letnik CXX • januar 2018 1 • Vzroki za vlago v panju • Matični mleček in apiterapija • Virusi in varoje – usodna kombinacija za čebele • Javna obravnava pravilnika o varozi čebel OZN pot rdil 20 . m aj za s vet ovn i dan čeb el 1 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 1/2018 letnik CXX Še enkrat vam iskreno zaželim mirno, zdravo in predvsem medeno leto 2018. Leto 2017 nam pri delu s čebelami ni bilo naklonje­ no, slaba izzimitev čebel in slaba čebelarska letina sta namesto nasmeha privabili solze na lica slovenskih čebelarjev. Se je pa ob koncu leta zgodilo tisto, za kar smo tri leta prepričevali ves čebelarski in politični svet. Doča­ kali smo razglasitev svetovnega dneva čebel na rojstni dan slovenskega čebelarja Antona Janše. Odslej bo ves svet 20. maja, ki je bil do sedaj na pobudo Pavla Zde­ šarja slovenski čebelarski praznik, praznoval svetovni dan čebel, in s tem bo to praznik vseh čebelarjev sveta. Preprosto – sanje se uresničujejo! Vsaka tretja žlica hra­ ne na svetu je plod opraševanja čebel ter drugih opra­ ševalcev in končno bomo vsem opraševalcem, na čelu s čebelami, posvetili poseben dan! Iskreno povedano si niti v sanjah nisem predstavljal, kako zahteven postopek je potreben za razglasitev take­ ga dneva. Slovenske strokovne službe (tako na Čebelar­ ski zvezi Slovenije kot v vseh državnih službah, na čelu s službami na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS) so z navdušenjem in sodelovanjem, po vzoru čebel, dokazale, da če je ideja prava, če je cilj pravi, potem se najde tudi pot do na začetku na videz nedosegljivega cilja! Verjamem, da se vsi strinjamo, da si vsak človek na tem planetu zasluži imeti vsak dan hrano, vsak dan jo moramo pridelati več in vsak dan je več hrane odvisne od opraševalcev, na prvem mestu od medonosnih čebel. Govoriti o zmanjšanju svetovne lakote brez zagotavlja­ nja pogojev za obstoj čebel in drugih opraševalcev je metanje peska v oči! 20. maj bo odslej svetovni praznik čebel in čebelarjev. Verjamem pa, da bo z razglasitvijo svetovnega dneva čebel svet začel o čebelah razmišlja­ ti širše, predvsem v kontekstu pomena zagotavljanja pogojev za preživetje čebel in s tem za preživetje člo­ veka. 20. maj bo opozorilni dan tudi za ohranjanje na­ šega zelenega planeta, za ohranjanje čistega okolja in predvsem tudi dan za zmanjševanje svetovne lakote. Čebela je pravi kazalnik čistosti okolja, saj prva začu­ ti spremembe v njem, zato je možno na čebele gledati tudi kot na naravne »okoljevarstvenice«. Čas je, da jim prisluhnemo, da jim prisluhnejo predvsem tisti, ki od­ ločajo, tisti, ki vodijo svet … Skratka PONOSEN naj bo SLOVENSKI čebelar, da imamo SVETOVNI DAN ČEBEL! UVODNIK Spoštovane čebelarke, spoštovani čebelarji! Spoštovane čebelarke in čebelarji, sama razglasitev svetovnega dneva čebel pa ni končni cilj. Cilj je izbolj­ šanje razmer za preživetje čebel in za delo čebelarjev. V letu 2018 bomo 20. maja praznovali 1. svetovni dan čebel. Pripravlja se sklop tridnevnih prireditev, in si­ cer svetovna čebelarska konferenca Globalni izzivi v čebelarstvu, svetovna ministrska konferenca o če­ belah in opraševalcih, odprtje spominskega obelež­ ja kranjski sivki v Višnji Gori in samo praznovanje 1. svetovnega dneva čebel. Na vse dogodke ste čebelar­ ji že sedaj toplo vabljeni, saj gre za enkratne dogodke, na katerih naj ne bi manjkal sleherni čebelar! V letu 2018 želimo priti do razglasitve čebel za ogrožene in s tem do možnosti podpor na sleherno če­ beljo družino vsakega čebelarja. Želimo, da se zdravi­ la za varozo uvrsti na seznam z znižano stopnjo DDV (s tem se za večino končnih uporabnikov zdravila pocenijo za več kot 12 %), želimo legalizirati apitera­ pijo, urediti dopolnilne dejavnosti, zagotoviti povra­ čilo dela trošarin čebelarjem prevoznikom, v okviru sprememb zakona urediti pašne rede … in kar je zelo pomembno, tudi sistematično urediti zadeve na po­ dročju zdravstvenega varstva čebel. Novi predstojnik VF NVI dr. Matjaž Ocepek, dr. vet. med. je obet za spre­ membe in verjamem, da jih bomo kot pozitivne čebe­ larji občutili že v sezoni 2018. Prvi konkretni dogovori so že doseženi za hitrejšo in učinkovito sanacijo hude gnilobe. V javni obravnavi je že pravilnik o zdravljenju varoze. Skratka verjamem, da bo s sodelovanjem vseh končno narejen konkreten korak naprej na za nas naj­ pomembnejšem področju – področju zdravja čebel. V tem letu bo, verjamem, začela delovati tudi slovenska čebelarska šola s sedežem na ČZS … Skratka z velikim optimizmom po ureditvi zgoraj naštetih reči stopamo v leto 2018. Spoštovane čebelarke, spoštovani čebelarji, v letu 2018 bo marsikaj zanimivega in prelomnega … Naj bo pozitivno in v dobrobit razvoja slehernega slovenske­ ga čebelarja! Naj medi! Boštjan Noč, predsednik ČZS 2 1/2018 letnik CXX KAZALO INDEX letnik CXX g Številka 1 g Januar 2018 g ISSN 0350-4697 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure. justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/ Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Aleš Bozovičar: 01/729 61 12, 030/604 015, ales.bozovicar@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 8.00 do 12.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. EDITORIAL Boštjan Noč ........................................................................................................ 1 BEES' HEALTH Franc Šivic: Are high-frequency sound waves effective means of varroa control ................................................................................................. 3 Prof Vlasta Jenčič, DSc and Metka Pislak Ocepek, DSc: Proper use of certain terms ..................................................................................................4 Prof Ivan Toplak, DSc, DVM: Viruses – varroa – bee: fatal combination .......... 5 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Vlado Auguštin: Causes of moisture in the hive ..................................................8 Klavdija Plohl, et al.: Royal Jelly – Causes of moisture in the hive ...................9 Vladimir Fajdiga: Protein royalactin does not decide on the development of a larvae into a queen .................................................. 11 Prof Robert Brus, DSc: Exceptional nectariferous trees in Slovenia (part II) ..13 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Apitherapy day in Maribor ............................... 14 Franc Šivic: Beekeeping, which is worth seeing .............................................. 16 Marko Borko and Franc Šivic: World news ......................................................17 BEEKEEPER'S WORK Stanislav Kapun, DSc: Beekeeper's tasks in January ...................................... 18 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 20 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 22 ADS 29 IN MEMORIAM 32 UVODNIK Boštjan Noč ........................................................................................................ 1 ZDRAVJE ČEBEL Franc Šivic: Je zatiranje varoj z visokimi frekvencami zvoka učinkovito? ........ 3 Prof. dr. Vlasta Jenčič in Dr. Metka Pislak Ocepek: Pravilna raba nekaterih izrazov ................................................................................................4 Izr. prof. dr. Ivan Toplak, dr. vet. med.: Virusi – varoja – čebela: usodna kombinacija .......................................................................................... 5 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vlado Auguštin: Vzroki za vlago v panju .............................................................8 Klavdija Plohl, et al.: Matični mleček – možnosti za zunanjo uporabo ...........9 Vladimir Fajdiga: Protein royalactin ne odloča o razvoju ličinke v matico ..... 11 Prof. dr. Robert Brus: Izjemna medovita drevesa na Slovenskem (II. del) ......13 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Dan apiterapije v Mariboru ............................. 14 Franc Šivic: Čebelarstvo, ki si ga je vredno ogledati ........................................ 16 Marko Borko in Franc Šivic: Novice iz sveta .....................................................17 DELO ČEBELARJA Dr. Stanislav Kapun: Čebelarjeva opravila v januarju .................................... 18 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 20 OBVESTILA ČZS 22 OGLASI 29 V SPOMIN 32 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 8000, Tiskano: 19. 12. 2017. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: »Čebela, odslej imaš svoj svetovni dan!« Nominirana fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2017. Foto: Srečko Čadonič, Slovenija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2014 2015 2016 2017 2018 1/2018 letnik CXX 3 ZDRAVJE ČEBEL Enota Murska Sobota, Noršinska cesta 35, 9000 Murska Sobota: Mateja Ratiznojnik, 02/534 82 18, 031 622 730, mateja.ratiznojnik@vf.uni-lj.si Enota Maribor - Ptuj, Šentiljska cesta 109, 2000 Maribor: Vida Lešnik, 02/228 37 38, 041/645 792, vida.lesnik@vf.uni-lj.si Enota Celje, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje: Alenka Jurić, 03/428 16 35, 041/900 005, alenka.juric@vf.uni-lj.si Enota Novo mesto, Šmarješka cesta 2, 8000 Novo mesto: Anita Vraničar Novak, 07/332 51 17, 041/649 495, anita.vranicar@vf.uni-lj.si Enota Ljubljana, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana: Lucija Žvokelj in Jerica Vreček Šulgaj, 01/477 93 71, 041/650 158, lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si, jerica.vreceksulgaj@ vf.uni-lj.si Enota Kranj, Kranjska cesta 16, 4202 Naklo: Mira Jenko Rogelj, 04/277 06 20, 041/645 769, mira.jenkorogelj@vf.uni-lj.si Enota Nova Gorica (pisarna Sežana), Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica: Suzana Skerbiš, 05/936 67 70, 041/645 763, suzana.skerbis@vf.uni-lj.si Enota Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica: Ivo Planinc, 05/338 37 04, 041/740 805, ivo.planinc@vf.uni-lj.si Aparat napaja električni tok iz baterije ali pa iz sončnih celic. Postavi se na satnike plodišča, kjer deluje na čebele s frekvenco 15.000 hercov (utripov na sekundo) in 90 deci­ belov (dB je enota za merjenje hrupa). Tam ostane nepre­ kinjeno 25 do 30 dni. Zaradi motenj je prekinjeno prehra­ njevanje varoj, kar vodi do njihovega pogina v obdobju 10 do 20 dni, toda ne samo varoj na odraslih čebelah, ampak tudi tis­ tih v zalegi. Tretiranje čebel naj bi bilo dvakrat letno: od februar­ ja do sredine aprila in v juliju ter avgustu, lahko pa tudi v času če­ belje paše, saj je postopek »100­% ekološki in ne pušča ostankov v panju«. Delovanje aparata je za ljudi z dobrim sluhom in zlasti za otroke slišno. Cena za aparat skupaj z baterijo znaša 86 €. Znani nemški znanstvenik dr. Gerhard Liebig, ki je znan po svoji kritičnosti in pogosto izraža svoja mnenja brez dla­ ke na jeziku, ni verjel rezultatom, ki jih je navajal Krüger, zato je sklenil sam preizkusiti omenjeni aparat. Čebelje družine je razdelil v dve skupini in jim odstranil matice. Prvo skupino je za 21 dni izpostavil delovanju visoke fre­ kvence, druge pa ne. Ves čas je štel odpad varoj na podnicah panjev obeh skupin, na koncu poskusa, ko se je povalila vsa zalega, pa je vse čebelje družine tretiral še z oksalno kisli­ no. In kaj se je pokazalo po kapljanju z oksalno kislino? Pri obeh skupinah je po treh tednih odpadlo približno deset­ krat več varoj, kot jih je skupaj odpadlo v času trajanja po­ skusa. Ko je primerjal število odpadlih varoj, pred uporabo oksalne kisline, s številom odpadlih varoj po uporabi le te, je prišel do presenetljivega zaključka. Odpad pri prvi skupini, na katero je delovala visoka frekvenca, je bil 6­%, pri drugi, ki ni bila izpostavljena delovanju aparata »Varroa­Killer­ ­Sound«, in je šlo je torej za naravni odpad, pa 8­%. Aparat torej ni učinkovit in zato dr. Liebig sklepa, da za zatiranje varoj ni primeren. Na srečanju nemških poklicnih čebelarjev ok- tobra 2016 je imel čebelarski mojster Rainer Krüger iz Maierhöfna predstavitev svojega apa- rata »Varroa-Killer-Sound« za zatiranje varoj, za katerega je dejal, da predstavlja »revolucijo glede zatiranja tega škodljivca s pomočjo viso- ke frekvence«. Je zatiranje varoj z visokimi frekvencami zvoka učinkovito? Prevedel in priredil Franc Šivic Vir: Liebig, G. (2017): Viel Schall um nichts: über Anschpruch und Wirkli- chkeit des Varroa-Killer-Sound. Schweizerische Bienen-Zeitung, št. 9, september, str. 24 Dr. Gerhard Liebig: »Aparat ni učinkovit.« Fo to : F ra nc Ši vi c Fo to : In te rn et Čebelarski mojster Rainer Krüger na Apimondii v Turčiji predstavlja svoj aparat. Zani- manja zanj ni bilo veliko. Ljudje so bili skeptični in tudi cena se je vsem zdela previsoka. PODATKI ZA STIK VETERINARSKE FAKULTETE – NACIONALNEGA VETERINARSKEGA INŠTITUTA 1/2018 letnik CXX4 ZDRAVJE ČEBEL Varoja, varoje, varoza Varoja z latinskim imenom Varroa destructor je zajeda­ vska pršica, ki se prehranjuje s hemolimfo čebeljih bub in odraslih čebel. Varoza je zajedavska bolezen čebelje družine, ki jo pov­ zroča zajedavska pršica Varroa destructor, imenovana varoja. Značilni znaki varoze so spremenjena zaležena površina, iznakažene in mrtve bube, iznakažene in slabotne čebele ter slabotna čebelja družina, ki navadno kmalu propade. Zdravilo, učinkovina, sredstvo, substanca/ snov Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so pred­ stavljene z lastnostmi za zdravljenje ali preprečevanje bole­ zni pri ljudeh in živalih. Uporabljamo jih za vnovično vzpo­ stavitev ali izboljšanje fiziološke funkcije s farmakološkim (farmakologija je veda, ki preučuje medsebojno delovanje biološko aktivnih snovi in organizma), imunološkim ali presnovnim delovanjem. Za čebeljo družino bi lahko zad­ njo poved spremenili v: »za vnovično vzpostavitev ali izbolj­ šanje fiziološke in biološke lastnosti čebelje družine«. Učinkovina je vsaka snov, ki že v razmeroma majhni ko­ ličini vpliva na biokemične oziroma biofizikalne procese v organizmu. Učinkovine, ki jih uporabljamo za zatiranje va­ roj, so na primer različne organske kisline, eterična olja, pa tudi sintetične kemikalije/akaricidi (pridobljeni s kemično sintezo), kot so amitraz, kumafos, flumetrin itd. Sredstvo je snov, naprava ali postopek, namenjen za do­ sego določenega cilja. Kadar govorimo o zdravljenju varo­ ze, bi torej lahko govorili o postopkih za zmanjšanje števila varoj, kadar govorimo o čiščenju in razkuževanju, pa govo­ rimo o čistilnem oziroma razkuževalnem sredstvu. Farmacevtska substanca ali farmacevtska snov je or­ ganska ali anorganska snov, pridobljena iz naravnih virov z ekstrakcijo iz surovin, s fermentacijo ali sintezo. Upora­ bljamo jo kot zdravilno učinkovino ali pomožno snov pri iz­ delavi ali pripravi zdravil. Zdravilom, ki jih uporabljamo za zdravljenje varoze, so poleg učinkovine, ki deluje na varoje, za učinkovitejše delovanje dodane druge substance/snovi. Zdravljenje, tretiranje varoj, zatiranje varoj Zdravljenje je uporaba zdravil ali drugih učinkovin za vnovično vzpostavitev zdravja ali izboljšanje telesnih funk­ cij; za čebeljo družino lahko zadnjo besedno zvezo zamenja­ mo z »bioloških in fizioloških aktivnosti čebelje družine«. Tretiranje varoj/varoze je obravnavanje varoj/varoze; tudi varoj, ki so v postopku. Zatiranje varoj pomeni več dejavnosti za zmanjšanje ali popolno odstranitev škodljivih vplivov varoj. Primer strokovnega besedila, v katerem so uporabljeni razloženi izrazi Varoza je bolezen čebelje družine, ki jo povzroča za­ jedavska pršica varoja (Varroa destructor). Z varojami zelo napadena čebelja družina kaže bolezenske znake, značilne za varozo: spremenjena zaležena površina, iznakažene in mrtve bube, iznakažene ter slabotne čebele. Varozo kot za­ jedavsko bolezen moramo zdraviti. Če čebeljih družin ne zdravimo, propadejo zaradi varoze. V čebelji družini pov­ zročajo varoje velike biološke in čebelarstvu ekonomske izgube, zato je treba bolezen tretirati (obravnavati) z vso resnostjo. Za preprečitev razmnožitve varoj čez mejo, ki je v določenem obdobju še dopustna, jih moramo redno zati- rati. Za zatiranje varoj je na razpolago več zdravil. Eno iz­ med njih je na primer zdravilo ApiBioxal. Njegova učinko- vina je oksalna kislina, ki deluje na varoje, dodani pa sta še substanci koloidni silicijev hidrat in glukoza. Za zatiranje varoj poznamo še druge načine in sredstva, na primer iz­ rezovanje trotovine, pripiranje matice, izdelavo narejencev in drugo. Kadar govorimo ali pišemo o varozi, v pogovor- nem in pisnem jeziku uporabljamo različne stro- kovne izraze, ki niso vedno pravilno razumljeni ali so zaradi nedoslednosti tudi napačno upora- bljeni. Da bi bilo takih nesporazumov čim manj, bomo nekaj teh izrazov razložili v prispevku in jih pojasnili tudi z nekaj primeri pravilne rabe. Pravilna raba nekaterih izrazov Prof. dr. Vlasta Jenčič in Dr. Metka Pislak Ocepek Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta vlasta.jencic@vf.uni-lj.si, metka.pislakocepek@vf.uni-lj.si Viri: Čebelarski terminološki slovar. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Čebelarska zveza Slovenije, Ljubljana 2008. Farmacevtski terminološki slovar. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramo- vša ZRC SAZU, Ljubljana 2011. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Inštitut za slovenski jezik Frana Ra- movša ZRC SAZU, Ljubljana 2000. Veterinarski terminološki slovar. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2013. Zakon o zdravilih. Uradni list Republike Slovenije št. 520-01/13-4/62 z dne 24. februarja 2014. 1/2018 letnik CXX 5 ZDRAVJE ČEBEL Nedvomno je virus kronične paralize čebel (CBPV) tisti virus, ki s klinično sliko zelo odstopa od preostalih virusnih okužb, saj so okužbe čebel z znaki paralize poznane vse od an­ tike. Okužbe s preostalimi čebeljimi virusi so do nedavnega v večini primerov potekale nezaznavno in so jih imeli za neško­ dljive čebeljim družinam. S pojavom varoj (Varroa destructor), ki je prisotna že na vseh kontinentih, razen v Avstraliji, pa se je dojemanje virusnih okužb bistveno spremenilo. Varoje imajo aktivno vlogo pri prenašanju virusov znotraj čebelje družine in med različnimi čebelnjaki, prav tako se klinična slika viru­ sne okužbe zazna ob močni prisotnosti varoj. Virusne okužbe so prav gotovo pomembno pripomogle k umiranju čebeljih družin, ki jih beležimo v zadnjem desetletju. Z vnosom eksotičnega patogena – varoj – v evropsko populacijo čebel so se povečale tudi težave zaradi virusnih okužb. V čem je razlog, da so varoje prinesle tako drastično spremembo? Varoje se hranijo na odraslih čebelah tako, da prebadajo telo čebele na mehkih medsegmentnih predelih zadka ter sesajo hemolimfo. V času lastnega razmnoževanja se varoje hranijo tudi na bubah zalege, tako da prebadajo nji­ hovo telo. Zaradi velikega reprodukcijskega potenciala čebe­ lje družine in popolne občutljivosti zalege na virusne okužbe je v čebelji družini vedno dovolj čebel, v katerih se lahko viru­ si nemoteno razmnožujejo. Samo hranjenje varoj na čebelah in bubah ima verjetno za posledico sprožilni dejavnik, da se posamezni virus začne hitro razmnoževati v posameznih čebelah. Varoje v tem primeru služijo kot prenašalci virusov med odraslimi čebelami in zalego, kar je bistveno spreme­ nilo način širjenja virusov znotraj čebelje družine (Slika 1). Če pa je virus vnesen neposredno v hemolimfo ob sesanju varoje, so lahko doze posameznega virusa (titri) za povzroči­ tev kliničnih znakov bolezni pri večini virusov do milijonkrat nižje v primerjavi z okužbo preko ust (Tabela 1). S širjenjem varoj se je intenziviralo tudi prenašanje vi- rusov med čebeljimi družinami znotraj čebelnjaka in med različnimi čebelnjaki. V času, preden so se varoje pojavi­ le, so laboratorijsko dokazali horizontalni prenos virusa deformiranih kril (DWV) med čebeljimi družinami, ne da bi v čebelji družini opazili kakšne klinične znake virusne okužbe. Ob prisotnosti varoj pa se znaki okužbe z virusom DWV (deformirana krila, paraliza, krajša življenjska doba) v čebelji družini pojavijo že v nekaj mesecih. Ta opažanja so v naslednjih letih imela za posledico številne raziskave medsebojnega razmerja med virusi, varojami in čebelami. Pomembna je bila ugotovitev, da se DWV lahko razmno­ žuje tudi v varojah. To ima za posledico večjo verjetnost prenosa virusa DWV s čebele delavke, ki ne kaže znakov okužbe in ima v hemolimfi nizko količino virusa, na druge čebele. V zimskem času bi lahko bile varoje tudi pomem­ ben rezervoar virusa, kar je vir virusne okužbe za naslednje leto. Splošno je znano, da patogeni, ki se prenašajo z vek- torji, običajno prizadenejo le gostitelja, samemu vektorju pa ne škodujejo. Za varoje (vektor) ni nobenih znanstvenih podatkov, da bi jim čebelji virusi škodovali ali povzročali kakršne koli znake po okužbi z virusi. Virus akutne paralize čebel (ABPV) in CBPV povzročata klinično sliko paralize pri čebelah, vendar so v preteklosti v čebelah, ki so prizadete od paralize, ugotavljali le prisotnost virusa CBPV. Že leta 1963 je Bailey s sodelavci ugotavljal, da so čebelje družine pogosto okužene z virusom ABPV brez kliničnih znakov bolezni. V laboratorijskih pogojih lahko iz okuženih čebel s paralizo že po nekaj dnevih ugotovimo visok titer 1012 ABPV­ja po eksperimentalnem injiciranju le 100 virusnih delcev ABPV­ja v posamezno čebelo. V ekspe­ rimentalnih pogojih je za povzročitev kliničnih znakov pa­ ralize treba čebelo okužiti z ABPV­jem preko ust v visokem Medonosne čebele so lahko okužene s številni- mi virusi, ne da bi kazale znake okužbe. Virusno okužbo čebel težko dokažemo brez uporabe specifičnih laboratorijskih metod. Težave za- radi virusne okužbe se pri posameznih čebelah lahko stopnjujejo do te mere, da na koncu pro- pade celotna čebelja družina. Po mesecih kli- nično nezaznavne virusne okužbe se lahko, za- radi še ne povsem znanih sprožilcev, virus začne hitro razmnoževati, kar povzroči vidne znake prizadetosti družine zaradi virusne bolezni. Virusi – varoja – čebela: usodna kombinacija Slika 1. Shematski prikaz prenosa virusov znotraj čebelje družine (debelejša puščica predstavlja pogostejše poti prenosa virusov) in delovanje varoj v povezavi z virusi. Izr. prof. dr. Ivan Toplak, dr. vet. med. Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut ivan.toplak@vf.uni-lj.si 1/2018 letnik CXX6 ZDRAVJE ČEBEL titru okrog 1011 virusnih delcev, kar je zelo velika količina vi­ rusa. V naravnem okolju se ABPV izloča preko izločkov slin­ skih žlez čebel delavk in virus se preko hrane, ki so ji dodani ti izločki, prenaša na druge čebele. Po vnosu varoj v Evropo pa so kmalu v Rusiji in Nemčiji v vzorcih odmrle zalege in čebelah delavkah prvič ugotavljali celo višje titre ABPV­ja, kot jim jih je uspelo ugotoviti v eksperimentalnih okužbah. Klinična slika na odmrli zalegi pa je bila v poznem poletju podobna tisti, ki so jo ugotavljali pri evropski in ameriški hudi gnilobi zalege. Ugotavljanje prisotnosti ABPV­ja v od­ mrlih čebeljih družinah je sovpadalo s stopnjo napadenosti z varojami, kar je dalo prvič slutiti, da je prisotnost varoj pomembno spremenila patogenost ABPV­ja. Razmnoževa­ nja ABPV­ja v varojah niso dokazali, vsekakor pa so varoje pomembne prenašalke ABPV­ja. Po prvih ugotovitvah iz- ginjanja čebeljih družin so v eksperimentalnih modelih nedvoumno dokazali, da je ABPV skupaj z močno napa- denostjo čebelje družine z varojami pomemben dejavnik, ki poveča tveganje, da bo čebelja družina propadla. ABPV je najpogosteje ugotovljen poleti ali jeseni, kar sovpada z največjo populacijo varoj in potrjuje pomembno povezavo obeh patogenov. Načini okužb v povezavi s potrebno koli­ čino virusa in časom pojava kliničnih znakov ter nekaterih preostalih čebeljih virusov so prikazani v Tabeli 1. Tabela 1. Povzetek rezultatov eksperimentalnih poskusov okužbe čebel različnih starosti in prikaz razlik med načinom okužbe preko ust in z injiciranjem (posnemanje delovanja varoje) ter potrebni dozi posameznega virusa, da povzročimo klinične znake okužbe. Virus Način okužbe Razvojna stopnja Starost Doza za okužbo (2 mg = 107 virusov) Čas do pojava prvih znakov okužbe Virus akutne paralize čebel (ABPV) preko ust ličinke 48 ur ? ?delavke < 24 ur > 1010 virusov/čebelo ? injiciranje ličinke belih oči > 10 2 virusov/čebelo 5 dni delavke katera koli > 102 virusov/čebelo 5 dni Kašmirski čebelji virus (KBV) preko ust ličinke 48 ur ? ?delavke < 24 ur > 107 virusov/čebelo 5 dni injiciranje ličinke belih oči > 10 2 virusov/čebelo 3 dni delavke katera koli > 102 virusov/čebelo 3 dni Izraelski virus akutne paralize (IAPV) preko ust ličinke 48 ur ? ?delavke < 24 ur 4 mg čistega virusa/čebelo 6 dni injiciranje ličinke belih oči > 10 2 virusov/čebelo 3 dni delavke katera koli > 102 virusov/čebelo 4 dni Virus črnih matičnikov (BQCV) preko ust ličinke 48 ur ? ?delavke < 24 ur > 4 mg ekstrakta virusa/čebelo 40 dni injiciranje ličinke belih oči > 10 3 virusov/čebelo 5 dni delavke katera koli > 103 virusov/čebelo 5 dni Virus deformiranih kril in virus varoje (DWV in VDV-1) preko ust ličinke 48 ur > 10 9 virusov/čebelo 5 dni delavke < 24 ur > 108 virusov/čebelo ? injiciranje ličinke belih oči > 10 2 virusov/čebelo 14 dni delavke katera koli > 107 virusov/čebelo 3 dni Virus mešičkaste zalege (SBV) preko ust ličinke 48 ur ? 7 dnidelavke < 24 ur ? 7 dni injiciranje ličinke belih oči > 10 3 virusov/čebelo 5 dni delavke katera koli > 103 virusov/čebelo 5 dni Tajsko-kitajski virus mešičkaste zalege (TSBV) preko ust ličinke 48 ur ? 7 dnidelavke < 24 ur ? 7 dni injiciranje ličinke belih oči > 10 3 virusov/čebelo 5 dni delavke katera koli > 103 virusov/čebelo 5 dni Virus počasne paralize čebel (SBPV) preko ust ličinke 48 ur ? ?delavke < 24 ur ? ? injiciranje ličinke belih oči > 10 3 virusov/čebelo 5 dni delavke katera koli > 103 virusov/čebelo 12 dni Virus kronične paralize čebel (CBPV) preko ust ličinke ? ? ?delavke < 48 ur > 107 virusov/čebelo ? injiciranje ličinke belih oči > 10 2 virusov/čebelo 5 dni delavke katera koli > 102 virusov/čebelo 7 dni 1/2018 letnik CXX 7 ZDRAVJE ČEBEL Sedaj je že jasno, da je vnos varoj med populacijo medo­ nosnih čebel imel za posledico korenito spremembo poti prenašanja nekaterih čebeljih virusov. Zaradi te spremembe še ni popolnoma jasno, kakšen vpliv bo to imelo na že po­ znane načine prenosa čebeljih virusov. Študije, ki temeljijo na evolucijskih epidemioloških teorijah, predvidevajo, da bi se posledično lahko pojavili bolj patogeni sevi čebeljih viru­ sov, če se ti prenašajo z varojami. Prisotnost varoj bi ublažila posledice visoke smrtnosti med čebelami in horizontalnega prenosa virusa (preko neposrednega stika med čebelami, zrakom in okuženo hrano), kar povečuje pogoje »preživetja« zelo patogenega seva, če bi se ta pojavil. Glede na sposob­ nost hitrega razmnoževanja virusov in veliko stopnjo muta­ cij RNA­virusov je mogoče, da so se takšni virusi že pojavljali v obdobju pred prisotnostjo varoj, vendar so se »izgubili« za­ radi nezmožnosti prenosa na nove čebelje družine. Varoje bi zato lahko v prihodnje služile kot pomemben rezervoar bolj patogenih sevov čebeljih virusov. Ker se selekcija čebe­ ljih družin na odpornost proti različnim patogenom izvaja in spremlja na ravni čebelje družine, se bo v prihodnje teža­ va virusnih okužb še naprej nadaljevala, če ne povečevala, dokler bodo varoje prenašalke čebeljih virusov. V spremljanju naravne selekcije čebeljih družin so do­ kazali, da čebelja družina, okužena z varojami in virusom DWV, po pojavu visoke smrtnosti ne le preživi, ampak celo izboljša svoje sposobnosti preživetja ob novih okužbah. Na številnih lokacijah so ugotovili tudi, da v naravi posamezne čebelje družine več let preživijo virusno okužbo in hkratno okužbo z varojami, in to brez človekovega poseganja. Ta opažanja so številne čebelarje in raziskovalce privedla do poskusov, da bi s selekcijo povečali odpornost čebeljih dru­ žin, a žal bistvenega napredka še nismo dosegli. Študije razmerij med virusi, varojami in čebelami so do­ ber primer evolucijske epidemiološke prilagoditve na nove okoliščine, ki jih že več let lahko opažamo v praksi. Kot se je večkrat pokazalo, lahko močno okužene čebelje družine z varojami v kratkem času propadejo, če čebelar družini pra­ vočasno ne pomaga z zdravljenjem. Zatiranje varoj je vsako­ letni izziv čebelarjev, ki pa še vedno odpira številna vpraša­ nja glede uspešnosti zatiranja. S poznavanjem vseh načinov in pogostosti prenosa posameznih vrst virusov znotraj če­ belje družine in med čebeljimi družinami pa bi bolje poznali tudi zakonitosti virusnih bolezni in evolucijske procese, ki se dogajajo ob nastanku novih razmerij med virusi, varo­ jami in čebelami. Brez natančnega poznavanja načinov in pogostosti prenosa virusov na ravni posamezne čebele in znotraj čebelje družine (okužene z varojami) je nemogoče razumeti kompleksnejši sistem pojavljanja kliničnih znakov virusnih bolezni in načine ohranjanja nekega virusa v popu­ laciji čebel. Kljub poznavanju osnovnih zakonitosti in obse­ žnemu znanstvenemu napredku v zadnjih letih pa bo treba v prihodnje na tem področju opraviti še veliko raziskav. Virusi – varoje – čebele: usodna kombinacija? Čebelar zgoraj opisano kompleksno dogajanje največkrat zazna šele, ko je nekaj v čebelji družini hudo narobe; ko najde kli­ nično prizadete čebele, mrtve čebele, odmrlo zalego, pra­ zen panj, šibko čebeljo družino ali ugotovi, da večje število čebeljih družin ni preživelo zime. Uspešno in pravočasno zatiranje varoj lahko bistveno vpliva na izražanje znakov virusnih okužb v čebelji družini. Zato virusnih okužb če- beljih družin, skupaj z varojami, ni za podcenjevati. Žal se tudi v Sloveniji tej kompleksni problematiki še vedno po­ sveča premalo pozornosti. Prav gotovo bi bilo za ohranja­ nje naše avtohtone pasme čebel treba v prihodnje nameniti tudi več finančnih sredstev za raziskave okužb s čebeljimi virusi, sicer bomo tudi v prihodnje v veliki meri odvisni le od ugotovitev raziskovalcev drugod po svetu. Viri: Allen, M. F., Ball, B. V., White, R. F., Antoniw, J. F. (1986): The detection of acute paralysis virus in Varroa jacobsoni by the use of a simple indirect ELISA. Journal of Apicultural Research, 25: 100–105. Bailey, L., Gibbs, A. J. (1964): Acute infection of bees with paralysis virus. Journal of Insect Pathology, 6, 395–407. Ball, B. V. (1983): The association of Varroa jacobsoni with virus diseases of honey bees, Meeting of the EC Experts’ Group, Wageningen, v: Wagenin- gen, str. 21–23. Blanchard, P., Ribiere, M., Celle, O., Lallemand, P., Schurr, F., Olivier, V., Iscache, A. L., Faucon, J. P. (2007): Evaluation of a real-time two step RT-PCR assay for quantitation of Chronic bee paralysis virus (CBPV) genome in experimentally-infected bee tissues and in life stages of a symptomatic colony. Journal of Virology Methods, 141, 7–13. Bowen-Walker, P. L., Gunn, A. (2001): The effect of the ectoparasitic mite, Varroa destructor on adult work honeybee (Apis mellifera) emer- gence weights, water, protein, carbohydrate, and lipid levels. Entomo- logia Experimentalis et Applicata, 101, 207–212. Chen, Y., Evans, J., Feldlaufer, M. (2006): Horizontal and vertical tran- smission of viruses in the honey bee Apis mellifera. Journal of Inverte- brate Pathology, 92: 152−159. De Miranda, J. R., Chen, Y., Ribiere, M., Gauthier, L. (2011): Varroa and viruses. In Carreck, N L (Ed.). Varroa – still a problem in the 21st century. International Bee Research Association; Cardiff, UK, str. 11−31. Martin, S. J. (2001): The role of Varroa and viral pathogens in the col- lapse of honeybee colonies: a modelling approach. Journal of Applied Ecology, 38, 1082–1093. Nordstrom, S., Fries, I., Aarhus, A., Hansen, H., Korpela, S. (1999): Virus infections in Nordic honey bee colonies infested with Varroa jacobso- ni, Apidologie, 30, 475–484. Jamnikar Ciglenečki, U., Toplak, I. (2013): Genetic diversity of acute bee paralysis virus in Slovenian honeybee samples. Acta Veterinaria Hun- garica, št. 61, str. 244–256. Jamnikar Ciglenečki, U. (2013): Preučevanje virusnih okužb pri kranjski čebeli (Apis mellifera carnica): doktorska disertacija. Ljubljana: Me- dicinska fakulteta, 173 strani. Ribiere, M., Faucon, J. P., Pepin, M. (2000): Detection of chronic honey bee (Apis mellifera L.) paralysis virus infection: application to a field survey. Apidologie, 31, 567–577. Rosenkranz, P. (1999): Honey bee (Apis mellifera L.) tolerance to Varroa jacobsoni Oud. in South America. Apidologie, 30, 159–172. Tentcheva, D., Gauthier, L., Bagny, L., Fievet, J., Dainat, B., Cousserans, F., Colin, M. E., Bergoin, M. (2006): Comparative analysis of deformed wing virus (DWV) RNA in Apis mellifera and Varroa destructor. Apido- logie, 37, 41–50. Toplak, I., Jamnikar Ciglenečki, U., Aronstein, K., Gregorc, A. (2013): Chronic bee paralysis virus and Nosema ceranae experimental co-in- fection of winter honey bee workers (Apis mellifera L.). Viruses, letnik 5, str. 2282–2297. 1/2018 letnik CXX8 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Voda najlažje prodre v poškodovan panj skozi špranje ali luknje. Prav tako lahko pride voda v panj skozi žrelo, ko ob močnem deževju zapiha še močan veter. Ukrepi zoper takšen način ustvarjanja odvečne vlage v panju so zelo pre­ prosti. Čebelje panje je treba redno vzdrževati in jih pravil­ no postaviti v čebelnjak oziroma v primeru nakladnih pa­ njev na stojišča. Če se panji redno popravljajo in barvajo, ne bo v njih nobenih razpok ali odprtin, skozi katere bi lah­ ko prodrla voda. Panje v čebelnjaku ali na stojiščih vedno postavljamo z rahlim nagibom naprej proti žrelu. Tako bo lahko vsa morebitna voda v panju iztekla ven skozi žrelo. Če je panj postavljen vodoravno ali z nagibom nazaj od žre­ la, se bo voda zadrževala v panju in postopoma izhlapevala. Kapljice kondenzirane vode bodo padale po čebelji gruči in povzročale nemir pri njih. To bo povzročilo povečano po­ rabo hrane in še več vlage, satje z medom in cvetnim pra­ hom bo začelo plesneti, takšna obnožina pa je strupena za čebele. Dogaja se, da so panji pravilno nameščeni, vendar se sčasoma zaradi vpliva vremenskih pogojev premaknejo, česar čebelarji ne opazijo in ne popravijo. Ker gre za dokaj pogost primer, moramo biti nanj čebelarji zelo pozorni. Da bi se izognili vlagi v panju, moramo čebelarji tudi paziti, da čebelnjake ali panje ne postavljamo na vlažnih, močvirnih krajih, prav tako se moramo izogibati preveč zasenčenim mestom. Panji morajo biti tudi v zavetrju, kajti močnejši vetrovi hitro spreminjajo mikroklimo v njih. Drugi vzrok ustvarjanja odvečne vlage v panjih je neu­ strezno zračenju. Po nekaterih podatkih porabijo čebelje družine od začetka oktobra do konca aprila približno 12 kg hrane. Pri porabi 1 kg hrane se sprosti približno 1 liter vode, ki mora nekako iz panja. Ne glede na to, kako pridejo v panj, se vodni hlapi dvigujejo proti gornjem delu panja. Če obstaja odprtina na zgornjem delu panja, bodo vodni hlapi izhajali skoznjo. Če v panju ni pravilnega prezračeva­ nja, se ta voda kondenzira na stenah panja in satju (kar je še posebej nevarno), pitalniku ali celo izteče skozi žrelo. Vlaga v panju povzroči največ škode v satju s cvetnim prahom in medom, še posebej če ta ni pokrit z voščenimi pokrovci. Ta­ kšna hrana je škodljiva, saj čebele ob njenem uživanju zbo­ lijo na prebavilih, čebelja družina slabi, manjša se količina zalege, v hujših primerih lahko pride tudi do propada če­ belje družine. V takšnih primerih je treba spomladi vložiti veliko truda, da se stanje v tako oslabljeni čebelji družini normalizira. Vlaga v panju je ob določeni temperaturi idealna za razvoj plesni. Če se satje navzame preveč plesni, postane neuporabno za čebelarstvo in ga je treba izločiti ter prede­ lati v vosek. Čebele so s takšnim satjem v panju blokirane, saj vanj ne morejo odlagati cvetnega prahu, nektarja, prav tako ne morejo čistiti celic, v katere bi zalegala matica. Prav tako z gibanjem po takšnem satju raznašajo spore plesni do mladih ličink in povzročajo bolezen poapnela zalego. Zna­ čilno bolezensko znamenje je propadanje pokrite zalege, ki se spremeni v suho belo ali sivo­črno mumificirano ličinko. Bolezen povzroča slabitev in apatijo čebelje družine ter mo­ tnjo starostne strukture čebel. Odstranjene mumificirane ličinke pred panjem lahko povzročijo nove okužbe zdravih čebeljih družin iz drugih panjev. Da bi čebeljim družinam preko zime omogočili čim bolj­ šo toplotno izolacijo, čebelarji pogosto popolnoma zapre­ jo panje, odprto pustijo samo spodnje žrelo, pa še na tega namestijo tako imenovane glavnike, ki preprečujejo vhod mišim. Tako zoženo žrelo ostane edina odprtina za zrače­ nje v panju, in to od zazimitve jeseni pa vse do spomladi. V takšnih primerih se ne razmišlja dovolj o odstranitvi odveč­ ne vlage iz panja. Najboljši ukrep za njeno preprečevanje je, da zazimimo močne čebelje družine, saj se, z zadostnim številom čebel, brez težav odstranijo odvečno vlago tako, da segrevajo celoten volumen panja in tako preprečijo kon­ denzacijo vodnih hlapov znotraj panja. Pri AŽ­panjih težavo premajhnega zračenja in s tem za­ drževanja vlage v panjih lahko relativno preprosto rešimo tako, da panj zapažimo s penasto gobo in odstranimo le­ sena vratca. Znano je, da je penasta goba odličen izolator, Poglavitni pogoji za uspešno prezimovanje čebelje družine so: njena optimalna številčna moč, zadostna količina kakovostne hrane in njeno dobro zdravstveno stanje. Poleg teh po- gojev je v panju zelo pomembno prezračeva- nje, saj lahko odvečna vlaga v panju v zimskem času povzroči veliko škode v čebelji družini, satju, cvetnem prahu in še posebej v medu, ki ni pokrit z voščenimi pokrovci. Po nekaterih po- datkih veliko več čebeljih družin umre zaradi čezmerne vlage v panju kot od mraza ali lako- te. Obstajata dva osnovna vzroka nastajanja odvečne vlage v panjih, naseljenimi s čebeljimi družinami. Prvi vzrok je počasno izhlapevanje vode, ki na kakršen koli način prodre v panj, tam ostane in počasi izhlapeva, drugi pa je neustre- zno zračenje pri običajnih življenjskih funkcij čebelje družine. Vzroki za vlago v panju Vlado Auguštin Svetovalec JSSČ za tehnologijo vlado.augustin@czs.si 1/2018 letnik CXX 9 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE ker ne prepušča toplote, prepušča pa vlago, ki jo na zunanji strani sušita mrzel zrak in pretok zraka skozi odprta vrata. Več težav z odstranjevanjem vlage pa je v nakladnih pa­ njih. Če imamo v nakladnih panjih pokrove kombinirane s pitalniki, ki imajo pločevinasto ali lesonitno dno, te za­ menjamo s pokrovi iz polnega smrekovega lesa. Na zadnji strani teh pokrovov napravimo reže, skozi katere uhaja vla­ žen del zraka, ki bi se sicer kondenziral pod pokrovom. Pod takšnim pokrovom nastane zračna blazina, ki je dober to­ plotni izolator. Prav tako je iz panjev priporočljivo odstra­ niti stranske sate in s tem omogočiti boljšo ventilacijo. Če hočemo v nakladnih panjih ustvariti še ugodnejšo mikro­ klimo, lahko oktobra postavimo na podnico pod plodišče mediščno naklado. S tem dobi plodiščna naklada nekakšno predsobo, ki ima naslednje prednosti: ublaži vplive naglih sprememb zunanjih temperatur, vlage in naletov vetra; čebelje gnezdo je neprimerno mirnejše; čebele v jesenskih mesecih varujejo mediščno satje pred voščenim moljem. Različne konstrukcije današnjih panjev, neustrezne izo­ lacijske obloge, slabo prezračevanje spodbujajo nastajanje kondenza in plesni. Zato ni čudno, da si mnogo raziskoval­ cev, čebelarjev, proizvajalcev panjev in čebelarske opreme še vedno »beli glavo«, kako v panju v času prezimovanja če­ belje družine ohranjati toploto in se izogniti vlagi. Številni raziskovalci opisujejo kemično sestavo MM ter sklepajo o njegovem učinkovitem delovanju v procesu celje­ nja ran in tudi o njegovem protirakavem delovanju. Namen naše raziskave je bil analizirati MM, pridelan v Čebelarstvu Mlinarič – Plohl, in oceniti njegovo primernost za zunanjo uporabo pri oskrbi ran. Določili smo njegovo kemično se­ stavo (vsebnost sladkorjev, maščobnih kislin, skupnih po­ lifenolnih spojin in flavonoidov), pH vrednost in topnost v različnih topilih ter s funkcionalnim testom preverili vpliv MM na rast humanih kožnih fibroblastov (to je najštevil­ nejših celic spodnje plasti kože, ki so vretenaste ali zvezda­ ste oblike z velikim ovalnim jedrom). Na podlagi tega testa smo ocenili potencial MM za zunanjo uporabo v medicini, bodisi v obliki medicinskih oblog za oskrbo ran bodisi kot dodatek pri farmakoterapiji kožnega raka. Matični mleček je izloček goltnih in čeljustnih žlez če­ bel (t. i. čebel dojilj), starih od 6–15 dni. V našem primeru je šlo za MM kranjske čebele. Matični mleček je edina hrana čebeljih matic. Je bele do belorumene barve, gosto tekoč, po navadi nehomogen, saj vsebuje netopna zrnca različnih velikosti in oblik. Njegov vonj je kisel in oster, okus pa je kisel, oster in nekoliko pekoč. Sestava MM je kompleksna, saj vsebuje 60–70 % vode, 9–18 % beljakovin, 7–18 % oglji­ kovih hidratov, 3–8 % maščob, 0,8–3 % mineralnih snovi in vitaminov ter v sledeh fenolne spoje in flavonoidi. Za oceno kakovosti MM sta ključna poznavanje njegove kemične se­ stave in pravilno shranjevanje. Koža kot največji človeški organ varuje telo pred izgubo tekočine, vdorom mikroorganizmov ter pred kemičnimi, mehanskimi in osmotskimi poškodbami. Rane so torej po­ sledica poškodb mehkih tkiv ali sistemskih bolezni, glede na to pa so pomemben vzrok umrljivosti in invalidnosti v svetovnem merilu, in to ne glede na starost. Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru smo leta 2016 v okviru ma- gistrskega dela lotili raziskave svežega matič- nega mlečka (MM), pridelanega v Čebelarstvu Mlinarič – Plohl iz Grab v občini Središče ob Dravi. Znano je, da vsi čebelji pridelki pripomo- rejo k boljšemu počutju, izboljšanju imunske- ga sistema, delujejo protibakterijsko in antio- ksidativno. Malo je znanega o protitumorskem delovanju različnih izdelkov iz medu, še manj pa o delovanju MM. Matični mleček – možnosti za zunanjo uporabo Svež matični mleček uporabljen za analize Fo to : K la vd ija P lo hl Klavdija Plohl1, Maša Islamčević Razboršek2, Milena Ivanović2, Lidija Gradišnik3, Uroš Maver3 in Saška Lipovšek1, 2, 3 1 Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, 2 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 3 Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru plohl.klavdija@gmail.com 1/2018 letnik CXX10 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V raziskavi smo uporabili vzorec svežega MM, ki je bil nabran 30. maja 2016 v naselju Grabe ­ Obrež v občini Sre­ dišče ob Dravi in shranjen v steklenem kozarcu (s prostor­ nino 30 g). Tega smo položili v striroporno embalažo ter shranili v hladilnik pri temperaturi 4 °C. Kemične analize MM ter analize pH vrednosti in to­ pnosti MM v različnih topilih so bile izvedene na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru ter na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Gojenje in rast kožnih fibroblastov, priprava raztopin MM v ultračisti vodi, v fosfatnem pufru ter eta­ nolu in metanolu, pa tudi aplikacija MM na kožne fibro­ blaste, so bili izvedeni na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da je bila pH vrednost MM iz Čebelarstva Mlinarič ­ Plohl 3,97 oz. da je ta v skladu s standardno kemično sestavo matičnega mlečka. S plinsko kromatografijo in hkratno z masno spektrometrijo, smo v svežem MM določili različne sladkorje in maščobne kisli­ ne. Skupna vsebnost po­ lifenolov in flavonoidov je bila izmerjena dvakrat. Vsebnost skupnih polife­ nolov je bila 3,12 mg/g oz. 4,22 mg/g, vsebnost sku­ pnih flavononidov v vzor­ cu pa je bila 0,68 mg/g oz. 1,88 mg/g. Ugotovili smo tudi, da se MM najbolje topi v ul­ tračisti vodi, sledi topnost v etanolu, v tetrahidrofu­ ranu (pogosto organsko topilo v farmaciji in ke­ miji) pa se sploh ne topi. Na podlagi rezultatov te­ sta MTT (test spremembe barve glede na živost/ne­ živost celic) na kožnih fi­ broblastih – ti so pokazali nižjo viabilnost v primer­ javi s kontrolo – sklepa­ mo, da alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) svežega MM nista primer­ ni za neposreden nanos na ranjeno kožo. Predvidevamo, da nižja viabilnost nakazuje možnost uporabe teh raztopin kot razkužil. Vodna raztopina matičnega mlečka in razto­ pina matičnega mlečka v fosfatnem pufru (PBS) sta se izka­ zali kot primerni za uporabo na kožnih fibroblastih. S tem smo pokazali tudi, da sta ti dve raztopini varni za nadalj­ nja testiranja na drugih tipih humanih celic ter za iskanje morebitnega farmakološkega učinka (npr. protitumorsko delovanje). Na podlagi rezultatov kemične analize in testa biokom­ patibilnosti/citotoksičnosti svežega matičnega mlečka iz Čebelarstva Mlinarič ­ Plohl smo ugotovili: • svež matični mleček je najbolj topen v vodi in etanolu; • pH vrednost svežega matičnega mlečka je bila 3,97 oz. v skladu s pH vrednostjo drugih vzorcev matičnega mlečka, ugotovljeno v različnih drugih raziskavah; • vsebnost skupnih polifenolnih spojin in flavonoidov je bila v skladu z rezultati raziskav drugih avtorjev; Preglednica 1: Povprečne vrednosti analiziranih parametrov svežega matičnega mlečka Parameter Vzorec 1 Vzorec 2 X ± SD Xmin - Xmax pH vrednost 3,97 3,97 3,97±0,023,97±0,02 3,95–3,98 3,94–3,98 vsebnost polifenolov (mg rutina/g) 3,18 4,22 3,18±0,074,22±0,00 3,12–3,23 4,22–4,23 vsebnost flavonoidov (mg galne kisline/g) 0,69 2,06 0,69±0,0012,06±0,25 0,68–0,69 1,88–2,23 X – povprečna vrednost, SD – standardni odklon, Xmin – minimalna vrednost, Xmax – maksimalna vrednost Kožni fibroblasti po inkubaciji v raztopini fosfatnega pufra (a), v vodni raztopini (b), etanolu (c) in metanolu (d). Povečava pri vseh je 50-kratna. Fo to : K la vd ija P lo hl 1/2018 letnik CXX 11 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE • matični mleček vsebuje različne sladkorje (gulozo, D­fruktuzo, arabinofuranozo, glukofuranozo, gluko­ piranozo, D­galaktozo, saharozo, maltozo, rafinozo, izomaltozo); • matični mleček vsebuje maščobne kisline (10­hidro­ ksi­dekanojsko kislino oz. 10­HDA, dekanojsko kisli­ no, 3–hidroksi­kaprinsko kislino); • dokazali smo, da je uporabljen matični mleček svež, saj je vseboval 10­HDA, ki je merilo za svežost matič­ nega mlečka; • za nadaljnje raziskave delovanja matičnega mlečka na kožne fibroblaste in tudi druge tipe celic sta najpri­ mernejši vodna raztopina matičnega mlečka in razto­ pina matičnega mlečka v fosfatnem pufru (PBS); • alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) sta mor­ da primerni za uporabo kot razkužilo; • matični mleček v vodni raztopini in raztopni fosfatnega pufra je spodbujal oz. pospešil rast kožnih fibroblastov; • za potrditev protirakavega delovanja in drugih far­ makoloških učinkov matičnega mlečka so potrebne dodatne raziskave. Viri: Bogdanov, S. (2014): Royal Jelly, Bee Brood: Composition, Health, Medi- cine: A Review. Bee Product Science, str. 1–6. Maver, T., Maver, U., Kleinschek, S. K., Smrke, M. D., Kreft, S. (2015): A review of herbal medicines in wound healing. International Journal of Dermatology, št. 54, str. 740–751. Oršolić, N. (2009): Bee honey and cancer. Journal of Apiproduct and Api- medical Science, št. 1(4), str. 93–103. Oršolić, N. (2013): Učinkovitost biološki aktivnih sastavnica matične mlije- či: analiza i standardizacija. Arhiv za higijenu rada i toksikologiju, št. 67(1–2), str. 244–248. Pavel, I. C., Mărgaritaş, Al. L., Bobiş, O., Dezmirean, S. D., Şapcaliu, A., Radoi, I., Mădaş, N. M. (2011): Biological Activities of Royal Jelly – Re- view. Animal Science and Biotechnologies, št. (2), str. 108–118. Sabatini, G. A., Marcazzan, L. G., Caboni, F. M., Bogdanov, S., Muradi- an - Almeida, B. L. (2009): Quality and standardisation of Royal Jelly. Journal of ApiProduct and ApiMedical Science, št. 1(1), str. 1–6. Ugotovitev, da v matičnem mlečku ni sestavine, ki bi ličin­ ki omogočila razvoj v matico, dopolnjuje tudi izjava dr. Tanje Buttestedt, znanstvene sodelavke profesorja Moritza in hkra­ ti prve avtorice (s soavtorji) aktualne študije, v kateri ugota­ vlja, da v mlečku (izločku krmnih žlez čebel dojilj), s katerim krmijo žerke, ni nobenih posebnih proteinov, ki bi omogo- čili razvoj žerke v matico. To velja tudi za bojda »kraljevski« protein royalactin, identificiran 2011, ki mu je bil pripisan do­ mnevno odločilen dejavnik za razvoj ličinke v matico. To domnevno odkritje so želeli preveriti nejeverni znan­ stveniki univerze Martina Luthra v Wittenbergu. S poseb­ nim postopkom so iz matičnega mlečka izločili omenjeni protein royalactin in s tako »osiromašenim« matičnim mlečkom krmili žerke v laboratoriju. Kontrolno skupino li­ čink pa so raziskovalci krmili z matičnim mlečkom, ki je bil umetno še dodatno obogaten z royalactinom. Rezultat: »Pri nobeni od skupin ličink (tistih, ki so bile oskrbovane z matičnim mlečkom brez royalactina, ozi­ roma tistih z matičnim mlečkom, dodatno obogatenim z royalactinom) nismo zaznali pomembnih odstopanj pri 'kastni določitvi ženskega osebka', torej kaj se bo iz žerk razvilo: delavka ali matica,« pravi dr. Tanja Buttestedt. Tako so se iz ličink, ki so bile oskrbovane z matičnim mleč­ kom z royalactinom, kot tudi iz tistih, ki so bile oskrbovane z matičnim mlečkom brez royalactina, neovirano razvile matice. Umetno povečana količina »kraljevskega« prote­ ina royalactina ni povečala števila matic, ki bi se razvile iz žerk, oskrbovanih s tako obogatenim matičnim mlečkom. Ti rezultati potrjujejo številne druge študije iz prejšnjih desetletij glede »kastne določitve« pri razvoju ženskih osebkov. Domnevno odločilna vloga »kraljevskega« prote­ ina royalactina pri kastni določitvi torej ni dokazana. Tako ostaja royalactin zgolj eden od mnogih beljakovinskih vi­ rov v prehrani ličink. Čebele krmijo ličinke v prvih dneh njihovega ži- vljenja z izločkom krmnih žlez, pozneje pa krmi (mlečku) primešajo tudi med in cvetni prah in iz li- čink se razvijejo čebele delavke. Zgolj ličinke, iz ka- terih naj bi vzgojili matice (v matičnikih), oskrbu- jejo čebele dojilje še naprej izključno z matičnim mlečkom brez primesi, ki je s hranili zelo bogata mešanica, med drugim s sladkorjem, proteini ter aminokislinami, ugotavlja prof. dr. Robin Moritz, ki na univerzi Martina Luthra v Halle-Wittenber- gu (D) vodi oddelek za molekularno ekologijo. Protein royalactin ne odloča o razvoju ličinke v matico Prevedel in priredil Vladimir Fajdiga Vir: Buttestedt, A., Ihling, C. H., Pietzsch, M. in Moritz, R. F. A. (2016): Royalactin is not a royalmaking of a queen. Nature, št. 537, DOI: 10. 1038/nature19349. 1/2018 letnik CXX12 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 4. Brinarjeva jelka na Rakitni Obseg: 197 cm, višina: 34 m Brinarjeva jelka (Abies alba) pri Rakitni ni bilo drevo, ki bi iz­ stopalo s svojimi merami, ampak z izredno gosto raščeno kro­ šnjo cipresaste oblike. Podobni mutanti s stebrasto rastjo so pri drevesih zelo redki in Brinarjeva jelka je bila edina znana takšna jelka pri nas. Poleg nenavadne oblike jo je odlikovala še izredna vitalnost, saj je bila bolj zdrava od okoliških jelk. Žal je poleti 2016 za zdaj še neznani storilec drevo iz nepojasnjenega razloga preprosto posekal. Če v preteklosti ne bi vegetativno vzgojili nekaj njenih potomcev, bi bil dragocen in tudi za vzgo­ jo okrasnih dreves zanimiv genotip izgubljen za vedno. 5. Hrast v Cundrovcu Obseg: 795 cm, višina: 20 m Hrast dob (Quercus robur) v vasi Cundrovec pri Brežicah Izjemna medovita drevesa na Slovenskem (II. del) Brinarjeva jelka, nesrečno posekana poleti 2016 Hrast v Cundrovcu je naš najdebelejši hrast. Fo to : R ob er t B ru s Fo to : R ob er t B ru s prof. dr. Robert Brus Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Robert.Brus@bf.uni-lj.si je najdebelejši znani slovenski hrast. Je pravzaprav ostanek mogočnih nižinskih hrastovih gozdov, ki so imeli smolo, da so rasli na rodovitnih in za kmetijstvo najzanimivejših tleh, kjer so gozdove najprej izkrčili. V tem delu Slovenije rastejo še drugi najdebelejši hrasti, med njimi Cvelbarjev hrast v Ma­ lencah pri Kostanjevici (obseg 700 cm, višina 27 m). Nujčev hrast v Gregovcah, dolgoletni prvak, se je pred leti zaradi sta­ rosti in močnega napada hrastovega kozlička žal posušil. Ka­ steličev hrast v Cundrovcu je eno naših najdebelejših dreves iz enega samega debla, takšno torej, ki zanesljivo ni nastalo z zraščanjem več debel. Drevo je zdravo in ima razraščeno krošnjo, njegovo starost ocenjujejo na približno 300 let. 6. Macesen v Mali Pišnici Obseg: 422 cm, višina: 22 m Macesen (Larix decidua) v bližini sedla Grlo med dolinama Mala Pišnica in Tamar je eden največjih slovenskih macesnov. Bil je še znatno višji, dokler mu ni že pred dobrimi tremi de­ setletji vihar odlomil skoraj 10 metrov vrha. S starostjo, katere ocene se gibljejo od 500 pa do skoraj 1000 let, je zanesljivo eno najstarejših dreves pri nas. Raste na nadmorski višini skoraj 1/2018 letnik CXX 13 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 1500 metrov. Zaradi že precej zaostrenih rastiščnih razmer je njegova rast počasna, to pa je tudi eden od pogojev za dosega­ nje visoke starosti. Dva še nekoliko večja macesna, prvi z obse­ gom 464 cm in višino 29 m, drugi z obsegom 435 cm in enako višino, rasteta na pobočju Krofičke nad Logarsko dolino, njuna starost pa je verjetno podobna starosti macesna v Mali Pišnici. V predstavitev zaradi zanimivosti vključujemo tudi oreh in sekvojo, četudi nista medoviti drevesi. 7. Oreh v Kočevski Reki Obseg: 434 cm, višina: 10 m Navadni oreh (Juglans regia) ob cerkvi sredi naselja Koče­ vska Reka je najdebelejši znani oreh v Sloveniji. Že večkrat v preteklosti so ga precej prizadeli mrzle zime, obilen sneg ali žled, zaradi česar so mu morali krošnjo večkrat pošteno obrezati in znižati. To se dobro vidi tudi na fotografiji. Kočevska je področje s precej ostrim podnebjem, ki za rast toploljubnih orehov ni najprijaznejše, dejstvo, da najdebelejši oreh ra­ ste prav tu, pa se ujema z ugotovitvami, da dreve­ sa prav v robnih razme­ rah in na robu svojega areala pogosto dosegajo največje mere. 8. Hincejeva sekvoja v Orešju pri Ptuju Obseg: 770 cm, višina: 45 m Hincejeva sekvoja, kakor jo imenujejo, je v resnici mamutovec (Sequoiadendron gigante- um). Mamutovci so naj­ večja živa bitja na svetu, največji med njimi pa je v Narodnem parku Se­ kvoja v Kaliforniji rastoči General Sherman z ob­ segom 25 metrov in pro­ stornino 1400 m3. Prve mamutovce so v Evropo prinesli razmeroma po­ zno in celo najstarejši med njimi nimajo več kot 160 let. Hincejeva se­ kvoja, ki raste nedaleč od brega Drave v Orešju pri Ptuju, je za svojo starost (morda dobrih 120 let) že prava velikanka. Pri nas je seveda največja, čeprav velike sekvoje (seveda mamutovci!) rastejo tudi v zdravilišču Rimske toplice, na Ruperč Vrhu pri Novem mestu, v Preddvoru, pri gradu Pišece, na več mestih v Mariboru in drugje. Macesen v Mali Pišnici je eno najstarejših dreves na Slovenskem. Oreh v Kočevski Reki je naš najdebelejši oreh. Hincejeva sekvoja v Orešju pri Ptuju je v resnici mamutovec. Fo to : R ob er t B ru s Fo to : R ob er t B ru s Fo to : R ob er t B ru s Zelena luč za pripravo NPK apiterapevt 11. decembra 2017 je v Centru RS za poklicno izobra- ževanje potekala seja odbora za poklicne standarde − storitve. Odbor je podprl predlog ČZS, da se pripravi katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za nacionalno poklicno kvalifikacijo apiterapevt. V nasle- dnjem koraku naj bi bila ustanovljena skupina za pri- pravo tega kataloga. Pred uveljavitvijo NPK apiterapevt bo treba pridobiti še soglasje Ministrstva za zdravje RS in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, kar predstavlja določen izziv, saj vsa zakonodaja trenu- tno še ne omogoča opravljanja tega poklica. Strokovna skupina, v kateri med drugim s strokovnimi utemelji- tvami sodelujejo Vlado Pušnik, Karl Vogrinčič in Franc Šivic s podporo ČZS, bo šla smelo naprej, z jasnim ciljem priznati poklic apiterapevta, četudi bo to pomenilo spreminjanje zakonodaje. ČZS 1/2018 letnik CXX14 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Dr. Thomas Gloger je kemik in čebelar, ki se ukvarja z apiterapijo, prideluje apilarnil, propolis, matični mleček, čebelji strup ter izdelke iz čebeljih pridelkov, izvaja masa­ že, raziskuje … Predstavil je čebelji strup in propolis v vo­ dni raztopini. Tako kot je ugotovil že dr. Filip Terč, čebelji strup pomaga pri revmatizmu, pomagal pa naj bi tudi pri artritisu, boreliozi, avtoimunskih boleznih (multipla skle­ roza, Parkinsonova bolezen), raku, aidsu, kožnih boleznih (akne, herpes, luskavica, bradavice) pa tudi pri poškodbah pri športu (npr. teniški komolec). V apiterapiji se uporablja holistični pristop zdravljenja, kar pomeni, da moramo ob uporabi čebeljega strupa spremeniti tudi način življenja. Izogibati se moramo hrani, ki vsebuje dušik, kar pomeni, da moramo uživati manj mesa, stročnic pa tudi alkohola, uživati pa moramo med ter svežo hrano, ki vsebuje veliko antioksidantov (propolis in kurkuma). Ob tem je treba raz­ strupiti telo, za kar lahko uporabimo propolis v kombinaci­ ji z živo zemljo, kitajskimi gobami in celo s strupom kače. Priporoča tudi uživanje kapsul s koktajlom bifidobakterij, ki niso razgradljive v želodcu, temveč v črevesju. Veliko se moramo gibati, izogibati se moramo alkoholu, priporoča tudi medeno masažo. Brez upoštevanja naštetega metoda s strupom ne bo uspešna. Čebeljega strupa ne smemo upo­ rabljati v primeru alergij na strup, ob menstruaciji, ni pri­ meren za doječe matere in otroke pod 5 let, v primeru slabe kondicije, kroničnih bolezni: tuberkuloza, hepatitis, okva­ re ledvic, jeter, obolenje srca ali pljuč, vnetja, rak po celem telesu, razjede v prebavnem traktu, ciroza jeter, pri težkih psihiatričnih obolenjih, ne smemo ga jemati takoj pred in po jedi. Strup lahko apliciramo s čebeljimi piki ali mikro­ piki, kjer s pomočjo posebne pincete vzamejo želo iz čebele in ga uporabijo na 20–30 mestih. Mikropiki pomagajo pri gubah, aknah, praskah, brazgotinah, luskavici, nevroder­ matitisu, pasavcu. Gloger je predstavil tudi uporabo v vodi topnega propo­ lisa. Propolis ima zelo zapleteno sestavo, nekatere njegove snovi so topne, nekatere pa netopne v vodi. Navadno pro­ polis raztapljamo v 70­% alkoholu, višje koncentracije bi raztopile tudi vosek, ki pa deluje samo kot balast. Oralno uživanje alkoholnih raztopin propolisa povzroča težave, saj ko pridejo v stik z vodo, v vodi netopne snovi propolisa tvorijo kosmiče, ki pa jih naše telo ne more prebaviti, zato se izločijo iz telesa. V ta namen se v propolisovo raztopino doda lecitin, ki obda netopne dele, tako da se tvorijo majhni vezikli, ki imajo podobno sestavo kot membrane naših ce­ lic, zato jih naše telo lahko uporabi (resorbira). Čebelar kupi »lecitin kit« in doda propolis, raztopljen v 70­% alkoholu. Miljen Bobić, apiterapevt, sicer slovanskega rodu, je predstavil svoje izkušnje pri apliciranju strupa v svoji 16­le­ tni praksi. Kot »heilpraktiker« v Nemčiji ima možnost, da ljudi zdravi s čebeljimi piki. Preden začne terapijo, se vedno prepriča, da oseba ni alergična na čebelji strup, kar mora biti dokazano z laboratorijskim izvidom. Strup je upora­ bljal pri bolnikih z luskavico, obolenjih hrbtenice, multipli sklerozi, za odstranitev bradavic, celo pri zdravljenju zoba. En primer zdravljenja s čebeljimi piki je tudi prikazal. Po­ leg pikov se lahko uporabljajo mikropiki, kadar pa uporaba čebeljih pikov ni možna, pa so uporabne tudi kreme s čebe­ ljim strupom. V Sloveniji čebelarji postopka s čebeljimi piki NE SME­ JO izvajati. Da je čebelji strup uporaben pri zdravljenju, je dokazal že dr. Filip Terč, obstaja pa tudi veliko ljudi, ki je nanj alergičnih. V najslabšem primeru lahko človek umre. Čebelarji, bodite previdni, tudi če si obiskovalci samo ogle­ dujejo čebelnjak, jih lahko piči čebela. Pri najhujših oblikah alergije štejejo minute. G. Franc Šivic je predstavil novosti na področju apite­ rapije z Apimondie v Turčiji. Tam je bilo govora o upora­ bi apilarnila za hranjenje živali, primernosti akacijevega ČZS, JSSČ, že več let organizira dan apiterapije. V zadnjem času je dan posvečen dr. Filipu Terču, zato poteka v Mariboru, pri organizaciji pa sodelu- je tudi ČZD Maribor. Leta 2017 je dogodek potekal 11. novembra v Mariboru. Po pozdravnih govorih je g. Noč v delu čebeljih pridelkov in apiterapije predstavil knjigo Brez čebel ne bo življenja. Tudi tokrat smo imeli priložnost v goste povabiti dr. Thomasa Glogerja in Miljena Bobića iz Nemčije. Dan apiterapije v Mariboru Mag. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si Fo to : F ot o T on e 1/2018 letnik CXX 15 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE medu pri zdravljenju ran, medicinski uporabi kostanjevega peloda in medu, uporabi apiterapije pri multipli sklerozi ... Knjigo povzetkov z Apimondie 2017 je možno najti na na­ slovu: www.apimondia2017.org/default.asp?p=Program. Obiskovalcev na dnevu apiterapije je bilo veliko, kar po­ trjuje, da moramo podobne prireditve izvajati tudi v priho­ dnje. Zahvaljujem se predstavnikom ČZD Maribor za po­ moč pri organizaciji dogodka. V mestu Kdyne na zahodu Češke je v dneh od 27. do 29. 10. 2017 potekala mednarodna konferenca o apiterapiji. Kon­ ferenca je bila organizirana ob 100­letnici smrti dr. Filipa Terča. Ob tej priložnosti je bila predstavljena biografija dr. Filipa Terča, očeta moderne apiterapije, v češkem jeziku, ki jo je napisal dr. Gregor Pivec. Prvi dan smo obiskali Terčevo rojstno vas Praporište, kjer je ob spominski plošči spregovo­ ril župan Jan Loffelmann. Program se je nadaljeval v soboto in nedeljo v narodnem domu v Kdynu, kjer so predavatelji iz ZDA, Portugalske, Poljske, Slovaške, Slovenije in Češke predstavili izkušnje in nova spoznanja na področju apitera­ pije. Ob tem so potekale tudi delavnice in predstavitev lite­ rature. Dogodek je spremljalo 250 udeležencev. Konferenco sva obiskala Vlado Vogrinec, predsednik ČZD Maribor, in Karl Vogrinčič, predsednik komisije za apiterapijo pri ČZS. Ob tem dogodku sva spoznala gospoda Asisa Moisesa s Flo­ ride, ki je leta 2006 na kongresu apiterapevtov v Passau dal pobudo, da rojstni dan dr. Filipa Terča, 30. marec, postane svetovni dan apiterapije. V zahvalo za sodelovanje pri pro­ jektu dr. Filipa Terča, ki poteka več let, sva s predsednikom ČZD Maribor, gospodom Vladom Vogrincem, podelila pla­ kete dr. Filipa Terča naslednjim zaslužnim sodelavcem: Asi­ su Moisesu, za zavedanje pomena dela dr. Filipa Terča, Janu Loffelmannu, županu mesta Kdyne, ki je prepoznal veličino svojega rojaka, mu postavil spomenik v Praporištu, postavil spominsko ploščo na grob v Mariboru, mag. Dagmar Bau­ erovi, za skrbno pomoč pri nastajanju monografije in pri­ dobivanju arhivskih dokumentov, in Miroslavu Smoliku, čebelarju iz Moravske, povezovalcu med Češko in Slovenijo. Karl Vogrinčič Mednarodna konferenca o apiterapiji Ob spominski plošči v Praporištu. Jan Loffelmann, župan mesta Kdyne (četrti z desne) in Asis Moises (tretji z desne).Prizorišče mednarodne konference Fo to : K ar l V og rin čič Fo to : K ar l V og rin čič Delavnica za ponudnike čebelarskega turizma Delavnica z naslovom »Kreativni turizem – od ogledov do pristne izku- šnje« bo potekala v soboto, 3. februarja 2018, v Čebelarskem centru Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica. Ura bo določena naknadno. Teme delavnice: • Kaj je kreativni turizem; • Marketing in trženje čebelarske ponudbe; • Šest tipov sodobnih turistov in kako prilagoditi ponudbo zanje; • Zakaj je kreativni turizem odgo­ vor in prednost za majhne turi­ stične destinacije; • Praktični primeri dobre prakse iz tujine. Delavnica je namenjena čebelar­ jem in apiterapevtom, ki bi radi svoje panje odprli turistom, svojo ponud­ bo prilagodili sodobnim turistom, ustvarili in ponudili nove proizvode, pripravili delavnice in na ta način za­ držali gosta dlje, povečali prodajo in izboljšali ponudbo. Delavnico bo iz­ vajala Maja Čampelj, ki se s turizmom ukvarja na različne načine že več kot 10 let. Diplomirana komunikologinja in podiplomska študentka trajnostne­ ga turizma v Veliki Britaniji je svoje izkušnje in znanja pridobivala tako doma kot tudi v tujini. Cena delavni­ ce je 30 € na osebo. Prijave in druge informacije: barbara.dimc@czs.si, 041/370 409. Veljajo samo plačane prijave. Minimalno število potrebnih udeležencev za izvedbo delavnice je 20 in maksimalno 30. ČZS 1/2018 letnik CXX16 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ne samo po tem, da je po številu čebeljih družin (pri Pa­ vlovičevih jih imajo zdaj približno 130) največji čebelar v ob­ čini, ampak predvsem po svojih prizadevanjih, da bi njegovo čebelarstvo postalo turistična zanimivost kraja. S čebelami se je pred nekaj več kot 50 leti začel ukvarjati že njegov oče, Slavka pa je strast do čebelarjenja zagrabila leta 2004. V tem kratkotrajnem obdobju je najprej na obrobju idilične dolinice zgradil velik čebelnjak, pod njim pa je kmalu začel sistema­ tično zasajati tudi medovite rastline in jih opremljati z infor­ macijskim tablami. Sočasno je v vrtu pod stanovanjsko hišo nastajal čebelarski muzej na prostem, v katerem posamič stojijo različne vrste panjev – od starodavnih kranjičev, sla­ mnatih in drugih košev, v katerih so ljudje v teh krajih nekdaj čebelarili, do žnideršičev in sodobnih nakladnih panjev. Vse te panje je Slavko tudi naselil s čebelami. Tako s praktičnim delom v njih ugotavlja, kakšne so bile prednosti in pomanj­ kljivosti tistih panjskih sistemov, ki so že izginili iz naših če­ belnjakov in jih dandanes lahko vidimo samo še v muzejih. V hiši je uredil lično prodajalno, v kateri lahko obiskoval­ ci kupijo vse vrste čebeljih pridelkov v privlačni embalaži ter različne doma narejene spominke. Ob hiši stoji še prostorna nadstrešnica z mizami in stoli, da lahko obiskovalci po ogledu vseh zanimivosti sedejo in si odpočijejo. Tako lahko udobno nameščeni prisluhnejo Slavku, ko jim pripoveduje o zanimi­ vostih čebeljega življenja, pomembnosti čebel za ohranjanje ravnotežja v naravi, zdravilnih lastnostih čebeljih pridelkov in še o marsičem, kar ljudi zanima. Znanja mu ne manjka, prav tako pa tudi ne govorniških sposobnosti, kajti te so zelo po­ membne za človeka, ki se želi ukvarjati z eno od oblik turizma. Ko sem ga vprašal, kako zmore poleg službe v Zavodu za kulturo, turizem in razvoj Rogatec opravljati še vsa navedena dela, mi je takole odgovoril: »Naši kraji so z ohranjeno naravo in s številnimi kulturnimi spomeniki zelo lepi. Med zanimivostmi Rogat- ca naj omenim predvsem muzej na prostem in lepo obnovljeni grad Strmol. Ker sem v turistično ponudbo kraja tudi sam želel prispevati nekaj novega, sem začel razmišljati o čebelarskem turizmu. Moje na- črte so podprli vsi člani družine, predvsem pa žena Jolanda, ki je pred tremi leti tudi sama začela čebelariti. Dela je seveda zelo veliko, saj imamo poleg čebel še 8 hektarjev veliko kmetijo in celo nekaj živine, zato moramo vsi člani družine pogosto krepko zavihati rokave. Veli- ko se zamudimo že s pogosto košnjo trave v nasadu medovitih rastlin, kjer posamič stojijo različni panji, torej povsod tam, kjer poteka čebe- larska učna pot. Ta mora biti vedno urejena, ker nikoli ne vemo, kdaj nas utegne nenapovedano obiskati kaka skupina turistov.« Slavko Pavlovič pa je dejaven tudi v muzeju na prostem. V enem od poslopij občasno vodi delavnice za izdelavo sveč in različnih drugih odlitkov iz čebeljega voska. Udeleženci so predvsem učenci osnovnih šol iz različnih slovenskih krajev, delavnice pa potekajo po poprejšnjem dogovoru. Zadnji dve leti oskrbuje tudi čebelje družine v muzejskem čebelnjaku, to pa mu seveda še dodatno vzame nekaj dragocenega časa. Vendar, kot pravi sam, z dobro voljo je mogoče narediti vse. Če bo katerega od naših bralk ali bralcev pot zanesla v kra­ je pod Donačko goro, naj poleg drugih zanimivosti ne pozabi obiskati tudi družinskega čebelarstva Pavlovič v Logu pri Ro­ gatcu. Verjemite mi, da vas bodo resnično veseli. V Rogatcu, kraju pod Donačko goro, je skupina vnetih čebelarjev že davnega leta 1900 ustano- vila čebelarsko društvo, ki je po številu svojih članov zdaj sicer eno najmanjših, vendar verje- tno tudi eno najbolj delavnih v Sloveniji. Kljub temu da vsak član prispeva k delovanju društva kolikor največ zmore, pa med vsemi vendarle izstopa tajnik Slavko Pavlovič iz zaselka Log. Čebelarstvo, ki si ga je vredno ogledati Fo to : F ra nc Ši vi c Fo to : F ra nc Ši vi c Franc Šivic franc@silvaapis.si 1/2018 letnik CXX 17 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Fo to : F ra nc Ši vi c Nemčija Če ste alergični na čebelji pik, se ne mo­ rete zanašati na stoodstotno uspešnost zdravljenja z imunoterapijo, znano kot hi­ posenzibilizacija. Ta ne nudi popolne zaščite, pravijo re­ zultati študije dr. Simona Blanka iz Centra Helmholtz v sodelovanju s Tehniško univerzo iz Münchna. Čebelji strup vsebuje proteine, od katerih je pet še posebej aler­ genih, vendar je le t. i. protein api m 1 nav­ zoč v strupu v večjih količinah. Drugi štirje alergeni se pojavljajo le v sledovih. Vsebnost teh štirih alergenov se v surovem čebeljem strupu lahko močno razlikuje. Obdelava surovega čebeljega strupa za medi­ cinsko uporabo še dodatno močno vpliva na vsebnost teh štirih alergenov. Študije kažejo, da le dva od petih testi­ ranih preparatov vsebujeta zadostne koncentracije vseh petih alergenov. Četudi je od posameznika odvisno, na katere alergene ima alergijsko reakcijo, lahko prenizka vsebnost posameznih alergenov v preparatih vpliva na uspeh terapije pri posameznih pacientih. Vseeno hipo­ senzibilizacija ostaja najuspešnejše zdravljenje alergije na čebelji strup, saj je uspeh zdravljenja po petih letih terapije osemdesetodstoten. Francija V zadnjih desetih letih beležijo v Franciji neverjeten porast števila ekoloških kmetij, med katere spadajo tudi ekološka čebelar­ stva. K temu sta veliko pripomogla javno mnenje in ve­ dno več potrošnikov, ki si želijo čim več naravne hrane brez ostankov pesticidov. V letu 2016 se je vsak dan odlo­ čilo za ekološko kmetovanje 21 posestev. Med letoma 2001 in 2016 se je njihovo število povečalo od 10.364 na 32.264, torej za trikrat. To je dobro za samo zdravje kmetov in za rentabilnost njihovih kmetij, za zdravje potrošnikov, predvsem pa za zdravo vodo, zrak, zemljo ter živalstvo in rastlinstvo. V letu 2016 je redno uživalo ekološko pri­ delana živila kar 15 % Francozov, 90 % pa je takšna živila kupovalo občasno. Toda ministrstvo za kmetijstvo se je sredi leta 2017 nenadoma brez kakšnih pojasnil odloči­ lo, da za prihodnja tri leta zmanjša dosedanjo podporo ekološkim kmetom na račun povečanja pomoči klasičnim kmetijam, ki uporabljajo pesticide in umetna gnojila. Zla­ sti čebelarji se bojijo, da bo to ustavilo nadaljnjo rast eko­ loških obratov in da se bodo zastrupitve čebel, ki so jim priča že več kakor deset let, nadaljevale. Zato zahtevajo od kmetijskega ministra Stephana Traverta, ki je očitno klonil pod pritiski nekaterih lobijev, da prekliče svojo od­ ločitev. Težko je verjeti, da jim bo to uspelo. Novice iz sveta MB Prevedel in priredil Franc Šivic Vir: www.bienenjournal.de Vir: Lanio, G. (2017): 33 organisations dénoncent la quasi- arrêt des aides à l'agriculture biologique. Abeilles et fleurs, št. 9, september, str. 17. OBVESTILO – Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Poročilo o porabi prelepk za leto 2017 je bilo treba oddati do 31. 12. 2017. Zamudnike prosimo, da nemudoma pošljete poročilo. Tudi če v letu 2017 prelepk SMGO niste uporabili, je to treba sporočiti. SMGO š t e v e c Število novih članov SMGO novembra 201 7 Število članov, ki so izstopili novembra 2017 Število vseh članov SMGO novembra 2017 4 0 353 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e­naslovu: natasa. lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. 1/2018 letnik CXX18 DELO ČEBELARJA V zimskih mesecih imamo čebelarji veliko dela s pri­ pravo na naslednjo čebelarsko sezono, ki se pravzaprav začne že na začetku meseca marca, predvsem na območju severovzhodne in vzhodne Slovenije ter na Primorskem, v osrednjem delu Slovenije, na Gorenjskem, Notranjskem, Kočevskem in Koroškem pa, odvisno od temperatur zraka v okolju, v zadnji četrtini meseca marca. Zdaj je čas za izobraževanje in inventuro v čebelarstvu Na osnovi zapiskov, ki si jih čebelarji pogosto zapisu­ jemo na vratca panjev, analiziramo tehnologijo, ki smo jo izvajali v preteklem letu, predvsem z vidika zagotavljanja optimalne živalnosti – razvoja čebeljih družin – in uspešne­ ga zatiranja varoj. Ob ugotovitvi, da pa je vendarle bilo pri nekaterih čebeljih družinah nekaj narobe, je zdaj čas, da če­ belarji pozorno prekontroliramo ukrepe na osnovi zapisov, ki smo jih izvajali v čebelji družini, ter na osnovi domače in tuje literature in izobraževanj ugotovimo razlog za težavo. Le tako bomo v čebelarski sezoni čebelarji uspešnejši pri če­ belarjenju. Po strokovni plati si lahko pridobimo čebelarji nasvet tudi preko Javne čebelarske službe pri ČZS (JSSČ). Čebelarjenje se je v zadnjih 20 letih precej spremenilo. Če smo pred tolikimi leti še govorili o ljubiteljstvu, ugotavlja­ mo, da se v zadnjih letih vedno več čebelarjev profesionali­ zira. Od tradicionalnega pridelovanja medu, po katerem je slovensko čebelarstvo najbolj prepoznavno, se nekateri če­ belarji vedno bolj usmerjajo v ozko specializirana področja, in sicer v pridelovanje matičnega mlečka, vzrejo čebeljih družin na različnih panjskih sistemih za domači in tuji trg, vzrejo matic in še bi lahko naštevali. Specializirane usmeri­ tve zahtevajo specifična znanja, zato je sedaj čas za študij iz literature, obisk ciljno naravnanih izobraževanj doma in v tujini ter obisk sejmov s čebelarsko vsebino. Uresničitev podjetniških pobud skozi do- polnilne dejavnosti Čebelarji smo iznajdljivi in v marsikaterem tli podje­ tniška žilica. Iz osnovnih čebeljih pridelkov, kot so med, cvetni prah, matični mleček, surovi propolis, čebelji vosek in čebelji strup, smo nekateri čebelarji sposobni narediti različne izdelke in jih plasirati na trg. Nekateri iščejo prilo­ žnost tudi v apiterapiji, ki je prav gotovo kraljica čebelarske dejavnosti, in tudi v čebelarskem turizmu. Zakonodajalec je poskrbel, da mora vsak čebelar, ki vstopa na trg s prede­ lanimi osnovnimi pridelki, odpreti dopolnilne dejavnosti na kmetiji, se registrirati kot samostojni podjetnik (s. p.) ali se organizirati kot družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Vsi čebelarji smo uradno registrirani pri MKGP­ju in smo nosilci KGMID­ja, zato svetujem, da je priglasitev dopolnilne dejavnosti na kmetiji najboljša pravna oblika, ki se še vedno lahko nadgradi s preostalima pravnima oblika­ ma. Dopolnilno dejavnost registriramo na upravni enoti. Dejavnost, ki jo registriramo preko dopolnilne dejavnosti, zahteva minimalno urejenost prostorov in da smo pod bu­ dnim očesom inšpekcijskih služb. Prav je, da imamo urejen Register kmetijskih gospodarstev pri upravni enoti (RKG). Urejenost zgoraj omenjenih podatkov je tudi osnova za kandidiranje za sredstva iz Programa razvoja podeželja (PRP 2014 do 2020). Obvezno sledenje smernicam HACCP in zakonodaji Čebelarji, ki se ukvarjamo s prodajo osnovnih čebeljih pri­ delkov ali izdelkov moramo voditi dokumentacijo, ki jo pred­ videva HACCP­sistem. V ta namen lahko uporabljamo Smer­ nice dobrih higienskih navad v čebelarstvu (v nadaljevanju Najprej bi vam zaželel veliko zdravja, sreče in obilo medu v letu 2018. V mesecu januarju če- belarji nimamo neposrednega dela s čebelami. Edina naša skrb je, da zagotovimo čebelam mir, ki ga potrebujejo za dobro prezimovanje. Mir ter optimalno opravljeno delo pri čebelah v je- senskih mesecih, kar se tiče oskrbe čebeljih dru- žin s hrano in zatiranja bolezni, sta jamstvo za prezimitev in uspešno izzimitev čebeljih družin. Čebelarjeva opravila v januarju Dr. Stanislav Kapun – Vaneča kapunstanislav@gmail.com Priprto žrelo zaradi zaščite pred glodavci Fo to : S ta ni sla v K ap un 1/2018 letnik CXX 19 DELO ČEBELARJA Fo to : A rh iv Č ZS Fo to : In te rn et Gradilni sat razdeljen navpično na tri dele Smernice). Pridelava čebeljih pridelkov je živilska dejavnost. ČZS vsako leto organizira izobraževanja za vodenje obrazcev iz Smernic, zato je prav, da se teh izobraževanj udeležujemo. Izpolniti je treba kar nekaj obrazcev, pri tem pa nudijo stro­ kovno pomoč terenski svetovalci za čebelarstvo, ki delujejo v okviru JSSČ. Na podlagi drugega odstavka 37. člena Zakona o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 54/00, 52/02­ZDU­1 in 58/02­ZMR­1) je izdal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v so­ glasju z ministrom za zdravje Pravilnik o medu, ki določa po­ goje za minimalno kakovost, ki jih mora v prometu izpolnje­ vati med kot predpakirano živilo. Zdaj je čas, da prelistamo uredbe in pravilnike in se podučimo o zakonodaji, ki se nas tiče, in upoštevamo usmeritve. Druga pripravljalna opravila Ob nizkih temperaturah vdirajo v panje tudi glodavci. Največji sovražnik čebeljih družin je poljska miš, ki išče zatočišče pred nizkimi temperaturami. Če nismo za pripi­ ranje žrel poskrbeli že meseca oktobra, to naredimo nemu­ doma, saj miši lahko naredijo veliko gospodarsko škodo. V tem obdobju je tudi čas za temeljito čiščenje čebelarskega pribora, popravilo panjev in tudi zbijanje satnikov. Svetujem vsem čebelarjem, da temeljito analiziramo uspešnost zatiranja varoj v prejšnjem letu. Ocenjujem, da se tega zajedavca ne bomo mogli v celoti rešiti, zato bomo morali narediti vse v čebelarstvu, da posledice napada va­ roj čim bolj omilimo. Mogoče v razmislek vsem tistim, ki še razmišljajo o apitehničnih ukrepih proti varojam. Brez teh v prihodnosti ne bo šlo, zato vam svetujem, da si pripravi­ mo gradilne satnike, ki naj bodo razdeljeni na tri dele ali pa po dolžini satnika na dva dela. Zdaj je čas, da si jih pripravi­ mo in jih imamo pripravljene za vstavljanje po 15. aprilu. V naslednjih številkah bom poskušal utemeljiti razloge, zakaj so apitehnični ukrepi primerni za uspešno zatiranje varoj. Upam, da boste moje nasvete z zadovoljstvom uporabili v svojih čebelarstvih. Naj medi! Gradilni sat razdeljen vodoravno na dva dela ČD Sveti Jurij ob Ščavnici je društvo, ki organizira čebe­ larje na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici in tudi širše že 105 let. V zadnjem desetletju je postalo eno izmed najde­ javnejših v Pomurju. Ni se povečalo samo število dejavnih čebelarjev in članov društva, ampak društvo skrbi tudi za ustrezno izobraženost svojih članov. V domači osnovni šoli izvaja čebelarski krožek, organizira strokovna predavanja, vsako leto organizira obisk ApiSlovenije – dnevov čebelarstva v Celju –, prav tako se vsako leto lepo število članov udeleži tečaja za čebelarje začetnike. V sklopu izobraževanja svojih članov je društvo leta 2017 organiziralo že sedmo zaporedno strokovno ekskurzijo. Za organizacijo društvenih strokovnih ekskurzij je zadolžen tajnik Janko Žunič. Čebelarji ČD Sveti Jurij ob Ščavnici na strokovni ekskurziji pri inž. Ulzu v Avstriji Fo to : B ra nk o G er lic a 1/2018 letnik CXX20 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Čebelarsko društvo Krka in Zagradec je v Družbenem centru na Krki v petek, 2. junija 2017, praznovalo visok jubi­ lej, 110 let delovanja. Na začetku slavnostne obletnice društva so potekali mimohod praporščakov ob zvokih Krških rogi­ stov, čebelarska himna v izvedbi Mešanega pevskega zbora Zagradec in gledališka igra – prikaz ustanovitve čebelarske­ ga društva v prostorih Magovčeve hiše, ki so jo zaigrali člani domače gledališke skupine Kulturnega društva Krka. Predsednik čebelarjev Krke in Zagradca Marjan Volaj je v svojem nagovoru osvetlil zgodovino slovenskega čebelar­ stva in se sprehodil skozi 110 let delovanja njihovega društva. »Dobrodošli v občini Ivančna Gorica, kjer domuje kranjska čebela,« je zbrane čebelarje in številne goste pozdravil ivanški župan Dušan Strnad. 110­letnica ČD Krka in Zagradec je ča­ stitljiva obletnica društva, zato se je prizadevnim čebelarjem zahvalil za ves trud ter društvu podelil spominski kovanec v podobi občinske blagovne znamke Prijetno domače. Zbrane sta nagovorila še ravnatelj Osnovne šole Stična Marjan Poto­ kar in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Anton To­ mec, ki je še posebej poudaril pomen čebele na Slovenskem. Spomnil se je na številne lokalne čebelarje, ki hvalijo sloven­ sko kranjsko čebelo. Prav v Višnji Gori je bilo leta 1873 usta­ novljeno prvo vseslovensko čebelarsko društvo, ki ga je vodil baron Rothschütz, tu pa je izšel tudi prvi čebelarski časopis Kranjska čebela. Ob zaključku je društvu izrekel čestitke za dolgoletno uspešno delo, čebelarjem pa dodal, da so čebele tiste, ki nam bodo narekovale, kako naj delamo v prihodnje. Upravni odbor društva je že na občnem zboru podelil 28 čebelarjem odlikovanja Antona Janše III. in II. stopnje, značke zvestobe za dolgoletno delo v društvu, listino čebelar­ skega veterana in priznanja Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja. Za pomoč pri razvoju društva pa so se na petkovi slovesnosti še posebej za­ hvalili Občini Ivančna Gorica, Komu­ nalnim gradnjam Grosuplje, Osnovni šoli Stična ter učiteljici in somentorici čebelarskega krožka na PŠ Krka Mateji Jere Grmek. Ob jubileju so v preddverju družbenega centra pripravili čebelar­ sko razstavo, izdali pa so tudi 1. jubilej­ ni časnik društva. ČD Krka in Zagradec 110 let Čebelarskega društva Krka in Zagradec Dokaz, da so ekskurzije organizacijsko in strokovno zelo dobro pripravljene, je številčnost udeležencev. Ekskurzije se je udeležilo 67 udeležencev. Osrednji del ekskurzije je bil obisk čebelarstva Ulz v Pöllauu v bližini Gradca, ki ga vodi inž. Jožef Ulz. Ulz je eden izmed vodilnih strokovnjakov s področja čebelarstva v Avstriji. Celih 30 let je bil direktor in profesor Štajerske šole za čebelarje v Gradcu. Poleg tega je bil dolga leta predsednik Štajerske deželne zveze za čebe­ larstvo, nekaj let pa tudi predsednik Avstrijske čebelarske zveze. Poklicno upokojen, a še vedno aktiven čebelar. Nada­ ljuje družinsko tradicijo čebelarjenja, ki ga je podedoval po svojem očetu. Danes skupaj z ženo, sinom in hčerjo skrbi za družinsko čebelarstvo, ki čebelari z 200 čebeljimi družinami v sistemu naklad. Ob obisku nam je s pomočjo multivizije predstavil družinsko čebelarstvo, potek paše in prevozni­ štvo. Navdušeni smo bili nad sodobno opremljeno točilnico medu in pakirnico. Zaključek obiska je sledil v vzorno urejeni prodajalni, kjer ponujajo čebelje pridelke. Za marsikoga je bilo zelo poučno, kako trži svoje izdelke. Poleg prijaznega sprejema, strokovne predstavitve in ogleda smo bili pogoščeni z medico in mede­ nim pecivom. Treba je poudariti, da je žena inž. Ulza, gospa Lizika, naša rojakinja, doma iz kraja Selišči v bližini Svetega Jurija ob Ščavnici. Gostitelj nam je tudi obljubil, da nam bo vrnil v jesenskih mesecih obisk, ko bo v organizaciji društva izvedel tudi strokovno predavanje. Obljubo je izpolnil 18. 11. 2017. Franci Čuš Fo to : A rh iv Č D Kr ka in Z ag ra de c Fo to : A rh iv Č D Kr ka in Z ag ra de c 1/2018 letnik CXX 21 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Krema v kozarcu s cvetnim prahom, malinami in akacijevim medom SESTAVINE ZA 4 OSEBE/PORCIJE Maline: 300 g malin, 120 g akacijevega medu, sok polovice limete. Kre- ma: 150 ml mleka, pol stroka vanilje, 3 rumenjaki, 25 g škroba, 40 g aka­ cijevega medu, 12 g cvetnega prahu, 150 ml sladke smetane. Okrasitev: 4 lističi melise ali mete, cvetni prah. PRIPRAVA Maline: Očiščenim malinam dodamo sok limete in med. Po desetih mi­ nutah jih razporedimo na dno štirih pecljatih kozarcev. Krema: Strok vanilje razrežemo po dolgem in s konico noža po­ strgamo sredico ter oboje zavremo v mleku. Pustimo pol ure. Rumenjake in škrob z malo z vaniljo odišavljenega hladnega mleka dobro gladko razmešamo. Med mešanjem prilijemo preostalo vrelo mleko. Postavimo na štedilnik in med stalnim mešanjem na nizki temperaturi kuhamo pet minut. Ohladimo do mlačnega in primešamo med. Cvetni prah in stepeno sladko smetano rahlo umešamo v kremo. Nadevamo v kozarce in dobro ohladimo. Okrasitev: Okrasimo z lističi melise ali mete in posujemo z zrnci cvetnega prahu. Avtorica recepta: Marija Arh Ivanšek Fo to : M ar ija A rh Iv an še k Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si Čebelarska zveza Bele krajine je konec 2017 praznovala 10­letnico delovanja. Prireditev je potekala v Kulturnem centru Semič. Prireditve so se udeležili podpredsednik ČZS g. Marko Alauf, županja občine Črnomelj ga. Mojca Čemas Stjepanovič, župan občine Metlika g. Darko Zevnik in žu­ panja občine Semič ga. Polona Kambič. Ob tem jubileju so pripravili proslavo in organizirali 1. srečanje obkolpskih čebelarjev s podpisom pisma o nameri sodelovanja. Na pri­ reditev so bili povabljeni še predsedniki obmejnih čebelar­ skih društev iz Kamanja, Žakanja, Duge Rese in Vrbovske­ ga iz sosednje Hrvaške. Medsebojno sodelovanje čebelarjev je potrebno in koristno za ohranjanje zdravja čebel, ekono­ mike pridelave meda, izobraževanje čebelarjev in izmenja­ vo dobre prakse ter druženje med čebelarji in čebelarskimi društvi na obeh straneh mejne reke Kolpe. Ob tej priložno­ sti so predsedniki belokranjskih čebelarskih društev ČD Črnomelj g. Dušan Milinković, ČD Metlika g. Jožef Šuklje, ČD Semič g. Bojan Pavlin, ČD ob Kolpi in Lahinji g. Zlatko Lakner ter predsednica Udruge pčelara Žakanje ga. Valen­ tina Kolić, predsednik Udruge pčelara Smreka g. Dinko Ko­ lić, predsednik Udruge pčelara Duga Resa g. Ivan Benić in predsednik Pčelarskega društva Kostenjar Ribnik g. Nikola Paunović podpisali pismo o nameri sodelovanja. Čebelarsko zvezo Bele krajine so ustanovili v letu 2007 čebelarska društva Črnomelj, Metlika in Semič s ciljem povezovanja in napredka čebelarjenja v Beli krajini. Od ustanovitve do danes so izpeljali več odmevnih projektov. To so: ureditev Sadjarsko­čebelarske učne poti v Žuničih, postavitev učnega čebenjaka pri OŠ Vinica, izvajanje pro­ jekta Barvita pestrost, izvajanje projekta testiranja čistosti avtohtone pasme kranjske sivke in druge. Ob tej priložnosti so zaslužni predstavniki za svoje delo prejeli priznanja. Pri­ znanja so prejeli g. Vincenc Petruna, g. Vladimir Auguštin, g. Stanislav Plut in g. Dušan Milinković ter Čebelarsko dru­ štvo Semič. S pevskimi vložki so prireditev popestrili pevci okteta Prelo, prireditev je povezovala ga. Nataša Lilek. Po proslavi so čebelarji nadaljevali druženje. Čebelarska zveza Bele krajine Praznovanje 10-letnice delovanja Čebelarske zveze Bele krajine Fo to : A rh iv Če be la rs ke zv ez e B el e k ra jin e 1/2018 letnik CXX22 OBVESTILA ČZS Dobili smo štiri državne prvake v senzoričnih lastnostih medu V letu 2017 so bila organizirana slo­ venska in mednarodna senzorična ocenjevanja medu. Organizatorji sen­ zoričnih ocenjevanj medu OČD Koper, ČD Semič, ČZD Pomurja in Pomurski sejem (AGRA) pa so se odločili, da naj­ bolje senzorično ocenjenim medom ponudijo možnost, da se udeležijo tudi državnega senzoričnega ocenjevanja medu, ki je potekalo v organizaciji ČZS s ciljem spodbuditi čebelarje, ki pride­ lujejo kakovosten med, k vključevanju v sheme kakovosti. Na državno senzo­ rično ocenjevanje se lahko uvrstijo le vzorci, ki so na mednarodnih in sloven­ skih ocenjevanjih dosegli naziv prvaka vrste. Državno senzorično ocenjevanje se lahko izvede, če so v posamezni ka­ tegoriji vsaj trije vzorci. V letu 2017 se je ocenjevalo v štirih kategorijah, in sicer v kategorijah: gozdni, smrekov, kosta­ njev in cvetlični med. Prejeli smo tudi en vzorec akacijevega medu (Čebelar­ stva Kimovec iz Šenčurja) in en vzorec lipovega medu (Čebelarstva Cernatič iz Šempasa), vendar se zaradi premajh­ nega števila vzorcev v teh kategorijah nista uvrstila v nadaljnje ocenjevanje. Državni prvaki v posamezni kategori­ ji so bili izpostavljeni tudi kemijskim analizam, s katerimi sta bili potrjeni tudi kakovost in varnost. Svečana zaključna prireditev in uradna razglasitev rezultatov s pode­ litvijo priznanj in pokalov sta potekali v petek, 8. 12. 2017, v Čebelarskem cen­ tru Slovenije. V kategoriji GOZDNI MED je na­ ziv državnega prvaka v senzoričnih lastnostih medu osvojil Janko Pod- križnik (Ljubno ob Savinji), 2. mesto Anton Meglič (Tržič), 3. mesto Lojze Lipnik (Orehova vas), zahvalo za uvr­ stitev pa je dobil tudi Marjan Kocjan- čič (Hrastovlje). V kategoriji CVETLIČNI MED je naziv državnega prvaka v senzoričnih lastnostih medu osvojilo Obalno čebe- larsko društvo Koper, 2. mesto Matjaž Berdnik (Dobrova), 3. mesto Bruno Kirbiš (Limbuš) ter zahvalo za uvrsti­ tev Mitja Šibila (Tržec). V kategoriji KOSTANJEV MED je naziv državnega prvaka v senzoričnih lastnostih medu pripadel Čebelarstvu Klemenčič (Škofja Loka), 2. mesto je osvojil Luka Jurečič (Cerklje ob Krki) in 3. mesto Janez Brvar (Miklavž na Dravskem polju). V kategoriji SMREKOV MED je na­ ziv državnega prvaka v senzoričnih lastnostih medu osvojil Bruno Berlot (Tolmin), 2. mesto je pripadlo Mitju Smrdelu (Kranj) in 3. mesto Tomažu Koklu (Preddvor). Vsem udeležencem prireditve smo predstavili pomen shem višjih kakovo­ sti in priložnosti, ki jih sheme kakovo­ sti prinašajo, ter prisotne nagovorili k vključevanju v sheme kakovosti. Prido­ bili pa so tudi navodila glede vključe­ vanja in delovanja. Potrjena kakovost s strani kemijskih analiz je zagotovo dokaz, da se čebelarji lahko vključijo v sistem višje kakovosti in svojim potro­ šnikom ponudijo med preverjene višje kakovosti. Svečano podelitev smo za­ okrožili z medeno kulinariko in s kul­ turno­zabavnim programom. Vsem nagrajencem iskrene čestit­ ke in še naprej veliko uspeha pri delu! Drugim pa povabilo k sodelovanju na ocenjevanjih v tem letu. Pridobljena priznanja z ocenjevanj in vključenost v shemo kakovosti so zagotovo argu­ menti, s katerimi kupcem dokažete, da delate dobro! Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Kategorija cvetlični med Fo to : M ar ija n Do lin še k Kategorija smrekov med Kategorija kostanjev med Kategorija gozdni med Licencirani novi preskuševalci medu Po uspešno opravljenem izobraževanju na Biotehniški fakulteti v senzoričnem prepoznavanju medu so na predlog Komisije UO ČZS za ocenjevanje in uporabo čebeljih pridelkov in po potrditvi na UO ČZS ob tej priložnosti prejeli licence tudi novi preskuševalci medu: Bernarda Boštjančič iz Prestranka, Roman Klopčič iz Grosuplja, Mitja Šibila iz Vidma pri Ptuju, Lilijana Rajković iz Ljubljane, Franc Žerjal Mal iz Ljubljane, Drago Posega iz Postojne, Mihael Močnik iz Rač in Re- nata Močnik iz Rač. Želimo jim veliko uspeha pri delu in aktivnega vključevanja na področju senzorične analize medu. 1/2018 letnik CXX 23 OBVESTILA ČZS Javna obravnava pravilnika o varozi Čebelarska zveza Slovenije in Upra­ va RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin organizirata javno obravnavo osnutka »Pravilnika o ukre- pih za ugotavljanje, zatiranje in prepreče- vanje varoze čebel«, ki bo v četrtek, 25. 1. 2018, ob 16. uri na Čebelarski zvezi Slo­ venije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ 2. Festival čebelarske pesmi Lukovica 2017 Na 2. festivalu čebelarske pesmi v Lukovici, ki je potekal 1. decembra 2017, se nam je predstavilo s svojim programom osem zborov, ki so v svoj repertoar med drugim uvrstili tudi vsaj eno pesem s čebelarsko tematiko. Nastopajoči zbori so bili: Mešana pev­ ska skupina dr. France Prešeren Ži­ rovnica ­ Breznica, zborovodkinja Ire­ na Kosmač; Moški pevski zbor Laško, zborovodja Dejan Jakšič, prof.; Mešani pevski zbor Pentakord, zborovodkinja Lilijana Stepic; KUD »Simon Jenko« − Trbojske ljud­ ske pevke, zboro­ vodkinja Nevenka Vidmar; Moška pevska skupina »SOSEDJE«, zbo­ rovodja Tone Špendov; Mešani pevski zbor DU Šentrupert, zbo­ rovodkinja Duška Lah Peček; Moški pevski zbor Janka Kersnika Lukovica, zborovodja Igor Velepič; Komorni moški zbor ČZS, zborovodja Aleš Sedušak. Strokovno mnenje o izvajanju pe­ smi in o posameznih zborih je podal maestro Milivoj Šurbek, red. prof. diri­ gent in pianist, ki je pohvalil napredo­ vanje vseh zborov, tudi tistih, ki kljub letom svojih članov še vedno nastopa­ jo. Skozi zgodovino in delo posame­ znih zborov nas je s spremno besedo vodil podpredsednik ČZS g. Marko Alauf, ki nam je napovedal tudi, kaj bodo zapeli. Besede zahvale in pohvale vsem zborom sta v imenu organizator­ jev Občine Lukovica in ČZS izrekla žu­ pan občine Lukovica g. Matej Kotnik in podpredsednik ČZS g. Anton Tomec in ob tem že povabila na 3. Festival čebe­ larske pesmi Lukovica 2018. Matej Mandelj, tajnik ČZSFo to : D ra go Ju te rš ek Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev letos 20. 4. 2018 Obveščamo vas, da bo v letu 2018 dan odprtih vrat slovenskih čebelar- skih društev potekal v mesecu aprilu, in sicer v petek, 20. 4. 2017. ČZS je v lanskem letu organizirala natečaj poslikave panjskih končnic za učence 2. triade OŠ in čebelarske krož­ ke. V oktobru je bila organizirana tudi delavnica za likovne pedagoge, ki jo je vodil gospod Janko Mlakar. Likovnim pedagogom je predstavil pomen panj­ ske končnice in različno motiviko pri njihovi poslikavi, ki jim bo v pomoč pri ustvarjanju z otroki. Natečaj poslikave panjskih končnic je odprt od novembra 2017 do marca 2018. Do sredine marca morajo OŠ na ČZS posredovati število ustvarjenih panjskih končnic. Namen natečaja je, da se poslikane panjske končnice izpod otroških rok namesti­ jo na čebelje panje okoliških čebe­ larjev. Na takšen način bodo učenci spoznali tudi lokal­ ne čebelarje in na nek način posvo­ jili čebeljo druži­ no, ki jo bo krasila panjska končnica določenega otro­ ka. S tem namenom organiziramo v letošnjem letu dan odprtih vrat sloven­ skih čebelarskih društev nekoliko prej, saj bo nameščanje panjskih končnic preprostejše. Dan odprtih vrat bo tako potekal v petek, 20. 4. 2017. Ta dan bo­ sta potekala predaja panjskih končnic učencev čebelarjem in nameščanje na čebelje panje. Seveda se ob tem obisko­ valcem predstavijo tudi čebelarstvo, naša čebela, čebelarska oprema in vse, kar je v tem letnem času mogoče. Pri organizaciji predaje panjskih končnic in dogovorih vam bomo pomagali na ČZS, ki bo prejela povratne informacije o številu ustvarjenih panjskih končnic in šolah, ki so se v natečaj vključile. Rav­ no tako bomo za ta dan pripravili pro­ mocijski material in gradivo, ki ga bo­ ste lahko razdelili učencem in drugim obiskovalcem. Material bo možno pre­ vzeti predvidoma po 15. marcu v Čebe­ larskem centru Slovenije in na občnem zboru 7. aprila 2018. Prijave čebelarskih društev zbiramo na naslovu natasa. strukelj@czs.si. Nataša Lilek in Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalki JSSČ Fo to : N at aš a L ile k 1/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 24 Fo to : N ik os K ok ol ak is, G rč ija Deseti natečaj čebelarske fotografije ČZS že desetič zapored razpisuje »Natečaj za čebelarsko fotografijo«, ki bo četrtič tudi mednarodni. Natečaj je letos posvečen svetovnemu dnevu če- bel. Na njem lahko s svojimi avtorski­ mi fotografijami, ki še nikoli niso bile objavljene, sodelujejo fizične osebe iz katere koli države. Natečaj obsega te­ matske sklope: 1. Čebela in rastlin­ ski svet, 2. Življenje čebel (biologija), 3. Čebelarska opravila in čebelji pridel­ ki, 4. Tradicionalni čebelnjak, 5. Sve­ tovni dan čebel (slike različnih opra­ ševalcev). Vsak avtor lahko sodeluje bodisi v enem bodisi v vseh tematskih sklopih. Poleg teh sklopov pa razpi­ sujemo še poseben tematski sklop 6. Čebela in jaz, v katerem lahko s svoji­ mi fotografijami sodelujejo mladi od 6. do 18. leta. V tem sklopu pridejo v poštev različni motivi raziskovanja in spoznavanja čudežnega sveta čebel ter odnos in srečevanje mladih s čebelami. Za vsak tematski sklop lahko avtor pošlje največ po tri digitalne fotografske posnetke, barvne ali črno­bele, v ločljivo­ sti 300 dpi ali več. Vsaka fotografija mora biti opremljena z zaporedno številko, na­ slovom fotografije, naslovom tematske­ ga sklopa in z letnico njenega nastanka. Fotografije iz tematskega sklopa Tradi­ cionalni čebelnjak morajo biti opremlje­ ne tudi s podatki o lastniku čebelnjaka. Fotografije pošljite na e-naslov: marko.borko@czs.si ali na nosilcih elektronskih podatkov (zgoščenke, USB-ključi) po navadni pošti na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, Slovenija s pripisom »Fotonatečaj 2018«, lahko pa jih oddate tudi osebno. Vsi prispeli nosil­ ci elektronskih podatkov ostanejo v lasti ČZS. V vseh primerih morajo biti prilo­ ženi podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, telefonska številka, e­naslov). Fotografije bo ocenjevala strokovna komisija po vnaprej določenih me­ rilih. Ta so: izpovednost, izvirnost, tehnična oblikovanost, estetika in rasa čebel. Ker je Slovenija domovina kranjske čebele (Apis mellifera carnica), bodo imele prednost pri nominiranju fotografije s to raso čebel. Za tematski sklop tradicionalni čebelnjak oz. stoji­ šče velja poleg navedenih še dodaten pogoj, to je, da je predmet ocenjevanja tudi urejenost čebelnjaka in okolice. Avtorji fotografij so pred ocenjeva­ njem anonimizirani. Žirija bo nomi­ nirala po tri avtorje najboljših fotogra­ fij v posameznem tematskem sklopu, izmed njih pa bo izbrala in podelila zlato, srebrno in bronasto priznanje. Dobitniki enega izmed navedenih pri­ znanj bodo prejeli nagrado in listino. Vsi preostali nominiranci bodo prejeli listino o nominaciji, drugi sodelujoči pa potrdilo o sodelovanju na natečaju. Rok za oddajo fotografij je 22. janu- ar 2018. Razglasitev zmagovalcev in slovesna podelitev priznanj bosta na sejmu ApiSlovenija 2018 v nedeljo, 18. marca 2018, v Celju. Po podelitvi pri­ znanj bodo zmagovalci objavljeni tudi na spletni strani ČZS: www.czs.si. Vse nominirane fotografije bodo razsta­ vljene na sejmu ApiSlovenija 2018, po­ zneje pa v Čebelarskem centru Sloveni­ je na Brdu pri Lukovici. Za podrobnejše informacije lahko pokličete g. Marka Borka po telefonu, št.: 051/637 204. ČZS Vabilo proizvajalcem slovenske čebelarske opreme V času razglasitve 20. maja za sve­ tovni dan čebel Ministrstvo za kme­ tijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slove­ nije, nadaljuje pripravo kataloga po­ nudbe slovenskih proizvajalcev čebe­ larske opreme. Dejavnosti promocije svetovnega dne čebel, ki so bile opra­ vljene v preteklih treh letih, prispevajo k vedno večji prepoznavnosti sloven­ skega čebelarstva na svetovni ravni. Ta prepoznavnost na številnih področjih ponuja priložnosti za nadaljnji razvoj in širitev na tuje trge. Eno od teh po­ dročij je ponudba slovenske čebelarske opreme. Namen priprave kataloga je, da se ponudba slovenske čebelarske opreme zbere na enem mestu. Katalog bo med drugim služil za predstavitev ponudbe v okviru različnih mednarodnih dejav­ nosti, ki potekajo s ciljem večje inter­ nacionalizacije gospodarstva. Vabimo vse proizvajalce slovenske čebelarske opreme, ki se še niste pridru­ žili pripravi skupnega kataloga opreme, da to storite. Vse zainteresirane obve­ ščamo, da je rok za odločitev o sodelo­ vanju v katalogu 20. 1. 2018. Prijave se zbirajo na Čebelarski zvezi Slovenije (nocb@czs.si). S skupno predstavitvijo in nastopom bomo lažje osvojili svet! Mag. Snežana Popovič, vodja službe za EU koordinacijo in mednarodne zadeve pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS 1/2018 letnik CXX 25 OBVESTILA ČZS Predlogi za odličja oz. plakete Antona Janše v letu 2018 Predlogi za dobitnike odličij Anto- na Janše I. stopnje Čebelarska društva in območne čebelarske organizacije prosimo, da najpozneje do 1. 2. 2018 na naslov ČZS pošljete pisne predloge za dobitnike odličij Antona Janše I. stopnje ter pla­ ket Antona Janše v letu 2018. Pri obli­ kovanju predlogov upoštevajte merila veljavnega Pravilnika o odlikovanjih, priznanjih in nagradah, ki je objavljen na spletni strani ČZS. Na tej spletni strani boste našli tudi obrazec za pri­ pravo predloga. Praznovanje obletnic delovanja če- belarskih društev Vse čebelarske organizacije, ki bo­ ste v letu 2018 praznovale 50­, 70­ ali 90­letnico svojega delovanja in boste tako tudi prejemnice odličja Antona Janše, prosimo, da to do 10. 2. 2018 pi­ sno sporočite na naslov ČZS. Čebelar­ ske organizacije, ki boste v letu 2018 praznovale 100­ ali večletnico svojega delovanja in boste tako prejemnice plakete Antona Janše, prosimo, da to prav tako do 1. 2. 2018 pisno sporočite na naslov ČZS. Dodatne informacije prejmete pri tajniku ČZS, matej.mandelj@czs.si, 041/337 854. Komisija UO ČZS za odlikovanja in nagrade Uporaba vezane knjige računov in poročanje o pavšalnem nadomestilu Namesto davčnih blagajn lahko še naprej uporabljate vezano knjigo ra- čunov. Obveščamo vas, da je bila spre­ jeta novela Zakona o davčnem potrje­ vanju računov, ki omogoča, da lahko zavezanci namesto davčnih blagajn TRAJNO uporabljajo vezano knjigo računov, še vedno pa morajo podat­ ke o vseh računih, izdanih z uporabo vezane knjige, na FURS sporočiti naj- kasneje do desetega dne v naslednjem mesecu. Več o davčnem potrjevanju računov si lahko preberete na spletni strani www.czs.si/objave_podrobno_ czs/8895. Poročanje o višini obračunanega pavšalnega nadomestila: Čebelarje, ki so v letu 2017 imeli dovoljenje FURS­ ­a za obračunavanje 8­% pavšalnega nadomestila, obveščamo, da morajo do 31. 1. davčnemu organu poročati o višini obračunanega pavšalnega na­ domestila za leto 2017. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Najava tečajev za čebelarje začetnike 2018 Čebelarska zveza Slovenije bo v letu 2018 organizirala osem tečajev za če­ belarje začetnike. Tečaji bodo tako potekali v Murski Soboti, Hočah (Pi­ vola), Mozirju, na Brdu pri Lukovici, v Lescah, na Grmu Novo mesto, v Pivki in Novi Gorici. Tečaji so namenjeni predvsem prihodnjim čebelarjem in čebelarjem začetnikom, ki čebelarijo manj kot tri leta ter se še niso udeležili tečaja za začetnike, so po možnosti že včlanjeni v čebelarska društva in ima­ jo čebelarskega inštruktorja. Prijave se začno zbirati v ponedeljek, 9. januarja 2018, ob 19.00 z izpolnitvijo spletnega obrazca za posamezno lokacijo tečaja. Povezave na prijavne obrazce bodo objavljene na spletni strani ČZS! Na posamezni tečaj lahko sprejmemo 50 udeležencev. Če bo prijav več, se te uvrstijo na čakalni seznam za primer morebitne kasnejše izpraznitve pro­ stega mesta (v našem interesu je, da so tečaji zapolnjeni do konca). ČZS Čebelam najbolj prijazna občina 2017 je Ljubljana ČZS je v sodelovanju s Semenarno Ljubljana tudi leta 2017 izvedla natečaj Čebelam najbolj prijazna občina. To je tokrat postala Mestna občina Ljublja­ na, na predlog ČD Barje, Moste ­ Po­ lje, Ljubljana ­ center, Tacen in Urbani čebelar. Drugo mesto je zasedla Obči­ na Črna na Koroškem na predlog ČD Črna na Koroškem in Žerjav. Tretje mesto pa je pripadlo Občini Mozirje na predlog Čebelarske družine Janeza Goličnika. Vsak čebelar iz navedenih treh občin bo prejel tri različne vre­ čice medovitega semena. Navedene občine so pozitiven vzgled odličnega sodelovanja med lokalno skupnostjo in čebelarji, zato prav vsem iskrene čestitke. Vloge za natečaj navedenih občin si lahko ogledate na spletni povezavi www.czs.si/Admin/load. php?sif_ob=2&sif_file=objave_po­ drobno_czs&sif_parent=8861. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Hladna zima je pravi čas za nakup vetrovke Na voljo so oblačila za prosti čas. Naročila sprejemamo v tajništvu ČZS na 041/370 409, 01/729 61 00 ali bar­ bara.dimc@czs.si. Oblačila pošljemo tudi po pošti. Tajništvo ČZS Artikel Cena v € z DDV Polo majica, M in Ž, velikosti od S–XXXL, 67-% bombaž in 33-% poliester 18,30 Majica, M in Ž, velikosti od S–XXXL, 67-% bombaž in 33-% poliester 15,30 Vetrovka, M in Ž, velikosti od S–XXXL, iz materiala, ki je odporen na dež in veter, 100-% poliester 60,70 Kapa s ščitnikom, 100-% bombaž 7,9 1/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 26 Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 7. jan. 16.00 1. sklop* Suzana Skerbiš OŠ Dekani, Dekani 32, Dekani ga. Skerbiš 041/645 763 8. jan. 16.00 5. sklop* mag. Vida Lešnik OŠ Koroški Jeklarji, Javornik 35, Ravne na Koroškem ga. Lešnik 041/645 792 8. jan. 17.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tanja Magdič ČRIC, Lesce, Rožna dolina 50a g. Perčič 041/523 781 9. jan. 16.00 5. sklop* mag. Vida Lešnik Hram kulture A. Tovornika, Mariborska cesta 26, Selnica ob Dravi ga. Lešnik 041/645 792 9. jan. 16.00 Apitehnični ukrepi Aleš Bozovičar Čebelarski dom Hrastnik ga. Kandolf Borovšak 040/436 514 9. jan. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Nataša Lilek Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica g. Šabec 070/758 752 10. jan. 16.00 1. sklop* Suzana Skerbiš pri Atelšku, Povir 52a, Sežana ga. Skerbiš 041/645 763 10. jan. 17.00 4. sklop* Suzana Skerbiš pri Atelšku, Povir 52a, Sežana ga. Skerbiš 041/645 763 10. jan. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin nekdanja Srednja šola Metlika, Partizanski trg 4, Metlika ga. Kokot 031/393 818 10. jan. 18.00 Delavnica o uporabi spletnih aplikacij (vnos in registracija stojišč, SIRIS, GERK) za upravljalce pašnih redov Aleš Bozovičar Pri Atelšku, Povir 52, Sežana g. Gombač 031/307 940 11. jan. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 11. jan. 16.00 2. sklop* Mateja Ratiznojnik Gostilna in picerija Šadl, Križevci pri Ljutomeru 10, Križevci pri Ljutomer ga. Ratiznojnik 031/622 730 11. jan. 18.00 2. sklop* mag. Mira Jenko Rogelj Zadružni dom Zadvor, Cesta II. grupe odredov 43, Ljubljana Dobrunje ga. Jenko Rogelj 041/645 769 12. jan. 17.00 5. sklop* Mateja Ratiznojnik V prostorih Občine Kobilje, Kobilje 56, Kobilje ga. Ratiznojnik 031/622 730 12. jan. 18.00 3. sklop* mag. Ivo Planinc OŠ Dobravlje, Dobravlje 1, Dobravlje g. Planinc 041/740 805 14. jan. 10.30 Sadjarstvo in čebelarstvo** Janez Gačnik Dom krajevne skupnosti, Tržaška 11, Vrhnika g. Keršmanc 031/471 194 15. jan. 16.00 1. sklop* Suzana Skerbiš MGC Gaber, Cesta Notranjskega odreda 45, Stari trg pri Ložu ga. Skerbiš 041/645 763 15. jan. 16.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Nataša Klemenčič Štrukelj II. Osnovna šola, Šolska ulica 5, Slovenska Bistrica g. Prah 041/768 351 15. jan. 17.00 5. sklop* mag. Ivo Planinc Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Tumov drevored 6, Tolmin g. Planinc 041/740 805 15. jan. 18.00 4. sklop* Suzana Skerbiš MGC Gaber, Cesta Notranjskega odreda 45, Stari trg pri Ložu ga. Skerbiš 041/645 763 16. jan. 16.00 1. sklop* mag. Vida Lešnik Čebelarski dom, Čebelarska ulica 2, Lovrenc na Pohorju ga. Lešnik 041/645 792 16. jan. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj g. Drev 051/341 748 Urnik usposabljanj v januarju Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spre­ menjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Na usposabljanja o Api- tehničnih ukrepih, Smernicah dobrih higienskih navad (osnovne in obnovi- tvene) s seboj obvezno prinesite veteri- narski dnevnik. VF NVI izvaja znotraj Programa izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel izobraže­ vanja v naslednjih vsebinskih sklopih: 1. sklop: Prepoznavanje bolezenskih znakov bolezni pri čebeljih družinah; 2. sklop: Ugotavljanje in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih dru­ žinah; 3. sklop: Ukrepi za zaščito zdrav­ ja čebel s področja obvladovanja varoze; 4. sklop: Poznavanje zdravil za zdravlje­ nje bolezni pri čebeljih družinah, sledlji­ vost nabave in uporabe zdravil, ustre­ zno shranjevanje zdravil in neškodljivo odstranjevanje neporabljenih zdravil; 5. sklop: Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje bolezni pri čebeljih dru­ žinah, vodenje in hranjenje evidenc; 6. sklop: Izobraževanje čebelarjev za­ četnikov s področja zdravstvenega var­ stva čebel. 1/2018 letnik CXX 27 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 16. jan. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica g. Šabec 070/758 752 16. jan. 17.00 4. sklop* Anita Vraničar Novak Kulturni center Semič, Prosvetna ulica 4, Semič ga. Vraničar Novak 041/649 495 16. jan. 17.00 4. sklop* Mateja Ratiznojnik Kulturno in upravno središče Sv. Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14, Sveti Jurij ob Ščavnici ga. Ratiznojnik 031/622 730 16. jan. 17.00 3. sklop* Alenka Jurić Čebelarski dom Izlake, Valvazorjeva 2, Izlake ga. Jurić 041/900 005 16. jan. 18.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tanja Magdič Park vojaške zgodovine, Kolodvorska cesta 51, Pivka g. Dolgan 040/757 694 16. jan. 18.15 5. sklop* Alenka Jurić Čebelarski dom Izlake, Valvazorjeva 2, Izlake ga. Jurić 041/900 005 17. jan. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak Dvorana KS Vnanje Gorice g. Peček 041/482 492 17. jan. 17.00 4. sklop* Suzana Skerbiš OŠ Dekani, Dekani 32, Dekani ga. Skerbiš 041/645 763 17. jan. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Center biotehnike in turizma – Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto ga. Hudoklin 07/393 47 34 17. jan. 17.30 Apitehnični ukrepi Aleš Bozovičar OŠ Dobravlje, Dobravlje 1, Dobravlje g. Turk 041/724 831 18. jan. 16.00 Čebelje paše v Sloveniji Jure Justinek Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 19. jan. 17.00 Izbrana poglavja biologije čebel** Franc Podrižnik Občina Škofljica, Šmarska 3, Škofljica ga. Dolinar 041/617 026 19. jan. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Nataša Lilek Čebelarski dom Sela pri Otovcu, Sela pri Otovcu 25 g. Milinkovič 030/604 090 22. jan. 17.00 Apiterapija** Franc Šivic Zadružni dom Zadvor, Cesta II. grupe odredov 43, Dobrunje ga. Počervina 040/666 208 23. jan. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak Dom čebelarjev ČD Škofja Loka, Brode 37, Škofja Loka g. Novak 041/590 166 23. jan. 17.00 2. sklop* mag. Ivo Planinc Prostori krajevne skupnosti, Podpeška cesta 380, Notranje Gorice g. Planinc 041/740 805 23. jan. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Nataša Lilek Pri Atelšku, Povir 52, Sežana g. Gombač 031/307 940 24. jan. 16.00 Čebelje paše v Sloveniji Jure Justinek ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce g. Perčič 041/523 781 24. jan. 16.00 1. sklop* Suzana Skerbiš Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Skerbiš 041/645 763 24. jan. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak Zavod za gozdove, Trg Sv. Ahacija 2, Idrija g. Kolenc 041/468 121 24. jan. 16.30 Možnosti pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tanja Magdič KGZS Murska Sobota, Štefana Kovača 40, Murska Sobota g. Rožman 041/751 824 24. jan. 17.00 Apitehnični ukrepi Aleš Bozovičar Četrtna skupnost Bežigrad, Vojkova 1, Ljubljana g. Nikoloski 041/521 525 24. jan. 17.00 4. sklop* Suzana Skerbiš Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Skerbiš 041/645 763 24. jan. 17.00 1. sklop* Anita Vraničar Novak Felicijanova dvorana, Grad Sevnica, Cesta na grad 15, Sevnica ga. Vraničar Novak 041/649 495 24. jan. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Restavracija Štefanič, Bizeljska cesta 37, Brežice g. Kelhar 031/893 230 25. jan. 17.00 5. sklop* Mateja Ratiznojnik Čebelarski dom, Boračeva 40d, Radenci ga. Ratiznojnik 031/622 730 25. jan. 17.30 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak Kmetijska zadruga Medvode g. Ločniškar 051/636 504 26. jan. 16.00 4. sklop* Suzana Skerbiš PGD Cerknica, Notranjska cesta 42b, Cerknica ga. Skerbiš 041/645 763 26. jan. 17.00 5. sklop* Suzana Skerbiš PGD Cerknica, Notranjska cesta 42b, Cerknica ga. Skerbiš 041/645 763 26. jan. 17.00 Izbrana poglavja biologije čebel** Franc Podrižnik Kulturni center Rogaška Slatina, Celjska cesta 3a, Rogaška Slatina g. Janžek 031/608 879 1/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 28 X. DRŽAVNI ČEBELARSKI SEJEM 3.-4. februar 2018 HALA 2 BEOGRAJSKEGA SEJMAZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV SRBIJE www.spos.info V orgаnizаciji SPOS bo 3. in 4. februarja 2018 v Beogrаdu potekal Deseti držаvni čebelаrski sejem z mednarodno udeležbo, s pestro prodajno, razstavno, izobraževalno, promocijsko, gospodarsko in turistično vsebino. Lani je sejem obiskalo skoraj 10.000 čebelarjev. Dodatne informacije poiščite na spletni strani: www.spos.info/kompletan-program-jubilarnog-x-drzavnog-pcelarskog-sajma Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,25 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90%) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Prekuhava voščin brez medu in cvetnega prahu v zaprtih plastičnih vrečah. Sati morajo biti prešteti, sicer menjava ne bo mogoča. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI RUMENO VEDRO 12,5 KG 3,2 EUR PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,25 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ GRELNIKI ZA MED VIŠINA 80 CM 187 EUR VIŠINA 100 CM 197EUR KAKOVOSTNA RSF- TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 15.00–17.00 v januarju ob sobotah zaprto ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. apis.med93@gmail.com Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 NAKLADNI AŽ-PANJ IZOLACIJSKA PENA E 100-KG RSF-POSODA 10-% ZNIŽANJE – AKCIJSKA CENA 87,3 EUR Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 29. jan. 17.00 Apiterapija** Franc Šivic Čebelarski dom ČD Zagorje (pri piceriji Čebelica), Valvazorjeva 2, Izlake ga. Dolinšek 031/881 999 30. jan. 16.00 3. sklop* mag. Vida Lešnik OŠ Mežica, Partizanska cesta 16, Mežica ga. Lešnik 041/645 792 30. jan. 16.00 4. sklop* Mateja Ratiznojnik Gasilski dom Banovci, Banovci 19, Veržej ga. Ratiznojnik 031/622 730 30. jan. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak OŠ Radeče (2. nad.), Šolska pot 5, Radeče g. Bregar 041/668 305 31. jan. 17.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Nataša Klemenčič Štrukelj OŠ Livada, Ulica Dušana Kraigherja 2, Ljubljana g. Süssinger 051/604 492 31. jan. 17.00 5. sklop* Anita Vraničar Novak Večnamenski dom na Trebelnem, Trebelno ga. Vraničar Novak 041/649 495 31. jan. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin V prostorih občine Rogatec, Ceste 11, Rogatec g. Pavlovič 040/814 270 1. feb. 18.00 Čebelarjenje v AŽ-panju skozi leto s poudarkom na prekinitvi zalaganja – boljše izkoriščanje čebelje paše in enostavnejši obračun z varojo Boštjan Noč Osnovna šola Idrija, Lapajnetova 50, Idrija g. Kolenc 041/468 121 * Program izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel (vsi izvajalci so dr. vet. med.). ** Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva. 1/2018 letnik CXX 29 OGLASI Mali oglasi PRODAM Cvetlični, lipov in hojev med, tel.: 041/614 683 (v večernih urah). Matični mleček, pridelan v Sloveniji, iz ekološke pridela­ ve, pakiran po 15 g in 30 g, tel.: 040/570 933. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta­ njev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, kostanjev in gozdni med, pridelan 2017, tel.: 041/881 830. Akacijev, cvetlični, kostanjev in ajdov med lastne pridelave, cena po dogovoru, z možnostjo dosta­ ve, tel.: 041/252 695. Cvetlični med, možna dostava, tel.: 06/963 13 28. Cvetlični med, dostava po celi Sloveniji, možna menjava za vosek, tel.: 041/385 620. Kristaliziran cvetlični in mešani gozdno­cvetlični med v sodih po 80 kg (Cerkno), tel.: 031/892 952. Kakovosten kostanjev, gozdni in smrekov med, v kozarcih ali sodih, SMGO, tel.: 070/869 248. Cvetlični in gozdni med, tel.: 031/882 295. AŽ-satnike, lipove, kakovostne, 6­krat vrtane, ugodno, možna menjava za vosek, tel.: 031/753 345. Begalnice za LR­panje, tel.: 040/462 613 (po 15. uri). Nekaj nadgrajenih 2/3 LR­pa­ njev z vso dodatno opremo, tel.: 041/875 255. Prevozni čebelnjak za 12 + 5 AŽ­ ­panjev, kovinske izvedbe, zaradi zmanjšanja čebelarstva, premik je možen spomladi (okolica Roga­ ške Slatine), tel.: 040/575 924. Več rabljenih AŽ­panjev, tudi troetažnih, po ugodni ceni (Med­ vode), tel.: 01/361 37 35. Talilnik voščin, nerjaveč, hidra­ vlični na elektriko ali plin, tel.: 041/329 435. KUPIM Čisti čebelji vosek ter tovornjak ali večji zabojnik za prevoz čebel, tel.: 031/753 345. 10 rabljenih AŽ 10­satarjev (Sa­ vinjska), tel.: 070/295 611. 10.-11.02.2018. SEJEMSKI PROSTOR GUDOVAC 14. 5. RAZSTAVA VINAIN VINOGRADNISKE OPREME MEDNARODNI SEJEM CEBELARSKI organizatori: BJELOVARSKI SAJAM d.o.o. HRVAŠKA ČEBELARSKA ZVEZA Na sejemskem prostoru Gudovac v Bjelovarju v organizaciji Bjelovarskega sejma d.o.o. in Hrvaške čebelarske zveze bo 10. in 11. februarja 2018 potekal 14. MEDNARODNI ČEBELARSKI SEJEM. Sejem bo potekal v treh delih: 1. razstava in prodaja medu ter ostalih čebeljih pridelkov; 2. razstava in prodaja čebelarske opreme ter: 3. izobraževalni del TEL: +385 (0)43/238-840 FAX: +385 (0)43/238-841 E-POŠTA: caus@bj-sajam.hr kovacic@bj-sajam.hr prodaja@bj-sajam.hr www.bj-sajam.hr Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 1/2018 letnik CXX30 OGLASI POLNJENJE MEDU V VREČKE Za vas napolnimo med v priročno pakiranje, v 8 gramske vrečke. Naj bo vaš med, v praktični embalaži, prisoten povsod, tako v gostinskih lokalih, kot v vsakem pohodniškem nahrbtniku. INHALACIJA IZ PANJA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, API- AEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. KONCENTRATI ZA MEŠANJE V MED Pri nas dobite kakovostne koncentrate za mešanje v med • koncentrat ameriškega slamnika (125 g), • koncentrat soka rdeče pese (125 g), • koncentrat smrekovih vršičkov (500 g). Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 775, info@medikoel.com, www.medikoel.com, www.s-mediko.com OglasCebelar5.indd 1 08/12/2017 16:04 Čebelarska oprema Seražin Nudimo: - Čebelnjake - Panje - Točila - Pripomočki za odkrivanje satov - Opremo za rokovanje s sodi - Predelavo kamionov Obiščite nas na spletni strani: www.cebelarska-oprema.si e-mail: boris@serazin.si tel: 041-728-119 1/2018 letnik CXX 31 OGLASI Lastnosti: • Velika kontaktna površina med medom in grelnim telesom. • Enakomerna razporeditev grelne površine po celotni širini posode. • Stalna temperatura gretja, ki nikoli ne preseže 40 °C. • Preprosto vzdrževanje. Na voljo so naslednji modeli: Premer Moč Cena z DDV 170 mm 50 W 70,00 € 215 mm 50 W 75,00 € 300 mm 75 W 85,00 € 350 mm 100 W 95,00 € SPIRALNI POTOPNI TALILNIKI ZA MED Naročila sprejema in prodaja: Atelšek d. o. o., Povir 52a, Sežana E-pošta: vanja@atelsek.si GSM: 031/350 971 ali 031/667 158 Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. 1/2018 letnik CXX32 V SPOMIN Zapustili so nas MATIJA ANZELJC 1923-2017 Na začetku oktobra nas je zapustil dolgoletni čebe­ lar Matija Anzeljc, ki je bil eden od ustanovnih članov društva leta 1964. Že od ma­ lih nog se je ukvarjal s čebe­ larjenjem in delo nadaljeval, dokler mu je to dopuščalo zdravje. Matija je bil vsa leta dejaven član, bil je predse­ dnik društva v letih od 1968 do 1972. S svojim delom je zelo pripomogel k razvoju društva. Prizadeval si je za ozaveščenost in nova zna­ nja, tako pri sebi kot pri dru­ gih čebelarjih. Za svoje delo je prejel tudi več priznanj in odlikovanj. Leta 1994 je prejel odlikovanje A. J. III. stopnje, leta 2004 A. J. II. stopnje ter leta 2014 posebno listino kot čebelarski veteran. Letos pa je prejel še odlikovanje za ča­ stnega člana našega društva. ČD Slivnica pri Celju JOŽICA MOLARI 5. 4. 1932–12. 10. 2017 V Poljčanah, kjer je bila rojena, je obiskovala OŠ ter se izučila za natakarico. V iskanju zaposlitve je prišla na Koroško, spoznala ka­ snejšega moža Alojza, vne­ tega lovca in čebelarja, ter mu z vsem srcem pomaga­ la pri delu v Lovski družini Pogorevc in ČD Žerjav več kot štirideset let. Čebelarila je od leta 1968, članica ČD Žerjav pa je postala leta 1996 po smrti svojega moža. Po­ leg pomoči pri delu društva je bila predsednica nadzor­ nega odbora društva v letih od 1998 do 2008. Povprečno je čebelarila z osmimi čebe­ ljimi družinami, leta 2004 smo ji podelili odlikovanje A. J. III. stopnje. ČD Žerjav FILIP VIHTELIČ 1933–2017 Filip je bil že po svoji na­ ravi natančen pri svojem delu, in to se je videlo tudi v čebelarstvu. V Idriji je imel čebelnjak s 45 družina­ mi. Čutil je veliko potrebo po druženju in izmenjavi mnenj z drugimi čebelarji. Bil je tudi med pobudniki za ponovno oživitev delo­ vanja ČD Idrija leta 1980. Bil je tudi predsednik dru­ štva kar nekaj let, nato član različnih organov društva. Poznali smo ga kot čebe­ larja, ki je poznal teorijo in prakso, kar je rad razdajal tudi drugim, posebno za­ četnikom. Za svoje delo v čebelarstvu je prejel vsa tri odličja Antona Janše. Postal je tudi častni član ČD Idrija. Aktivno je čebelaril vsesko­ zi, do zadnjih nekaj let, ko mu zdravstvene težave tega veselja niso več dopuščale. ČD Idrija ROBERT BOBANEC 1940–2017 Ko je bila narava v pol­ nem razcvetu in so čebele pridno nosile med, nas je zapustil član našega dru­ štva, dolgoletni tajnik, pre­ jemnik številnih priznanj in odličen prijatelj, čebelar in dober človek Robert Boba­ nec. Rojen je bil 23. 4. 1940. Bil je dejaven delavec v raz­ ličnih komisijah društva, delegat ČZDM in je čebela­ ril v nakladnih panjih. Svoje čebele je imel na prelepem Pohorju v Pivoli, kjer si je zgradil tudi topel dom in preživljal ob ženi in sinu lepe trenutke. S svojim de­ lom je veliko pripomogel k uspešnemu delovanju dru­ štva, zato ga bomo ohranili v lepem spominu. Od njega smo se z njegovimi najbliž­ jimi poslovili z društvenim praporom na pobreškem pokopališču v Mariboru. ČD Alojz Greif Hoče ANTON ČEFERIN 1926−2017 Zapustil nas je čebelarski prijatelj in dolgoletni član. Rad je zahajal do čebelnjaka in skrbel za čebelje družini­ ce. Vse, kar se je dogajalo v povezavi s čebelarjenjem, je bila njegova priorite­ ta. Druženje in izmenjave mnenj s čebelarji so mu vse­ lej pomenili veliko. Vselej je bil pripravljen pomagati stanovskim kolegom in pri društvenih akcijah. Čebe­ larjenje ga je omrežilo leta 1955. S tremi panji na začet­ ku je kmalu začel širiti svoj hobi v kar zavidljivo število čebeljih družin. V tem ob­ dobju je čebelaril z največ 100 panji in jih je kar nekaj let vozil na pašo. Član ČD Žiri je bil od leta 1957. Bil je član nadzornega odbora ČD Žiri in član gradbenega odbora za čebelarski dom. Odlikovan je bil z odličjem A. J. leta 1975 in 1980. ČD Žiri 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si Med čebelarstva PISLAK BALI Obveščamo Vas, da pri nas lahko kupite v Sloveniji pridelan matični mleček odlične kakovosti, prav tako pa tudi cvetlični in gozdni med v želeni količini ali pakiran v kozarce. Ponujamo predelavo čebeljega voska v satnice. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 €, priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4% popusta. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE