N o vi c E Z RIBNISKO-KOCEVSKEGA KONCA januar 1993 • cena 100 SIT • št. 44 Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica Hi • Show: POKALNI TURNIR SLOVENIJE 11 • Nove novičke: STEČAJI V ZRAKU PREMALO PROSTORA ZA ŠIROKOSRČNOST • Gozdarstvo: VSE V REDU KLJUB NEREDU • Na obisku: BORIS IN NJEGOVA PRAVICA II • Prejeli smo: SODRAŠKE ULICE • Vaš intervju: Prof. META KAMŠEK • Zahvala volilcem MATEJA KOŽUH-NOVAK • Turizem: IZLETNIŠKA KARTA KOČEVSKE • Šport KVM-CILJ OBSTANEK RUFAC Ob Mahovniški cesti 3 — 61330 Kočevje Tel.: 061-854 042, Fax: 061-854 042 AVTOCENTER RUFAC d.o.o., nBIIIIBBII,ll"^"^™lll,1B" NA ZALOGI VSI MODELI R5 CAM- EKSKLUZIYNA SERIJA pus, r 19, 21, espace, traffic R5 TOP FUN DOBAVA TAKOJ! - 3 in 5 vrat - vgrajena dodatna oprema: ura, vži- galnik za cigarete, stereo avtoradio kasetofon GRUNDING, pokrovi koles, bogatejše sedežne obloge, prtljažnik za smuči.... S OMEJENA KOLIČINA; DODATNA OPREMA, UGODNE CENE AUTORADIJEV FINANCIRANJE: kredit ali leasing na 36 mesecev! IIP' RENAULT SERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV “KOVINAR“ Kočevje 1 UGfz Reška c. 23 61 330 Kočevje Objava razpisa v 5 O /994,' JAVNE DRAŽBE kovinar Reška cesta 23 tel.: 854 112 DE Inštalacije: 851-453 DE Kleparstvo: 851-408 k za prodajo nezasedenega ensobnega stanovanja v Kočevju, Kajuhovo naselje 36, stanovanje št. 22, v skupni površini 39,17 m2. Izklicna cena je 1.418.667,00 SIT. Javna dražba bo 3.2. 1993 ob 11.uri na sedežu podjetja “KOVINAR“ Kočevje, Reška c. 23. Pravico do nakupa imajo vse pravne in fizične osebe, če pred javno dražbo plačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun št. 51300-601-10217. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo. Kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 8 dneh po končani javni dražbi in plačati kupnino, sicer varščina zapade. Ob sklenitvi pogodbe varščino vračunamo v kupnino, drugim udeležencem pa vrnemo najkasneje v 3 dneh po končani javni dražbi. Prometni davek in stroške prepisa plača kupec. Ogled prostorov je mogoč dve uri pred javno dražbo oz.po dogovoru. Za nakup velja klavzula videno-kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Podrobnješe informacije lahko dobite na sedežu podjetja “KOVINAR“, tel 854-112. Zahvala volilcem DRAGI VOLILCI Iskreno se Vam zahvaljujem za zaupanje, ki ste ga naklonili meni in mojim kolegom na Združeni listi in s tem pripomogli, da sem prišla kot zastopnik vaših interesov v novi slovenski parlament. Ker jemljem svoje bodoče delo zelo resno, bi si želela biti v čim tesnejšem stiku z vami, da bi res lahko tekoče prenašala vaše želje in potrebe v parlament, hkrati pa tudi, da bi vam lahko bolj približala delo parlamenta, ki je občanu, ko ga opazuje samo z očmi medijev, dostikrat nerazumljivo, nepotrebno in zunaj interesa volilcev. Kot strokovnjak s področja javnega zdravstva bom svoje delo v parlamentu usmerila predvsem v spodbujanje aktivnosti za varovanje zdravja prebivalstva, kar pa zajema prav vse veje družbenih aktivnosti, od zagotavljanja zaposlitve delovno sposobnega prebivalstva na zdravih delovnih mestih do vzdrževanja in krepitve zdravih medsebojnih odnosov med ljudmi in skrbi za tiste med nami, katerih kvaliteta življenja bodisi zaradi svoje starosti (otroci in ostareli) bodisi zaradi premajhne izobrazbe ali pa zaradi socialne šibkosti bolj ogrožena kot kvaliteta življenja umsko in delovno sposobnejših, bogatejših in spretnejših. Borila se bom proti nastajanju hitrih socialnih razlik med ljudmi, čemur smo priča danes, kar povzroča nestrpnost med ljudmi in poslabšuje kvaliteto življenja tako bolj ogroženim kot tudi tistim, ki zmotno menijo, da si je moč s hitrim bogatenjem na račun manj spretnih ali tistih z manj možnostmi zagotoviti prijetno, družbeno bogato življenje. Trden namen imam tudi med seboj zbližati sprte sonarodnjake, saj je naš skupni cilj kvalitetno sožitje v naši lepi, majhni deželi. Kakšne so poti do skupnega sožitja, pa če so še tako različne, pa ni pomembno, če pri tem le ne oviramo svobode drugega. V želji, da bi se čim večkrat srečali in izmenjali mnenja, da bi dobila čim več vaših pobud, načrtujem mesečna srečanja z vami v obliki okroglih miz in pogovorov o aktualnih temah, kamor bom skušala povabiti tudi strokovnjake drugih ved, da bi lahko celovito pretresli probleme, ki se porajajo v naši družbi. S sodelavci nameravam redno obiskovati vse občine, ki jih kot poslanka zastopam v državnem zboru. Želim pa si tudi čim več vaših pobud za skupno delo. V svoji pisarni na Linhartovi 13 v Ljubljani (Bežigrad), telefon: 316-088, telefax: 315-457, sem vam na voljo vsako sredo od 13.00 ure do 17.oo ure, kjer me lahko obiščete osebno ali pa me pokličete oz. mi pošljete vaše predloge. Kadar bom zadržana v parlamentu, bodo vaše pobude sprejemali moji sodelavci. Prvo srečanje z vami bo v torek, 26. januarja, ob 17. uri v Miklovi hiši v Ribnici. V upanju na plodno sodelovanje Vaša poslanka Mateja KOŽUH-NOVAK VSEBINA str. 4-5-6 Kaj so v Ribnici prikazali svetovni plesni prvaki in kakšno mesto ima ples v vsakdanjem življenju, str. 7-8 Kako v Ribnici humanost še ni zamrla in kaj bodo morali v Kočevju še storiti, da se bo lahko prav razmahnila. str.9 Novoletni mraz je terjal dve žrtvi, pijača pa obvladuje voljo in razum nekaterih tudi v ponovoletnem obdobju, str. 10-11 Kako gozd ostaja gozdarjem tudi potem, ko ga država deli drugim, ostanek pa si lasti sama. str. 12-13 Kako gimnazija postaja to, kar je nekoč že bila in kaj bi se dalo storiti za to, da postane še več. str. 14-15 Kako je iz starega železa moč narediti biznis ali kako težko je najti prostor za avto-odpad. str. 16 Izletniška karta Kočevske je brez belih lis, prav pisana pa tudi ni. str. 17 Starejša generacija ribniških rokometašev bo skušala pripraviti teren mladim, da se jim ne bo treba znova prebijati v I. ligo. str. 19 Kako je sodraški PIJ presekal gordijski vozel zapletov okrog preimenovanja tamkajšnjih ulic. str. 21 Namina restavracija je postala Metuljček, Dom JLA pa še vedno čaka na bolj milozvočen naziv. NovVcE NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 790 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. Ribnica POKALNI TURNIR SLOVENIJE - SHOW DANCE Dance school Dl z Diano Drobnič je v soboto, 16. januarja 1993, organizirala POKALNI TURNIR SLOVENIJE z nastopom svetovnih prvakov. Turnir se je za javnost od 16.00 ure dalje odvijal v Športnem centru v Ribnici, za organizatorje z Diano na čelu pa že mesece prej. Organizirati državno tekmovanje gotovo ni enostavno, sploh pa ne v teh časih in na teh prostorih. Razen redkih sponzorjev, ki so tekmovanje podprli, so organizatorji skušali finančno plat prireditve kriti s predprodajo vstopnic. Za te je bilo v predprodaji treba odšteti 350 SIT, na dan prireditve pa 450 SIT. Tekmovanja so se udeležile pionirske, mladinske in članske kategorije tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovalci so bili starostno razdeljeni v tri skupine: - od 8-12 let, - od 12-15 let, - nad 15 let. Od 16. ure dalje so se odvijale Domiselni kostumi in veselo razpoloženje kljub tekmovalni naravi prireditve. kvalifikacije in polfinale za disco in show dance, od 19. ure dalje pa finale za disco, show dance in formacije. Prireditev, katere se je udeležilo veliko število obiskovalcev, staršev in ljubiteljev glasbe in plesa, je potekala do poznih večernih, že skorajda nočnih ur, saj se je zaključila okrog 23. ure. Tekmovanja so se udeležila znana, tudi v svetovni konkurenci priznana imena, naj omenimo le plesno skupino URŠKA, ki je bila lanskoletni svetovni prvak v show dance-u in plesni par SINIŠO BU-KINCA in KRISTINO POJ-BIČ, tretjeuvrščena na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v show dance-u. Kvaliteti prireditve je bilo primerno tudi navijaško vzdušje, mlada publika pa je še posebej podprla nastope številnih domačih plesalcev. Posebno pohvalo si gotovo zasluži KATJA KUMELJ, ki si je kot najmlajša tekmovalka turnirja priplesala peto mesto v show danceu v pionirski konkurenci. Diana je ob Tomijevi asistenci uspešno vodila prireditev pod pokroviteljstvom SO Ribnica. UVRSTITVE PIONIRSKA KONKURENCA Disco dance: 1. mesto TINA MLEKUŽ - URŠKA Show dance: 1.mesto BLAŽ GODEC - URŠKA Formacije: 1. mesto PLESNA ŠOLA URŠKA MLADINCI Disco Dance: 1. mesto VOJKO KERCAN - URŠKA Show Dance: 1.mesto VOJKO KERCAN - URŠKA Formacije: 1. mesto PLESNA SKUPINA URŠKA ČLANI Disco dance: 1. mesto GREGOR VIRANT - KUD GALLUS RIBNICA Show dance: 1. mesto plesni par GREGOR DOBOVŠEK + NATAŠA ZAJC - KAZINA 2. mesto SINIŠA BUKINAC + KRISTINA POJBIČ-URŠKA D.D.H. Plesna skupina URŠKA in njeni uspešni posame- x ---K- ------- K. WU- /tu.'» UL je ^ zniki so v finalu pobrali večino pokalov in priznanj. ^ sati Gregorju. Od naših je pokal uspelo priple- oooooooc Liki plesnega para Urške, s katerimi . ^ 'fC ^ sta si na svetovnem prvenstvu priplesala bron, v Ribnici jc&'* ^ niso zadostovali za zlato. Zaradi drobne, a usodne napake je zmagal plesni par iz konkurenčne Kazine NovYcE ANKETA Anketa PLES KOT DEL ŽIVLJENJA Ples seveda ni le šport in tekmovanje, je tudi oblika družabnega življenja, ki ga nimajo v zakupu samo mladi in najmlajši. Plesna prireditev v Ribnici in nenazadnje pravkar minuli prazniki so nam dali idejo, da naključno izbrane sogovornike povprašamo, kaj jim ples pomeni, kje in ob kakšnih priložnostih zaplešejo. Tomaž Mihelič iz Ribnice Ponavadi sem z družbo v discu v Ribčah pri Litiji. Včasih grem pogledat tudi v KVM in ob petkih k Ribničanu. Če je dobra družba, bi trajala zabava do jutra, vendar večina discotek zapira prezgodaj. Napišite še, da punce premalo plešejo. Tudi če pridejo v disco, jih je težko spraviti na plesišče. Liljana Vršič iz Kočevja Do plesa nimam kakšnega posebnega odnosa. Če že gremo na kakšno veselico, tam tudi plešem, posebej pa na plese ne hodim tudi zato, ker imam majhnega otroka. Ne vem, če sem dobra pleselka, to bi morali vprašati moža. Jože Pucelj iz Goriče vasi Ko sem bil še mlajši, sem precej plesal na gasilskih veselicah. Sedaj posebej ne hodim plesat, razen če res ni kakšna posebna priložnost. Oba z ženo imava rada domačo glasbo in tudi nekatere popevke, na televiziji pa je prav lepo pogledati kakšne športne plese. Liljana Kitič iz Kočevja Lojze Janežič iz Kočevja Ko sem bil še mlad, sem zelo rad plesal standardne plese: valček, polko, širni, tango... Lepo smo bili oblečeni, igrali so tamburaši, dame za klavirjem so imele dolge ’cigaretšpice’... Sedaj sem vdovec in ne grem več nikamor, opažam pa, da so mladi nagnjeni k divjaštvu. Današnja glasba ni več za naša useša. Včasih pa se je za mizo ob glasbi dalo še kaj pogovoriti, prebrati časopis, igrati šah, kartati... Ples je zame bolj oblika družabnosti, zabave. Na ples bi šla večkrat, pa se premalo pleše v parih. Na plesiščih je gneča in ni prave glasbe. Tudi na zasebnih zabavah se le redko pleše. Sama niseme imela ambicij, da bi se ukvarjala s športnim plesom. NOVE NOVIČKE NovicE Krvodajalska akcija MNOŽIČNO KOT PONAVADI Ko se nekajkrat letno na naš konec pripeljejo avtobusi iz Zavoda za transfuzijo krvi, se okrog njih nabere množica avtomobilov. Parkirni prostori pred zdravstvenimi domovi postanejo premajhni in na srečo mnogih, ki so ali pa morda še bomo življenjsko odvisni od darovalcev dragocene krvi, ostajajo taki prizori še vedno aktualni. Na tridnevno januarsko krvodajalsko akcijo se je v Sodražici in Ribnici odzvalo preko 600 krvodajalcev. V jutranjih urah je bilo videti vrsto čakajočih na odvzem krvi celo na mrazu pred zdravstvenim Jože Lampe je med najpogostejšimi krvodajalci. domom. Mnogi med njimi so bili stari zananci iz podobnih akcij, ki v šali pravijo, da so prišli oddat “hudobno“ kri, da bodo poslej za nekaj časa imeli v sebi samo dobro. Kar precej časa je bilo treba iskati med njimi tiste, ki v krvodajalstvu nekoliko izstopajo. Tako nam je le uspelo pripraviti do “priznanja“ g. Lampeta, ki je dal kri oz. krvno plazmo že kar 234-krat. Na Zavodu so se ga navadili poklicati kar v službo v Ljubljani in kot kažejo številke, g. Lampe res ne zna reči ne, ko gre za humano dejanje. Da pa imajo pri Lampetovih krvodajalstvo res v krvi, pa priča podatek, da je njegov brat dal kri že več kot 250-krat. Toliko vsem tistim, ki se bojimo, da ne bomo zmogli prenesti enega samega vbodljaja - in takih nas je, roko na srce, še vedno velika večina. ************************************************* Kočevje - Ribnica STEČAJI V ZRAKU Če bi ne veljal moratorij nad stečaji, bi se lani do konca novembra poleg treh pojetij (Zidar, Itas, Tekstilana) v Kočevju znašlo v stečaju še eno družbeno in pet zasebnih podjetij.V Ribnici, kjer ni sicer nobenega stečajnika, bi moralo v stečaj kar 8 podjetij, 2 v družbeni in 6 v mešani lastnini. Po podatkih kočevske SDK je bilo v Kočevju v lanskem letu povprečno blokiranih kar 17 pravnih oseb, v Ribnici pa le dve manj. V Ribnici je bilo blokirano vsako četrto zasebno podjetje, vendar tako po številu zaposlenih kot po zneskih blokiranih računov niso presegla 2 %. V Kočevju je bilo blokiranih 1/2 zasebnih prav- nih oseb, ki pa so bile v zneskih udeležene z 1/3, po številu zaposlenih pa s 5 %. Poslovanje na našem koncu očitno ne teče ravno gladko, pri spel javi posla do konca pa je poleg precejšnje spretnosti potrebno tudi dosti dobre volje pri poslovnih partnerjih. Mogoče bi se za posle z raznimi firmami odločali z manjšim rizikom, če bi SDK javnosti posredovala tudi imena najpogostejših blokirancev. Taka javna obravnava pa bi po drugi strani lahko pravno osebo dokončno onemogočila oz. uničila še tisto zdravo v firmah, zaradi česar imajo številni lastniki sploh še voljo vztrajati pri poslovanju. NOVE NOVIČKE NovVcE Kočevski Karitas PREMALO PROSTORA ZA ŠIROKOSRČNOST V sredo, 13. januarja, sta pred kočevsko župnišče zapeljala dva italijanska kombija, nabito polna raznovrstne pomoči za tukajšnje socialno ogroženo in pomoči potrebno prebivalstvo. Paketi s hrano in najnujnejšimi otroškimi potrebščinami so romali kar skozi okno v del župnišča zraven veroučne učilnice, saj bi jih v začasnih Karitasovih skladiščih na TZO 10 lahko nevarno načeli vlaga in glodalci... Iz enega od kombijev je izstopila drobna, starejša redovnica reda Marijinih sester Čudodelne svetinje in se v primorsko pojoči slovenščini pridušala nad nespretnostjo Slovencev, ki ne znamo privabiti tuje pomoči za naše stiske. Vagoni in kolone kamionov gredo od dobrih ljudi onstran meje preko našega ozemlja na Hrvaško, ker tam znajo pač prav prikazati, da jo potrebujejo. Redovnica je organizirala že nič koliko takih in podobnih konvojev s pomočjo, ki jo dajejo farani spodnjih furlanskih regij kot sta Gonars in Strassoldo, a se vsakič posebej sprašuje, zakaj se toliko trudi za nas, ko pa se do pomoči obnašamo tako mačehovsko. Preko slovenskega Karitasa redno oskrbuje Ajdovščino, Postojno, Bloke, Črnomelj in Kočevje in vztraja, ker vidi, koliko ljudi je ne glede na nacionalnost ali versko prepričanje potrebnih pomoči. Na začetku so redovnice imele probleme celo s prevozi čez mejo, slovenske oblasti pa se po njenih izkušnjah premalo trudijo prepričati sosede, da smo varna država. Tako je še vedno težko dobiti šoferje za prevoz pomoči na naše 'nevarno’ področje, ko pa že pridejo sem, se pojavljajo še problemi s skladiščenjem. Če bi rešili vsaj ta problem, bi bilo po menju te dobre žene možno ustvariti precej večje zaloge pomoči iz tujine. Prav slednje se še posebej tiče Kočevja. Kočevsko župnišče je namreč šele po dolgotrajnih prošnjah na občino dobilo za skladiščenje hrane povsem neprimerne prostore v stavbi, ki je predvidena za obnovo. Za tako nekomercialno dejavnost namreč v kočevskih javnih ustanovah in podjetjih, kjer bi se morda našel ustreznejši prostor, ni nobenega zanimanja. Podobne probleme ima tudi kočevski Rdeči križ v tretjem nadstropju občinske stavbe, le da so tam našli začasno skladišče v kleteh Doma starejših občanov. Kot kaže, v Kočevju ne bo šlo drugače, kot da se s pomočjo dobrodelnih organizacij zgradi skladišče, v katerem se bo lahko zbirala pomoč v obsegu, ki ga ne bo omejeval tako banalni faktor kot je prostor. Na občini obljubljajo, da bodo po svoje pomagali vsaj z lokacijskimi in drugimi upravnimi postopki, ki so potrebni za novogradnjo, Karitas pa naj bi dobil svoje skladišče na bregu Rinže za starim župniščem. Vprašanje je, če bo tedaj drobna redovnica še imela dovolj zdravja in moči za zbiranje pošiljanje pomoči čez mejo. Danes, ko ji oboje še služi, nimamo dovolj prostora za njeno širokosrčnost, jutri pa, ko se bo morda našlo dovolj prostora, pa bo teže najti ljudi, ki bi s svojo širokosrčnost j o skladišča uspeli napolniti. Srečanje v moji deželi ZAKAJ NE V KOČEVJU ? Slovenska izseljenska matica bo tudi letos priredila Srečanje v moji deželi, s katerim želi predstaviti življenje in delovanje Slovencev po svetu. V program so vključene likovne razstave, glasbene prireditve, okrogle mize, simpoziji, gostovanja izseljenskih kulturnih skupin, poletna šola slovenskega jezika in drugo. Krona prireditev pa je zaključno družabno srečanje izseljencev, njihovih svojcev in prijateljev, ki naj bi letos bilo v soboto, 3 julija. Za organizatorja zaključne prireditve je Slovenska izseljenska matica razpisala javni natečaj in pričakuje, da se bo javila turistična organizacija ali gostinska organizacija, podjetje ali občinska skupščina s primernimi prostori in infrastrukturo. Pobuda, da bi tovrstno prireditev prevzela kočevska skupščina, je že prišla neposredno iz poslanskih vrst, do konca januarja pa naj bi se v Kočevju pregledalo, ali imajo zadosten motiv in ustrezne pogoje, da bi se javili na javni natečaj. Kočevske ceste ASFALT VENDARLE SPOMLADI? Med prebivalci Poljanske doline se je po dolgem času najbrž prebudilo upanje, da bo cesta, ki jih povezuje s Kočevjem, v letu svoje polnoletnosti, odkar so se začela gradbena dela, le dobila asfaltno prevleko. Lani so konec decembra delavci Cestnega podjetja Novo mesto namreč prebili 200 m nove cestne trase. Sedaj mora le še minister Kranjc držati besedo, da bodo spomladi asfaltirali cesto od Pekla do Knežje Lipe, da se bo lahko nadaljevalo z zemeljskimi deli do Brezovice, kamor bi asfalt prispel jeseni. MRAZ TERJAL ŽRTVI 3. januarja dopoldne so policisti ribniške policijske postaje dobili obvestilo, da so v romskem naselju v Lepovčah odkrili mrtvega moškega. Skupaj s krajevnim zdravnikom so na kraju dogodka ugotovili, da gre za Vilijema Hrovata iz Kočevja, ki je bil dan prej na obisku pri Ribniških Romih. Na truplu ni bilo znakov nasilja, umrl pa je zaradi podhladitve. Štiri dni kasneje so v Novih Lazih našli mrtvega K.L.. Poleg preiskovalne sodnice se je v raziskavo primera vključila tudi komisija UKS Ljubljana, ugotovili pa so, da je občan zmrznil. so po nesreči policisti odkrili na stranskem odcepu in podali ovadbo k sodniku za prekrške. Na vozilu je za okrog 200.000 SIT škode. ZBIL PEŠCA 8. januarja zvečer je zaradi neprimerne hitrosti voznik stoenke J.M. zbil na Šeškovi ulici pešca B.F., ki je nepravilno prečkal vozišče. Pri tem je bil pešec lažje telesno poškodovan, zoper oba pa je bil uveden predlog za sodnika za prekrške. ZASEŽENA PIŠTOLA PIJAČA MOČNEJŠA OD PIVCEV 7.1. je pijača dala preveč korajže gostu gotilne Mihelič v Ribnici. Ker ni kazal namere, da bo prenehal s kršenjem javnega reda in miru, so ga ribniški policisti na svoji postaji pridržali do iztreznitve. 10. januarja je najbrž tudi pijača dala neznanemu storilcu ali storilcem tolikšno moč, da so ponoči prevrnili na bok fička, parkiranega pred discoteko Šrauf v Sodražici. Lastnik je tako mimogrede utrpel za 5.000 SIT škode. 12. januarja je prišlo na ribniško policijsko postajo obvestilo, da je prišlo do prometne nezgode na Bregu pri Ribnici. Policisti pa so ugotovili, da gre le za pešca, ki ga je na cesto položil alkohol. S ceste ga je odstranil nasproti vozeči voznik, v ZD Ribnica pa na pešcu pod vplivom alkohola niso odkrili poškodb. Dogodek so popisali, poročilo pa poslali na TJT, enoto v Kočevju. POVZROČIL NESREČO IN ODPELJAL 2. januarja je voznik stoenke karlovške registracije Š.D. med vožnjo po Gorenjski cesti iskal hišno štev. 35. Pri tem je očitno premalo pazil na cesto in zaprl pot nasproti vozečemu vozniku Zastave 128. Ta se je trčenju izognil tako, da je zapeljal s ceste, pri tem pa je bila laže ranjena sopotnica. Povzročitelja nesreče 5. januar j a so ribniški policisti zasegli pištolo znamke CZ M 57 z osmimi naboji in dušilcem zvoka. V preiskavi so ugotovili, da je v času agresije na RS pištolo ukradel občan iz Gro-suplja in jo pozneje izročil osebi, ki ji je bila zasežena. O primeru je bila napisana kazenska ovdba na TJT v Kočevje. TATVINA DENARJA V BEGUNSKEM CENTRU 8. januarja so ribniško policijsko postajo obvestili, da je prišlo v begunskem centru do tatvine 100 DEM in okrog 3000 SIT. Ugotovili so, da je tatvino izrvšil mladoletni V.I. iz območja BIH, ki je sicer kot tujec stanoval v Ljubljani in je bil pri mami in prijatelju v ribniškem begunskem centru samo na obisku. Zoper neprijavljenega tujca je bila podana ovadba na TJT v Kočevje, zasegli so mu denar, v nadaljni postopek pa so ga sprejeli na ribniškem Centru za socialno delo. BERAČICI IZGNANI 13. januar se je slabo iztekel za dve tujki, ki sta beračili po hišah na Bregu. Zoper njiju je bil takoj podan predlog k sodniku za prekrške, ki jim je izrekel varnostni ukrep prepovedi vračanja v naslednjih 6. mesecih. Po končanem postopku so ju policisti dostavili na hrvaško mejo. GOZDARSTVO Novi c E Denacionalizacija in gozdarji VSE V REDU KLJUB NEREDU V obdobju, ko se le redko kdo še drži pravil igre kot jih določa “stara“ gozdna zakonodaja, ko se z denacionalizicajo vzpostavlja “stara“ lastninska struktura in ko tudi trženju z lesom hodijo drug drugemu v “zelje“ tako gozdarji kot kmetje ter tako pravi trgovci kot mešetarji, je težko pokazati s prstom krivca za splošen gozdarski nered. Še posebej, ker končni obračun celo pokaže, da imajo vsi udeleženci gozdne verige konec koncev vsaj kratkoročno korist: po prvem šoku si gozdarji osvobojeni odgovornsti za prihodnost gozdov v povprečju delijo vsaj 30% večje plače kot drugje v gospodarstvu (v primerjavi z lesno-predelovalno industrijo celo do 60%), novi gozdni lastniki si z lesom opomorejo naenkrat ali pa si zagotovijo dolgoročnejšo gozdno rento, kmetje se lahko po lastni presoji preizkusijo v svoji gospodarnosti, trgovci z lesom povsem legalno bogatijo, mešetarji z lesom pa blažijo socialno stisko svojih družin, ki jo povzroča kriza v industriji. Kdo bo v zopet vzpostavljenem redu potegnil najkrajši konec, bi težko napovedovali, kot pa kaže, se bodo v njem najbolje znašli tisti, po meri katerih bo vzpostavljen. Upravljalec največjega slovenskega gozdnega kompleksa, Gozdno gospodarstvo Kočevje, tako ne namerava držati križem rok. IZPELJANA DENACIONALIZACIJA Do konca lanskega novembra je bilo pravnomočno denacionaliziranega v Kočevju 154 ha, v Ribnici pa 94 ha gozda. Pravni zastopniki GG so kot vabljeni na razprave komisij za denacionalizacijo v vseh primerih sicer izražali zadržke, ki so se nanašali predvsem na njihova vlaganja v gozdne poti, ki so zvišale vrednost gozdnih parcel v primerjavi s stanjem pred nacionalizacijo. Zatrjujejo pa hkrati, da njihovi zadržki v nobenem primeru niso zavirali proces denacionalizacije, ker jih komisija v nobenem primeru ni upoštevala, doslej pa so vsaj za ribniško področje vložili le eno pritožbo naprej na sodiš če. Nekaj deset novih lastnikov 248 ha zemljišč bo z gozdarji tako ali drugače v prihodnosti najbrž še sodelovalo in morda tudi iz tega razloga GG nima poleg moči niti motiva ovirati procesa denacioa-nalizacije. GOZDNA RENTA Gozdno gospodarstvo, ki gospodari s preko 40.000 ha gozdov na našem koncu, si tudi iz tega stališča ne bi smelo beliti glave o svoji prihodnosti zaradi odvzetih nekaj sto ha. Drugače pa je, ko gredo zahtevki za vrnitve v tisoče ha. Okrog trimestnega števila se namreč vrtijo ha gozda v zahtevku g. Rudeža, ki ga bo v kratkem odobrila denaconali-zacijska komisija. Kočevsko gozdno gospodarstvo je namreč pripravilo predpogodbo o gospodarjenju z gozdovi v (bodoči) lasti g. Rudeža, s katero si je sicer zagotovilo v prihodnjih 5 letih izvajanje svojih gozdarskih načrtov, novemu lastniku pa bo zato izplačevalo najemnino oz. gozdno rento, ki predstavlja delež od predvidenega dohodka. Kolikšna je ta renta, ostaja poslovna skrivnost, v GG pa poudarjajo, da je v javnosti premalo znano, da se je novi lastnik zelo pohvalno izrazil do stanja v gozdu, kot ga mu zapuščajo kot prejšnji uprav-Ijalci. Taka oceno nedvomno potrjuje podpisana pogodba med g. Rudežem in GG ter hkrati na najboljši možni način zavrača očitke, da so gozdarji izropali za denacionalizacijo predvidene gozdove. GOZD OBČINI, DRŽAVI ALI STROKI Kljub temu, da se bo v postopku za denacionalizacijo znašlo še nekaj tisoč ha gozda (poleg vloge g. Rudeža še vloga v imenu njegovega strica, pričakuje pa se tudi zahtevek g. Koslerja), bo pretežna večina gozdov na našem koncu ostala v javni lasti. Čigava bo tako imenovana družbena lastnina Novic E GOZDARSTVO po novi zakonodaji, ni še povsem jasno, v vsakem primeru pa bodo tako v javnih kot zasebnih gozdovih še naprej potrebni gozdarji kot strokovnjaki. Strah pred tem, da bo renta od podržavljenih gozdov na kočevskem polnila ljubljansko malho je sprožil pobude, da bi z gozdovi upravljale občine in s tem doma obdržale tudi gozdarsko infrastrukturo. Tisti gozdarji, ki kljub tej lastninski nedorečenosti stavijo predvsem na gozdarsko stroko, v državi bolj kot v občini vidijo garancijo, da gozd le ne postane žrtev dnevnopolitičnih apetitov lokalnih veljakov. Ker pa se zavedajo tudi apetitov države, je v njihovem zavzemanje za kočevski nacionalni park čutiti predvsem skrb, da se v gozdu ustvarjena sredstva vlagajo nazaj na Kočevsko. Tako bi se (seveda ob doseženem kompromisu z lo- kalnim prebivalstvom, lovci in drugimi koristniki prostora) ohranilo naravno okolje kot podlaga za razvoj turizma, gozdarji pa bi lahko s svojim strokovnim znanjem poleg gospodarske dejavnosti skrbeli tudi za parkovno zaščito. Če se jim bo račun z državo, občino, sedanjimi in novimi lastniki ter konec koncev s stroko izšel, bodo poleg čisto materialnih koristi prinesli svojemu stanu tudi ugled, ki je lepim TV gozdnim spotom navkljub marsikje že hudo načet. LEPO TUDI NAVZEN Človek dobi občutek, kot da se kočevski gozdarji pred dokaj nejasno sedanjo situacijo v gozdarstvu umikajo v urejanje krajine.Tako so se vneto lotili urejanja parka na Marofu, kamor seveda v tem kontekstu ne sodita tako romsko naselje kot avtomobilski odpad. Vanj pa vsekakor sodi skoraj dograjeni most čez Rin-žo, ki bo zaradi svoje izredne ozkosti spuščal na Marof le osebne avtomobile in ki spominja na enega izmed ljubljanskih mostov. Načrtovali so ga v ribniški RMA, naredil pa ga je kočevski Gramiz. Celotno parkovno zasnovo so tako na Marofu kot na bregu Rinže pred kočevsko klavnico zaupali agenciji Populus, studiu Marketing pa anketo med številnimi Kočevarji o njihovem odnosu dokočevskega nacionalnega parka. H. S. + V + NovYcE VAS INTERVJU Prof. Meta Kamšek GIMNAZIJA DOBIVA SVOJO PODOBO Prof. Meta Kamšek je ravnateljica Gimnazije Kočevje od njene ponovne uvedbe pred letom in pol. V tem kratkem času poskuša s svojim posluhom za pedagoško delo, organizacijskimi sposobnostmi in predvsem pravim občutkom za potrebe sodobnega časa nadoknaditi desetletje napačnih predstav o vlogi ustanove, ki naj svojim varovancem daje predvsem duhovne širine in jih bolj kot uporabljati znaje nauči samostojnega mišljenja, na katerega se bodo lahko vedno opirali pri nadalnjem izobraževanju ali pri intelektualnem delu nasploh. Prof. Kamškova nam je v pogovoru, ki je prepreden predvsem z naštevanjem dejstev in poročil o opravljenih dejavnostih njenega kolektiva in dijakov, razkrila hkrati odnos do svojega dela, ki niha od kreativnosti do radosti nad majhnimi uspehi in do idealističnih pričakovanj. Odnos torej, ki je vse prej kot ravnodušen in ki kot tak ne more pustiti ravnodušnih tako delavcev kot dijakov te ugledne ustanove. Pa ne samo teh. Vseh nas, ki smo bili kdajkoli kakorkoli vezani nanjo, ne nazadnje pa tudi kot someščane ali le kot bralce teh vrstic. KDAJ STE SE ODLOČILI ZA ŠTUDIJ JEZIKOV? Že kot osnovnošolka sem kazala interes zanje. Tako sem dobri dve leti poleg rednega osnovnošol- skega programa obiskovala privatne ure angleščine pri prof. Bi-žalovi. Lahko rečem, da me je že v osnovni šoli prav ona navdušila za jezike. Tudi v gimnaziji sem imela srečo, saj mi je prof. Gantarjeva interes do jezikov še povečala. Povedati pa moram, da sem se v gimnaziji učila nemščine in francoščine, na študij angleščine sem šla z mislijo, da bo ta jezik še zelo aktualen. Kot se je izkazalo, sem kar prav predvidevala. JE BILA VAŠA PRVA ZAPOSLITEV NA KOČEVSKI GIMNAZIJI? Ko sem absolvirala, se je na kočevski Gimnaziji odprlo mesto profesorja nemškega in angleškega jezika. Seveda sem takoj sprejela izziv in se brez diplome zaposlila. Diplomirala sem potem v naslednjem letu. Po petih letih poučevanja sem eno leto opravljala delo v.d. ravnatelja Doma Dušana Remiha, ker se je v tistem času število oddelkov na Gimnaziji zmanjšalo. Kot v.d. ravnatelj sem se srečevala z bolj tehničnimi in organizacijskimi posli, ob tem pa sem še vedno učila svoj razred na srednji šoli. V TISTEM ČASU STA SE ZDRUŽILI SREDNJA IN POKLICNA ŠOLA. JE BILO TO POMEMBNO ZA VAS? Pomembno zato, ker je bilo razpisano prosto delavno mesto pomočnika ravnatelja. Osem let, do osamosvojitve Gimnazije, sem tako ob poučevanju opravljala še dela pomočnice ravnateljice. Obdobje usmerjenega izobraževanja je bil poskus podaljšati obvezno in skupno izobraževanje podobno kot na zahodu. Iz današnje perspektive vidim, da smo pri nas do enakega cilja hoteli priti po napačni poti. Dosegli smo ’underac-hiever’ efekt, po katerem so nadpovprečni dijaki dali od sebe veliko manj, kot so bili zmožni. Pod močnimi pritiski pa so bili tudi učitelji, ki so poučevali enega za drugim razrede z zelo različnim predznanjem. KAJ JE GIMNZIJO PRED DOBRIM LETOM PONOVNO PRIPELJALO NA SAMOSTOJNO POT? Povod so bile zahteve po eksterni, tudi zunaj naših meja priznani maturi, ki predpostavlja samo- Novi c E VAŠ INTERVJU . ..'.:.:.:.:. ' ' — ' stojni gimnazijski program. Prehod na zaključni izpit je bil za generacijo četrtošolcev izpred dveh let res boleč, saj še v februarju niso vedeli za njegov obseg. V posebej neugodnem položaju pa so se znašli letošnji dijaki drugih letnikov, ki jih čaka v četrtem letniku prava eksterna matura, ne da bi bili seznanjeni z vsemi pogoji, zahtevami in katalogi potrebnih znanj. Prepuščeni smo improvizacijam, a hkrati pozorno spremljamo dogajanja tudi na drugih šolah in se poskušamo prilagoditi. Z OSAMOSVOJITVIJO GIM-NZIJE STE POSTALI NJENA V.D. DIREKTORICA. KAKŠEN JE KOLEKTIV, KI GA VODITE? Najprej morda to: po verifikaciji v letu 1991 smo imeli v celoti ustrezno kvalifikacijsko strukturo učiteljev, ki pa jo še izboljšujemo. 2 profesorja delata magisterij, ena pa specializacijo. Kolektiv je v celoti gledano mlad in poln volje in se z veliko aktivnostjo morda celo brani pred depresivnostjo, ki vlada tako v šolstvu kot v okolici. GIMNAZIJA POMENI TUDI VELIK INETELEKTUALNI POTENCIAL, KI IMA VPLIV TUDI NA OKOLICO. KAKO SE PO VAŠEM MNENJU TA VPLIV ČUTI V KOČEVJU ? Nekateri profesorji so se odločili tudi za aktivno politično delo, kar je njihova povsem osebna odločitev. Prav je, da kot intelektualci na tak ali drugačen način svobodno izražamo svoje misli, s tem pridobiva na svoji ceni tudi znanje kot tako. Upam, da bodo do tega spoznanja prišla tudi podjetja, ki bodo jutri potrebovala razgledane podjetnike. V TEJ SMERI, TO JE K ZNANJU, KI VAM GA LAHKO POSREDUJEJO PODJETJA -IN VI NJIM -, NAČRTUJETE V PRIHODNOSTI PRAV KONKRETNE KORAKE... Da, večji poudarek bi radi dali bolj nadarjenim učencem, ki so se že ali pa bi si želeli izkazati. Za to pa so poleg notranjih mentorjev potrebni tudi zunanji strokovnjaki. Izhajam iz dejstva, da v Kočevju ni nič manj nadarjenih otrok kot drugje, le razvijati je treba njihove sposobnosti. Pripravili smo že pravilnike in poslovnik ti. razvojnega sklada in ko nam jih verificirajo na republiki, bomo poskusili najti stike s sponzorji, ki bodo pripravljeni vlagati tako v našo učno opremo kot v mentorje in dijake-raziskovalce. Nekaj takih uspešnih stikov smo že imeli z Opremo in Melaminom, pa tudi med dijaki kljub obremenjenosti z obveznimi učnimi programi in številni izbirnimi predmeti vlada za tovrstno delo velik interes. Ne bi želela izzveneti neskromno, vendar so naši mladi raziskovalci želi uspehe tudi na državnem nivoju. V letošnjem letu se izdelujejo naloge, ki so povezane z okoljem: od ekološke analize Kolpe do naravoslovnega tabora, ki ga bomo v sodelovanju s Snežnikom letos pripravili v Kočevski Reki. Preseneča tudi dober odziv predvsem ribniških deklet pri raznih oblikah mladinskega socialnega dela, saj se s podobnimi problemi v domačem okolju skorajda ne srečujejo, ker v glavnem ne prihajajo iz socialno ogroženih družin. POD KAKŠNIMI PRITISKI PA SO VAŠI DIJAKI IN KAKO JIH PREMAGUJEJO? Opazno je, da vsaj v zadnjem letniku občutijo pritisk omejenega števila vpisnih mest na univerzi, ki bodo sprejele 10.000 študentov, srednje šole pa konča kar 5.000 dijakov več. Poskušamo jim dopovedovati, da naj se obrnejo vase in razvijajo v sebi tisto znanje, ki jim najbolj leži’, saj so zunanje motivacije pri odločitvi za študij kot je npr. bodoča zaposlitev ali finančna korist v teh kriznih časih zelo relativna stvar. Hkrati jim skušamo tudi ponuditi čim več dejavnosti, da si z njimi širijo znanja. Osebno pa skušam z dijaki vpostaviti čim bolj neposredne stike, praviloma enkrat mesečno se s predstavniki razredov dobimo na neformalnih razgovorih... ALI SE JE DRUGO LETO, ODKAR GIMNZIJA KOČEVJE PONOVNO TUDI FORMALNO OBSTAJA, MED DIJAKI ŽE IZOBLIKOVALA STANOVSKA PRIPADNOST, NEKŠNA GIMNAZIJSKA KULTURA? Res je zadnje čase opaziti nastajanje določene pripadnosti gimnaziji. Kaže se na športnem področju, kjer so se lani na športnih dnevih pomerili razredi med sabo. Izoblikoval se je pevski zbor pod vodstvom prof. Kogovškove, dramska skupina pripravlja v fenbruarju predstavo v režiji Vesne Poštrako-ve. Omenila sem že poletni tabor v Kočevski Reki, lani maja pa so dijaki prvič pripravili tudi uspešno javno predstavitev svojih dejavnosti ob dnevu odprtih vrat. Uspel je tudi novoletni ples skupaj z učitelji, kamor so želeli nekateri dijaki priti še posebej lepo urejeni... OČITNO JE V KOČEVJU SVOJE SLEDOVE PUSTILA TUDI POPULARNA HOLLY-WOODSKA NADALJEVANKA... ...Beverly Hills? Seveda se čuti njen vpliv. To smo ugotavljali predvsem v decembru, ko je bila prvič na sporedu, saj je na način, ki je blizu vsem mladim, prikazala tako njihove stiske kot interese. POPOLNI PREDSTAVI O PRAVI GIMNAZIJI PA NAJBRŽ TUDI PO VAŠEM MNENJU KLJUB VSEMU POVEDANEMU ŠE NEKAJ MANJKA? Naj za konec izdam, da je naša skupna želja, da se gimnazija vrne zopet v svoje stare prostore. Res so potrebni temeljite obnove, a stavba ne bo nikdar več prav zaživela brez gimnazijcev, pa tudi gimnazija se ne bo nikjer tako dobro prijela, kot bi se na lastnih temeljih. Darja in Stane Hafnar NoTicE NA OBISKU Boris in njegova pravica 5 STARIM ZELEZOM USTVARJENO PREMOŽENJE Na Borisa Zupanca se običajno spomnimo, ko je avtu potrebno zamenjati kakšen dotrajan del ali pa se želimo znebiti kar celega zamorti-ziranega avta. Z Borisom se posel sklene brez odvečnih besed in zanesljivo, saj se je v več kot dvajsetih letih trgovanja z železom in avtomobili naučil, da mu je kot Romu pri poslu pomembnejše pridobljeno zaupanje kot pa dobiček za vsako ceno. Kljub tem svojim poslovnim vodilom je ustvaril tudi za naša merila kar veliko premoženje, če seveda upoštevamo, da hkrati dostojno preživlja tudi desetčlansko družino. Zaupanje si je pridobil tudi med kočevskimi Romi, saj je tudi njihov zastopnik. V zadnjem obdobju pa se na svoj način bori, da bi si ohranil avtood-pad.Pogledali smo skupaj z njim, kje se zapleta. Obljube so eno, dejanja pa drugo Pred leti je s pogodbo vzel v najem od Kmetijskega gospodarstva prostor na Marofu za dobo 10 let, ga ogradil in nanj začel dovažati stare avtomobile. Ko se mu jih je nabralo okrog 1.000 iz vseh koncev in krajev, so mu začeli na GG ponujati druge parcele, da bi se preselil iz njihove bližine. Boris si je iz Italije dal pripe- Na Zupancovem avtoodpadu je živahno tudi pozimi. Ijati prešo za avtomobile, ki mu je v kocke stisnila vso pločevino z vrednejšimi deli vred. Ko pa bi se moral seliti, se je zapletlo - Boris trdi, da ne po njegovi krivdi, avtodpad je ostal tam kot je, škode pa naj bi s tem nastalo za 36 tisoč mark. Pločevino je Boris razprodal, na odpadu pa se mu je v dobrem letu in pol zopet nabralo preko 300 vozil. Boris Zupanc se ne da zopet prav na lahko pretentati, da bi se preselil na kakšno komunalno neopremljeno parcelo v gozdu v Ložinah ali Mrtvicah, občina pa bi ga rada spravila v novo obrtno cono na Bregu ali pa vsaj na območje Zidarjeve betonarne. V ’purfelturn’! Kot vse kaže, pa bi se Boris najraje preselil v bivši “pur- felturn“ na Trati, kjer je že ograja, voda in elektrika. Za selitev tja naj bi dobil trdna zagotovila tako od gozdarjev kot iz občine, saj je nenazadnje decembra lani IS naložil skladu stavbnih zemljišč nalogo, naj pripravi ustrezno lokacijsko dokumentacijo, da bo nekdanje skladišče eksplozivnih sredstev lahko šlo na licitacijo. Na skladu stavbnih zemljič ne hitijo posebno s pripravo ustrezne dokumentacije, za to pa imajo njbrž tudi razlog. Ko se je lani poleti začela omenjati možnost, da bo Boris svoj avtoodpad selil na Trato, so se namreč preko KS hitro organizirali tamkajšnji krajevni predstavniki in jasno povedali, da na občini za kaj takega ne bodo dobili soglasja- kljub temu, da bi se za dovoz na avtoodpad uporabljala pot čez Mlako mimo NoTicE NA OBISKU 18««f l»fl transformatorske postaje. Boris, ki je v svojih poslih navajen, da dana beseda drži več kot vsi birokratski postopki, si je “svoje“ bodoče posestvo že zavaroval s ključavnico in psom. Kar naravnost tudi pove, da ga bodo za obrambo njegove pravice do “purfeltur-na“ podprli vsi kočevski Romi. Saj so vsi enaki... Ko smo se spuščali v Borisove probleme z lokacijo avtoodpa-da, je bilo marsikje slišati očitek, da je izbirčen in da hoče izsiliti več, kot mu pripada. Da bo moral v avoodpad pač tudi nekaj vložiti, tudi zaradi posebnih zahtev glede odpadnih olj. Hkrati pa je bilo kljub temu čutiti, da je taka dejavnost na našem koncu potrebna, saj konec koncev Boris skrbi tudi za lepši izled parkirišč, zelenic in preprečuje kopičenje pločevine na divjih od- lagališčih. Da bi bilo celo prav, da bi mu podarili zemljo z vso komunalno opremo vred. Za takimi občasnimi izlivi razumevanja tiči najbrž tudi slaba vest do vseh Romov, ki jih v teh kriznih časih še globlje potiskamo na družbeni rob, namesto da bi vlagali trud in sredstva v njihovo socializacijo. Boris je namreč živ in daleč naokrog očiten dokaz, da se Romov ne da odpraviti z zamahom roke, češ, saj so vsi enaki... V ognju še eno železo Boris Zupanc je zgradil v Mahovniku malo stran od drugih, a še vedno blizu naselja, kar dve hiši. Po dvajsetih letih barakarskega življenja na Marofu je to kar velik korak naprej, čeprav bosta obe kmalu pretesni za osmerico otrok, ki so sedaj drug drugemu še do ramena. Od Kmetijskega go- spodarstva si je vzel v zakup še bližnjo njivo in že so začele krožiti govorice, da bo odpad preselil kar pred hišo. Boris pa ne bi bil Boris, če ne bi razmišljal gospodarno, zato si bo najbrž omislil rejo kakšnega bika. Rok je dovolj pri hiši, čeprav je najstarejši sin Boris že šel s trebuhom za kruhom v Italijo. Drugi po vrsti, Jadro, se bo izučil za mehanika, zato morda Borisa mika prava prodajalna rezervnih delov, ki si jo namerava postaviti na novi lokaciji - kjerkoli že bo. Boris seveda ne bi bil pravi zbiralec železa, če ne bi imel hkrati v ognju vsaj dveh želez. Kje kali drugo, nam je sicer zaupal, a hkrati zapovedal, da ne smemo še zapisati v časopis. Dvakrat smo morali dati svojo besedo, saj si ne more kaj, da zaradi slabih izkušenj upravičeno dvomi v njeno trdnost. Darja in Stane Hafnar Izletniška karta Kočevske DOBRODOŠLA KLJUB POMANJKLJIVOSTIM Izletniška karta Kočevske z Gornjo Kolpsko dolino in obrobjem Bele Krajine Geodetskega zavoda v Ljubljani je sedma tovrstna karta v Sloveniji in je prišla na tržišče v lanskem decembru. Izdelana je v merilu 1 : 50.000, zložena je v žepni format in na severu vključuje Ribnico, na zahodu Travnik, na jugu Brod na Kolpi, na vzhodu pa Črnomelj in Semič. Na tej karti je javnosti prvič prikazano dolga leta prepovedano območje Kočevske Reke in Gotenice, na njej pa so posebej poudarjene naravne, kulturne in druge znamenitosti, potna mreža in pešpoti. Nastala je v sodelovanju Geodetskega zavoda s strokovnjaki Gozdnega gospodarstva, planinskim društvom, jamarji, podjetjem Snežnik in ob osebnem angažiranju kočevskega župana Mihaela Petroviča. Avtorji izletniške karte so na hrbtni strani karte opisali 42 zanimivih krajev in šestnajst lovskih in gozdnih koč. Poleg teh opisov so na zadnji strani še naslovi in telefonske številke z obratovalnim časom in ponudbo gostiln, hotelov in motelov, ki so se odzvali povabilu k sodelovanju pri izdelavi izletniške karte in se zavezali za odkup določenega števila kart. Obseg karte je podrejen Atlasu Slovenije, zato je ena izmed pomanjkljivosti ta, da je iz nje izpadel severni del kočevske občine. Na karti ni mogoče najti tudi turistično nedvomno pomembnih teniških igrišč ali pa oznake za možnost jahanja v Dragi. Prav tako niso označene vsaj kot razvaline nekdanje kočevske vasi, ki so prav zaradi svojega neobstoja samosvoja zanimivost in posebnost Kočevske. Izletniška karta je izšla v nakladi 3000 izvodov, od katerih so jih občina Kočevje, Snežnik in zasebni gostinci dobili okrog 1.500 izvodov, ki so pošli že v prvih dneh letošnjega leta. Pričakujejo jih še, po 400 SIT pa naj bi bile naprodaj tudi v kioskih in knjigarnah po Kočevskem. Izid izletniške karte pa je pokazal tudi potrebo po izidu posebnega biltena oz. almanaha, v katerem naj bi bila zbrana vsa kulturna, športna in rekrea-tivn ponudba, storitvena in poslovna dejavnost ter drugi sociološki podatki o občini, ki spadajo v letopis Kočevske in ki bi koristile tako obiskovalcem kot domačinom. Pobudniki so se že zbrali na prvem sestanku, morali bodo le še najti izvajalca projekta, ki naj bi bil hkrati zadolžen tudi za turistično promocijo krajev in dogajanj, zabeleženih na karti oz. almanahu. Irvir Kotpm rod na Kopi Teksta z zadnje strani izletniške karte PRIGORICA G-l Vas južno od Rakitnice, v kateri še delajo trije lončarji. Na začetku vasi s kočevskega konca napis opozori na Merharjevo gostilno, ki je pravi mali etnografski muzej.Vse naokrog so police z lončenim posodjem in suhorobarskimi izdelki. V Gostilni se dobi le pijača. NEŽICA E-3 Pritok Kolpe pri vasi Fara. Potok Nežica izvira v več povirnih krakih v zatrepni dolini med Planico in Vrano steno nad dolino Kolpe. Dva stalna močnejša kraška izvira sta v nadmorskih višinah 350 in 375 m. Skoraj ob celotnem zgornjem toku se iz potoka izloča lehnjak. Tik nad glavno cesto je 15 m visok slap, ki je posebno veličasten ob visoki vodi. Pod cesto poganja voda Nežice še delujoči mlin Grbac. Je eden redkih še ohranjenih mlinov na vodni pogon, zgrajen v celoti iz lesa. ^Mist TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO RAZPRODAJA ZIMSKIH BUND že od 4.800,00 SMUČARSKI ČEVLJI “SALOMON 82-83“ samo 13.450,00 TENIŠKI COPATI “HEAD“ od 4.490,00 do 5.890,00 POSEBNA PONUDBA: Italijanska SOBNA KOLESA _______že za 22.600,00 (na obroke!)_ KOČEVJE, LJUBLJANSKA 9a - tel.: 851-983 NoTicE SPORT Ob začetku spomladanskega dela rokometne lige KM - CILJ OBSTANEK VI. LIGI Rokometaši KVM so po ponovljeni tekmi s Pomurko, do katere je prišlo zaradi nesoglasij med sodnikom in zapi-snikarsko mizo, končali jesen-skin del I.rokometne lige na 9. mestu. Zbrali so 10 točk, od tretjega mesta na lestvici pa jih ločijo le 3 točke. Doma so izgubili le točki proti Celjanom in točko proti Slovenj-grajčanom, po krivici pa so izgubili še z Jadranom v Kozini. Zmage na domačem terenu pa so privabile na tribune množice navijačev tako kot v najboljših časih ribniškega rokometa. Kakšna so pričakovanja v spomladanskem delu, smo povprašali trenerja, igralca in sekretarja kluba Janeza Ilca. Cilj je seveda obstanek v ligi, ker zadnja dva izpadeta. To pomeni vsaj 10 mesto. Želeli bi se uvrstiti tudi v play off, torej na 8. mesto. Obstanek v ligi bi pomenil možnost za^ utrditev mlajših v ekipi kot so Škaper, Zbašnik in Pajnič, v jesenskem delu prvenstva pa naj bi jim ta cilj pomagala doseči še okrepitvi Pušnik Igor iz Škofljice ter nekdanji trener kočevskih rokometašic in igralec Križman Dušan. V ribniški rokometni ekipi bodo tako druga z drugo in druga ob drugi nastopale generacije okrog letnika ’60, ’67 in ’77. Ker manjka nekaj močnih vmesnih generacij, se največ pričakuje od najmlajše, le obdržati se bo treba v I. ligi. Najmlajši nastopajo spomladi tudi v 3. državni ligi, z nastopi v I. ligi pa se bodo dotlej ravno uigrali. KVM Ribnica nastopa tudi na pokalnih tekmah in je prišel v osmino finala, vendar so te tekme bolj priložnost za ui- gravanje mladih kot pa resen boj za vrh. , Razpored tekem v spomladanskem kolu 16. 1. DUKA : KVM 23. 1. KVM : ITALICO-DOBOVA 30. 1. CELJE-PIVOVARNA LAŠKO : KVM 6. 2. KVM : ANDOR-JADRAN 13. 2. OMNIKUM-RUDAR : KVM 20. 2. KVM : PRESAD-LITIJA 27. 2. VELENJE : KVM 6. 3. KVM : KOLINSKA SLOVAN 13. 3. NOVA OPREMA : KVM 20. 3. KVM : DRAVA 27. 3. POMURKA : KVM 9 ~ -......^ <$&&&&. ~ v*v ................................ m ti» *■»*'•* ' « u .. in - - .....m Ä m KVM Ribnica - stojijo od leve proti desni:Bojan Kos, Peter Karpov, Janez Ilc, Janez Tanko, Janez Šilc, Janez Marolt, Dušan Deržek, Ervin Pajnič, Tone Fajdiga, Tomaž Abrahamsberg. Čepijo: Stojan Geize, Stane Mikulič, Almir Kahriman, Franci Lesar, Peter Lesar, Andrej Mihelič, Lovro Zbašnik, Damjan Škaper, Adi Sinanovič. INLES Ribnica d.d. Kolodvorska ul. 22 ORGANIZIRA Š2!^ VELIKO AKCIJSKO PRODAJO od 19. 11. 1992 dalje zelo ugodne cene za: - OPUŠČENE PROGRAME (okna, vrata) - DOPOLNILNE PROGRAME - POLIZDELKE (plošče, fronte, omare) - OSTALE IZDELKE (ladijski pod) VSE IZDELKE Sl LAHKO OGLEDATE IN KUPITE: VSAK DELOVNI DAN OD 11. DO 14. URE OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE V PROSTORIH NEKDANJE ROLETARNE - VHOD IZ KOLODVORSKE ULICE PRI št. 18 Bum PREJELI SMO No vvicE x-x-::x-: SODRASKE ULICE Ta štorja res ni špas, Sodražca že dolgo ni več vas, mestno se naselje imenuje, zato seveda imena ulic potrebuje. In če gremo kar po vrsti, ulice so kot hiše v Trsti, če pričnemo kar pri ulici moji, ni neznana kot morda kakšna v Nagoji. So Spodnje Zavrti agencijska, od nekdaj se že po samorastnikih pritiska. Bog daj miren pokoj Teti Mici, negdaj agentk kraljici. Gornje so Zavrti Partizanska cesta, pardon, pardon, to sploh ni prava gesta, bolje reči je kar Spomeniška, redek je, ki v njej prvega ne dobi lepega viška. Vijugasta je Cesta Majde Šilc, fantje na njej so imeli v nogah file. Aldo, Tone, Rudi tudi je negdaj bil, edini za ulico še skrbi Ciril. Tam na Pesek so Veseli od nekdaj primat imeli, prav grdo bi pogrešili, če z Veselovo jo neb’ krstili. In če tja čez pruh greš, Naselje svobodnih umetnikov uzreš, ni tu kakšne pomote ali lumparije, Jelovec se pač tako imenuje. Tam tik pod Hosto, pa raste naselje gosto, in ker gradnja vsakega zdeluje, Naselje upanja se prav imenuje. Okrog lipe v centru Trga maja je, za pravo ime pa še kopja lomijo se, sicer pa v Benetkah na piaci vidiš pernato žival, zato tudi Trg Golobji bi poimenoval. C.N.O. že mal je avenije, in ker na njej dohtarji so trije, Dohtarska pravi je naslov, makar po nji šlo že dosti bloških je volov. Na Krmusnicah pa ni potka htela tja ne tod, zato postavili so neko čudno pot, pa ne zaradi božjega sira gavde, priključek postal je Ulica večne pravde. Če greš tja prot vodi pogledat, če je kakšna riba mirska, po ne vem komu naj bi bla Kurirska, ker ob vodi naselje je in še močvirje, Komarjevo nabrežje je to mir j e. Ker prazniki dela so izgubili čar, za Prvomajsko ni nam več mar, pa smo jo prekrstili, Pritepenska ime novo smo dobili. Gor na Strmci več čutit ni pištol, toda ostaja še vedno neki bol, saj zaradi neke nuje, Neplodna ulica se imenuje. Slemenska je lepa bela, vendar ime novo bo imela, ker pelje tja v vojne čarde, imenuje se kar Ulica B. garde. V Zavodi tja proti štali, tudi bomo preimenovali, ker ni čisto brez posebnosti, rekli bi ji Kult osebnosti. Človek bodi cigo al gospod, "UCČ po Podgorski nesejo te tod. Sodražan vedi zaključek življenja po zadnji poti se konča, al pa v nove čase vzpenja! Nekdaj hoteli al ne hoteli, postavljene ulice so bile na rdeče. Potem preštribat so hiteli, ti novi demokrati, a niso uspeli! Satirične so moje- ne grejo več na dvoje! ! ! p J J (pa ne papež) g NEPREMIČNINE Reška c. 5a, KOČEVJE, tel. 061 852-351 PRODAMO: - starejšo obnovljeno hišo v Grčaricah - enosobno stanovanje v Kočevju - hišo v Kočevju (možnost zamenjave za počitniško stanovanje v hrvaškem primorju) - vinograd in parcelo primerno za vikend v Mirni na Dolenjskem - parcelo in zemljišča v Banja Loki - starejšo obnovljeno hišo v Koprivniku. - parcelo z gradbenim dovoljenjem in in vsemi priključki, vel. 11 a v Ložinah - hišo v začetni gradnji v Mestnem logu v Kočevju KUPIMO: - manjšo hišo v Kočevju oz. neposredni okolici - poslovne prostore v Kočevju NAJAMEMO: - garsonjero ali enosobno stanovanje v Kočevju - lokale za različne namene v Kočevju NUDIMO: kompletne storitve v zvezi s prodajo, nakupom, oddajo, najemom in cenitvijo nepremičnin Grič c. VII/3 Ribnica do° Tel. 862-287 barve, laki, lepila NOVA PONUDBA: VODOVOD, CENTRALNO OGREVANJE LITOŽELEZNA PEČ “SIME“ (Italija): - kombinirana od 118.800,00 SIT - na olje od 49.000,00 SIT GORILEC MINOR od 39.000,00 do 48.000,00 SIT BOJLER: - kombiniran (el. + centr.) 1001 23 232,00 SIT - električni 80 1 18.150,00 SIT RADIATORJI: - DeLonghi Italija tip22 600x1080 12.735,00 SIT - klasični TRIKA - IG po tovarniških cenah ČRPALKA Grudfos 8.700,00 SIT ENOROČNE MEŠALNE BATERIJE od 8.400,00 SIT RADIATORSKI VENTILI: - (FAR) 1/2“ 852,00 SIT - (BIANCHI)l/2‘‘ 450,00 SIT POCINKANO KOLENO 1/2“ 75,00 SIT ELEKTRIČNA LOPATA ZA SNEG 18.090,00 SIT BELA TEHNIKA NA 4 OBROKE Inles INLES je uspešno podjetje, ki je zahtevne zahodnevropske trge že osvojilo. Obseg in kakovost izvoznega trženja se povečuje, zato VABIMO K SODELOVANJU mlade, ustvarjalne in samostojne strokovnjake, ki želijo opravljati dinamično delo izvoznega komercialista. Od vas pričakujemo, da: — imate visoko izobrazbo konomske ali tehnične smeri - aktivno obvladate nemški in pasivno angleški, italijanski ali francoski jezik — imate znanje zunanjetrgovinskega poslovanja - imate izkušnje pri delu z osebnim računalnikom Kandidatom, ki izpolnjujejo navedene pogoje, ponujamo stimulativno plačo in možnost nadaljnega izpopolnjevanja. Poskusno delo traja 6 mesecev. Kandidate, ki ustrezajo našim zahtevam in željam, bomo povabili na pogovor. Vašo pisno prijavo pošljite v roku osem dni po tej objavi na naslov: Inels, Holding d.d. Kadrovsko pravna služba, Partizanska cesta 3, 61310 Ribnica. INLES RIBNICA, d.d. Kolodvorska ul. 61310 Ribnica Inles ODDAJA V NAJEM POSLOVNE PROSTORE v “Malnarjevi hiši“ na Partizanski cesti 5 v Ribnici v skupni površini 183,81 m2. Ogled poslovnih prostorov je mogoč po dogovoru po tel. 861-411 int. 317. Prijave sprejemamo do 30. 1. na gornji naslov. Novic E POSLOVNE NOVICE Restavracija na Nami v zasebnih rokah RESTAVRACIJA PAPILLON Restavracija na Nami je od 19. decembra lani v zasebnih rokah izkušenih gostink Nevenke Bunjevac in Mateje Abramovič. Restavracija je poleg novega imena PAPILLON (francosko: metulj) dobila tudi novo podobo s separeji, kar pa ne pomeni, da ne bodo nadaljevali z najboljšim v uveljavljeni ponubi Namine restavracije. Tako so v PAPILLONU že uspešno izpeljali silvestrovanje in novoletni ples, pripravljajo pa se že na tradicionalno pustovanje. Pestra je tudi vsakodnevna ponudba restavracije: poleg malic vam po- strežejo z jedmi po naročilu, na novo pa so uvedli abonentska kosila za vsega 300 SIT. Občasno bodo pripravljali posebno kulinarično ponudbo, v marcu pa bodo prve prišle na vrsto ribje jedi. Enkrat mesečno bodo sobotne večere v PAPILLONU popestrili s plesom ob živi glasbi. Restavra- cijo odprejo vsak dan razen nedelje ob 7.30 uri, večerni delovni čas pa so podaljšali do 22.00 ure, tako da vam lahko postrežejo tudi z večerjo. Informacije boste dobili na tel. 853-233, v z metuljčki ozaljšani restavraciji pa vas bodo prijazno in bogato postregli ob vsakem času. ******************************************************* T3 T TC! C! rl ^ ^ Gri^c’ Ribnica A V kJ k-J Q • O • O • trgovina z instalacijskim materialom Telefon - fax 860-652, del. čas: 8.00 - 18.00 RAZPIS: Vabimo vas k sodelovanju pri oblikovanju za novi blagovni center v bivšem domu JLA v Ribnici. Najboljša ideja bo lepo nagrajena. Predloge pošljite do 1. 2. 1993 na naslov firme ali po faxu 860-652. RAZPIS: Po najemu bivšega doma JLA v Centru Ribnice podjetje RUSS. d.o.o. Ribnica ponuja proste poslovne prostore v podnajem za trgovine, biroje itd. Vse dodatne informacije dobite od 25. do 30. L 1993 po telefonu 861-483 od 8.00 do 9.00 ure. AVTOMOBILSKA IZLOŽBA AGATON d.o.o. Ribnica Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure Nudim vam kratkoročni - dolgoročni kredit z 14 do 16% letnimi obrestnimi merami? NA ZALOGI! PLAČAŠ - ODPELJEŠ: OPEL VECTRA ........... OPEL ASTRA 3,4,5 vrat . HONDA CIVIC 1,5 DXI ... SEAT TOLEDO l,6i CL KAT SEAT TOLEDO 1,9 TD GL .. FIAT UNO ... FIAT TIPO .. ŠKODA FAVORIT že od 29.990 DEM dalje že od 23.357 DEM dalje ..... 24.500 DEM ..... 23.500 DEM ..... 27.500 DEM ..... 13.900 DEM ..... 17.900 DEM ... od 10.200 DEM dalje Ugodne cene za vse avtomobile SEAT (Terra, Ibiza, Marbella), PEUGEOT, NISSAN, MERCEDES tip 93, FORD, R CLIO, GOLF ^ in vse ostale tipe FIAT ter HONDA. AlđlšCOhđ d.o.o. Roška 9, Kočevje, tel.: 061/853-513 RAČUNALNIKI, TISKALNIKI TELEFAXI: Panasonic KX-F50B, KX-F90B protiudarna zaščita PTPF IUN DIALER NOVO V RIBNICI: LUDVIK AMBROŽIČ, SUŠJE 29 A, RIBNICA tel.: 061/863-168 POSEK IN SPRAVILO LESA #### YEp||V|A vzdrževanje elektroaparatov Albert Mrak Konca vas 8, Stara cerkev, tel. 855-130 SERVIS oljnih gorilcev, električnega ročnega orodja, varilnih aparatov MONTAŽA toplotne tehnike in vseh vrst instalacij POSEBNO UGODNA STORITEV montaža obnovljenih oljnih gorilcev WEISHAUPT, ELKO, ERTLI, HOFMAT.. *************************************** * pizze vseh vrst sadne kupe, sladoledi pestra ponudba pijač NOVO; hamburgerji topli sendviči POSEBNA PRILOŽNOST: J Skupina, ki naroči 6 pizz, dobi eno brezplačno S PRIČAKUJEMO VAS S PRIJETNO GLASBO * IN PRIJAZNO POSTREŽBO! * * Delovni čas: vsak dan od 10.-23. ure * JANI JUVANČIČ * 61316 ORTNEK tel. 061/781-140 * *************************************** ************************** DAMIJAN RANDELJ OPRAVLJAMO: avtomehanična dela, avtoelektriko, optiko, avtokleparska dela na ravnalni mizi CAR-O-LINER ter avtoličarska dela Vas je vozilo na poti pustilo na cedilu? Nudimo vlečno službo po ceniku AMZS. tel. in fax: 061/851-488 Iz velike ponudbe vam predstavljamo le nekaj avtomobilskih rezervnih delov po ZELO UGODNIH cenah: CENE SO PRODAJNE - svečke ÄC original FRANCE 280 - svečke CHAMPION Y9 z vgrajeno blokado radia 280 - ogrevalne svečke BERU - uvoz 1.100 - zobati jermen Z101 1.100 - zavorne ploščice Golf JX - uvoz 2.500 OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE O RES UGODNI PONUDBI!!! NOVO PRI NAS!!! Pri nakupu motornega olja vam le-to zamenjamo BREZPLAČNO! UGODNA PONUDBA motornega olja CASTROL GTX3: liter SAMO 600 SIT motornega olja CASTROL GTX: liter SAMO 400 SIT OPRAVLJAMO SERVISE ZA VSE VRSTE VOZIL (garancija za vozila VW in ZASTAVA) MELAMIN Kemična tovarna Kočevje p.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Tomšičeva 9, tel.: 853-133, fax 853-344 V NOVI TRGOVINI VAM NUDIMO: * čevlje, športno obutev, tehnične izdelke * kataloško prodajo pohištva * parketni lak MELLAK lak za zaščito lesa MELLES zadrževalec vlage v zemlji AGROGEL * tekstil iz Novoteksovega programa Aktualno: najcenejši »antifriz« - MELALED * visoki ženski škornji po ugodnih cenah * praški oskar - 3 kg 490 SIT Možnost plačila na čeke z odlogom plačila, kredit... ANTENSKI SISTEMI projektiranje • montaža • vzdrževanje sestava • meritve KOČEVAR K. Strma pot 9 - Dolenja vas (061) 864-179 Novoletna ponudba: Montiramo satelitske sisteme svetovno znanega proizvajalca PHILIPS ( 100 kanalov, stereo, popolno daljinsko vodenje, možnost dodatnega programiranja, antena 85, offset...) cena 620 DEM Ponujamo tudi vrtljive satelitske sisteme za spremljanje vseh satelitskih programov (okrog 70)! SREČNO 1993! I Jurjeviča Sla, 61310 Ribnica Telefon/fax: 061/861-493 Agencija: Gerbičeva Sla 61111 Ljubljana Tel.: 158-315, 161-282 int. 22 Nudimo naslednje izdelke: - Kleparske gradbene elemente: žlebove, odtočne cevi, kljuke... in repromaterial, - Cu pl. - 0,5, 0,6, 0,8, l,00mm profil 5x25 -5x30-6x30 mm, - Al pločevina 0,7, 0,8, l,00mm Al pl. barvna 0,7 in 0,8mm, - MS pločevina 0,8, 1,0, 1,5, 2,0, 2,5, 3,0mm, - MS šipke od 0 3 do 30mm, šestoglato... - MS cevi od 0 8 do 0 60mm, - debelina sten 1-1,5... mm, kvaliteta MS 58,63... Dimenzije, ki niso navedene, in jih nimamo na zalogi, dobavimo po naročilu. Kratki dobavni roki! Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d.o.o. 61330 Kočevje, Kolodvorska 25, Tel.: 061/854-311 KMETOVALCI POZOR! PO UGODNIH CENAH ODKUPUJEMO GOZDNE SORTIMENTE: 1. HLODOVINA/SMREKA EM CENA L m3 6.500 SIT II. m3 5.400 SIT III. m3 4.400 SIT 2. DRVA TRDIH LISTAVCEV V OBLO VINI 2.200 SIT 3. DRVA TRDIH LISTAVCEV 1.900 SIT Ugodne cene in plačilni pogoji v prodajalnah M-KG Kočevje. Trgovina DELIKATESA in DISCONT odprti tudi ob nedeljah! DELIKATESA: od 8.00 do 11.00 DISCONT: od 9.00 do 11.00 PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! 9oS(i^U /CbcT) //o z/ T oUGSpz //99£ Kočevje, Ljubljanska 18, d.d. Tel.: 061/851-136, telefax: 851-135 OBIŠČITE NAS IN PREPRIČALI SE BOSTE, DA JE MERCATOR -TRGOPROMET DEJANSKO VAS NAJBOLJŠI SOSED! VAŠE ZADOVOLJSTVO Z NAMI BO NAŠ NAJVEČJI PONOS. UGOTOVILI BOSTE, DA JE NAŠA PONUDBA PRIJAZNA, PESTRA IN KONKURENČNA. NUDIMO VAM TUDI MOŽNOST NAKUPA NA POTROŠNIŠKA POSOJILA POD ZELO UGODNIMI KREDITNIMI POGOJI. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN NAKUP! im gg] mi VELEBLAGOVNICA KOČEVJE d o . o V NAŠI VELEBLAGOVNICI NUDIMO PRI PLAČILU VRSTO UGODNOSTI - nakup na 3 čeke - kredit do enega leta brez pologa - kredit na 4 obroke, 25 % polog, 5,4 % obrestna mera In plačilo s karticami LB, VISA, EUROCARD, A KARTICA, AMERICAN EXPRES r^i & nove NOVICE imvm m .i % i'oiMim i»m <;oTovhvsm\ Minil’ll MIUTA VÄ ZLATA KUPOIV BUPOÄT HUPOHr KUPON KUPON KUPON KUPON za 5 % popusfa pri «jofoviiiskcm nakupu nalafa iz zlata I—I I—I /N. & NOVE NOVICE