LETO XXVIII. ŠT. 5. MAJ 1980 Umrl nam je Tito, umrl je človek, ki smo ga imeli najrajši. Ta ljubezen je bila izraz resnične sreče povezane s Titovim imenom — imenom, ki je in ostane simbol vseh jugoslovanskih delovnih ljudi. Tudi danes, ko ga ni več, ko se ne bomo več srečevali z njim, ko smo ga izgubili, bomo branili in čuvali tisto najsvetejše: svobodo in neodvisnost. Krvaveča srca in solzne oči nas vse zavezujejo, da bomo nadaljevali njegovo pot — pot svobode, enotnosti in sreče, pot po kateri moramo hoditi močni in združeni v samoupravni socialistični Jugoslaviji. Naj v nas trajno živi Titov duh svobode in bratstva med narodi in narodnostmi Jugoslavije in narodi vsega sveta! Slava revolucionarju in heroju tovarišu Titu! 8. maja je zaključila svojo pot štafeta mladosti Delati in ljubiti Oh, ta maj! Kaj vse prinaša s seboj! Ta mesec nam ne pomeni le enega v zaporedju dvanajstih v letu; maj je simbol mladosti, ljubezni, dela ... Ljudem se zdi imenitno že, če so rojeni v maju, ali če se zaljubijo v maju, ali če se poročijo v maju. Češnje že cvetijo, ptice niso več izjema, že kar glasno petje se sliši in še in še... Ja, ob vsem tem je kar čudno, da moramo oz. da lahko sploh še delamo. Pa vendar bi lahko rekli, da so to tudi najbolj delavni dnevi prav za mlade, ki jim maj ponuja toliko romantike, kajti šola se zaključuje, maturanti se »piflajo«, študenti tudi, na vrtu se začnejo težja opravila, na gradbiščih in cestiščih delajo s »polno paro«, tudi manjše delovne akcije so že organizirane, kmetje morajo še bolj zgodaj vstajati. Morda je za nas, ki smo zaposleni v tovarnah, maj še najmanj razburljiv, saj moramo vse leto delati bolj ali manj intenzivno (odvisno od tipa proizvodnje). Maj nas samo pripravi na to, da bomo morali še vse poletje delati večinoma v zaprtih prostorih, ko nas bodo sončni žarki žgečkali in zvabljali ven. Je že tako. Pa še dobro, da je tako... še kar dobro. Saj se še časov, lakote, gospodarskih kriz, mnogi spominjate prejšnjih hudih brezposelnosti, vojn ... Pred šestdesetimi leti je železničarjem vse prekipelo, saj so bili delovni pogoji že nevzdržni. Stavka je bila neizbežna, pomenila pa je tudi pospešitev prebujanja, osveščanja takratne delovne, revolucionarne množice. Delo (dobro delo) je človekova vrednota (ki jo je včasih težko izpolnjevati) in ji vsako leto posvetimo en dan. V teh prazničnih dneh je navada, da nekoliko razmišljamo o preteklosti, sedanjosti (tudi o prihodnosti »Le kaj bo, če...) in primerjamo. Delo nam je danes na srečo prijetna dolžnost, plemenititi nas, ker vedno želimo vsako delo čim bolje opraviti. Danes ni pomembno le, kako čim bolje delati na delovnem mestu, ampak moramo enako dobro poskrbeti tudi za čas po službi, šoli, ki ni nič krajši od delovnega, da ga bomo pametno, koristno izpolnili. Spomnimo pa se tudi tistih, ki jim delo še vedno predstavlja mučno nujno zlo, celo suženjstvo. Za izboljšanje delovnih pogojev in tudi večje spoštovanje človekovih pravic do svobodnega odločanja o delu skrbi svetovna humanitarna organizacija ILO (intemational labour organization — Mednarodna organizacija dela) v sklopu OZN. Maj pa ni le praznik dela, ampak tudi mesec mladosti in mesec osvoboditve naše domovine. Obujanju revolucionarnih tradicij je namenjen tudi Pohod okrog okupirane Ljubljane in avtorelly po poteh partizanske Ljubljane, pa tudi zaključno tekmovanje kviza Tito — revolucija — mir. Štafeta mladosti, ki povezuje vse narode in narodnosti Jugoslavije, je 8. maja zaključila svojo pot. V Sloveniji je bila 25. aprila. Povsod so jo pozdravile množice predvsem mladine, saj štafeta mladosti ne pomeni le običaja, ampak simbolizira tudi zavezo mladih, da bomo šli po revolucionarni poti svojih predhodnikov in priznavamo tovariša Tita za svojega velikega učitelja. V mesecu mladosti pa so zaradi in poleg vseh teh dogodkov še mnoga športna in kulturna srečanja mladih. Čeprav nam je danes lepo (a lahko bi bilo še lepše), smo vedno s čim nezadovoljni, kar naprej kaj kritiziramo. No, pa tako je tudi prav, saj nezadovoljstvo poraja željo po spreminjanju, ambicioznost je pot k ustvarjalnosti. Mladinka Kako smo gospodarili v I. tromesečju 1380 Težave, ki so se pojavljale tekom leta 1979 so večinoma ostale prisotne tudi v prvem tromesečju letos. Še vedno nas je pestilo pomanjkanje vlalken in to na začetku ter na koncu obravnavanega obdobja. Primanjkovalo je 4,5 dan vlakna od OHIS-a in tudi sicer so bile dobave vlakna neredne. Močno je bilo prisotno tudi pomanjkanje bombažnih in poteesterskih prej, barv7, kemikalij in rezervnih delov. Zatradi stalnega pomanjkanja surovin je bilo potrebno spreminjati proizvodni asortiman, kar pa je seveda negativno vplivalo na produktivnost lin kvaliteto. Pomanjkanje materiala im delovne sile pa je vplivalo na to, da planirane tretje izmene na brezčolnionih statvah ni bilo mogoče uresničiti. V TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken v obravnavanem obdobju plan oi bil dosežen, zaradi zgoraj omenjenih vzrokov. Sicer pa je predilnica dosegla plan v višini 88%, sukalnica 98%, oplamanitil-nica 82,6 % in tkalnica 97 % merjeno v votkih lin 107,8% pri proizvodnji rustikalnih zaves. Sama proizvodnja v oplemenitiinici pa je za 22.000 m 'tkanin večja kot v tkalnici, kar gre na račun kupljenih tkanin. Kar zadeva fiksne stroške so bili v primerjavi s planom preseženi za 5%. Indeksi zalog materiala, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov glede na normativ so bili v prvem tromesečju sledeči: zaloge materiala 49, zaloge pomožnega materiala 76, zaloge nedovršene proizvodnje 101, zaloge gotovih izdelkov 126, skupaj zaloge pa 97. Na domačem trgu je bila dosežena prodajna vrednost 90% planirane, prispevek za kritje pa je bil dosežen 99 %. S planom je bila predvidena stopnja skupnih znižanj v višini 30,5 %, dejansko pa so skupna znižanja dosegla stopnjo v višini 28 %, kar je za 2,3 odstot-kovne točke manj. Na zunanjem trgu je v primerjavi s planom dosežena prodaja za 7 % višja, stopnja prispevka za kritje pa je za 1,3 odstotkovne točke nižja od predvidene s planom. Povprečna stopnja popustov na kvaliteto je znašala 3,6%. Celotni prihodek je bil v primerjavi s planom dosežen le 86%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 29% višji. Pri tem je treba upoštevati, da je celotni prihodek ugotovljen po plačani realizacij i zmanjšan za 7,575.427,65 din zaradi neplačane prodaje. Če pa primerjamo celotni prihodek, ugotovljen po fakturirani realizaciji s planom, pa je ta dosežen 93% in za 30 % večji od doseženega v preteklem obdobju. Glede na plan je bila začasna razporeditev dohodka sledeča: dohodek je bil dosežen v vi- šini 88 % od planiranega, čisti dohodek v višini 84%, del za osebno in skupno porabo v višini 99 % in del za razširitev materialne osnove dela in rezerve v višini 25%. Glede na izpolnjevanje določil resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov lahko ugotovimo, da je v primerjavi s preteklim obdobjem dohodek po-rastal za 12%, pri čemer bi lahko sredstva za osebne dohodke naraščala le po stopnji 14,2%. Sredstva za osebne dohodke pa so v primerjavi s predhodnim obdobjem porastla za 19 %. Povprečno število delavcev po stanju ob koncu meseca je bilo 541, kar je 82 % planiranega. Proizvodnja v TOZD Konfekcija je bila v prvem tromesečju za 2% večja od planirane, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 27%. Fiksni stroški so bili preseženi za 8%. Zaloge materiala so bile za 36,5 % večje glede na normativ, zaloge nedovršene proizvodnje za 10,8% višje, zaloge gotovih izdelkov za 57,7 % manjše, celotne zaloge pa za 22,1% večje. Kar se tiče zalog se kaže prav obratna slika kot pri TOZD Proizvodnja. Tudi cene po (rosnega materiala in embalaže so že preskočile plansko ceno, in sicer prve za 16 % in druge za 12 %. Dosežena prodajna vrednost je bila na domačem trgu za 8% manjša od planirane, medtem ko je bila predvidena stopnja skupnih znižanj v višini 22,7 % presežena za 1,8 odstotkoma točke. Prodaja na zunanjem trgu je bila presežena za 300 „, prispevek za kritje pa za 36%. Povprečna stopnja popustov na kvaliteto je znašala 2,8 %. Celotni prihodek je v primerjavi s planom dosežen 93%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa je presežen za 74%. Dohodek je bil v primerjavi s planom presežen za 4%, čisti dohodek tudi za 4 %, na del za osebno in skupno porabo je začasno razporejeno 8.033.000,00 din, kar je ramo na višini planiranega, na del za izboljšanje materialne osnove dela in rezerv7 pa za 21% več od planiranega. Del za osebne dohodke se je v primerjavi s preteklim obdobjem povečal za 36%, dohodek pa za 64%. Zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka je v skladu z določili resolucije in dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Povprečno število delavcev po stanju ob koncu meseca je bilo 281, kar je za 4 manj od planiranega. TOZD Maloprodaja je v obravnavanem obdobju dosegla celotni prihodek, ki je sicer v7 primerjav7-! s planom za 1 % večji, vendar je dohodek zaradi povečanih materialnih stroškov dosežen 97%. V primerjav7! s preteklim obdobjem pa je celotni prihodek presežen za 37 %, dohodek pa kar za 54 %. Sredstva za osebne dohodke so naraščala po stopnji 32 kar je za 1,8 odstotkovne točke hitreje, kot bi po določilih resolucije in dogovora smela. Povprečno stanje delavcev7 po stanju ob koncu meseca je ravno na višini planiranega. TOZD Restavracija -in počitniški domovi je dosegla celotni prihodek, ki je za 6 % nižji od predvidenega s planom, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 19% višji. V primerjavi s preteklim obdobjem je dohodek večji za 40%, iz česar sledi, da bi lahko sredstva za osebne dohodke naraščala po stopnji 28,4%. Rast sredstev7 z osebne dohodke je bila 25%, kar pomeni, da je bila v skladu z določili resolucije in dogovora. Kljub temu, da je bil doseženi celotni prihodek za 6 % manjši od planiranega, pa je bil dohodek zaradi nižjih materialnih stroškov presežen za 8 %. Zaradi tega je bil tudi čisti dohodek za 12% večji, za 6% je bil večji del za osebne dohodke, nerazporejeni del čistega dohodka pa je bil večji kar za 131%. Povprečno stanje delavcev po s-tanju ob koncu meseca je bilo 21, kar je za 2 manj od planiranega. V obravnavanem obdobju so v zvezi z dejavnostjo DSSS, ki opravlja dogovorjene storitve za združene TOZD nastali stroški, ki so za 4% večji od predvidenih s pianom, zaradi tega je bil dohodek dosežen v višini 96 %, celotni prihodek pa v višini 97% in za 22 % večji v primerjavi s preteklim obdobjem. Franci Velepec OBVESTILO V skladu z določili plana DO za leto 1980 je DS DO sprejel naslednji sklep o razpisu natečaja za delitev sredstev za stanovanjska posojila v tem letu: — za stanovanjsko gradnjo, dogradnjo oz. nadgradnjo se razpiše natečaj za delitev stanovanjskih kreditov v višini 2,600.000,00 din; — za nakup stanovanj se razpiše natečaj za delitev7 stanovanjskih kreditov v višini 600.000,00 din. Predlog za uvedbo drsnega delovnega časa v DSSS Drsni delovni čas v DSSS naj bi se uvedel ob naslednjih določilih: 1. Čas obvezne delovne navzočnosti naj bi bil vsak delovni dan od 7.—13. ure. V okviru navedenega delovnega časa morajo vsi delavci DSSS, za katere naj bi veljal drsni delovni čas, hiti na delu. 2. Dovoljeni delovni čas, v okviru katerega lahko delavec razporeja svojo delovno navzočnost, hi bil vsak delovni dan od 5.—16. ure. 3. Vsak delavec, za katerega naj bi veljal drsni delovni čas, bi moral obvezno v vsakem mesecu opraviti število predpisanih delovnih ur. To pomeni, da ne bi bilo možno priznavanje presežkov opravljenih delovnih ur nad predpisanimi iz enega meseca za drugi mesec, prav tako pa tudi, da ne bi bilo dovoljeno prenašati primanjkljaja delovnih ur do predpisanih iz enega meseca v drug mesec. 4. Vsako delo izven dovoljenega delovnega časa je možno le na podlagi posebne izjemne odobritve; brez takšne posebne izjemne odobritve I. V pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD Konfekcija se dodajo določbe: V skladu z osnovami in merili tega pravilnika in drugimi SSA TOZD, na osnovi katerih se ugotavlja delavčev prispevek k delu ter izvaja delitev sredstev za OD in uporaba sredstev SP, odločajo delavci delovne enote Konfekcija Mokronog: 1. Glede delitev sredstev za OD: — o ugotavljanju količine, kvalitete in gospodarnosti dela — o ocenjevanju delavčeve samostojnosti in odgovornosti pri delu ter s tem v zvezi o uporabi ustreznega korekcijskega merila — o pravici do dodatkov in nadomestil OD — o pravici do zajamčenega OD — o nagrajevanju delavcev pripravnikov MISLI O MLADOSTI Zmota mladine: številu svojih doživljajev pripisujejo večjo važnost kot njihovi globini. Hans Habe Pobude mladih so vredne toliko kot izkušnje starejših. Knorr se ne prizna v obračun ur. Vsekakor pa je delavec lahko dnevno na delu največ 12 ur in se mu lahko le toliko ur dnevno prizna v obračun. 5. Delavai v posameznih sektorjih oz. službah so dolžni medsebojno uskladiti čas prisotnosti na delu zaradi zagotovitve nemotenega opravljanja del oz. nalog sektorja oz. službe. V okviru časa od 6.—14. ure mora biti v posameznem sektorju oz. službi vsaj en pristojen strokovni delavec, ki je sposoben opravljati tekoče posle sektorja oz. službe. Prav tako morajo biti v tem času prisotni na delu v nujnem številu potrebni administrativno tehnični delavci. Enako mora biti v tem času navzoč na delu vsaj en delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Uskladitve prisotnosti na delu za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in druge delavce, kii so mu za svoje delo neposredno odgovorni, ureja direktor delovne organizacije. Druge uskladitve prisotnosti na delu urejajo pristojni šefi sektorjev. — o nagrajevanju v času usposabljanja (priučevanja) — o nagrajevanju med začasno razporeditvijo delavca v izrednih okoliščinah. 2. Glede uporabe sredstev za skupno porabo, ki jih ustvarjajo s skupnim delom: — o pravici do regresa za letni dopust — o dodelitvi solidarnostne pomoči — o pravici do nagrade ob upokojitvi — o pravici do nagrade ob delovnih jubilejih — o pravici do nagrade za izredno prizadevnost — o obdaritvi ob dnevu žena. II. V SSA TOZD, s katerimi se ureja delovno razmerje oz. pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev: — o razporejanju delavcev na dela oz. naloge v okviru delovne enote po katerikoli osnovi — razen na dela vodje delovne enote — o razporejanju delovnega časa v delovni enoti — o letnem planu dopustov delavcev delovne enote — o koriščenju izrednega osebnega dopusta z ali brez nadomestila OD do 7 delovnih dni v letu — o odrejanju in izvajanju varstvenih ukrepov in normativov v delovni enoti. 6. Izvajanje drsnega delovnega časa se zagotovi z žigosanjem kartic na posebni žigosni uri. Na žigosnih karticah se registrirajo prihodi in odhodi y dela (event. tudi čas malice). Drugi izhoda z dela se evidentirajo z dovolilnicami. 7. Cas prisotnosti na delu je treba po žigosanih karticah in ustrezno potrjenih dovolilnicah ugotavljati in urejati evidenčno takoj prvi naslednji delovni dan za predhodni delovni dan. Ob zaključku meseca pripravi kadrovsko-organizacijski sektor kontrolni obračun žigosanih kartic na osnovi ugotovljene evidence dnevne prisotnosti na delu v vsakem sektorju. 8. Drsoi delovni čas pa ne bi mogel veljati za naslednje delavce, ki bi morali v DSSS delati obvezno od 6.—14. ure oz. v okviru popoldanske in nočne izmene: — čiščenje prostorov — nočni čuvaj — vratar — telefonist. RAZPIS VOLITEV V SAMOUPRAVNE ORGANE TER REFERENDUMOV Delavski sveti TOZD, DSSS in DO so na svojih zasedanjih konec meseca aprila razpisali volitve v samoupravne i organe. Dne 28. maja 1980 bomo volili: — delegate delavskega sveta delovne organizacije — delegate odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije — delegate disciplinske komisije delovne organizacije — delegate delavskih svetov TOZD in DSSS — delegate odborov samoupravnih delavskih kontrol TOZD in DSSS. Za isti dan, t.j. 28. 5. 1980, so razpisani tudi referenduma za sprejem naslednjih predlogov: — predlog sprememb statutov TOZD in DSSS — predlog sprememb sporazuma o združitvi v DO. PREDLOG SPREMEMB SAMOUPRAVNIH AKTOV ZA DELAVCE TOZD KONFEKCIJA — DE KONFEKCIJA MOKRONOG Iz gradiva za javno obravnavo Sprejem pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev, pravilnika o varstvu pri delu, sprememb statutov TOZD in DSSS ter sprememb sporazuma o združitvi v DO. S pravilnikom o delovnih razmerjih, pravilnikom o obveznostih in odgovornostih delavcev in pravilnikom o varstvu pri delu urejamo nanovo vprašanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v skladu z vsemi zakonskimi spremembami in upoštevajoč določila družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Domžale, kakor tudi predloga samoupravnega sporazuma o štipendiranju (ki sicer še ni bil sklenjen). Z navedenimi akti dajemo tudi novo razporeditev obravnavane materije, saj v posebnem pravilniku sedaj urejamo vprašanja odgovornosti za delovne obveznosti obenem s samim postopkom, medtem ko druga vprašanja iz delovnih razmerij sedaj praktično v celoti urejamo v pravilniku o delovnih razmerjih. Na področju varstva pri delu smo doslej urejali ustrezna vprašanja v skupnem sporazumu, ki so ga sklenile združene TOZD in DSSS na ravni delovne organizacije. Vendar pa je v skladu z novo zakonodajo potrebno tudi vprašanja varstva pr idelu urejati v samoupravnih splošnih aktih TOZD oz. DSSS. Glede na delovni proces, še posebej tehnologijo in s tem zvezane nevarnosti pri delu pa je objektivna potreba, da se sprejme poseben pravilnik o varstvu pri delu le v TOZD Proizvodnjam TOZD Konfekcija ter TOZD Restavracija, medtem ko so vprašanja varstva pri delu lahko za DSSS lin TOZD Maloprodaja zadovoljivo rešena že v njunih pravilnikih o delovnih razmerjih. Posebej velja opozoriti, da obenem dajemo v obravnavo tudi predlog za uvedbo drsnega delovnega časa v DSSS. Praktična izvedba tega predloga pa je seveda pogojena z nabavo in montažo ustreznih priprav (žigosne ure) ter organizacijo evidence delovnega časa. Zgoraj navedene pravilnike oz. osnutke posredujemo sedaj v poprejšnjo obravnavo. Pri tem posebej poudarjamo, da (jih marajo najprej obravnavati pristojni organi sindikata. S stališči, pripombami in predlogi sindikata pa nato navedene pravilnike obravnavajo delavci na svojih zborih in jih po obravnavi tudi sprejmejo v določenem predlogu. Spremembe statutov TOZD in DSSS se nanašajo na spremenjeno isestavo organov, njihovo nanovo določeno mandatno dobo, nanovo ure- janje vprašanj ljudske obrambe in družbene samozaščite, na postopek imenovanja poslovodnega organa v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki ter na postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, s katerim nekoliko natančneje opredeljujemo ta postopek v primerjavi z dosedanjimi v bistvu su-maraimi določbami. Pripominjamo, da smo z novo sestavo organov skušali v optimalni meni zagotoviti uresničevanje načela delegatske sestave teh organov. Sprememba mandatne dobe, ki je v tem, da naj se poslej voli polovica neposredno voljenih organov za dobo dveh let, polovica pa za dobo enega leta (doslej so se volili skupno za dobo dveh let), je posledica ugotovljene praktične potrebe, da je treba najmanj enkrat letno obnavljati sestav samoupravnih organov. Zato je nova ureditev smotrnejša od dosedanje. Pripominjamo, da se bodo seveda po tej novi ureditvi morali vsi posredno voljeni organi voliti vsakoletno. Spremembe statuta DO predstavljajo uskladitev s spremembami samoupravnega sporazuma o združitvi v DO ter uskladitve z določenimi zakonskimi spremembami (zlasti glede izvedbe volitev dn referenduma ter ljudske orbambe in družbene samozaščite). V okviru statutarnih sprememb, it. j. zlasti statuta TOZD Konfekcija, Janez Hafner, predsednik Konference osnovnih organizacij DO Indupla-ti Jarše pa moramo posebej poudariti novo organizacijsko in samoupravno ureditev delovne enote konfekcije v Mokronogu. Po tej ureditvi delavci delovne enote Konfekcije v Mokronogu skladno s 471. členom ZZD in 57. členom ZDR odločajo na svojem zboru o posameznih samoupravnih pravicah, dolžnostih .in odgovornostih, in sicer kot so v posebnem predlogu opredeljene, glede delitve sredstev za osebne dohodke, glede uporabe sredstev za skupno porabo, ki j.ih ustvarjajo s skupnim delom in glede drugih pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. S spremembami samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo se prav tako urejajo določene organizacijske in formalno pravne uskladitve, predvsem pa se prav tako nanovo določa sestava skupnih organov in njihova mandatna doba. Poleg tega pa se zlasti v skladu z zakonom urejajo skupne osnove in merila na področju delovnih razmerij. Prav tako posredujemo v poprejšnjo obravnavo navedene spremembe in dopolnitve statutov in samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, ki jih morajo — še posebej v delu, ki se nanaša na status delovne enote Mokronog in v delu, v katerem se skupno urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij — predhodno obravnavati pristojni organi sindikata. Na osnovi sprejetih stališč, pripomb in predlogov sindikata in delavcev v poprejšnji obravnavi pa sprejmejo navedene spremembe statutov in sporazuma o združitvi v delovno organizacijo delavci neposredno z referendumom. Pri tem naj bi obenem tudi določili prečiščena besedila navedenih samoupravnih aktov. NEKAJ MISLI O DELU Vinogradu ni potrebna molitev, temveč motika. Bolgarski pregovor V premislekih bodi podoben politi, v dejanjih ptici. Ljudska modrost Kar vedno delaš, delaj pametno in misli na konec. Goethe Pošten človek nikdar ne dela skrivaj in se ne sramuje tistega, kar dela. Settembrini PREDLOGI SPREMEMB ORGANOV TOZD PROIZVODNJA 1. Nc-va sestava organov TOZD je: Delavski svet TOZD Proizvodnja Delegati se volijo iz naslednjih OE: predilnica — 3 delegati tkalnica s prip. — 4 delegati oplemenLtilnica — 3 delegati vzdrževanje — 3 delegati Odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Proizvodnja predilnica — 1 delegat tkalnica — 1 delegat pripravljalnica — 1 delegat oplemenitilnica — 1 delegat vzdrževanje — 1 delegat Izvršilni odbor delavskega sveta TOZD Proizvodnja predilnica — 1 delegat tkalnica — 1 delegait pripravljalnica — 1 delegat oplemenitilnica — 1 delegat vzdrževanje — 1 delegat Komisija za delovna razmerja TOZD Proizvodnja predilnica — 1 delegat tkalnica — 1 delegat pripravljalnica — 1 delegat oplemenitilnica — 1 delegat vzdrževanje — 1 delegat Komisija za osebne dohodke TOZD Proizvodnja predilnica — 1 delegat tkalnica — 1 delegat pripravljalnica — 1 delegat oplemenitilnica — 1 delegat vzdrževanje — 1 delegat 2. Mandatna doba Polovica delegatov v neposredno voljenih organih TOZD se voh za mandatno dobo dveh let, polovica delegatov pa za mandatno dobo enega leta. TOZD KONFEKCIJA 1. Nova sestava organov TOZD je: Delavski svet TOZD Konfekcija Delegati se volijo iz naslednjih OE: Radomlje — 5 delegatov Mengeš — 3 delegate Peče — 1 delegat Mokronog — 2 delegata Odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Konfekcija Radomlje — 2 delegata Mengeš — 1 delegat SAMOUPRAVNIH AKTOV Peče — 1 delegat Mokronog — 1 delegat Izvršilni odbor delavskega sveta TOZD Konfekcija Radomlje — 2 delegata Mengeš — 1 delegat Peče — 1 delegat Mokronog — 1 delegat Komisija za osebne dohodke TOZD Konfekcija Radomlje — 2 delegata Mengeš — 1 delegat Peče — 1 delegat Mokronog — 1 delegat Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcija Radomlje — 2 delegata Mengeš — 1 delegat Peče — 1 delegat Mokronog — 1 delegat 2. Mandatna doba Polovica delegatov v neposredno voljenih organih TOZD se voli za mandatno dobo dveh let, polovica delegatov pa za mandatno dobo enega leta. V TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija ni sprememb, razen glede nove določitve mandatne dobe. Organi TOZD so: TOZD Restavracija: zbor delavcev, odbor samoupravne delavske kontrole (3 člani), komisija za delovna razmerja (3 člani), komisija za osebne dohodke (3 člani). TOZD Maloprodaja: zbor delavcev, komisija za delovna razmerja in osebne dohodke (4 člani). Tudi v organih DSSS ni sprememb. Organi DSSS so: Delavski svet DSSS (9 članov) Odbor samoupravne delavske kontrole DSSS (5 članov) Komisija za delovna razmerja (5 članov) Komisija za osebne dohodke (5 članov) Delavci OE vzdrževanje — mizarska delavnica GLEDE SAMOUPRAVNIH Izvršilni odbor DS DSSS (5 članov). Skupni organi, njihova sestava in mandatna doba so: — delavski svet DO, ki šteje 15 članov; vanj delegirajo posamezne TOZD naslednje število delegatov: TOZD Proizvodnja — 6 TOZD Konfekcija — 5 TOZD Maloprodaja — 1 TOZD Restavracija — 1 DSSS — 2 — izvršilni odbor DS DO, ki šteje 5 članov; vanj delegirajo vsaka TOZD in DSSS 1 delegata; — odbor samoupravne delavske kontrole DO, ki šteje 5 članov; vanj delegirajo posamezne TOZD in DSSS po 1 delegata; — skupna disciplinska komisija za vse TOZD in DSSS, ki šteje skupno 27 članov; vanjo delegirajo posamezne TOZD in DSSS vsaka po 4 delegate, izvoljenih izmed svojih delavcev, in po 1 delegata, izvoljenega z liste zbora združenega dela SO Domžale, medtem ko predsednika disciplinske komisije in njegovega namestnika izvolijo delavci v vseh TOZD in DSSS; — skupne komisije, in sicer za: — samoupravne splošne akte — informiranje — vsklajevaoje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij — varstvo pri delu — reševanje stanovanjske problematike — izobraževanje delavcev — šport in .rekreacijo. Komisije štetejo po 5 članov, izvoljene pa so po delegatskem principu, tako da vanje delegirajo vsaka TOZD in DSSS po 1 delegata. Komisije opravljajo zadeve iz tega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov. Udeleženke oblikujejo tudi skupne komisije in organe po posebnih samoupravnih splošnih aktih. Polovica članov neposredno voljenih organov (DS DO, SDK DO, skupna disciplinska komisija) se izvoli za mandatno dobo 2 let, polovica njihovih članov pa za mandatno dobo 1 leta. Preostali organi se volijo za mandatno dobo 1 leta. NEKAJ MISLI O MLADOSTI Čudovito bi bilo, če bi mladost znala vse kar lahko in starost mogla vse, kar zna. Burmanki pregovor koda, da se z življenjkimi težavami ne srečujemo v sedemnajstem letu, ko mislimo, da smo najbolj pametni. Bruno Pittermann Slovo od upokojencev Vstaneš ob petih, morda prej, zdirjaš v kopalnico, mogoče malo prigrizneš in že te pogled na uro opozarja, da bo treba spet pohiteti. Tako dvajset, trideset ali več let. Vsak dan isto, ne glede če dežuje, »sneguje ali vetruje.« Pa pride čas, ko si svoje odslužil, ko se moraš posloviti, ko moraš oditi. V apnilu so se od podjetja poslovili spet novi upokojenci, naši dolgoletni sodelavci. V prostorih restavracije Induplati se je v imenu podjetja od njih poslovil tovariš Ukmar, ter jim izročil poslovilne nagrade. Ob dobro obloženem omizju ie kmalu stekel prijeten klepet. Posedela sem z njimi, jih malo povprašala, povedali pa so mi marsikaj zanimivega. Tov. PAVLIN, izvozni referent v nabavi je dejala: »Zaključila sem delovno dobo 35 let in to sokraj 31 let pri Induplati. Vsako slovo je težko, tako tudi to ... Za menoj je mladost in mladostni elan, s katerim smo delali in premagovali težave pri vsakdanjem delu. Pri tem mi je pomagal optimizem, ki mi je bil vedno zvesti spremljevalec. Držala sem se načela, če hočeš da je delo dobro opravljeno, moraš biti pri stvari z vsem srcem in dušo. Prav tako pa je potrebno da se kdaj sprostiš, pozabavaš in se znaš razveseliti tudi majhnih stvari. Sedaj, ko sem se poslovila od kolektiva se počasi privajam na novi način življenja, ki nima več takega tempa kot prej. Ni treba več hiteti v službo, pa spet domov, hitro skuhati, pospraviti -itd. Držim se starega latinskega pravila, festina lente. Hiti počasi! Slovo je bilo prisrčno Precej berem, hodim v naravo, rešujem križanke (samo nagradne), pletem, kaj dobrega skuham in gledam, kako mi -rastejo vnuki. Tudi za počitnice že imam plan, in kot kaže ne bom veliko doma. Vsekakor sem vesela, da sem dočakala penzion, saj je to vključeno v normalni razvoj našega življenja. Moraš se vdati pravilu, ki ga narekuje življenje, da se človek rodi, živi, se postara in umre. To bi se moral vsakdo, ki prekorači 55 let, dobro zavedati. Ob koncu še enkrat pozdravljam vse člane kolektiva, posebno moje sodelavce, s katerimi smo skupaj preživeli dobre in slabe čase. V spominu mi bodo ostali samo dobri, naj tudi njim! Dobro delajte in veliko uspehov!« Tov. AVBELJ PEPCA je povedala, da je v podjetju 22 let. Od tega je -najprej 10 let delala v stani predil-nioi na predilnem stroju, ostalih 12 let pa v prejemami. Doma je iz Kompolj pri Krašnji in vsa leta se je v Jarše vozila z avtobusom. »Težko je, ko moraš kar naenkrat oditi. Vendar tako je, odstopiti moraš prostor drugim, tvoje delo je za teboj. Sedaj se bom malo ukvarjala z vrtičkanjem, seveda bom tudi na izlete upokojencev hodila, če me bodo povabili.« Bodo vas, Pepca! Spominja se kolektivnih izletov, ki pa so bili, pravi, vsi po vrsti zelo prijetni, da je le kaj. In če to pravd Pepca, bo to držalo! Tov. SKOK MARIJA nas zapušča potem, ko se je 35 let s kolesom vozila v Jarše, pozimi in poleti. Od kod ste se vozili tovarišica Manija? »Iz Mengeške Loke pravi, pa saj me ni treba nič spraševati, saj tako nič ne vem,« pravi in neznansko ji je nerodno. Pa mi je vseeno povedala naslednje: »Tri leta sem delala v mokri predilnici, ostala leta pa sem zaradi bolezni med prsti delala v tkalnici. Stari stroji niso tako močno ropotali kot novi, zato sem rajši -imela stare. Sicer so nori stroji boljši, vendar je bilo nanje treba tudi precej bolj delati. Rada sem hodila v tovarno, nikoli nisem zamudila, vedno sem bila med prvima. Nekaj me teži, kar hudo mi je, ko moram sedaj ostati doma. Sodelavke so mi za slovo kupile zlato ogrlico, uhane in kristalno vazo. Tega res ne bi bilo treba, še enkrat hvala jim. V prostem času bom pletla, joj, toliko stvari moram še naplesti.« Da ne bi spraševala samo žensk, sem za sogovornika pobarala tovariša IVANA PIRCA, ki je bil mimogrede tudi najbolj zgovoren pri omizju. »V podjetju sem pričel delati že leta 1947, torej sedaj odhajam po 33 letih službe. Najprej sem delal v predilnici na starih česalnih strojih, od leta 1953 do sedaj pa sem delal na dvorišču pri transportu. Po potrebi pa sem včasih tudi nadomeščal pri kurjačih. Če ne bi biil bolan, bi rajši hodil na delo, doma mi je dolgčas. Malo bom vrtnaril in gojil zajce. S podjetjem ipa bom imel stike še v -naprej, saj tu dela še imoj sin. Spominjam se, kako smo včasih za 1. maj, praznik dela, čistili stroje, iz proda prinašali zelenje, pisali parole, oj, to so bili časi. Kolektivu želim, da bi bil še naprej uspešen. Šestnajst let vožnje z mopedom v Induplati iz Praproč pri Lukovici ima za seboj tovariš BISTAN ŠTEFAN. Povedal je: »Najprej sem delal v predilnici, potem v pripravljalnici, nato sem bil v tkalnici, nazadnje pa sem bil zaradi bolezni prestavljen za čuvaja vratarnice. Najbolj mi je bilo v podjetju všeč od leta 1958 do 1962, to je v času, Uvodni nagovor tov. Ukmarja ko sem delal še v predilnici.« Na vprašanje zakaj, je odgovoril, da takih sodelavcev ni imel nikoli prej ne pozneje. »Težko mi je sedaj, ko odhajam. Kupil sem si konja, ukvarjal se bom z njim.« Prav -tako kot moj prejšnji sogovornik, je tudi tovariš Bistan še dejal, da če bi ga držale noge, bi še dolgo hodil v službo, po licu pa mu je zdrknila solza, in to čisto prava solza. »Pa še vse dobro kolektivu,« je dejal. Še bi lahko naši upokojenci marsikaj povedali, vendar nas je že počasi priganjal čas. Vsi skupaj se jim še enkrat zahvaljujemo in jim želimo, da bi še dolgo ostali v stikih z namii, kajti brez njih mi danes ne bi bili to, kar smo. Nekoč pa bo prišel čas odhoda tudi za vsakogar izmed nas. Majda NAMESTO NOVIC IZ OBRATOV Obrati v fotoreportaži Rekonstrukcija ATR tkalnice Transport — Avtoprevoz Kočevje Vezni hodnik v oplemenitilnici g". Snemanje jacquardov Pazljivost pri nakladanju Vzdrževalci pri delu Zoper pretirano uporabo antibiotikov Čebelja lekarna Nerazumna poraba zdravil, predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih« marveč tudi že pri otrocih, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji. Najprej so v svojih vrstah, potlej pa tudi javno izrazili dvom v tako hitro porabo zdravil, ki se jim mikrobi, le te naj bi uničili (kot povzročitelje najrazličnejših vnetij), prilagajajo in postajajo odporni. Velika poraba antibiotikov vseh spektrov, vse manjše učinkovanje teh umetno pridobljenih zdravil in ne nazadnje tudi veliki stroški, pa skrb o morebitnih posledicah teh, ne še tri desetletja starih zdravil, so napotili mnoge zdravnike, predvsem pa farmakologe, da so so zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko ni bilo o antibiotikih ne duha ne sluha. Poti do starih zdravil so različne. Spet so se uveljavili najrazličnejši čaji in zeli, več pozornosti so spet namenili gibanju na svežem zraku, mnogi pa so začeli obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Ta je kot zdravilo znan iz davnine, pa tudi iz bližnje preteklosti, saj je med NOB v najtežjih trenutkih ostajal edino »zdravilo«. Opozorila svetovne zdravstvene organizacije o pretirani porabi zdra- vil in domače statistike, ki so postale še hitrejše in jasnejše, odkar recepte »pregleduje« računalnik, so vzpodbudile številne zdravnike, da svoj študij posvetijo medu in čebeljim pridelkom. Svetovno raziskovalno gibanje V dobi, ko je bilo vse, kar je imelo nadih »patine« zanič, ko je bilo dobro le vse, kar je bilo moderno, je tudi med izgubil večji del svoje veljave. S spoznanji, da je narava naj večji učitelj, da človek s trganjem vezi s preteklostjo pozablja tudi na stvari, ki so mu bile stoletja in tisočletja v pomoč, so v marsikaterem laboratoriju nehali gledati v bodočnost, posvetili so se preteklosti. In tako so vse več raziskav posvetili tudi čebeljim pridelkom. Prav takšno vnemo kot drugje po svetu so pri raziskovanju učinkovanja čebeljih pridelkov pokazali tudi nekateri jugoslovanski znanstveniki in začeli ugotavljati stvari, ki jih niti niso pričakovali. V laboratorijih, pod mikroskopi in na živalih, kasneje pa tudi na klinikah so potrjevali, da so v čebeljih pridelkih snovi, ki imajo ugoden učinek na počutje in zdravje ljudi. Kmalu je postalo znano, da je cvetni prah najbolj skoncentri- rana hrana, kar jih poznamo, saj so v njem snovi, ki jih potrebuje organizem za rast in vzdrževanje biološkega ravnotežja. Za mleček so dognali, da je biološki pospeševalec in da hkrati zavira rast bakterij, plesni in virusov. Propolis je aktivna snov z izredno močnim učinkom proti virusom in bakterijam. Uspehi domačih strokovnjakov Raziskovalca slovenskega mikrobiološkega inštituta Bratko Filipič in prof. dr. Miha Likar sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virusov. V poročilu »Vpliv propolisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih virusov«, ki ga je zaradi izrednih odkritij in dosledne znanstvene metode v celoti objavil tudi ameriški strokovni bilten »Interferon Scientific Memoran-da« iz Buffala, med drugim poročata v sklepnem delu poročila: »Iz raziskave je razvidno, da naravni proizvodi med, matični mleček, cvetni prah in propolis nimajo samo fizioloških učinkov, ampak razen proti mikrobom deluje tudi proti virusom. Vprašanje pa je, iz česa izvira ta antivirusna aktivnost in kakšno je razmerje med sestavo in vplivom čebele na antivirusno (Nadaljevanje na 9. str.) Stenske obloge iz tekstila Stalno naraščanje dohodka prebivalcev, vedno več prostega časa in iz dneva v dan bolj kvalitetni izdelki ozko usmerjene industrije so usmerili pozornost potrošnikov na področje stanovanjske kulture. Tu velja omeniti predvsem tapete iz tekstila, ki dajejo stanovanjskim prostorom neko toplino. V zaključeni težnji lahko stenske obloge, predvsem tekstilne tapete, samo pridobijo tako, kot je to zaznavno tudi na področju ostalega tekstila. Gre za skupino izdelkov, kamor sodijo zavese, dekorativne tkanine, pohištveno blago, blazine in pohištvo s prevlekami iz tekstila in podobne potrebščine. Še boljše sodelovanje med proizvajalci vsega tekstila za notranjo opremo bo to težnjo še pojačalo. Pred novim tržiščem s stenskimi oblogami iz tekstila se odpira nov svet, ki je zanje ugodnejši kot za razvoj ostalega gospodarstva. Stanovanje in oprema stanovanja postajata enako pomembna kot avtomobil ali počitniško potovanje. Poleg tega ponuja sektor tekstilnih tapet celo vrsto prednosti. Ne (Nadaljevanje z 8. str.) dejavnost... Poskusi kažejo, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snovi, ki šele v pravilnem razmerju in ob aktivnosti čebele dajo fiziološko in antimikrobno dejavnost...« Poskusi razvozljali razmerje V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica medu, cvetne- gre le za izredno reprezentančni vtis, ampak izžareva tudi toplino ter blaži hrup in ščiti (ohranja) toploto. Paleta tekstilnih oblog za stene je na moč velika in sega od tekstilnih tapet, kaširanih na papir, do dragocenih tkanin iz velurja, žameta ali iz lanu. Slednje lahko pritrdimo ali prilepimo na steno direktno. Tekstilne tapete lahko izdelamo na različne načine (v raznih tehnikah — op. p.). To so lahko tkanine, pletenine iz rašel strojev, polsti, ig-lane polsti in taftingi. Površinska struktura je vsestranska; izbiramo lahko med platno vezavo, polstjo ter med zankastim ali florastim velurjem. Tudi izbiri materiala skoraj ne gre postavljati mej glede domiselnosti. Uporabimo lahko juto, lan, bombaž, viskozo, svilo in volno ter sintetična vlakna in ustrezne mešanice. Prodaja tekstilnih stenskih oblog bo doživela še veliko večjo prodaj-nost, če bo mogoče najti enostavnejše rešitve za vprašanje »samo-lepilnosti«. Za pritrditev tekstilnih tapet na steno poznamo trenutno ga prahu, matičnega mlečka in pro-polisa deluje na človeški organizem najbolj ugodno. In tako je nastal APIKOMPLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1 : 100.000. Čebele niso zdravniki O delovanju Apikompleksa so bile narejene raziskave. Preizkusili so ga na več klinikah v različnih jugoslovanskih mestih in ugotovili njegovo izredno ugodno delovanje. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo uspešnost. Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar človek zboli in se ga loti visoka temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Apikompleksa dnevno. In v tem je največja moč naravnega preparata. V preprečevanju bolezni, mnogi zdravniki pa ga svetujejo že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov, je nenadomestljiv. Zato ga je danes moč najti na prodajni polici sleherne lekarne in v vseh večjih trgovinah. Ker ga je ustvarila narava brez pomagal kemije je popolnoma nenevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic. več načinov: Lepljenje robov ali lepljenje celih površin, pritrjevanje na okvire ali pritrjevanje na lepljive trakove. Pri tekstilnih tapetah premažemo steno in tapeto z lepilom ter tapeto nato položimo in, s pomočjo gumijevega valja, pritisnemo na steno. Novost si obetamo, ko bomo osvojili postopek, s katerim bo mogoče prilepljene tapete odstraniti s stene brez da bi ta pustila ostanke ali sledove. Na področju tekstilne tapete kaže ta velik porast. Ni odveč, če na tem mestu omenimo, da je k temu pripomogla tudi uveljavitev pohištva z daljnega Vzhoda in seveda v prvi vrsti tapete, imenovane »japonska trava«. Sprva so Evropejci skušali ponarejati tekstilno tapeto s tem, da so z vtisnjevanjem dajali papirju že tekstilu močno podobne efekte. Težnja h pristnemu pa sili po izdelavi prave tekstilne tapete. V ZR Nemčiji kažejo statistike, da gre za porabo 2 roli tapete na osebo (tapete iz papirja). To je največja poraba v Evropi. Nadaljnji razvoj in usmeritev v uporabljanje tapet pa kažeta, da se bo zanimanje za tekstilne tapete še močno povečalo. Porast zahteve po kvalitetni tapeti je potisnil cenene tapete v ozadje. Geslo je: zahteva po dragocenih tapetah. Od te zahteve bo imel v prihodnje korist celotni tekstil, ki izdeluje za notranjo opremo. V prid potrošniku je tudi enostavnost čiščenja tekstilnih tapet. Vsekakor pa je treba rešiti še neko neprijetnost: gre za prostore, v katerih močno in veliko kadijo. Tam bo lahko prišlo do zadušljivega plesnivega vonja, ki bi spominjal na gostilniški prostor. Še večja je zahteva glede ognjevamosti tekstilnih tapet. Vsekakor je še nekaj vprašanj, ki čakajo na rešitev. O vsem tem je treba potrošnika pametno in odkrito pojasniti o dejst-tev. Treba je premagati tudi prodajno miselnost, ker je prodaja papirnih tapet že nekaj let vpeljana. Od kartonske embalaže do vrečk je vse prirejeno na evropsko širino tapet, ki merijo 43 cm. Ekonomično delo na statvah in na rašel strojih pa je doseženo le, če delajo večjo širino. Sedaj prodajo v ZRN letno za eno milijardo DM papirnih tapet. Na vsak način pa z gotovostjo ugotavljamo, da je potrošnja tekstilnih tapet v porastu. Če se spomnimo na razvoj stenskih tekstilnih tapet v Skandinaviji, potem se nam obetajo še burni časi. Pri tekstilnih stenskih tapetah ne gre le za domiselno dopolnitev asortimenta tkanin za notranjo opremo stanovanj, ampak tudi za donosen posel. Iz TPI 9/1978 prevedel O. Lipovšek Zoper pretirano uporabo antibiotikov šport XIII.Tekstiliada v kegljanju Meseca apnil in maj sta že trinajsto leto čas, ko se delavci tekstilne industrije srečujemo na tradicionalnem tekmovanju v kegljanju. Organizatorja letošnjega regijskega tekmovanja sta delovni organizaciji »Trak« iim »File« iz Mengša. Tekmovanje se je odvijalo v času od 26. do 27. aprila na kegljišču »Rogovile« v Črnučah. V regiji Ljubljana-okolica so za- Pokojnine naj bi zajamčil nov prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bi od 1. marca znašal 11,5 odstotka 28. januarja 1980 je zasedal zbor delegatov enote Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS v občini Domžale. Obravnaval je finančni položaj in predloge za izboljšanje likvidnosti skupnosti. Ocene finančnega položaja skupnosti kažejo, da je ta zaključila leto 1979 z izgubo 246 milijonov dinarjev. Težave pri izplačilih pokojnin so bile že lani in je skupnost v prvem polletju morala najemati kratkoročna bančna posojila. Ljubljanska banka —■ Združena banka pa je v začetku januarja letos skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja obvestila, da zaradi poslabšanja likvidnostnega položaja banke ne bo mogla zagotoviti tako visokih kratkoročnih premostitvenih kreditov. Zato je skupnost skupno z druž- stopane naslednje delovne organizacije: Trak, File, Svilainiit, Tosama, Univerzale in Induplati. Tekmovalo se je — ekipno moški 6 x 200 lučajev, ženske 4 x 100 lučajev v parih in posamezno ter v borbenih igrah. Rezultati so naslednji: Ekipni zmagovalec je ekipa Tosa-me, ki je zbrala 443 točk. 2. Svilanit — 330 točk benopoliličnimi dejavniki republike takoj začela preučevati vse možne načine za sanacijo likvidnosti. Ugotovljeno je bilo, da brez povečanja prispevne stopnje in s lem zagotovitve dodatnih sredstev ne bo možno povečati obratnih sredstev skupnosti ter zmanjšati višino mesečnih premostitvenih kreditov. Ob upoštevanju stabilizacijskih ukrepov v letu 1980 je bila predlagana v soglasju z družbenopolitičnimi dejavniki ŠR Slovenije rešitev, da skupnost s 1. 3. 1980 poveča prispevno stopnjo pri prispevku iz osebnega dohodka delavcev za 0,6%, tako da bi znašala prispevna stopn ja 11,5%. S tem bi se povečali prihodki skupnosti oziroma njena obratna sredstva v letu 980 za dodatnih 607 mio din. Višina potrebnih mesečnih premostitvenih kreditov bi se tako gibala med okoli 900 mio din v II. tromesečju, do 200 mio din koncem letošnjega leta, oziroma poprečno mesečno v višini 628 mio din. 3. Induplati — 318 točk 4. Univerzale — 215 točk 5. Trak — 168 točk 6. File — 66 točk Borbene igre: 1. Svilanit — 831 kegljev 2. Tosama — 716 kegljev 3. Trak — 659 kegljev Moški ekipno 6 x 200 lučajev: 1. Tosama — 4737 kegljev 2. Svilanit — 4589 kegljev 3. Induplati — 4427 kegljev' Moški posamezno: 1. Andromako Dane — 835 kegljev 2. Kerč Jože, Tosama — 823 kegljev 3. Hafner Marjan, Tosama — 815 kegljev Moški pari: 1. Andromako-Križman — 1606 kegljev 2. Kerč Janez-Kerč Jože, Tosama — 1591 kegljev 3. Pregelj Leon-Kozole Stane, Svilanit — 1589 kegljev Ženske ekipno 4 X 100 lučajev: 1. Tosama — 1459 kegljev 2. Induplati — 1337 kegljev 3. Svilanit — 1275 kegljev Ženske posamezno: 1. Kunstelj Darinka, Svilanit — 396 kegljev 2. Maravič Vesna, Induplati — 370 kegljev 3. Kerč Joži, Tosama — 363 kegljev Ženski pari: 1. Drčar Marta-Kunstelj Darinka, Svilanit —758 kegljev 2. Hafner Mojca-Kevč Joži, Tosama — 701 kegelj 3. Gorjan Mija-Marolt Darinka, Induplati — 689 kegljev Prvouvrščena ekipa in prvi trije posamezniki se uvrstijo v finalni del tekmovanja, ki bo letos v mesecu maju v Mariboru v organizaciji delovne organizacije MTT. Ekipa, ki je dosegla največ točk v regijskem tekmovanju, to je ekipa Tosame ter trije prvouvrščeni med posamezniki pri moških in ženskah nastopajo v finalnem delu. Od naših članov se bosta tega dela tekmovanja udeležila tov. Andromako Dane, kot prvouvrščeni pri moških in Maravič Vesna, kot drugouvrščena pri ženskah. Želimo jima obilo športne sreče! V. M. Vsestranska uporaba naših izdelkov Kova prispevna stopnja II spomin na Minko Simono V ponedeljek, 14. apnila 1980, ko smo se po lepi sončni nedelji vrnili na delovna mesta, nam je zastal korak. Žalostna, neverjetna in pretresljiva vest, da je usahnilo mlado življenje naše vestne sodelavke in dobre prijateljice Minke, nas je zadela kot puščica v srce. Solze so zalile naše oči, a zatem se je utrnila iskrica upanja. Mogoče se le še vrne, saj je vendar nemogoče, da bi izkušena planinka omahnila v smrt z nezahtevne planinske poti. In iskrica je ugasnila, delovni dan se je začel, Min kino delovno mesto je ostalo prazno. Na njeni mizi šopek planinskega cvetja, koledar, ki ga je v soboto obrnila na prihodnji teden, teden, ki se zanjo ni nikoli začel, a je mislila nanj in vedela za dolžnosti, ki jo čakajo. Ostale so zapisane, toda zaradi krute usode neizpolnjene. Minka je prišla v našo delovno organizacijo pred dobrimi štirimi leti. Delala je v kemijskem in fizikalnem laboratoriju in nazadnje kot tehnolog v razvoju. Vsi, ki smo delali z njo, smo jo imeli radi, saj je bila skromna, delavna, vestna, prizadevna, svoje dolžnosti je opravljala z veliko mero dobre volje dn vedno nasmejanim obrazom. Nasmejana se je od nas tudi poslovila v soboto lin nam zaželela lepo nedeljo. Zase je bila prepričana, da bo lepa, polna planinskih doživetij. Toda, tu se je končalo. Težka je bolečina v naših srcih. Vsak dan znova jo pogrešamo kot sodelavko in kot prijateljico. Ostala je le misel nanjo in njena prijazna in nasmejana podoba, ki je globoko zarisana v našem spominu. Z. S. Kakšna bo naša ureditev zdravstvenega varstva? Po sedanjem predlogu naj bi se preventivni pregledi v prihodnje opravljali v zdravstvenem domu, medtem ko naj bi kurativno zdravstveno varstvo še naprej ostalo v OA, ki pa naj bi delala potem le 3 dni v tednu ZAHVALA Za pomoč in pozornost ob moji bolezni se zahvaljujem sodelavkam in dr. šiški, še posebno pa delavkam TOZD Maloprodaja in tehničnega sektorja za prelepo darilo ob upokojitvi. OREŠNIK KRISTINA ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega 62-Iet-nega očeta RUDOLF ANGELA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam za denarno pomoč in izrečeno sožalje. hči RIBIC MILICA ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega dragega moža VLADA STARINA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice in tkalnice za izrečeno sožalje, cvetje in denarno pomoč. žena VIDA ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta JOŽETA KRŽANA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz tkalnice in prejemame za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. žalujoča žena FRANCKA in sin ALEŠ ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem članom sindikalne organizacije iz tkalnice za obisk in poklonjeno cvetje. Zelo sem bila vesela njihovega obiska, še bolj pa toplih besed, katere so mi i7rpkli ZARNIK ANGELA obvestila iz kadrovske službe Poročilo o gibanju osebnih dohodkov za marec 1980 TOZD PROIZVODNJA Vstop: Smrkolj Franc, not. Lransp. v tkal. prišel iz JLA 15. 4. 1980. Izstopi: Kofol Radona, tkalka, izstopila 31. 3. 1980, Horvat Jože, transportni delavec v tkal., izstopil 14. 3. 1980, Bamfiič Dragica, adjus tiranje, izstopila 31. 3. 1980, Janič Zdenka, tkalka, izstopila 1. 4. 1980, Vrtačnik Janez, not. transp. v oplemen. v JLA 23. 4. 1980. TOZD KONFEKCIJA Vrednost točke za marec je ostala v isti 'višini kakor pretekla dva meseca in sicer v bruto vrednosti din 0,065. Odstotki R-D-Z iin R-D v TOZD-1 in TOZDA ter DSSS so bili pri izplačilu OD za februar ocenjeni na višini 100%, zato se pri lizplačilu OD za mesec marec izplača še razlika za februar v enakih odstotkih kot za mesec marec. Odstotki menjajočega dela OD so znašali za marec sledeče: R-D-Z za TOZD-1 in TOZDA ter DSSS je znašal 103,5 % R-D za TOZD-1 in TOZDA ter DSSS je znašal 103 % TOZD Maloprodaja s prod. v Jar- šah in Beogradu 113,5 % TOZD Restav, in počit, domovi Jarše 104 % Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče: TOZD Proizvodnja 6.884 din TOZD Maloprodaja 8.307 din TOZD Restav. in počit, domovi 7.671 din TOZD Konfekcija Radomlje 6.679 din Del. skupnost skupnih služb 9.606 din. Pregled osebnih dohodkov za mesec marec za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del oz. nalog: Vstopi: Urankar Roman, del. v cer. oddelku, vstopil 1. 4. 1980, Rogan Jože, del. v obr. kov. konstr., vstopil 11. 4. 1980. Izstopi: Saje Lidija, šivilja v obratu Mokronog, izstopila 31. 3. 1980, Pavli Janez, del. v cer. oddelku, odšel v JLA 24. 4. 1980. TOZD Maloprodaja Ni bilo sprememb. TOZD Restavracija in počitniški domovi TOZD Proizvodnja Razred pred. prip. tkal. oplem. vzdr. TOZD Malopr TOZD Rest. TOZD IConf. DSSS 4500—5000 1 21 1 5000—5500 6 1 2 7 6 1 37 4 5500—6000 18 13 13 32 16 2 3 38 10 6000—6500 16 8 11 57 17 1 49 7 6500—7000 18 9 28 57 14 10 3 34 17 7000—7500 10 1 14 17 9 8 8 6 22 11 7500—8000 3 1 5 7 9 8 1 21 6 8000—9000 6 4 10 5 5 3 3 16 24 9000—10000 1 3 15 9 7 2 8 17 nad 10000 3 1 3 3 2 3 1 15 59 Skupaj 82 32 76 203 86 44 22 20 261 156 Najnižji OD 4553 5267 5059 4634 5125 5445 7148 5794 4560 4844 Najvišji OD 13897 7057 11899 12938 12558 10355 14700 13786 15455 19843 Povprečni OD 6720 6210 6791 6795 7008 7832 8307 7671 6679 9606 Izstop: Durmiši Pajazit, delavec, izstopil 19. 4. 1980. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB TOZD Bolniški izostanki v mesecu februarju 1980 tu m -s? T3 > e s? B5 3 58 5 > § > « > C3 u •- 2 > 2 d as o *o s P Pod. por dop. v % N cn OJ ii 11 11 % o is t? 3 Vstop: Žerak Frančiška, strojno knjiž. v fin. knjig., vstopila 21. 4. 1980. Izstopi: Šimenc Marija, tehnolog, smrtno ponesrečila 12. 4. 1980, Kranjc Jože, vratar, upokojen 15. 4. 1980. POROČILI SO SE: ZUPAN Helena, fin. knjig., poročena AVGUŠTIN, KIRN Marjeta, šivilja v Mokronogu, iporočena STRMOLE. vlaken 548 4,57 0,55 Proiz. izd. iz sint. Industrijska prodajalna 23 7.45 Restavracija in domovi 21 Konfekcija 271 5,73 0,43 Delovna skupnost skupnih služb 161 5.38 0.80 0,15 0,62 1,28 7,97 8.037 - 0,09 4.35 - 11,89 49S 1,28 0,37 — 4.76 6,41 245 0,90 0,27 2,26 2,62 12,21 6.091 0,78 0,08 0,81 2,17 9,22 2.732 Povprečni bolniški izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 1024 delavcev in 3 vajenci Izostanki radi bolezni 5,97 % Izostanki radi nesreč pri delu 0,41 % Izostanki radi nosečn. in porod. 1,15 % Izostanki radi podaljš. porod dop. 1,82 % Skupaj 9,35 % Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub.o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠE-VIC, Ana LAJEVEC (urednik), Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJENOVIC, Ingo PAŠ, Alojz PUŠLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Anton VIDENŠEK, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskara Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974).