v kapitanov kabinet. Toda kam iz kabineta? — Kapitanovo stanovanje je v prvem trdnjavskem dvorišču. Pred vrati stoji samo ena straža, ki ji daje kapitan pri večerji tudi vrč vina. — Toda od vrča vina vojak ne bo pijan. — Kapitan pa niti od desetih vrčev ne, — Torej pade načrt v vodo. — Morite.se, — je odgovoril Raoul, — kajti straža bo v enakem položaju, kakor kapitan. — Torej pijana? — Da, in hodnik bo s tem prost. Na koncu so vrata, ki jih odklenemo s ključem. Skozi ta vrata pridemo na dvorišče. — Na dvorišču pa tudi stoje straže. — Ne, tam je samo stražarnica. — No. m? — Enemu izmed vas bodo vojaki izkazali čast. — Kako to? — Eden izmed vas obleče kapitanov plašč in vzame njegov klobuk z belim peresom. — A drugi? — Drugi oblečejo suknje stražarjev. — Ah. zdaj pa že razumem! — je vzkliknil Galaor. — Potem bo pa med nami samo se en nevaren kraj in sicer trdnjavska vrata. Tam nas bo straža gotovo vprašala po našem cilju. Jaz bi odgovoril, da prihaja vojaška patrulja in sicer z glasom, podobnim čim bolj kapitanove-mu glasu. In vrata bi se takoj odprla... — In to je vse? — je vprašal Clodion. — Da. — Zdaj nam pa pojasni, kako misliš napojiti kapitana in stražo. — V vino jim primešam uspavalnega praška. — Kje ga pa dobiš? — je vprašal Coarasse. — Pozabili ste, da nas vsak mesec poseti Sara. Te dni, morda že jutri, pride zopet. Obvestimo jo o svojem načrtu. — Toda pozabiti ne smeš, da pride zopet šele čez mesec dni. — To je res, — Torej bomo morali čakati ves mesec. — Glavno je, da dosežemo svog cilj, saj čakamo zaman že štiri leta, da bi našli lažjo pot. — Tudi to je res! — No. torej, kaj porečete o mojem načrtu? — je vprašal Raoul. — Imeniten je, — so bdgovorili vsi štirje Gaskonci v en glas. Baš tisti hip so se začuli na hodniku koraki in takoj so se odprla vrata v dvorano, kjer so bili jetniki zbrani pri večerji. Na pragu se je pojavil je-čar, za njim je pa stala žena, ki jo je spremljala mlada deklica. — Sara, — je vzkliknil očka Samuel ves srečen. ie po- — Grofica de Blossae, — so ponovili za njim drugi. — Da, dragi prijatelji, — je odgovorila, — in prinašam vam upanje ... XI NAČRT ZA POBEG K6 se je grofica de Blossae pojavila sredi nesrečnih jetnikov, je bilo kakor da se je spustil angel z nebes v mračne celice, kjer so preživljali nesrečni ljudje težke in dolge dneve. Jet-niške stene so izgubile svojo sivo barvo, in žarek nevidnega sobica je posvetil v celice. — Prinašam vam upanje, novila Sara. In vrgla se je v naročje svojemu stricu, ki jo je dolgo držal v ob>emu-Potem so jo prijeli Raoul in njegovi prijatelji za roke in jih pokrili z vročimi poljubi. — Da, — je ponovila nesrečna grofica. — upajte, dragi prijatelji, upajte! Ko so jo obstopili. je nadaljevala: — Našla sem vam pokrovitelja, moža, ki zdaj sicer še ni nič, ki pa kmalu postane mogočen. Ta mož se je zavzel za vas. njegova beseda mnogo zaleže, on ljubi domovino in svobodo. In Sara je začela pripovedovati svojim prijateljem, kako je bila opravila pri advokatu Vergniaudu, obenem jih je pa obvestila o vseh javnih dogodkih v Franciji. Ko je umolknHa, je Raoul zmajal z glavo, rekoč: — Rad bi vam verjel, madame. toda zdi se mi. da pretiravate. — Kralj je kraij, — je pripomni! Coarasse. — In gorje vsem, ki bi si drznili nastopiti proti kraljevi avtoriteti. — je pripomnil Clodion. — Prijatelji, — se je oglasil Galaor, — vprašam vas. ali je sploh mogoče, da bi mogel neznaten advokat storiti kai za rrasr Grofica de Blossae se je z bolestno grozo ozirala zdaj na enega, zdaj na drugega. — Torej mi ne verjamete? — je vprašala vsa potrta. — Da. in ne. — je odgovoril Coarasse. — .Ah, bože moj! — je vzdihnila. In zakrila si je obraz rokami. Raou! je nadaljeval: — Verjamemo vam, gospa, ko pravite, da se ta advokat... Kako se že piše ... — Vergniaud, — je odgovorila grofica- — Torej, da se ta mladi in nadareni advokat zanima za nas. da hoče storiti vse, kar bo v njegovih močeh. d.i nam zopet pribori že tako dolgo zeleno svobodo, hn radi vam tudi verjamemo, ko nam pripovedujete, da pripada ta advokat novj meščanski šoli, ljudem tretjega stanu, ki si ponosno domišljujejo, da bodo z enim udarcem strmoglavili kralja ter uničili i plemstvo i duhovščino. To vam verjamemo, ne ve namerno vam pa. da se jim. bo vse to posrečilo in da bodo zmagali. Grofica je povesila glava ne da Hi odigovorila. ERMAN & ARHAR na šentviški razstavi Pohištvo, ki ga razstavljajo mizarski mojstri, zavzema večino prostora v lepih sobah velike narodne in meščanske šole v št. Vidu nad Ljubljano. Kot na vseh dosedanjih izložbah ljubljanskega velesejma, je tudi tu pohištvo predmet splošnega zanimanja in v tem oziru prednjači pred izdelki drugih strok, še prav posebno pa so se šentviški mojstri to pot potrudili in pokazali s to razstavo širši javnosti ustvarjajoč© silo svojih rok. Razstavni prostor tvrdke ERMAN & ARHAR je bogato opremljen z izdelki po lastnih načrtih, ki v formi ustrezajo tudi najbolj razvajenemu okusu. Vse sobe so tipizirane in se izdelujejo v serijah, ker nedvomno izboljšuje kvaliteto in mnogo poceni produkcijo, vsled česar so tudi mogoče tako nizke cene. Luksuzni izdelek jedilnice tipa >RožaLjubljana, gladka, iz temne korenine domaČega oreha, kakor tudi vsi ostali tapetniški izdelki vsled svoje enostavnosti in elegance prijetno vplivajo na gledalce. Prav posebno pozornost in vsesplošno občudovanje pa vzbuja umetniško izdelan oltar po načrtu g. Toneta Kralja. Menza in tabernakelj sta iz progaste e bencin-me. Podoba Križanega z Marijo in Magdaleno pod križem je intarzija, ki jo je iz raznih lesov sestavil avtor sam. Vrata tabernaklja krasi mogočen pelikan z mladiči, prav tako sestavljen iz lesov raznih barv. Za oltar se je takoj prvi dan zanimalo več interesentov, ker je cena tako odličnemu izdelku res nizka. Tovarna ERMAN & ARHAR ima najmodernejše urejen obrat in je specijalizirana na izdelavi notranje opreme. Na skladišču, ki se nahaja tik zadnje tramvajske postaje, drži stalno veliko zalogo najraznovrstnejšega pohištva po solidnih cenah in daje svoje blago pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Občinstvu najtopleje priporočamo, da si to izložbo ogleda, podjetju pa Zehmn mnogo uspeha. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških ui lgračnitj vozičkov, stolie, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. K A T JE L, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franteo! Z PLLSE za volane v različnih gubah. ♦ SPECIELN1 ENTEL oblek, volan, šalov Ltd. t AŽURIRANJE, entel vložkov in čipk. ♦ PREDTI SRANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves, perila. Hitro, fino in poceni izvrši I Matek & Mlkeš, Ljubljanr • poleg hotela štrukelj PRODAM PRODAM žaganje, zaman je (drva). Parna žaga šuster, Ljubljana. 2355 TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM v prometnem kraju blizu tovarne in 4 minute od postaje, oddam zelo poceni v najem. — Naslov: Grabnar Alojz, pošta Sevnica ob Savi. AVTO FORD 25-tonski, na 6 koles, v dobrem stanju, prevožen 60.000 km. po nizki ceni proda Andrej Vršnik, Solčava. 2356 poštne ZNAMKE večjo zbirko jugoslovenskih in inozemskih (zbranih v 25 letih), poceni proda Bižal Rudolf, Slovenska Bistrica 89. ŠPEDICIJA TUR K LJUBLJANA OCARINJEN JE prevzema vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c SS. (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane vozovi na Konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarvk ova c 9. (nasproti tovornega kolodvora) + UžaloSčeni in potrti javljamo, da je naša ljuba mama, gospa Ivana Erbežnik trgovka v soboto, dne 21. julija, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 22. julija ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta št. 16. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 28. julija ob 7. uri v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Rodbina ERBEŽMR. NAJCENEJŠA KURJAVA iz suhih bukovih, kratko rezanih odpadkov od žage. Dostavlja tudi na dom. — Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova ulica št. 4, telefon 22-44. 2334 HARMOMKO diatonično, navadno, Štiri vrst-io, poceni prodam. — Maribor, Mejna ulica 5. MEŠČANSKO GOSTILNO popolnoma urejeno, na najpro-metnejšem središču Zagreba, s 3 prostornimi gostilniškimi sobami, komfortno kuhinjo, veliko pivnico, krasnim poletnim vrtom, pečicami, stanovanjem za gostilničarja, močnim vinskim in pivskim prometom, iz- vrstno idočo, ki jo posecajo najboljši meščanski krogi, prodamo. Poslovnica F*avleković, Zagreb, Ilica 144. NOVO OPRAVO ZA DELIKATESO EV ŠPECERIJO iz trdega lesa, ugodno proda A. Terčon v Kranju. 2334 2 SOSTANOVALKI sprejmem v lepo sobo. Cena nizka. Breg 11-LTI., Muršič. 14LETNA DEKLICA z dežele, z odličnim izpitom 4. mešč. v samostanu, išče v bližini obrtne šole stanovanje, kjer bi lahko v prostem času poučevala majhno deklico. — L Kralj, Železniki. DOPISOM LOČENEC star 33 let. želi znanja s samostojno damo. staro do 25 let. Ozira se samo na resne ponudbe. S stanovanjem prednost. Ponudbe s polnim naslovom na upravo ^Slov. Naroda« pod ^Diskretno«. 2350 SLUŽBE SAMOSTOJEN MOJSTER dober, za večjo pletarno, dobi nameščenje. Navesti je treba dosedanje delovanje in zahte-! vek plače. Ponudbe je poslati I na Naslednici Bokor Atiasa — 1 Bugojno. PRODAJ ALKA izvežbana mešane stroke, vajena tudi gostilne, ima 3 mešč. šole, gospodinjski tečaj, želi mesto najraje kam daleč in na deželo. Nastop takoj ali najlažje 1. avgusta. Mastnak Kristina, pri gosp. Peter Sevčni-kar, št. Janž pri Velenju. KUPIM OTROŠKA VOZIČKA športni in globok, dirco, in stojalo za kolesa kupim. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda^ pod »Gotovina«. 2357 RAZNO DOBAVA DRV Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo 200 kub. metrov lepih suhih bukovih drv. Tozadevne, pravilno kolekovane ponudbe je vložiti do 1. avgusta 1934 pri upravi policije v Ljubljani. 2340 PREKLIC Podpisani preklicu jem žalivke o g. Zofki Mally in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Joso Belak. 2358 Tudi Vaša obleka bo kako i nova. ko jo pustite aemicno čistiti ln barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA, foljanski nasip štev. 4-6 Pralnica — •»vetlnlikalnica V gostilni Draga Guštin KAPITELJSKA ULICA s*. s se toči pristni dalmatinec liter po 10 Din. Danes sveži škombriči! krk Cenjenim letoviščarjem priporočam svojo dobro restavracijo »Velebit« v mestu Krku. Prvovrstna domača prehrana dnevno 22 Din. Dobra vina. Lepe sobe poceni. Res ta vran t »Velebit«, Martin šamanić — Krk, otok Krk. 2 NTŽ-rEŠOLOA državne realne gimnazije sprejmem z vso oskrbo k tretješolcu odličnjaku. Strogo nadzorstvo. a .. Stari trg 32-1. 2361 ZAVESE vam najlepše napravi po izbiri blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor kupi blago pri meni mu Jih iz-gotovim brezplačno! 86/T PO 50 PARA ENTLANJE izdeloval niča perila, vezenje zaves, monogramov, ažurja, gumbnic itd. — »J uljana«., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12 (poleg Slamiča), Vošnja-kova št. 2. 2SfI Malinovec kg Din 16.— Marmelada kg Din 15.— samo pri čeme Oskar speč del. Sv. Petra cesta 35, Ljubljana POZOR! Celo pečeno piško se dobi vsak dan za 15.— Din v restavraciji s-Pod skalco-c, Mestni trg 11, pri Cigliču, kakor tudi ražnjiči, ćevapčići in vsakovrstna vina. 2343 pozor: Spalnice iz trdega vezanega in mehkega lesa, kakor tudi vse drugo pohištvo dobite najceneje pri Gospodarski zadrugi, Vegova ulica 6. 2335 NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblačila. A. PRESKER, LJUBLJANA« Sv. Petra oetta štev. 14. 6/T MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vknhan — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA« Dunajska c 6 G14SB Klavirji! Pianini! od Din 8.500.— prve svetovne fabrikate: Bo sendorfer, Steinuav, Fbreter, Petrof, BolzL StingI original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Brezni!" •»ksandrova cesta štev. 1. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov in strun MUZIKA klavirji, pianini — Ljubljana, Sv. Petra cesta 40 — se Je preselila v Knafljevo ulico st. t, ter se za nadaljnja naročila priporoča. 8/T Iz proste roke m v sporazumu z drugo solastnico se proda HIŠA štev. 8 na Mestnem trgu v Ljubljani pod ugodnimi pogoji. Del kupnine se lahko poravna z vložnimi knjižicami, del kupnine pa s prevzemom hipotek. V hiši se nahaja poleg drugih trgov, skih lokalov tudi staroznana trgovina s perilom in modnim blagom C. I. Hamann. Podrobna pojasnila daje in pismene ponudbe sprejema podpisani do 1. avgusta t. 1. V Ljubljani, dne 20. julija 1934. Leon Ozimič, Ljubljana, Gregorčičeva ul, 37-IV, kot k on k ur z ni upravitelj o imovini zapuščine po pokojnem Leonu Hamannu. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Karlovška 4. — — Znižane cene. Največja izbira. — Ceniki franko. Urejuje: Josip Zurm"*4*. _ Za >*Jarodno tiskamo«: Fran Jezersek. _ Za upravo ln tnseratni del lista: Oton ChrlatOt. — Val f LJubljani